Moderna palača policijskega ravnateljstva v zasedli In si v njej uredili
eni in Ivi prej' ali slej Sibirija da a gorela v plamenu nove rusko- jum aponske vojne? In ‘za Sibirijo so
Obe najodličnejši žrtvi oficirske pobune v Tokiu: finančni minister T a k a-h a S i in
veak četrtek. — Uredniitvo in uprava v Ljubljani, Tyrčeva cesta itev. '20/1. PoStni predal itev. 34S. Pettue hranilnice v Ljubljani it. 14.103. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo.
Naročnina za četrt lota 20 Obl, za pol lota 40 Din, za v00 !e<o M Din. — V Italiji za vse leta 4« lir, v Franciji M frankov, v Ameriki **/a dolarja. — Naročnine Je treba plačati vnaprej. — Za odgovore Jo priložiti znamka.
hsitnee za o^ted
Prejšnji teden sem na tem Mestu govoril o samopomoči, ki s« se v zadnjem času zatekli k »jej hrvatski kmetje pri profit svoje živine. Ta primer **®a navedel zato, ker je tako *tt*4ilen.
Danes vam bom govoril o ravno tako značilnem primeru: to bo primer turške republike.
Po zgledu raznih drugih držav, ki so začele z načrtnim gospodarstvom, je tudi mlada turška država zasnovala svojo ,pja-tiletko«, v pretežni večini gospodarskega značaja. Sadovi teka dela se že danes kažejo in ju dvoma, da bi se marsikatera država, pa tudi posamezniki ahko veliko naučili iz tega primera.
Turška republika je — kakor Jam je znano — še mlada, •predsednik turške republike, “jen gospodarski in kulturni elormator, Kemal Ataturk, je •hhogo storil za svojo državo in Pdd njegovim modrim vodstvom “®. republika v vsakem oziru V18a od leta do leta in stopa vrsto kulturnih narodov.
11 vendar je pri mladi državi p' Prav tako kakor v novem gospodinjstvu — težko vse krati urediti. Treba je za to mnogo časa, potrpljenja in preudarnosti. in še nečesa je *-ba. Treba je načrtnega go-bddarstva. Znano je, kako je “■einal Ataturk v novi Turčiji redil šolsko vprašanje in pi-V*vd kako je zgradil nova mo-jpha šolska poslopja, kako se l .l°til ženskega problema in aso je šel do živega premno-®*m drugim kulturnim in go-Podarskim vprašanjem.
Mladi turški abiturienti so na ačun turške republike vsako eto odhajali na tuje, največ v enačijo; morali so se na tujih univerzah izučiti, da bodo v vdji mladi domovini drugim dobri učitelji. Ravno tako je jdda turška republika vzela v džbo mnogo prvovrstnih inozemskih strokovnjakov, učenja-"ov in znanih kapacitet, da s “Vojim znanjem pomagajo pri Kradnji mlade republike.
Samo gospodarsko neodvisen Posameznik, samo gospodarsko neodvisna država moreta militi na uspeh in napredek. In Turčija ni bila samostojna ne heodvisna, prav tako kakor tudi 'Ituge majhne države niso. Zato So tudi napravili petletni načrt ?a povzdigo gospodarstva. In aer je bilo zasebnega denarja Premalo v ta namen, je v tem Petletnem načrtu priskočila na Pomoč tudi država sama.
Uspehi tega petletnega načrt-nega dela v mladi turški državi 86 že kažejo.
V	sorazmerno kratkem času je Turčija osamosvojila za-stran izdelave sladkorja. Prej Ga je uvažala 60.000 ton v vred-h^ti i6o milijonov dinarjev. Panes ima 4 moderne tovarne h krije vso domačo potrebo.
Ravno tako se je mlada Tur-pJa postavila na lastne noge v Ihdustriji papirja in stekla, v Usnjarstvu in pri cementu. Viha Turki še pred nekaj leti ®Ploh niso pridelovali, zdaj pa jahko z domačim pridelkom pošljejo svoje potrebe. Tudi staro uomače preprogarstvo se je po v°jni začelo spet nanovo razklati: svetovno znane preproge ** Smirne in drugih maloazij-®k!h mest so spet postale drago-°eno izvozno blago.
Ko navajam pota in način Gospodarstva te mlade in siromašne države, ki se j* v tako kiatkem času znala osamosvojiti ^ tujine, moram posebno Poudariti, da so Turki vse to Ustvarili z lastnimi močmi, smo-"eno z veliko žilavostjo in občudovanja vredno disciplino.
To je primer, ki bi moral s*užiti za zgled ne samo drža-Vam, ampak tudi vsakemu posamezniku. Primer, ki nam na-So-no pove, da se ne smemo za-hašati na tujo pomoč, ampak ha samega sebe — v prvi vrsti Pa samega sebe: Zakaj, če smo e tako slabi,, si še vedno lahko Pothagamo, drugi, celo najboljši Prijatelji, nas bodo pa zapustili Javno takrat, ko se bo na na-^m obzorju prikazal prvi ne-arečonosen oblak. Haka.
HazffleiZ po »vefa
Kakšne posledice bi Imela zmagovita oficirska revolucija. Boj med dvema svetovoma na Japonskem, — Hitler snubi Francoze. —■ Abesinska katastrofa na severnem bojiš&u
.Ljubljana^ 1. marca.
Pred kakimi 14 dnevi je iieki japonski fanatik streljal na starega vseuciliškega profesorja Minoba — zato, ker je učenjak (bela vrana med Japonci) trdil v svojih ustavnopravnih spisih, da japonski cesar iie izvira iz Boga... Japonci so namreč sveto prepričani, da je mi-kado včlovečfeno božanstvo, profesor Minobe pa vidi v njem le državni »organ«. In ker je povprečnemu Japoncu cesar edini, najvišji in nedotakljiv simbol domovine, je v njegovih očeh vsakdo veleizdajalec, kdor se upa le v sanjah dvomiti o cesarjevem božjem poreklu.
Morda bo bralcem ob tem uvodu nekoliko laže razumeti krvave dogodke, ki so se pripetili v japonski prestolnici na pepelnično sredo. Ne morda zaradi tega, ker bi bil cesar njih neposredni vzrok; z omembo gornjega atentata smo hoteli le malo nazorneje predočiti mentaliteto današnje Japonske.
Kaj se je torej zgodilo?
Par dni pred krvavo sredo so imeli na Japonskem volitve« Zmagala je stranka Miuseito, zagovornica parlamentarizma in demokracije (beseda ,demokracija* na Japonskem nima tistega zvonkega glasu kakor v nekaterih zahodnih in severnih ev-ropskiti državah), stranka, ki je podpirala vlado admirala Oka-de. V manjšini je ostala konservativna stranka Sejukaj, oboževalka nekdanjega	japonskega
avtoritativnega in	fevdalnega
sistema, ogorčena	nasprotnica
vsega, kar diši po Evropi, fanatična propovedovalka brezkompromisnega nacionalizma in nadvlade japonskega plemena nad vesoljno Azijo. Japonsko vojaštvo, vzgojeno v preziru in mržnji do vsega,	kar ni ja-
ponsko, in drveč v slepem nacionalizmu čez drn in strn za tistim, kar misli, da je v veličino oboževanega mikada in domovine, je kajpada na strani Sejukaja.
Dosedanja »liberalna? vlada je	bila	vojaštvu	že	dolgo trn
v peti. (Zanimivo je tole: kjerkoli drugod se vojaščina vtika v politiko, delajo to samo njeni	generali;	na	Japonskem
so	]>a	politično	»dozoreli« že
nižji	častniki,	in	le-ti vpri-
zarjajo na svojo |>est pobune in revolucije — kajpada ne brez tihega pristanka svojih višjih.) Posebno stari finančni minister Takahaši se je oficirjem zameril na smrt — ali se mož ni predrznil pri neki priložnosti javno povedati, da ženejo zahteve militaristov državo v fi-
nančno katastrofo in .da, bodo spravile jajfonsko gospodarstvo na beraško palico?	'	.
Toda krivo bi sklepal, kdor" bi mislil, da so bili predsednik vlade Okada, finančni minister Takahaši in admiral Saito nacionalno mlačni ljudje. Samo japonsko politiko na Kitajskem jvogiejte! Rekli bi lahko, da ga v Evropi ni nacionalistično šovinističnega režima, ki bi glede ekspauzivnosti in imperializma lahko tekmoval z režimom »li-
pravosodni minister admiral grof Saito
beralnes japonske vlade. — ne izvzemši najbrže niti italijanski fašizem niti nemški nacizem. Toda vojaštvu je bilo Vse to še zmerom premalo: vojni minister Kavasima se že zdavnaj ni več zadovoljil z Mandžurijo, nego je terjal proste roke za ves Daljnji vzhod.. Seveda mu nobena v zgornjih nadstropjih količkaj zdrava vlada ni mogla te srčne želje izpolniti.
In tako je v sredo počilo. Mladi oficirji so kratko in malo sklenila spraviti »veleizdajalske«
ministre s .poti. Zbrali so .svoje cete in lepo' odkorakali v mi-, jmtrskb predsedstvo, na policijsko ravnateljstvo in v druga pomembna javna poslopja. Kar jim je prišlo.na pot, so pobili, iskali so pa zlasti naj višje glave. Tako je padel med najjVrvi-mi 821etni finančni minister Takahaši in tudi 781etni admiral Saito je moral svojo nacionalno »mlačnost« poplačati z življenjem. Iskali so kajpada tudi predsednika vlade Okado, pa ga niso našli, ker se jim je skril; a to je šele pozneje prišlo na dan — prve vesli so tudi njega štele med mrtve.
Takšno je bilo herojske drame prvo dejanje. V Tokiu je zavladala panika, a skoraj še huje so se zdrznili v Moskvi, VVashingtonu, Londonu — in ne nazadnje na Kitajskem; saj bi bili ti najbližnji japonski krvni sorodniki prva žrtev novega tokijskega režima.
Toda že drugi dan se je pokazalo, da je dozdevna drama prav za prav komedija. Kje na svetu božjein se je že zgodilo, da bii vojaška oblast, ki ima vso moč v rokah, prosila peščico golobradih oficirjev, naj se vdajo, da se jim ne bo nič zgodilo — oficirjev, ki so bili pravkar pobili najuglednejše ministre s predsednikom vlade vred? Nu, ker so jih tako lepo prosili, se častniki kajpada nalašč niso vdali in so še 24 ur »vladali« v Vladni palači in na policiji — dokler ni cesar sam zagrozil, da bo poslal topove nadnje, če se pri priči ne vrnejo v vojašnice. Šele to je zaleglo.
Tretji dan, ko je bil v mestu spet red in so se duhovi že znatno pomirili, je upornike zadela »kazen za greh: odpustili so jih iz vojske. Nekaterim mladim častnikom se je pa ta kazen samim zdela preneznatna za njihovo junaštvo nad neoboroženimi starci: zato so napravili harakiri. Iz komedije se je rodila tragikomedija.
In da bo zraven še kos groteske, se je ubogi ministrski predsednik Okada. ki so dotlej o njem vsi mislili, da so ga uporniki pobili, čez tri dni po končani pobuni iznenada prikazal živ in zdrav. Skril se je bil v hiši in ga oficirji niso našli...
*
Danes je kajpada lahko tako pisati. A kaj bi bilo, če bi se bila operetna revolucija posrečila? Če bi se bili oficirji za stalno preselili iz vojašnice v vladno palačo? Če bi namesto dosedanje »mlačne« vlade zavladal fanatični japonski militari-
zem in zagorela v japonske morda še Evropa in Amerika?
Komur je kaj do miru, kdor stoji v morebitnem spopadu med Evropo in Azijo vsaj iz tradicije na strani belopoltuega plemena, ta se je oddahnil, ko je prišlo poročilo, da se je tokijska pohuna izjalovila. A -ta nas ne sme preslepili. Na Japonskem je nekaj nezdravega, nezdravega- za Japonce mine, še bolj pa za njihove sosede. Ne zaradi gospodarske krize in socialne stiske; lo kalvarijo preživlja danes boLj ali manj ves svet. Japonska mentaliteta je to,
Garda Japonskega ceiarJa ja seveda oitala ivetu svojemu vrhovnemu poveljniku in ustavni vladavini
Ministrski predsednik Okada. O njem se mislili, da se ga revolucionarji ubili, pa se Jim Je skril
nam Evropcem skoraj nerazumljiva zmes primitivnega starega veka, agresivnega in omejenega srednjeveštva in najnaprednejšega 20. stoletja. Slepi.'jnacional-ni fanatizem je to, fanatizeinj ki ga v tolikšni potenci n‘i ^možen noben drugi'narod ha svetu. Zu viel des Guten, pravijo Nemci, vzorniki moderne' Japonske. Če je'dobrega preveč,-se' ižprevrže v škodljivo... •	*
Vojne ha Daljnjem vzhodu danes še ne bo — če v svoji neprizadetosti ne štejemo japonskega »čiščenja« J v kitajskih provincah nied vojne < pojave... Doživeli bqm'ot pa < to, vojno neh£ bgibno pfejiali' slej in z njo hov svetovni’ jkižar — ^e/ne bodo Rusija in USA pa’" Anglija' V' Tihem oceaiiu.Jako mqčiie£.da b’i tudi morebitno" o f je i r s k o" vlado v Tokiu minile skomine po rožljanju z orožjem.
Italijani prodirajo
Kaže, da so Abesinci po onem velikem porazu rasa Deste v Somaliji res izgubili samozavest in upanje v uepešno obrambo domovine. Komaj so jim bili Italijani zavzeli Ambo Aradam, že'.'prihaja novo zmagoslavno poročilo maršala Badoglia, , da je osvojil nekaj kilometrov južneje tudi vrh Ambo Alagi- iu
Tokiu. Njo so revolucionarji prvo svoj glavni stan
da je obkolil vojski rasa Se-juma in rasa Kase. Nekam hitro so začeli Italijani prodirati v primeri z operacijami prvih treh mesecev.
Abesinci polagajo zdaj svoje poslednje nade v cesarja samega; krenil je namreč na čelu nove in še ne utrujene vojske sam na fronto.
'	'	' f r'	“	•
Hitler ponuja Francozom roko
Po dolgem obotavljanju je francoska jroslanska zbornica vzlic koncentričnemu bombardiranju vseh desničarskih strank sprejela pakt z Rusijo. Ali bo ta pakt v današnjih razmerah Francozom kaj prida koristil, se da debatirati; drži po eni strani le to, da so nemalo vplivali na glasovanje tokijski dogodki (pakt je prodrl dan po i pobuni v japonski prestolnica),
! po drugi strani pa lo, da so I Nemci poparjeni in da si zdaj ! ua vse kriplje .prizadevajo, kako bi Francoze pridobili za prot ir lisko tezo, dokler je še 'čas. (Pakt mora namreč, sprejeti • še senat; potem šele stopi v veljavo.)
'Tako je par dni |>o glasovanju v Parizu dal Hitler zelo |»-membno izjavo poročevalcu nekega pariškega opoklnevnika.
V	tej izjavi vnovič ponuja Francozom roko in jih poziva, da naj pozabijo, kar je bilo.
Francozi so nejeverni in pravijo, da bi radi videli dejanja, potpm šele ,bi Hitlerju verjeli. Ta dejanja bi bila povratek Nemčije v Zvezo narodov, omejitev oboroževanja in priznanje srednjeevropskih meja.
Hitlerjeva gesta utegne biti ■preračunana, utegne biti pa tudi iskrena; po drugi strani pa francoski- pogoji niso netehtni. Da jih Hitler ne bo sprejel, ni dy'oma. In tako spet ne bomo dočakali sporazuma med dvema največjima narodoma ▼ Evropi.	Observer.
Novi nomlki poslanik v Parim, grof v. W Hozo k, do idaj podanik * Madridu
ii »■ >*■*■■■ t	ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO	Cena	1	Din
DRUŽINSKI TEDNIK
Ufe VtH.	Ljubljana,	5.	marca	1956	Siev.9.
Virtuoz
Madžarski .napisal
Desidsr MaltoJrcyay
Na neki večerni ' zabavi' so > bili zbt a ni odlični gosi Je.’ Domačin je bii povabil tudi' znamenitega, gosli) licga .virtuoza. Pabla Pallaya, kise' j 8 bil pravkar vrnil z zmago-suvvne turneje po Ameriki.
Več gostov je že odšlo v kadil-’ niso; razvil se je živahen pomenek. Nska mladenka z blagim obrazom je ves čas nekam Zi.mak-nima opazovala umetnika. Mlada ti ma ni bila kdo ve kakšna lepotica, biia je pa zelo prikupna.
Polnoč se je bližala; tedaj je nekdo izmed gostov omenil, dat se nrmtrava Pallay odreči slavi in se vrniti domov. Nekdo je vprašal ujetnika ali je to res, in Paday mu je skiomno odgovoril;
j Da, res je!«
Gostje-so zmajevali z glsvamiitn. n. ribali, kaktno škodo bo utrpela umetnost. Nekdo ,ie govoril o slavi.
»Slava!« je dejal goslač z grenkim nasmehom.
Potlej se je počasi sprostil, ln
kakor da bi. bii sam s seboj* je za-čel prostodušno pripovedovati;
»Bog mit je 'pričap.dft nisem mogel svoje slave nikoli tako od srca Uživati, kakčr sem si bil to/ slikal v svoji mladdsii' — takrat, ko sem še neizrekljivo hrepenel po- njej.i. Ko sem gledal z odra na.stotine in.
, na. tisoče poslušalcev,- ki so mi vfc-haivnouploskali,.se mi:je zdelo, da so .mi vsi tako tuji, vsi: Francozi, Američani,., Nemci, vsi, vsi — in imenom.: sem i moral misliti samo na (Matjaža... Jbj.čkocbi ime-zdajle Matjaž slišat! Kaj bi le dejal? In znreromv prav zmerom sem si želel in: si še zdaj želim, dri bi me poslušal samo-en človek...
Moj oče je bil trgovec-v Fflzeser-ju. Trgoval je z žitom, z/ volno in; z gosjim puLwaa. Matjaž: je bil sosedov sin. Mnogokrat sem i premišljeval, kaj je neki postal ta Matjaž? In kaj je z našo (vasjo? Ih kaj bi rekli moji rojaki, ča bi se zdaj vrnil v domovino?
Tako zelo asm hrepenel po oni vasici, v kateri sem preživel svojo mladost, in si želel, da bi me tudi tam- slavili. Sele potlej sem si domišljal, bi: bila moja slava popolna.
Nu, bo sem se vrnil s turneje po Ameriki, sem se odpeljal naravnost domov. 71 železniške postaje Gyoma
bi se bil morali z vozom odpeljati v Fiizeuer. Tedaj sem-na sejmu v Gyoni zagledal Matjaža, svojega nekdanjega prijatelja. Pri priči sem ga spoznal:
.Matjaž! Jaz sem! Ali me-ne poznaš več?*
Nezaupljivo in hlapčevsko hkra-tu me je pogledal, in nisem se ga upal objeti.
,Jaz sem, Pallay...‘
NI se mogel prav spomniti. Pošteno,-otožen sem postaL .Trgovčev simA
Potem je prikimal. .Torej si prišel domov?‘
Nic drugega me ni vprašal. Naprosil šem ga. naj me s svojim vozom odpelje v Fiizeser.
,Rad bi si ogledal hišo, v kateri sem se rodil.*
,Peter Baesfco jo je kupil; gostilno ima,‘ je suho rekel Matjaž.
,In na pokopališče bi rad šel, na grob svojih staršev,*
,Prav,* je dejal Matjaž, ,kar prisedi, vzamem te s seboj.*
Matjaž je imel dva iskra konjiča, ponosen je bil; ko sem ju pohvalil. Potem sem mu začel s pravim otroškim veseljem pripovedovati:
,Prav iz Amerike prihajam, Matjaži*
Pbgledal me je:
,Kaj -si pg tam počel?*
,Na gosli sem sviral.*
.Koliko so ti pa plačali?*
.Mnogo milijonov.*
Udaril je po konjih in nič več me ni vprašal. Razumel sem: ni mi verjel. Tudi vsi drugi vaščani so se mi zdeli nekam tuji. Šel sem na pokopališče. Nihče ni bil okopal groba mojih staršev.
Zvečer sem sedel v gostilni. Gostilniška soba je bila nekoč očetova trgovina. Peter Bacsko se je nekam. obregaval:
,Moj najstarejši sin je mlinar, mlajši je tam v točilnici! še nobeden ni bil v Ameriki, Bogu bodi zahvaljeno! Hiša jima bo ostala!* Mežnar je pa surovo dejal: .Svojega ubogega očeta ste spravili v grob, Premnogokrat mi je potožil...*
Kakor da bi mi bil kdo bodalo zasadil v srce! Ves svet me je slavil, le ti preprosti ljudje še skoraj govoriti niso hoteli z menoj.
Takrat je pa nekdo zavpil skozi vrata:
,Knez prihaja!*
In res je prišel knez z dadaškega gradu. Izvedel je bil, da sem v vasi, zato me je osebno poiskal, da me povabi na grad.
,Knez!‘„. Tako so šušljali drug drugemu. ,Knez sam je prišel ponj... Po kramarjevega sina...*
Kako prijazno, kako suženjsko so se mi tedaj približevali stari znanci! Mežnar mi je odnesel kov-čeg na voz, Bacsko mi je pa ponudil roko, da sem laže splezal na sedež.
In vendar so imeli prej prav, ne zdaj...
Drugi dan se mi je vsa vas klanjala. Ko sem srečal Matjaža, je zbežal. Na stotine jih je bilo, ki so me spet občudovali, in spet. sem se kopal v slavi. Ni mi dal Fiizeser pečata slave, knez- je bil tisti, ki me je obdal z njo. Nazadnje je pa prav vseeno; Fiizeser, Amerika ali pa ves svet... Dejal sem že: po enem samem človeku hrepenim — nočem, biti več last vsega, sveta. Nekoga iščem, ki bi šel z menoj... domov... v Ftizese...«
Obmolknil je.
Tedaj je stopila predenj ona deklica z blagim obrazom in mu brez besede ponudila roko. Kakor c’a bi hotela reči: »Jaz pojdem s teboj.«
Umetnik ji je nemo poljubil roko.
Od tistih dob ni nihče več slišal
o	goslaškem virtuozu.
Deset milijoKsi din
za Ijiiezeiisfu iisiteli
Križ je, če ie čiovek preveč lahkoveren... ...in če ima* zraven še z blagajno opravka
(J I*) Pariz, febr.
Sam, Beg: si ga- vedi, kako je.-postal monsieur Sjdvain Hanrkjuez slovit čarodej in kako je zaslovel; da zna rotiti duhove. Res je, to je pribito, da je imel v Parizu; 1*80 polno pristašev, in da so njegovi sestanki sloveli daleč naokrog. .Mogoče je. monsieur Henritjuez res dober hipnotizer, zakaj vsi njegovi privrženci prisegajo na žive in mrtve, da so skrite, v njihovem »mojstru« nadnaravne sile.
O! njegovi slavi je slišal tudi poštni uradnik Ghaiseniartin. Te-dajjje nenadoma posijal svetal žarek: v njegovo zagrenjeno srce. Mcasicur Chaiaamartin je imel namreč hude srene bolečine, že leto; cini je bil poročen s čedno in življenja željno mlado ženo. Pred poroto si je ubogi Chaisemartin seveda obetal nebesa na zemlji... Toda ze čez par mesecev je slišal r.a svojo veliko žalost, da Yvonni zakonske zvestoba ni posebno mar. Msaiem. ko je vzorni zakonski mož opravljal svojo naporno službo, se je njegova žena sestajala s tujimi gospodi. Kdo drugi bi jo bil kar »na*: hladno« postavil, naš ubogi poštni uradnik je bil pa tako zelo zatreskan v svojo lepo ženičica, da je rajši pretrpel zasmeh .sosedovi kakor da bi dal-slovo nezvesti druricLiPom&l je samo eno. žejjo: speti si mora pridobiti ljubezen svoje oboževane žene.
VStej hudi srčni stiski se je zr-tekri monsieur Chaisemartan k čarodeju Henrirsuezu. »Mojster« je napeto poslušal uradnikovo izpoved. potlej je pa nagubančil čelo in dejal:
»Težka, stvar; mnogo truda, bo treba, predsn bova Yvanno- spravilu, na pravo pot. Ko sem bil v Indiji v uku,1 sem se pri' nekem modrijanu naučil pripravljanja, lj ubezenskega napitka. Ta Teč prav gceovo pomaga!- Tdda» razumeli boste: moj čas je dragocen- ■— in ne-Pilo bi vredno truda, da bi zvalil "samo eno stekleničko take pif-jaee. Ali napravim res -veliko kupčijo, ali vas. pa-moram pustiti na cedilu...«
Henriciuez je zapičil svoj magični pogšed v oči pobitega poštnega uradnika.
»KKj naj storim, moj^ev?« je obupano vprašal Chaisemartin.
»Priskrbite mi denarja- da. si uresaito.tovarno,- zakaj sama takrat mi bo prinesla ta pijača res- do-1 biček,..vam ubogim zaljubljencem pa korist. Seveda;bi vzel vas za družabnika;^- in Yvawne vas bo kakiap#k spet ljubila...«
Chaasene&rfcrn je žalostno -odkimal z glavo.: Kje pod-.toožjim-soln-c«n naj pa vzamie denairsa takšno poijetje? •
Toda; modri čarodej:,si jenznal pomagati iz zagate, čemu neki pa sedi: ves božji dani pri poštni) blagajni in prešteva milijone?
Vestni uradnik se * je kakopak od sile zgrozil.
;Pa menda: vendar ne- mislite, da bi...«
»Bedak ste,« je dejal Henriquez, »ljubezenski nauitek».bo veri*aT od siri - -dotoičkanoBen ■; čez par 'tednev bo glavnica vrgla petkrat toliko dobička.' NU,-,potlej vrnete -denar v blkgajno. daste, službi-slovo, si kapice razkošno vilo v Meni caiu m
tam boste živeli s svojo Yvonno kakor kralj.«
Takšni pogledi v bodočnost so. seveda zaljubljenega uradnika hudo zamikali. Takoj prihodnji dan je poneveril manjši znesek, prihodnje dni je pa vse globlje in globlje segal v državno blagajno.
Monsieur Henriquez je zahteval sleherni dan večje zneske. Kakopak, ko je pa za tovarno potreboval velikansko, glavnico!:
»Z izdelovanjem lahko pričnemo šele takrat, ko bo vse pripravljeno,« je pojasnjeval nestrpnemu »družabniku*.
Tako je naš Chaisemartin vsega skup poneveril s časom cele štiri milijone frankov. Njegov pokrovitelj je medtem živel ko ptiček; na veji; še na um mu• ni prišlo,, da bi-zidal tovarno za izdelovanj e; ljubezenskih napitkov. Nič čud nega . torej ni, da je postajal poštni uradnik c d ene do dne nestrpnej-ši. Celo tako »predrzen« je postal, da je hotel videti tovarno; Oh; kaj še; to je vendar skrivnost..,!
Naposled je napočil dan, ko je čarodej izroči)., svojemu »prijatelju« ljubezenski napitek. Zaljubljeni zakonski mož ga je primešal svoji ženi v jedi — in igle j! uspeha... ni bilo! Narobe! Yvonne si je poiskala novega ljubčka...
Tedaj je naš Chaisemartin stekel na policijo in peneč se od jeze Ovadil sleparskega čarodelja.
Jeinice lastnega maža
Tragedija treh mladih Londončani
(JR) London, marca
Neko noč, pozno je že bilo, se je vračal neki delavec, domov, ko je zdajci zaslišal iz kletnih prostorov* vila industrij ca Frederica Patricka klice na pomaganje. Tako razločno jih je slišal; da je stopil k vežnim vratom in pozvonil. Medtem so obupni klici zamrli v jadikovanje. Nočni popotnik je moral dolgo čakati, preden s-o mu odprli, in še takrat ga.-niso brili kdove kako veseli. Opozoril je vratarja na klice, ki jih je slišal iz kleti, toda hišni čuvaj ga je osorno zavrnil, češ da se je gotovo zmotil; sicer bo pa«, za vsak. slučaj pogledal - v klet;
Našem« ■ možu pa nekaj - ni dalo miruy zato • je- šel na policijsko stražnico in zadevo prijavil. Koj nato so odšli stražniki proti indu-strijčevi vili.' Lastnik, se. je kakopak upiral,Ida bi-mu kar sredi noči premetavali, in. s likali.pp- vili, toda. ko so mu. zagrozili z mretacijo, se; je vdal.
In glej o v'kleri so našli kaj čudne stvari! Na tleh sta ležali' dve
goče,« je jokal opeharjeni defrav-dant, >Nič več nisem imel svoje volje: moral sem vse storiti,- kar mi je Henriciuez ukazal.« •
In zdaj Parižani radovedno' čakajo, kako se bo končal proees zoper čarodeja in zaljubljenega.poštarja.	,	.	j	-
Na planinah:
»Samo proč, daleč proč od one dame s štirimi hčerami!«
»Zakaj?«
»človek božji — ali mar ne poraiaš’ nevarnosti planin?«
»Začaral me je, drugače ni. mo- zvezani ženski skoraj nagi — in
obe sta bili' videti pošteno izstradani.
Policija je ugotovila, da-;sta obe. ženski ■— zakonski ženi industrijca Patricka, a zgoraj v sobi je imel zaprtd šfe tret j d <ženo. Tudi ta je bila njegova jetnica, tudi ta je morala! stradati.;
Prted dvema letoma se je bil Frede ric Patrick prvič poročil. Zakon ni bil - kdo ve kako srečen in že nekaj ,ni£seeev- po- poroki je odšel industrij«« spet na! poročni urad in. se - v 'drugo poročil—seveda z drugi- dekletom. Tudi to drugo ženo je kmalu zapustil.
1 Sluičqjjp/o sta pa obe Patrickovi 1 ženi ■ izvedeli druga za drugo. Do-1 menili'sta se in skupaj odšli k dvo-žehcu, da- ga užirgsta. Grozili sta mu celo s policijo. Revicama se kajpada, še sanjalo- ni, da se je njun.dični »soprog« medtem že v tretje-poročil. Moža kar., je hil s svojima prvima ženama;zelo prijazen; obljubil jima-'je, da jima bo dal precejšnjo odkupnino, in ju je zato povabil.drugi dan k sebi.
Kb sta drugi danres prišli, ju je peljoj v kleti pripovedujoč jima, da ima- v kleti, veliko jekleno blagajno. Komaj <so pa prišli v klet,
Pri r.a* imamo deievj« ki toplo inna, drugod pa mrai in snežno samote. Tudi na Danskem je zrdnje dni padlo silno dosti snega — toliko, da v oko torki cotemttfctli prog le s snežnimi pUigi .niso mogli udkidati. Na siifci1:.pogled.- na eno izmed prog, ki drže« prestolnico K Jo* bentiavn
11. Rtt« Anber, PA KIS (9e)
Odpremlja, denar v Jugoslavijo najhitreje in ipo'najboljšem dnevnem kuzzu.; — Vršifvse bančne
posle : najitulantneje- Poštni
uturdi v Bfelgiji,. Frinaiji, Holandiji in- ;Luksemburgu sprejemajo plačila tia naše čekovna račiines Bfelgija: št. t 3064-64V Bruzellds: Hclandi jg: št 1458-66, Ded. Dienst: ill'.rancija št 1117-94, Pariš; Luzern-burg: št. 5967; Luzeinburg.
Nar.zahtev« pošljemo brezplačno uašie četcovne nskaznice:
ju je napadel in zvezal. Od tistih dob sta bili njegovi jetnici. Ko sta nekoč preglasno klicali na pomaganje, jima je zamašil usta s cunjami in ju tako dolgo pretepal, da sta- omedleli-. Revici sta poleg lakote morali kaj pogosto pretrpeti tudi hude udarce, šele policija 'ju' je rešila iz pesti nečloveškega bogatina.
Aretaciji se je indUstrijec kakopak obupno upiral; stražniki so ga morali nasilno vkleniti.
Ne ve se še, ali bo prišel Patrick, pred sodnike ali ne; zakaj izvedenci trdijo, da je m-ož blazen... Bogatinom se dobro godi; če kaj zoper postave za gre še, jih pa za blazse spoznajo...
Brki obvezni za redarje
(XAE) Budimpešta febr. šef peštanske policije je odredil, da si noben redar v prestolnici ne sme več briti brkov. Po starem madžarskem običaju morejo samo lepi in bujni brki zbujati v ljudeh rešpekt in spoštovanje. In komu«j & ugled bolj potreben kakor policistom? Kdor se temu ukazu ne bo; pokoril, bo brez usmiljenja letel iz službe.
Neki peštanski list predlaga strogemu policijskemu šefu, naj tiste redarje, ki ne bodo imeli- brk, karu imenuje za.<tajne policaje,..
Radovedna Londončanha
Neka mlada londonska dama pristopi k stražniku in ga vpraša:
»Zakaj pa imate številko na čepici?«
»Da bodo vedeli, kdo sem,- če me razbojniki uta je jo.«
»čemu vam je pa pendrek?«
»Da se obvarujem vsiljivih napadalcev.«
»In zakaj imate* ta jermen brado?«
»Da se mi usta odpočijejo od tolikih odgovorov na brezglava vprašanja.«
V Siriji imajo že nekaj tednov nemire. Doma.' tfini niso zadovoljni s Francozi in prirejajo demonstracije proti njim. (Sirijo je po svetovni vojni pod francoskim - mandatom.) Noša slika kale maroško konjenico in francoski tankovski oddelek v pripravljenosti na ulici v Damasku
Zanimivosti z vseia sveta
Najsrečnejši narod so Eskimi, ker se še nikdar niso vojevali. Nekateri eskimski jeziki sploh nimajo besede .vojna*.
Delavci — slavnostni gosti. Največji-parnik- sveta; angleški velikan- »Queen Marj'« nastopi aprila poskusno vožnjo na Madeiro: Udeležili se je bodo vsi delavci, ki so kakorkoli pomagali parnik dograditi.
Gospa Voidemaras, žena zaprtega nekdanjega litovskega diktatorja, se poteza za službo otroške vzgojiteljice.
Obvezno šolanje bodo na. Angleškem podaljšali s 14 na 15-let-. Zakon o tem bo stopil v veljavo 1. septembra 1989.
Nočna sodišča. Nekatera večja- angleška mesta so uvedla nočno uradovanje sodišč, ker so delavci in uradniki čez dan po večini v službi.
Za atentatorjem Matuško je prišla te dni v zapor tudi njegova teta Johana Matuška, ker je v prepiru s. kladivom razbila glavo svojemu zetu.
Več ko četrt milijarde dolarjev (12 milijard din.) so lani porabile Američanke za nego svoje lepote,- Na ozemlju Združenih držav imajo zdaj
30.000 lepotnih zavodov.
Ovnove žleze je cepil neki dr. Kh-senbeck v Harbinu' nekemu 70ietnemu starcu, ki se je želel pomladiti, pa ni* imel denarja za drage opičje žleze. Operacija ; je-baje dobro uspela.
Praznik 100,000 sveč praznujejo te, dni v Triv.andumi v Indiji. Ta praznik proslavljajo samo vsako šesto leto. Merniki hodijo v teh dneh v velikih procesijah okoli cerkve in nosijo v rokah prižgane sveče.
Raj na zemlji imajo na otoku Lorda Haya, 350 kilometrov vzhodno od Avstralije. Otok meri samo 9 kvadratnih kilometrov in šteje 150 duš. Vsi prebivalci;'so skupni lastniki otoškega bogastva. Srečnim otočanom ni treba de-—. več; kakor po dve uri na'teden.
čudno kaznujejo umor neka* afriška plemena. Morilca zapro skup, z. umor-jenčevo vdovo ali sestre in ga tako dolgo ne izpuste, dokler se iž tega »za; kona« ne rodi nov otrok.
16 gasilcev je živih zgorelo v gasilnem avtu med Kobo in Gsako na Japonskem. Gasilni avto je trčil ob tramvaj s tako silo, da mu je. počil rezervoar in. se je bencin vnel.
Sliko mikada (cesarja), ki jo Japonci obožujejo kot sveto podobo, je ukradel iz šole neki japonski dijak in terjal v grozilnem pismu od šolske uprave 800 jenov (10.000 Din), da bi z njimi odkupil neko gejšo. Denar je sicer dobil, ker se je šola bala sramote, toda kmalu nato sp ga izsledili in zaprli.
»Perspeks« se imenuje nova vrsta nezdrobljivega stekla, dvakrat’ lažjega od navadnega stekla. Začeli so ga izdelovati ha Angleškem.
Turški kaznjenci ne smejo poljubljati svojih dragih, kadar jih obiščejo v zaporu. Dognali so namreč, da so obiskovalci pri ■ poljubljanju vtihotapljali kaznjencem razna mamila, zlasti opij in kokain.
Rekordno množino slanikov so nalovili te dni ob izliyu reke Labe. V Cux-hafnu so.samo v enem dnevu nalovili
207.000 . kil slanikov, prodali so jih pa samo 26.000 kil.
Dve milijardi dobička je imela v dveh letih francoska državna razredna loterija. V tem času je razdelila več ko 8 milijard frankov premij srečnim izžrebancem.
Krsto maršala Pilsudskega mislijo sežgati, ker so razni sleparji ponujali na prodaj deske, o katerih trde, dal so od generalove krste.
KRATKE ZGODBE Z VSEH VETROV
Ali se bo Edvard VIII. oženil z Američanko?
(Zo) Detroit, febr. V »Detroit-Timesu« beremo:
Ali se bo angleški kralj Edvard VIII. oženil s katero Američanko, v čast in slavo britanskega imperija? Stvar ni tako izključena, kakor se zdi. Pozabiti ne smemo, da se smejo angleški kralji oženiti tudi z navadnimi smrtnicami. Imperij ne more pričakovati nobene posebne koristi, če se Edvard VIII. oženi s to ali ono evropsko princeso. če bi si pa izbral za ženo katero dekle iz dominionov ali pa kakšno blagorodno Američanko — to pa še ne pomeni, da bi morala biti milijarderka — bi ustvaril novo zvezo med angleško govorečima narodoma.
A katera naj bi bila ameriška dekleta, ki bi se mogla potezati za tolikšno čast?
Imenujmo jih kar po vrsti: miss Constance M o r r o w, hči Pokojnega senatorja Dwighta Mor-r°wa in sestra Lindberghove žene; Potem Adelaida Prentice, vnukinja milijarderja Johna Rockefellerja. ki se je posvetila medicini, samo zato, »da bo človeštvu kaj koristila*; dalje Luiza Mor-San, vnukinja znanega bančnika P. Morgana; Virginia F r e n c h , svakinja Johna Jacoba Astorja m., jp — najlepša med vsemi — Andr^ P h i p p s.
črvi v očeh
(YK) Praga, febr.
Pred kratkim so pripeljali v bolnišnico v Zillni iznenada oslepela dečka. Zdravnik je odkril za roženico v njegovem očesu nekakega črva in mu ga je z operacijo odstranil, črv je bil dolg iy, cm, v Premeru je imel pa 1 mm; zdrav-n/k ga je poslal praškemu unlver-z>tetnemu laboratoriju. (O tem smo že v »Druž. tedniku« pred kratkim pisali. Op. ured.)
Zdaj je prof. dr. Komarek ugotovil, da je črv ličinka neke muhe, ki živi na južnem robu puščave Gobi v Aziji in leže svoje ličinke Jajrajši v človeško telo. Ker pa ličinka potrebuje zraka, se rada Prisesa na očesno roženico.
V Turkestanu in drugod v Aziji le očesni črv precej nevaren. V Evropi so ga doslej zasledili le v šestih primerih. Zadnje čase so ga opazili na Slovaškem kar trikrat; sodijo, da je zaradi mile zime zašlo nekaj teh muh celo k nam.
Ondan so pripeljali v žilinsko bolnišnico nekega delavca, ki je tudi imel črva v očesu. Vbrizgali so mu v oko atropin — ko so ga hoteli drugi dan operirati, črva ni bilo več v očesu, ostala je le majhna brazgotina. Bolečine so ponehale in delavec spet normalno vidi: očividno je črva atropin ugonobil.	(»Prager Tagblatt«)
Rudarjeva kariera
(X Ue) Berlin, jan.
Zgodi se, da postane navaden delavec minister ali celo predsednik vlade; da bi navaden delavec dosegel doktorsko čast — to pa že ni kar si bodi.
Gutterl je bil delavec v nekem premogovniku v Posaarju. Od svojega 16. leta je bil zaposlen pri dvigalnici, ki je prenašala izkopani Premog iz rudnika na površje. Pozneje je moral nadzirati zrak v rudniku, da se ne bi zgodila nesreča. Ko je tako hodil z rudarsko svetilko po rudniku, je često naletel na kamenje, ki ga je nenavadno zanimalo.
To kamenje nenavadnih oblik je začel zbirati. V nekaj letih je Gtit-terl zbral 7000 kosov najrazličnejšega kamenja. Na vsak kamen je prilepil listek in zapisal nanj svoje Pripombe.
Ves svoj težko prisluženi denar je izdajal za geološke knjige. Vse kar je novega izšlo, je moral prebrati.
Tako je prišel Gutterl do nenavadnega odkritja. Najbolj se je namreč zanimal za tisto kamenje, ki ga je srečal v največji globini. To kamenje je bilo tudi geološkim strokovnjakom bolj ali manj neznano.
Na njegova odkritja je postala Pozorna geološka znanost. Ko je imelo »Geološko društvo« svoj letni občni zbor, je prišel tudi Giitterl.
In mladi rudar je dokazal geologom, da je za vsako vrsto premoga karakteristično rastlinstvo, te katerega je tisti kos premoga nastal. Tako lahko pri vsakem ko3u premoga doženemo njegov izvir.
Spričo tako tehtnih dognanj si učenjaki niso mogli kaj, da ne bi
preprostemu rudarju čestitali od srca. Zakaj Gutterl je bil odkril to, kar je znanost že dolgo zaman iskala.
Dasi je bil marljivi delavec v rudniku vedno prezaposlen, je vendarle utegnil napisati še 13 obširnih študij o svojih raziskavah. Frankfurtska univerza je temu mlademu, nešolanemu rudarju podelila naslov častnega doktorja geologije. Tako je Gutterl najbrže edini rudar na svetu, ki <je postal častni doktor.
Seveda je dr. Gutterl takoj pustil svojo rudarsko službo; postal je varuh rudarskega muzeja v Saarbriicknu.
Korejski poročni klobuk
Nevesti s Koreje bržčas nihče ne zavida. Gostija traja tri dni in ves ta čas — morda s kakšnim majhnim odmorom vmes — mora ne-; vesta molče in nepremično sedeti na vzvišenem prostoru in upirati sramežljivo oči v tla. Na glavo ima p« vezilj en poročni klobuk, strašilo, ki tehta kakšnih 10 kil in mu je premer kakšnih 40 do 50 cm. Ženin ne sme biti na gostiji, temveč mora stati na najvišjem hribu v deželi in mora moliti za blagor svoje družine.
Pisanje na Kitajskem In Japonskem
Preden zna Kitajec dostojno pisati, se mora naučiti 4.200 do 4.600 pismenk, in med njimi je marsikatera sestavljena iz 30 do 40 črt in vijug. Tako učenje je seveda prav dolgotrajno, in mali Kitajčki niso menda nič kaj veseli, ko jim v šoli vtepajo tolikšno učenost v glave. Pred 500 leti je bilo pisanje seveda še bolj zamotano, zakaj takrat je kitajska pisava štele 40.000 pismenk.
Tudi na Japonskem je pisanje težak predmet. V 12 knjigah so natisnjene vse pismenke, in mali Japončki morajo vsako šolsko leto »požreti« po dve knjigi. Japonci in Kitajci pišejo od zgoraj navzdol, kakor mi, samo ne z leve proti desni, temveč z desne proti levi.	_
Arterioskleroza
Poapnenje žil se imenuje pojav, ko pričenjajo izrabljene krvne žile postajati trde, krhke in neelastične. Tako se mora srce vedno bolj napenjati, da zamore kri poganjati skozi žile. Všled tega se poveča tudi krvni tlak. Če je proces že toliko napredoval, lahko krhke žile (arterije) tudi počijo. Ta pojav se imenuje kap.
Vzroki poapnenja žil so različni: slaba sestava krvi, motnje v prebavi, zaprtje, prekomerno uživanje alkohola, zastrupljenje krvi vsled sečne kisline. Vsporedni pojavi so: omotica, srčna slabost, utrujenost, otrpnjenje rok in nog, glavobol in motnje pri hoji.
Paziti je na lahko in redno čiščenje, kar se doseže z dnevnim pitjem 1—2 skodelic Planinka čaja, ki urejuje čiščenje.
Priporoča se lahka hrana. Omejiti pa se je kar največ v uživanju alkohola in kajenja. Potrebno se je mnogo gibati na svežem zraku in kopati se.
Reg. S. 529-36
Idealno dekle
(Po) Berlin, febr. V »Arbeitsmannu« beremo: »V novi Nemčiji mora idealno dekle imeti: široke kolke, velika in čvrsta stopala, energične roke in lase do gležnjev; nositi mora perilo iz belega platna, odpovedati se mora za zmerom šminkanju in mora biti kar najbolj podobna mladim Spartankam, ki so bile takisto severnjaškega plemena.«
Blažena vas
(XN) Newyork, febr. če je to res. da so najsrečnejši tisti kraji, ki nimajo zgodovine in ne poznajo istorij, potem gre prvenstvo kar se sreče tiče, prav gotovo stotini ljudi z Belolesnega otoka v okrožju Macminnacu, tam kjer se zlivata Michigansko in Huronsko jezero (USA).
Na tem srečnem otoku niao namreč vse lansko leto zabeležili niti enega poroda, niti enega smrtnega primera, nobene poroke, pa tudi ločitve ne. Dalje se niao imeli pritoževati nad nobeno nesrečo, ne nad požarom ne nad še tako nedolžnim hudodelstvom.
Se sreča, da v tem srečnem kraju kdaj... dežuje. Drugače bi se nam vsililo vprašanje, o čem neki govore ti srečni prebivalci z dolgočasnega Belolesnega otoka...
(»Joonud«).
Ali je to danes še potrebno?
Obolenja zob so skoraj vedno posledica neredne nezadostne zobne nege. Le ako se z zob redno odstranijo ostanki jedil in iz teh tvoreče bolezenske kali, ostanejo zobje zdravi in lepi.
Čistite torej svoje zobe redno s Sargovim Kalodontom. Bla^ j pena tega špecijalnega ustnega mila temeljito očisti zobe. Izredno fina sestavina polira zobno sklenino prizanesljivo in bleščeče belo. Neštetokrat preizkušeni sulforicinoleat, ki ga vsebuje v naši državi edino Sargov Kalodont, odpravi in prepreči zobni kamen, ki je vzrok tolikih velikih zobnih bolečin.
Pozori Poskusit« enkrat novo ustno vodo Kalodont. Koncentrirana sestavina, zelo varčno v uporabi, razkviuj* in ugodno oivtiuj*.
SARGOV
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
DOMA
v
C
I IZDELEK
Kamenlta sekira — zobarski instrument
(Qi*) Sydney, Jan. Pred nekaj tedni je antropolog W. Thorpe poročal učenim gospodom avstralske družbe za napredek znanosti o nenavadno zanimivem običaju:
Neko pleme v Srednji Avstraliji še današnji dan uporablja ka-menito sekiro namesto Jeklenih klešč za dretje zob. Tako vele-važno operacijo opravi zmerom izvežban padar. Ubožca, ki mu dere zob, drže naj bližnji sorodniki za noge, roke in glavo, vsi daljnji sorodniki pa stoje v krogu in oglušujoče pojo narodne pesmi, zakaj stara vraža pravi, da bolnik tako laže prebije operacijo in ga dalje časa zob ne boli.
Slučajnostna odkritja
(X Le) London, jan.
Iznajdbe in izumi niso vedno plod napornega raziskovanja in težkega dela. Mnoge iznajdbe so nastale čisto slučajno, dostikrat kot posledica otroške radovednosti, mnogokrat pa tudi iz gole zmote.
Kako lahko tudi otroci postanejo pomembni iznajditelji, nam priča tako Imenovani »Bessemerjev pošto peke v jeklovi industriji. Ta postopek je najvažnejša osnova današnje modeme industrije jekla. Izum je nastal slučajno, izumitelj postopka je otrok, deček.
Mister Bessemer, angleški tovarnar jekla, je vodil nekoč svojega sina po tovarniških delavnicah in mu razkazoval razne stroje. Pripo-
1
""■mm		
.. , j ■ ' "		
Pr«* Javn* televizijsko teMonsko govorilnica io te dni odprli * Berlinu. Iz n|e bodo Bor-InCani lahko govorili z Leipzigom in bosta telefonista » obeh mestih drug drug«ga no sam* sliiaia, n*go tudi »idola. Triminutni razgovor bo stal tri marke aK v natem denarju okoli M Din. <U Berlina v Leipzig Je okoli 150 km.)
vedoval mu je o težkem in utrudljivem delu, ki ga morajo opravljati delavci. Med temi težkočami je omembe vredna zlasti ta, da morajo delavci taljenemu železu dodajati določeno množino oglja (količina oglja se spozna zgolj po barvi plamena).
Mladi Bessmer je nekaj časa z zanimanjem opazoval veliko peč za taljenje železa, potem je pa vprašal očeta:
»Ali ne bi mogli ogenj ugasiti, potem pa dodati toliko oglja, kolikor ga je pač treba?«
česar tehniki in učenjaki niso našli, je našel otrok. Mali dečko je prišel na domislek, ki spada med zelo važna odkritja na polju metalurgije.
C
Tudi pivnike so odkrili slučajno. V papirni tovarni v Borkshiru na Angleškem je neki delavec pozabil dodati kleja večji množini še ne izgotovljenega papirja. Papir zato za pisanje ni bil za rabo. Lastnik tovarne — varčen človek — pa tega papirja ni maral vreči med odpadke, nego je sklenil pisati nanj svoje opazke. Ko je nekega dne pisal po njem s črnilom, je opazil, da papir imenitno pije črnilo.
Tovarnar je takoj objavil po angleškh listih novico o papirju, ki vpija in suši črnilo. Pesek in pepel, ki so z njim dotlej sušili črnilo, sta prišla iz prometa.
Tovarnarjevo sporočilo je bilo senzacija za ves svet. Izumitelj je čez noč spremenil svojo delavnico v tovarno pivnikov in tako rekoč čez noč je tudi obogatel.
Odondod so jih odpeljali v zapore. Pravijo, da je ta trda kazen že marsikoga izučila, in da so igralnice tako rekoč že izumrle. •
Srednjeveško
(VP) Sangaj, febr.
Semkaj je prispel neki potnik iz Tibeta in povedal, da razsaja med prebivalstvom nekega tibetskega plemena huda epidemija gobavosti. Ljudje se tako boje te strašne bolezni, da uganjajo pravcata zverinstva nad gobavci, samo da bi se obvarovaU bolezni: gobavce mečejo žive v globoke jame in jih takoj zasujejo s prstjo.
Pri Tibetčanih je v navadi, da bogatine po smrti slovesno sežgo. Bogate gobavce pa zdaj kar žive polože na grmado. Okoli sto nesrečnežev so že sežgali na ta nečloveški način.	(»Jour«)
Kitajski kvartopirci v verigah
(HI*) Sangaj, febr.
Na Kitajskem je skoraj sleherni človek strasten kvartopirec. Zato sl je vlada izmislila načrt, kako bi ljudi odvadila te hude strasti: zakaj znano je, da se po kitajskih igralnicah gode kaj čudne reči. ki zvečine niso v skladu s poštenostjo.
Zato je dobila policija ukaz. da pretakne vse igralnice in polovi vse kvartopirce in lastnike razvpitih igralnic. Kazen, ki so jo revežem prisodili, se zdi kar staro-veška: obsojenci so morali z verigami priklenjeni drug na drugega korakati v najhujšem snežnem metežu po mestu. Sleherni izmed njih je imel na prsih pripeto deščico s svojim imenom, naslovom in kratkim opisom svoje pregrehe. Lastniki igralnic so pa morali nositi na palice pribite lepake z enakimi napisi. Ta čudna procesija je bila na obeh straneh obdana s stražniki. Pred vsako igralnico so se grešniki ustavili in obsojenci so morali glasno in slavnostno obljubiti, da se bodo svoje strasti odvadili.
Taki pohodi so se vršili tri dni zapored, naposled so pa grešnike razvrstili še ob dolgem zidu. da sl jih je občinstvo lahko ogledalo.
Rečna voda namesto črnila
Alžir ima reko, ki vsebuje črnilo. Samo pero namočiš vanjo, pa že lahko pišeš. Kakopak to črnilo še zdavnaj ni umetnemu enako, pisati se pa vendar da z njim.
Čudež? O, ne; stvar Je prav preprosta. Reka vsebuje mnogo galusove kisline, vanjo se pa steka druga, ki ima mnogo železa, železo in galusova kislina sta pa glavni sestavini umetnega črnila.
Nezaslišana osveta
(XN) Pešta, febr.
Mlada madžarska služkinja, ki jo je te dni obsodilo debreezinsko sodišče, bi bila vredna biti Kitajka, tako rafinirane krvoločnosti je zmožna, kadar je prime maščevalnost.
Julija Balga je ime tej mladi Madžarki, obtoženi, da je ukradla svoji gospe... umetno zobovje.
Zakaj?
»Zato, ker se nisem pri njej nikdar do sitega najedla. Hotela sem ji pokazati, kako človeku lakota dobro de...«
Oko za oko, »zob« za zeb, pravi pregovor. To pot je veljal dobesedno.
AU tetos videli smuške- skoke c&z 100 fn?
V Planici bodo letos spet velike skakalne tekme. Udeležili se jih bodo najboljši skakalci svetu. Skakalnico so letos docela preuredili in podaljšali, tako da bodo na njej možni skoki do 120 m. Prireditelji računajo, da bo pri tekmah najmanj 20 000 gledalcev. Čeprav so lani vprizorili hudo gonjo proti Planici, ji vendar nihče ni mogel odreči nečesa: da je najvarnejša med velikimi skakalnicami. Med lanskimi 41 skoki z več ko 85 metri se je ramo eden končal s padcem. Skoraj gotovo bo tudi letos dala Planica nov svetovni rekord.
»Tontalttiarfnato
/ir*** «••«•*•** *
jvaniem hrvitsUotf »
_———	1	rforavu
^1,	*«*V-	**'.	\	iifcfl*	brv »C
 — ^TTuiduMniiko ood.J
■M	'vllCr	(ndnofll
r.. *P>V—'
bro/l
r Jn««*«*.	,m
'■W*.	nad)miftoa*5
■luftrOen 10—13 "•»	-
vrif tori bi.
,JT& —
, ’**r TrJRkr‘i-„j““^« iSd.T '*** c "°111,
-p-------- w«rwtu rue <1*A •	•n>''
I" dem 'r bon. m»nule„[|„
'-	*	e*vf	,	k	-
Na ljubljanskem trgu
Prvi koraki bodoče gospodinje. — Kura, ki znese 4 jajca na dan. — Drage ciklame
 o--
3. nadaljevanje
»Da,« sem rekla, »da! In prav mnogo sreče.«
Hlastno sem vstala in odhitela v svojo sobo. Odprla sem omaro, si posadila klobuk na glavo in si ogrnila plašč. Odšla sem iz hiše, počakala na križišču, dokler ni prometni redar z roko pomignil, da grem lahko čez cesto, obstala na drugi strani pred neko izložbo, ne vedoč kaj gledani, in šla nato dalje, venomer dalje. Dolgo sem tako hodila, ko sem zdajci obstala, se zamislila, kje sem prav za prav, in krenila nato proti domu.
~7a\ božjo voljo, kaj ti pa je, Kuši?« me je s skrbjo sprejela teta.
»Nič,« sem rekla, »res nič!«
Sedla sem za pogrnjeno mizo, pomešala čaj, segla po vilicah in nožu in z njima bezala po krožniku. Potlej sem vstala, šla v svojo sobo, se vrgla na posteljo in začela tuliti, da bi se me bil kamen usmilil.
Vso noč so me stresali krči od joka. Stara dobra teta je sedela zraven mene, me gladila po laseh, ne da bi mi mogla pomagati, zakaj prvo globoko srčno rano ozdravi le čas.
5
Avellonov »košček kruha«
V pisarno se nisem več vrnila. Nekaj dni nato je šla teta Mina tja in povedala, da me nič več ne bo. A takrat sem že sedela v vlaku proti Italiji, na vožnji v negotovo bodočnost.
»Če ti le ne bo preveč hudo,« mi je rekla teta pred odhodom. »Domovina je domovina, in v tujini je kamenje še trše!« Čeprav s težkim srcem, me je lo pustila na pot, ko je pa videla, da je zame najboljše, če bom kar moči daleč od kraja, kjer sem doživela svoje prvo srčno gorje.
Neka moja prijateljica je že dalje časa živela v Italiji. Bila je pri neki družini za otroško vzgojiteljico in se ni imela kaj pritoževati. V vsakem pismu me je prosila, naj jo vendar kdaj obiščem. In zdaj sem se res namenila k njej.
■1 jen je- niti pol tako. zanimivft-kakor je;
Začelo se je že kar z znanjem V vlaku. Direktni vlak je vozil čez Švico. In na neki švicarski postaji se je zgodilo, da je stopil v moj oddelek signor Avellone, moj bodoči in med vsemi čudnimi pač najčudnejši šef.
Bil je tršate postave, pa vendar zelo ibčen; kakih štirideset let mu je bilo. azen palca so vsi njegovi prsti premogli vsaj po en prstan. Sedel je zraven mene in me je kmalu počastil z ogovorom, in sicer v najkomičnejši nemščini, ki eem jo kdaj slišala. Pozneje sem izvedela, da je prav za prav Jutrovec, v Italiji se je dal le nacionalizirati in poitalijančiti svoje ime. O tem pa ni rad govoril, saj je znano, da Jutrovci ne Uživajo baš najboljšega slovesa. Povedati moram pa že kar koj, da nisem nemara padla v roke kakšnemu trgovcu z dekleti, kakor pravijo, da se tu pa tam dogodi v napetih romanih. Signor Avellone je trgoval samo z znamkami.
Začel je torej zelo živahen razgovor z menoj, čeprav sem morala smisel njegovih besed le ugibati. Toda zvedela eem vsaj to, da je trgovec z mamkami in da se vrača s kupčijske-ga potovanja v Milan. Dejal je, da mora zdaj dvakrat toliko delati kakor prej, da nadomesti veliko izgubo, ki se mu je pripetila. Pred nekaj tedni mu je bil namreč nekdo ukradel v
Mr SAMOVEM
Pri katerih boleznih se je pokazal Planinka čaj Mr. Bahovec zdravilnim?
Pri obolenju želodca, boleznih jeter in žolča, obolenju in lenivo-sti črevesja, hemoroidih (zlati žilit, debelosti, ledvičnih boleznih, revmatizmu, gihtu in išijasu, pri glavobolu in migreni, pri ženskih boleznih in težavah za časa menstruacije, težavah v prehodnih letih, pri poapnenju žil (arteriosklerozi) in pri kožnih boleznih.
Zahtevajte v apotekah izrecno Planinka čaj Bahovec za Din 20
Keg. S. biiViM
vlaku kovčeg z dragoceno zbirko pisemskih znamk, škodo pa mora sain trpeti, ker ni dal zbirke zavarovati.
Sa sabavo peljete na Milano?« me je vprašal.
Za zabavo ravno ,t>e,« sem odgovorila. »Poiskati si bom morala kakšno službo.« ,
»Alj, to dobro,« je menil in začel piahoma tako živo razmišljati, da sem skoraj slišala njegove misli.	.
»Ali imate kakšne svojce, in zakaj se peljete ravno v Italijo?« je vprašal v svoji obupni nemščini,'»Ali ste bolni na pljučih?«
Komično vprašanje! Še nikoli nisem slišala, da bi se na pljučih bolni ljudje hodili v Milan zdravit. Le kaj naj čudaku odgovorim? Nevljudna nisem marala biti, po drugi strani mi pa tudi ne bi bilo neljubo, če bi ob prihodu v Milan imela v bližini kakšnega znanca, tem bolj, ker nisem italijanščine niti besede razumela. Ker mu pa vzroka svojega potovanja kajpada nisem marala izdati, sem mu povedala, da v Italiji žive duše ne poznam, kar se pljuč tiče, sem rekla, se mi pa ni treba pritoževati. Namen mojega potovanja v Italijo je, da se naučim italijanščine.
Signor Avellone se je spet pogreznil v vneto razmišljanje.
»Pridite vendar v Milanu kaj k nam,« je potem prišel z izidom svojega razmišljanja na dan. »Moja žena bo neznansko srečna, če boste hoteli deliti z nama skromen košček kruha. Potem bomo že videli, morda nanese kakšno naključje, da pridete do službe. Govoril bom o tem s Piccino, tako .je namreč moji ženi ime. Chi lo sa!«
Dal mi je posetnico in obljubila sem mu, da bom res o priložnosti prišla k njemu na kos kruha.
Ko se je vlak ustavil v Milanu, me je signor Avellone spremil do najbliž-njega izvoščka, se z njim domenil zastran voznine in ga rotil pri vseh svetnikih, da ine zanesljivo pripelje na pravi naslov.
Moja prijateljica Hela me je že čakala. Služila je v gosposki patricijski hiši za vzgojiteljico in je izprosila pri svoji ljubeznivi gospddi, da lahko stanujem pri njih, dokler ne dobim službe. Upanje, da bi našla kaj drugega kakor službo otroške vzgojiteljice, je bilo pa zelo majhno, ker sem bila zlasti z jezikovnim znanjem zelo na slabem. Za vzgojiteljico sem pa čutila le malo veselja.
Tri dni po prihodu sem se spomnila svojega popotnega tovariša in sem ga sklenila obiskati. Iz previdnosti sem pa vseeno poprej še pogledala v adre-sar, in glej: res živi v Milanu neki trgovec z znamkami Avellone.
Imel je ljubko stanovanje v večnadstropni hiši blizu Beneških vrat. Vratar le kakor vsi njegovi milanski tovariši ljubosumno nadziral vsakogar, kaplar je prišel in odšel, in tako je tudi mene najprej natanko zaslišal zastran namena mojega obiska. Ker se pa zaradi neznanja jezika nisva mogl i sporazumeli, je naposled skomignil z rameni in me spremil v drugo nadstropje tam me je pred stanovanjskimi vrat’' !>o<oortn Avello-na prepustil njegovi služkinji.
Signor in aignora Avellone sta me sprejela kakor ljubega starega znanca, ki se no daljši odsotnosti vrne iz Amerike domov. Domačica — Piccina
— je med brati tehtala dobrih sto kil in je imela na rdeči svilnati bluzi masten madež. To sem ugotovila, ko sem v prisrčnem objemu za dalje časa obvisela na njenih prsih. Potem sva pa govorili in govorili, ne da bi bili druga drugo le besedico razumeli.
,Košček kruha” je sestajal iz neizogibne makaronske uvodne.'jedi, na ražnju pečene teletine; sedmih golobčkov, solat, sira, sadja, chiantija in kave.
:In ;-daj vam bom nekaj predlagal,« takšen nekako je bil smisel dolgega nagovora gospoda Avellona. »Moja žena je s tem popolnoma sporazumna. Pridite k nama, stanovali boste tu, jedli za najino skromno mizo in se boste tu počutili kakor doma. Zato boste pa nekoliko pomagali y pisarni, zlasti mi boste pisali nemška pisma. Dal vam bom sto lir plače; ko boste italijanščino vsaj toliko obvladali, da boste lahko sami opravljali pisarniška dela, vam bom pa zvišal. Veste, tudi to je, da nimava otrok; moja žena je strašno nesrečna od dolgočasja, kadar sem na potovanju. Ljubila vas bo kakor hčer...«
In tako dalje, kar do srca mi je šlo toliko ljubeznivosti. Kako plemeniti in dobri ljudje še žive na svetu!
Kajpada, sem z veseljem pristala. Ogledala sem si ljubko sobico, kjer sem imela stanovati, in obljubila, da se že drugi dan priselim z vsem, kar imam.
Ko sem še vsa omamljena stopala po stopnicah nizdol, se je zdajci v meni oglasil neznan glas in mi čudno jasno dejal:
»V tej istoriji nekaj ni v redu!...«
Beži no: gola domišljija! Vesela naj bom, da imam tako srečo. Tako dobrih in prijaznih ljudi pač ne srečaš na vsakem koraku.
•
Že drugo jutro sem se preselila, popoldne sem pa že sedela pri delu. To se pravi, tipkala sem osem vrst dolgo pismo nekemu dunajskemu trgovcu z znamkami. Kar mi je časa ostalo, sem se učila italijanske slovnice, risala možičke ali pa gledala skozi okno. Danes mi najbrže še prizanašajo, sem si dejala, zato bo pa jutri prav gotovo toliko več dela. Zvečer je signor Avellone odšel z doma in ostala sem s signoro sama. Najin razgovor je bil strašen.
Drugi dan dopoldne sem po navodilih svojega šefa urejala znamke, popoldne sem se pa spet ukvarjala s slovnico.
»Dajte mi vendar kaj dela!« sem prosila svojega šefa, »hotela bi se vam kako oddolžiti za vso to ljubeznivost in prijaznost!«
»Ljubo dete, zastran tega si nikar ne razbijajte glave. Ko boste dobro obvladali italijanščino, me boste zastopali v trgovini, sprejemali boste stranke, obiskovali kupce in vodili knjigovodstvo. Ne bojte se, da vam bo kaj podarjeno — razen tega pa spadate zdaj k najini družini. S svojo ženo sem že govoril o tem, predstavil vas bom najinim znancem za nečakinjo iz Nemčije; tam živi namreč sorodnica moje žene, neka sestra, ki je poročena z Nemcem. Tako je boljše, ker ni treba na dolgo in na široko razlagati. Saj veste, kakšni so ljudje...«
Dalje prihodnjič
V teh pustih deževnih dneh pač ni nič čudnega, če postane tudi človeku v beli Ljubljani na moč dolgočasno. Tako sem si včeraj v pisarni izprosila dve uri dopusta in pregovorila našo gospodinjo, da me je vzela s seboj na trg. Mlademu dekletu nič ne škodi, če si včasih malo natančneje ogleda to nakupovanje po trgih. Pozneje, recimo, bi hotela postati »dobra gospodinja«, »zato bom še večkrat vzela gospodinjino košarico in šla namesto nje na trg — eh, saj veste, kako se godi takimle mladim neizkušenim gospodinjam.
S prijazno gospo sva se torej ? a-potili ob 9. uri na trg. Spotoma mi je pripovedovala o cenah razne zelenjave, krompirja, sadja itd. O, koliko vsega! Ves trg je zelen! Solata, pesa, redkvica, motovilec, ra-dič, zelje, repa, jabolka — vsega na prebitek. Gospodinje in služkinje so se prerivale od stojnice do stojnice; gledale so, precenjevale, pretehtavale in kupovale.
»Kaj za vas, gospa?« je vpilo od vseh strani.
Moja gospodinja, mlada, a dokaj izkušena dama, se je ustavila gotovo pri kakih šestih prodajalkah, preden se je odločila za nakup. Meni je bilo že kar nerodno. Postajala sem nestrpna. Gospodinja je v svoji ostrovidnosti ugotovila, da ne bom nikoli dobra gospodinja.
»Vidite, gospodična, treba je pogledati na petih, osmih, desetih mestih, potem pridete lahko spet do prve prodajalke in se odločite za tisto blago, ki ima isto ceno kakor povsod, samo da je kvalitetno boljše. Ne, ne, nikoli ne boste dobra gospodinja!« je ponovila že drugič.
Nakupila je krompirja, rdeče pese, motovilca in še nekaj zelenjave za juho.
»No, zdaj sva pa gotovi! Zdaj lahko greva!« je rekla. Meni se pa ni še nič kaj dalo iti domov. To nakupovanje me je začelo na moč zatavati. Oprostila sem se pri gospodinji, češ da moram pogledati še nekatere stvari, da se moram, nu da, da se moram vaditi za bodočo »dobro gospodinjo«. Začela sem se sprehajati med stojnicami. Skoraj vsaka prodajalka, ki sem se ji približala, mi je zaklicala;
»Kaj za vas, gospa?«
šla sem dalje, ker nisem imela namena kupovati. Zadržala me je samo ena ženska, ki mi je zadala malo čudno vprašanje:
»Kaka glava nucaja?«
Ne boste mi zamerili, če vam povem, da sem bila prvikrat na trgu in da res nisem vedela, kakšno glavo je imela ženska na prodaj. Ko sem pristopila, je mlada prodajalka vzela v roko veliko zeljnato glavo in ponujala:
»Kupite glavo, kupite, gospa; tako poceni glave ne boste dobili nikjer!« Pregledovala in pretehtavala sem jo, kakor da bi te stvari res Bog vedi kaj umela.
»Samo tri dinarje,« je rekla. Meni se je pa zdelo le preveč, vendar mi je bilo nerodno oditi. »Ne, danes zelja ne bom kupovala, za danes mi dajte samo onole repo.« (Da veste: z repo mi ni treba nič gospodinjiti; repo rada jem s soljo in kruhom.)
»Za koliko pa sme biti repe?« je vprašala.
»Eno samo imam za danes dovolj ! Nekaj mi je je še od onega dne ostalo.«
Hotela sem še nekaj dodati, pa mi je kar presekala besedo, češ, da dobre gospodinje kupujejo vedno
c m ff'0"
Južnoameriška republika čile Je izdata olimpijske znamke; z njih čistim izkupičkom bo poslala svoje športnike na poletno berlinsko olimpijado
le za sproti, ker baje ni dobro, če take stvari predolgo doma leže.
Vzela sem repo in plačala »kron-co.«
•
»Jajčka, čisto sveža, še topla!« je vpila neka ženska. Videla sem mlado dekle z aktovko v rokah, ki je pristopilo, vzelo jajce v roko in razočarano dejalo:
»E, saj so mrzla!«
Ženska pa kar ni hotela popustiti.
»Danes jih je znesla kura! Otrok mi jih je prinesel še vroča!«
Kazalo je, da se bo kupčija razdrla, očividno samo zato, ker jajčka niso bila več topla. Saj se meni, kot bodoči »gospodinji«, zdi čisto prav, da je človek previden — ko pa včasih tudi izkušena gospodinja nasede! Pristopila sem še jaz in začela prav strokovnjaško pregledovati jajca.
»Pravite, da so danes znesena?« sem vprašala.
»Seveda, današnja so! Morala bi biti vsaj še topla, a danes je tudi zunaj mrzlo.«
»Koliko pa imate kur?« bi bila rada vedela.
»O, eno samo kuro imam, to„a te ne bi dala za deset drugih. Veste, moja kura znese štiri jajca r.~. dan!«
Taka debela laž me je pa res kar pogrela.
»Ali bi me radi potegnili, kakor ste ono pred mano? Pa niste na pravo prišli! Bežite no, štiri jajca na dan! Saj se vendar ukvar^^i z gospodinjstvom! Ne, mene že ne boste!«
Niti po ceni nisem vprašala, sem bila na drugi strani.
Pred Vodnikovim spomenikom sem se spet ustavila. Glej, tu so pa rože! Hitro sem pogledala, ko liko še imam »drobnega«. (Jurija se mi je zdelo le škoda menjati...)
Ciklame! Te cvetlice imam rada
»Koliko stanejo?« sem vprašala.
»Deset dinarčkov.«
»Tudi če sem resen kupec?« sem vprašala in ogledovala ciklamen. Dva velika rdeča cveta in en popek je imel. •
»No, pa naj bo šest dinarjev — za vas,« je rekel mož.
»No, naj bo pet,« sem odgovorila, plačala in vzela lonček z rožo.
Hitela sem domov. Zavedala sem se, kako poceni sem kupila, in zdaj sem hotela podžgati gospodinji, ki me je malo prej tako v nič devala. Kar pri vratih sem zaklicala:
»Glejte, ciklamen! Kaj rečete, koliko stane?«
»Lep je,« je menila gospodinja. »Nu, kake tri dinarje ste že dali zanj.«
Meni je kar sapa zastala. Ni zlo,-mek: dva cveta, en popek, da listov niti ne štejem. — in to naj stane piškave tri dinarje...
»Nu, nu, kaj me pa tako začudeno gledate? Ne bo, ne bo, rečem vam, nikoli ne bo iz vas gospodinja...«	Vera
čudaški skopuh
(El*) Genova, febr. Nedavno je v ligurški občini Ca-bella umrl dragotinar Zino Gia-como. Ukvarjal se je s prodajo dragotin, pa tudi denar je posojal in menjaval, kadar je naneslo Ker je imel mnogo prijateljev in sorodnikov v Ameriki, je njegova trgovina kmalu vzcvetela in premoženje mu je lepo naraslo, čudak je tako ljubil dragotine in denar, da se je venomer bal za svoje dragocenosti. Dejal si je, da je pač najbolj pametno, če jih nekam skrije ali zakoplje. In tako je tudi storil. Seveda živ krst ni vedel, kje skriva starec svoje zlato, zato ni čudno, da so morali njegovi dediči po njegovi smrti razvozlati kaj trdo zastavico Dolgo so ugibali, dokler ni naposled neki pokojnikov bratranec predlagal, naj vendar preiščejo stene in zidovje. Nu, sreča jim je bila mila! Našli so majhno skrivališče, kjer je čudaški starec spravljal srebrne in zlate kovance. Celo nekaj nakita in dragih kamnov so našli. Kmalu nato so izsledili še drugo skrivališče v studencu, takoj naslednji dan pa še tretje pod stopniščem. Dediči si zadovoljno manejo roke in se smejejo staremu skopuhu, ki je vse svoje življenje stiskal in skoparil — zanje...
Moj cilj je bil Milan. In tam sem imela doživeti kaj čudne in nevarna, reči, kakor bo pokazala bodočnost. To* tla takšnih stvari ne- more vnaprej žLovet vedeti, drugače me bi bilo Živ-
Na pustni torek so st v raznih krajih izmislili razne šale, duhovite in man) duhovite. V Stuttgartu v Nemčiji so n. pr, letoinjega pusta praznovali v znamenju Abesinije
Lepota, zdravic, dom
Rubrika za mladi in manj mladi ženski svet
Nikar se več ne muči. Delaj tako kakor delajo druge mamice, ki se tudi takrat, kadar perejo, ukvarjajo s svojimi otroci — vzemi za pranje Schichtov Radionl Saj pere Schichtov Radion perilo brez vsakega truda! In kako preprosto je to: raztopi najprej Radion v mrzli vodi in ko raztopina
sperilom zavre,kuhajl5 ^minut. Nato izperi peri-\	lo najprej v topli, potem
\	pa v mrzli vodi - in peri-
J11 W\	lo bo belo kakor sneg.
Petek: Ohrovtova juha z rižem, krompirjevi zrezki, sirov zavitek.
Sobota: Krompirjeva juha z zelenjavo, naravni zrezki s špinačo in rezanci.
Nedelja:	špinačna juha, telečja
obistna pečenka z rižem in grahovim pirejem, kavna torta.
Recepti za jedi
v jedilnih listih označene z * Klavzenburško zelje
1 kg kislega zelja zmešamo z 1 pestjo moke, z 1 nastrgano čebulo in z 1 žlico 1 masla. V pekačo polagamo na dno' tenke rezine slanine, nanje pa zeljnato mešanico, na zelje sesekljano svinjino, nanjo spet zelje in spet svinjino, dokler nam obojega ne zmanjka.« Pripravljeno jed zalijemo s kozarcem | vina in dolijemo toliko vode, da je vsaj mešanica pokrita. Nato porinemo po-l krito pekačo v pečnico in kuhamo jedi 1 uro v pečnici. Potem obložimo zelje’ ob robu s 15 dkg narezane klobase, zalijemo s Vil smetane in pečemo nepokrito dalje.
Marelična pogača
Iz 11 dkg masla (14 dkg presnega masla), 20 dkg moke, 3 rumenjakov, 10 dkg sladkorja in 2 dkg raztopljenega kvasa zgnetemo testo. Ko je dobro vzhajalo, ga namažemo na dobro omaščeno in pomokano pločevinasto pekačo, povrhu ga pa obložimo s suhimi marelicami, ki smo jih že prejšnji večer v vodi namočili. Pogačo pečemo v srednje vroči pečnici.
Mlečni hren
'/sl mleka kuhamo na ognjišču. Od tega mleka vzamemo 2 žlici stran, ga ohladimo in vžvrkljamo vanj 2 dkg moke, potem pa to zmes zakuhamo v vrelo mleko. Nato dodamo še 2 dkg sladkorja, malo soli in 2 dkg masla in mlečno omako na hitro prevremo. Preden omako serviramo, vmešamo vanjo za pest nastrganega hrena.
Krompirjev narastek
Nekoliko kuhane govedine zmeljemo na mlinčku in jo zmešamo z maslom in s kuhanim in na kocke zrezanim krompirjem. Majhno škatlico paradižnikove mezge, 'h žlice paprike, nekoliko soli in prav malo limonovega soka vmešamo med meso in krompir, zalijemo s kozarcem mleka, ki smo vanj vžvrkljali žličko moke, in vse skupaj dobro pregnetemo. Tako pripravljeno mešanico denemo v oma-ščen pudingov lik, pokapamo povrhu z raztopljenttniltfcasjom in pečemo pol ure v pečnici. ?
•	Poceni	pecivo
13 dkg masla (17v dkg presnega masla-) spenimo, potem jf>ar Vmešamo vanj X jajce, 1 zavitek vanilijevega sladkorja, ‘/s kg sladkorja v prahu, 7 dkg nastrganih lešnikov, ‘/.kg moke, >/‘«1 mleka in 5 dkg omehčane čokolade. Iz tega dokaj mehkega testa brizgamo poljubne oblike na omaščeno in pomokano pločevinasto pekačo. Pecivo pečemo v zmerno vroči pečnici.
Zeliščni cmoki
•/2 kg zelenjave (vse vrste korenja, rdečo peso, zeleno, ohrovt, ohrovtove vršičke itd.) sesekljamo in skuhamo v slani vodi. (Vodo odcedimo v čist lonec, ker jo lahko porabimo drugi dan za juho.) Potem spenimo 3 rumenjake z 1 zvrhano žlico masla, do-
I	damo 3 namočene in pretlačene žemlje, sol in poper, na koncu pa še 3 na kocke zrezane popražene žemlje, drobtinic iz 3 žemelj, odcejeno zelenjavo, naposled pa še rahlo vmešamo trd sneg iz 3 beljakov. Vso to mešanico
Da boš zdrava in lepa
Preobračanje kozofcev
Vaja, ki vam jo bom danes popisala, je posebno priporočljiva za težke ljudi, za »hofratec in »hofratovke«, za ljudi, ki dosti presede, in za dame, ki nosijo glavo zmerom pokoncu in si same sebe sploh ne znajo drugače Predstavljati kakor v zelo navpičnem Položaju.
1. vaja
Za preobračanje kozolcev naprej je najboljše, če si noge prekrižaš v kolenih. Sedi torej, z nogami pod zadnjico, s koleni zelo narazen; nato se opri z obemi dlanmi ob tla, in sicer teko, da položiš roke dokaj narazen in da se cele dlani dotikajo tal. Potlej se nagni naprej, dokler se s čelom ne dotakneš tal.
Zdaj je napočil veliki trenutek: gre za to, da dvigneš zadnji del telesa, teko da bo počival hkratu na obeh lehteh in na tilniku; in potem se
dino. Pripravimo jo takole: '/s kg govejih jeter, 10 dkg gnjatne masti, pol čebule, 2 žemlji in majcen košček česna zmeljemo na mlinčku. Potem pridenemo 2 celi jajci, malo popra in paprike in vse skupaj dobro premešamo. Vso zmes denemo v pudingov lik in kuhamo 1 uro v sopari. Ostanke jedi hranimo in jih namažemo otrokom na kruh; otroci bodo imeli slastno južino, povrhu je pa še zelo redilna in zdrava za kri.
pečenjem odstranimo sproti preveč opražene odpadke, čez 1 uro polijemo jetra s smetano, ali pa s sladkim mlekom, ki smo v njf m nekaj moke zžvrkljali, in počakamo, da še omaka prevre. Potlej osolimo, popramo in kanemo nekaj kapljic limonovega soka v jed.	____
JETRNA JED
Okusna, poceni in zdrava večerja je jetrna jed; zlasti za doraščajočo mla-
VelSka deputaciia kmetov ministrih radi „Bate“
počasi privzdiguj, tako da se prav na rahlo odrivaš s konci nog naprej, prekopicnila se boš kar sama od sebe, « vedela ne boš kdaj.
Pazi! Ne gre, da bi se bolj opirala j>a eno laket kakor na drugo, drugače “® kozolec vrže na stran in te bo “tegnii vrat boleti. Tudi pazi na to, a se poslednji trenutek, preden se Prekopicneš, ne napraviš trde, zakaj škoduje križnim mišicam.
Kakor hitro si napravila kozolec, se vrni v prvotno lego, to je, opri se spet 0b tla s prekrižanimi nogami in iz-ra^i zalet, ki ti ga je dal prvi kozolec, *a drugega in tretjega — in tako Qalje, dokler ne »prekopicneš« vse
da torej tudi za meščansko blago ne moremo več dati.
Brez denarja ni zdravja. Toda sedaj je bolj važna denarnica kot zdravje. Polovica naroda ni v stanu, da da več kot 30 dinarjev za obutev, za ta denar pa je mogoče dobiti samo gumaste opanke; ti so boljši kot vsaki čevlji. Pravijo, da se poti noga v njih. Mi sicer to ne vemo, toda tudi če bi tako bilo, je bolje, da so vlažne noge od potu kakor pa od brozge. Narodu preostaja ali gumijaste opanke, ali bosa noga.
Obrtniki se varajo, ko mislijo, da bi njihovo blago bolje šlo, če bi se prepovedali sirovi in gumasti opanki. Nimamo denarja za dražjo obutev in nimamo.
Ne c^amo si predpisovati od meščanov, kaj bomo nosili, pa tudi če bi bilo zastonj, še manj pa bomo dovolili, da se dvigajo cene onega, kar mi Kupujemo ter se pri tem delajo obljube da se bo dvignila cena iega, kar mi prodajamo. To drugo je samo v Božjih rokah, toda ne pustimo, da bo ono prvo v peklenskih I Citamo, da je to tuj kapital, ki povzrokuje cenenost, če je tako hvala mu, ko sinovi našega naroda niso na to prišli. Pravijo, ne maramo ne Tato ne Bat’o. Toda mi Vam zopet pravimo, dajte nam samo poceni blago, pa naj ga dela kdor hoče, naj ga dela magari država. Samo cen da nam ne dvigate in vržete v suženjstvo milijone kmečkega naroda za račun meščanov! Dovolj smo mi pritegovali jermen, naj ga sedaj še oni malo! Toda mislimo, da jim še ni tako hudo. Prosimo Vas Gospod Ministerski Predsednik, pustite pri miru cenenost meščanskega blaga, kolikor jo še kaj je. —
Bijeljina, 18 februarja 1936.
Podpisi okrog 200 kmečkih zadrug, občin, kmetov in delavcev.
Ko se boš z vsakodnevno vajo navada lahkega prekopicavanja, bi vajo fahko nekoliko stopnjevala. Toda za J°idrugo vajo ti priporočam mehka tla.
. Pokonci stoječ se skloni naprej, ne t*a bi upognila kolen; in se primi za gležnja. Glavo ekloni globoko na
prsi in se spusti naprej: tilnik se sme tel komaj, komaj dotakniti, prevaliti smeš tako rekoč samo na ramenih. Po preobrnitvi kozolca obsediš na tleh
*	nogami še zmerom iztegnjenimi in “ržeč gležnje z rokami.
Takšen kozolec zahteva pa že ne-■jaj korajže. Ne zapiraj oči, ko se prekopicneš; ni škode, če si ogledaš svet tudi iz drugačne perspektive.
Irene Conseillere.
. * N a d e v pripravimo iz drobno sesekljane kuhane slanine, drobtinic, soli, popra, sesekljanega zelenega peteršilja, malo nastrgane čebule. Tej zmesi pridenemo toliko jajca, da se nadev sprime. Nadeta jetra zašijemo, vendar moramo globoko vbadati, ker se rada zatrgajo.
Meščanska kuliinjja
Jedilni list za skromnejše razmere
Ponedeljek: Riževa juha, klavzenburško zelje*.
Torek: Kruhova juha, marelična pogača'.
Sreda: Goveja juha s kruhovimi cmoki, govedina s praženim krompirjem, mlečni hren*.
Četrtek:	Krompirjev	narastek*,
kompot s poceni pecivom*.
Petek: Zeliščni cmoki, krompirjevi valjančki z makom.
Sobota: Zelenjavna juha z zdrobom, hrenovke z ohrovtom, koruzni narastek*.
Nedelja: Lečna juha, Metternichovi 2l'ezki s krompirjem, linška torta.
Jedilni list za premožnejše
Ponedeljek: Kostna juha z mozgo-yimi cmoki, bržola s sardelno polivko m praženim krompirjem.
Torek: Svinjski golaž e vodnimi cmočki, ocvrte blazinice*.
Sreda: Zdrobova juha, govedina z jabolčnim hrenom, krompirjeva kaša, Pomaranče.
Četrtek: Nadevana telečja jetra*, *drobovi cmoki, biskvitna rolada.
Prcdstavka narodnih poslancev za »Bat’o«
Povodom kampanje, ki se sistematično vodi proti Bat'i, je posetila skupina narodnih poslancev 25 po številu iz raznih političnih strank, večinoma kmetovalci, ministra trgovine sn industrije g. dr. Milana Vrbaniča, ter mu predala predstavko. V predstavki in v osebnem razgovoru so poslanci povdarjali, da se je treba Bat’i zahvaliti, da je velik del neroda danes obut. ki je sicer prej hodil bos, Bsfa je znižal cene obutvi za 50—70% in je njegov glavni konzument predvsem' kmetovalec, kateremu je omogočil, da že za Din 29'— kPDi par dobrih gumastih opankov. Poslmci so povda-rill, da v naši državi še danes milijoni hodi'o bosi in nedovol ino obuti, ter so zahtevali od ministra, da tudi s temi računa in ne dovoli nikakšne omejitve »Bat’i« ali podražitev njegovega blaga z občinskimi trošarinami kot najbolj nepravičnim načinom davka.
Najnovejša škotska
škotka pride k sosedi.
»Ali mi lahko posodite dva koščka sladkorja? Pravkar sem dobila nenapovedan obisk: dve dami sta prišli na čaj.«
Nova španska vlada Je izdala med prvimi odloki dekret o amnestiji političnih kaznjencev, ■z zaporov so izpustili okoli 30.000 ljudi, aretiranih večjidel, ker so bili zapleteni v oktobrsko revolucijo leta 1034. Naša slika kaže enega izmed takih amnestirancev, ko veselo stopa
v novo prostost
—•••'•p	^
•7-'^) trn
ššššlfSBli! O s s
1 gena Mtika ljubezen
PO FRANCOŠČINI PRIREDIL B.P.
21. nadaljevanje 5
Priprave za odhod
Dala sem sporočiti Arturju Wintertonu, da me h kosilu ne bo. Nisem se več čutila tako močno, da bi prenesla še en tak razgovor v dvoje.
Ker sem se bila že trdno odločila, da čim prej zapustim to hišo, je pač najbolje, če se ognem sleherni možnosti novega razburljivega nastopa.
On je rekel, da noče več trpeti zaradi mene, jaz pa nisem več čutila poguma, da bi vnovič doživela eno izmed tistih strašnih ur, kakršnih so bili polni najini razgovori zadnjih dni.
Posebno njegove blazne grožnje nisem marala več slišati — za nič na svetu ne.
Samomor? O, da, zmožen bi ga bil, iz kljubovalnosti in v trenutku razburjenja. A po hladnem premisleku? Ne, tega mu ne bi prisodila, toliko zdra e človeške pameti vendar še ima.
Od besed do dejanja je dolga pot! In nekaj docela drugega je izvršiti neko dejanje, ali pa o njem govoriti — zlasti če naj te to deianie korenito iztrehi iz vrste živih.
Sicer pa: tudi če svojo grožnjo izvrši — ali naj bo to meni kaj mar? Ali me kaj veže na tega človeka?
Ali naj imam po njegovem nočnem prostaštvu sploh usmi-lienje z njim? Ali sem mu mar kai obljubila? In se na kakršenkoli način obvezala nasproti n.iemu?
Ne! Ničesar, nrav ničesar nima v onoro svojim grožniam, na prav nič se ne more naslanjati.
Niti pol ure ni traialo, ko sem zbrala v kovčeg tistih nar stvari, ki sem jih mislila vzeti s seboj. Vseera teea razkošia, ki me je mol mož obdal z niim, se pa nispm marala niti dotakniti.
Pregledala sem svojo drago-tinsko skrinlico in nreštela imetje v nlej. Z zadoščenjem sem ugotovila, da ob odhodu ne bom nič bogatejša kakor takrat, ko sem prvič prestopila prag te hiše.
»Kai boste mislili o meni, go-sood Winterton. kadar se boste noznele SDomnili mojega kratkotrajnega bivanja pri vas? Ne vem... Eno je trotovo, in oonosna sem na to: nikoli mi mojega vedenja do vas ni narekoval denar. Potrudila sem se, da sem živela pri vas brez dobičkaželj-nosti in brez pohlepa po gmotni koristi.
»Od vsega vašesra bogastva mi ne ostane niti betvice: zapuščam vas prav tako siromašna, kakor sem prišla k vam.«
Se poslednjič sem se razgledala t>o sobi.
»Ali nisem ničesar pozabila?«
Ne, saj ni nobena stvar v tej soW. mola, vse Je last tistesra, ki bei*'m od nieea. In instinktivna poštenost mi brani, da bi se dotaknila česarkoli iz rok njega, ki ra bo moj odhod tako v živo zadel...
Ob tej misli me je zbodlo v srcu. Zakaj. le zakaj me je Artur odbil od sebe z ono grožnjo!
Nikar, Renata, močna bodi in ne daj se ugnati čustvom: saj ne bo izvršil svoje grožnje!
A če bi 1o vendarle?
Uf. kako me je zazeblo ob tej misli!
AH sem mar res Se tako na koncu, da ne znam več trezno misliti?
»Pojdimo dalje! Kaj imam še vzeti s seboj?... Da, res, sliko svoje matere tamle nad poste-
ljo — saj je vendar ne bom tu pustila!«
Ihtljaj me je stisnil za grlo, ko sem se spomnila ljubljene pokojnice.
»Ne, pustiti jo moram. Preveč slaven je podpis slikarja na tej miniaturi, preveč dragocena je slika, da bi jo smela vzeti s seboj...«
Solza se mi je utrnila v očeh.
»Zbogom, ljubljena mamica! Kaj ne, da me boš varovala, kamorkoli bom šla?... In varuj tudi njega, ko že ostaneš pod njegovo streho...«
Zaihtela sem na glas.
»Zakaj mi je tako hudo pri srcu? Ali je mar res tako težko odhajati, ne da bi se človek ozrl nazaj?«
še poslednjič sem objela z očmi predrago podobo, še poslednjič sem ji poslala poljub z roko. Zdelo se mi je, kakor da me gleda moja mati z neskončnim usmiljenjem; morala sem se s silo odtrgati od nje, drugače ne bi imela toliko moči, da bi prestopila prag te sobe.
Prišla sem v salon. Tudi tu je navalila name kopica spominov.
Sredi vsega tega zlatega okrasja in deviške beline se je moja nekazna temna obleka zdela skoraj kakor madež na belem prtiču.
In tedaj sem se nehote spomnila onega dne, ko sem prvič stopila v ta salon v skromni obleki iz višnjeve volne; ali je potem čudno, da sem se sama sebi zdela nezaželena vsiljavka?
Prvi dan... to se pravi, prvi večer...
V	drugo me je stisnilo za srce. Zakaj mi je vselej, kadar se spomnim Arturja Wintertona, tako hudo pri duši?
Prvi večer?... Da sem tisti večer hotela ustreči njegovi želji, ali bi odhajala danes tako bedno sama in zapuščena? In snoč-nja strašna noč, ki je izkopala nepremostljiv prepad med nama — ali bi bila oni prvi dan tudi tako strašna?... Ali ne bi bila morda celo sladka... polna dovoljene naslade?...
Da, če bi bila hotela!...
Toda ali je bil mar Winterton tisti prvi večer tudi res odkrit z menoj? Ali je bil sploh kdaj odkrit?
To vprašanje je razdražilo moj ponos. Ne, ne — proč moram odtod, proč!
»Naprej! Plašč, rokavice, torbica — še kaj? Ne, zdaj imam vse.«
Pobrala sem svoj kovčeg in pogumno krenila po stopnicah.
Čudno tiho se mi je zdelo v hiši. Služinčad je bila najbrže zbrana pri kosilu.
Moje korake je udušila debela preproga. Lahko bi bila odšla, ne da bi me bila živa duša slišala.
Tako naj bi odšla? Tako kakor hudodelka?!
Obstala sem.
S kovčegom v roki sem stala v predsobju, ne vedoč, kaj naj storim.
»Kakor hudodelka!«
Nehote so se mi oči ustavile na vratih Wintertonovega kabineta. Vedela sem, da je zdaj v svoji sobi.
»Mislil bo, da nisem imela poguma in da sem zato zbežala tako na skrivaj...«
Ne, to ne; le razstanka sem se bala, dobro vedoč, da mu bo šel preveč do živega...
Takrat se je pa moj ponos postavil po robu.
»Ali naj se mar česa sramujem, da bi morala odhajati tako na skrivaj? Ne, ves svet naj ve,
da za zmerom zapuščam to hišo!«
In kakor da bi se bila bala, da se ne premislim, sem hlastno stopila naprej in pritisnila na kljuko.
Artur Winterton je pisal.
Ob šumu odpirajočih se vrat se je ozrl. Najina pogleda sta se srečala in se zavrtala drug v drugega, kakor da bi se najini duši spoprijeli v dvoboju na življenje in smrt.
Ni se zganil, niti besedice ni rekel, in vendar sem vedela, da je razumel: napočila je usodna ura.
Vsa kri mu je izginila z obraza. Njegove oči so se razširile; mahoma sta jih obdala dva kolobarja kakor po neprespani noči, in obraz mu je razdejala neznana groza. Drugače je pa ostal nepremičen in hladen; da ni bilo te mrliške bledice in strahotno razširjenih oči, ne bi bila niti slutila, kaj se dogaja v njegovi duši.
Bilo mi je, kakor da stojim pred obsojencem, ki sem mu s hladnim premislekom sama podpisala smrtno obsodbo.
Ta zavest me je presunila do dna duše. Kakor okamenela sem strmela vanj, ne da bi mogla odtrgati oči od njega. Gledala sem ga z očmi morilke, zakaj v
V 24 URAH
barva, plisira in kemično fiati obleke, klobuke itd. dkrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
tisti tragični minuti me je z neizpodbitno gotovostjo obšlo spoznanje, da njegova grožnja ni bila prazna beseda, da bo z neizprosno gotovostjo storil, kar je rekel — storil tisti trenutek, ko bom zaprla za seboj vrata, ki sem se pravkar nanje naslanjala.
Da, groza tega spoznanja mi je razširila oči. Jaz, ki sem mislila, da sem nedolžna žrtev tega človeka, ga bom hladnokrvno pognala v smrt; ubila ga bom s svojim odhodom — tako za gotovo ga bom ubila, kakor če bi
Kini orinaiaio
SOKOLSKI DOM SISKA
telefon 33-87 0. t. m. ob 20. uri in 8. t. m. ob II. uri dopoldne »WACH8MUSEUMc Vstopnina Din 3*—.
Od 7.—9. t. m.
»ŽENIH V HEPRILIKI«
Adolf \Vohlbrfick in Renate Mftller Od 10.—12. t. ni.
»AH A* V ER VEČNI tlO(
Conrad Veidt Predstave ob delavnikih ob 20. uri, v soboto ob 19. in 21. uri in ob nedeljah   ob 15., 17., 19. in 21. uri
KINO MOSTE
V	soboto 7. t. m. ob 20. uri, v nede-j8.'. ^ 'm' ob 16, in ur‘ in v ponedeljek #. t. m. oh 20. uri Tesel» operet* s preijubko I.uiie Ulricti in Paulom Hufbigerjem »POVRATEK K SREČK in napet] cirkužki veh-film »RDEČI VACON«
Dodatki in cene običajne
KINO TALIJA KRANJ
predvaja v soboto T. t. m. ob 20.30 ort in T nedeljo 8. t. m. ob 16., 18, in 20.30 uri dunajsko opereto »HitlCA V CRINZINCUc
V	glavni vlogi nai rojak Svetislav Petrovič in priljubljena Greti Tbeimer
ZVOČNI RADIO JESENICE
telefon Int. 10 predvaja v petek dne 6. t. m. ob 20. uri, v soboto dne 7. *t. m. ob 20. url in v nedeljo dne 8. t. m. ob 15. in 20. url velefilm »PAT IN PATACHON KOT ČUVARJA MORALK«
Zadnji film teh dveh umetnikov Dodatki: tuj kulturni film, domač kulturni film in Paramountov rvočni tednik
KINO ŠOŠTANJ
V Soboto 7. t. m. ob 20. url in v nedeljo 8. t. m. ob 18. in 20. uri zvočni
velefilm »KLJUč LJUBEZNI«
V glavnih vlogah: Gustav Diesl, Oskar Sima, Dorothea Wieck, Truss van Al-
ten in Tibor von Halmay Dodatek: nov tednik
KINO NADIŠAlt TRŽIČ
predvaja v soboto 7. t. m. in ▼ nedeljo 8. t. m. veleopereto »PRIPOVEDKE IZ WIENERWALDAc
V glavnih vlogah: Magda 8chneidcr, Wolf-Albach Retty, Leo Slezak, Georg Aleksander in drugi prvovrstni igralci Predstave v soboto ob 20.15 uri, v nedeljo ob 16., 16.30 in 20.30 ud
Pride: »PESEM NA VOLGI«
vzela v svojo morilsko roko bodalo in mu ga mirno in premišljeno zasadila v srce.
Strašni privid mi je toliko jasno stopil pred oči, da sem jih krčevito zatisnila, hoteč ga pregnati. Iz zadrgnjenega grla se mi je utrgalo ječanje.
»Oh, ne, ne! Samo tega ne!«
Ali so me vročični čuti varali? Zdelo se mi je, kakor da bi bila pridušena tožba odgovorila mojemu ihtljaju.
Ko sem čez nekaj trenutkov vnovič dvignila od groze razširjene oči k svojemu možu, me ni več gledal. Podprl si je bil ..'oraz z roko in mračno strmel v tla. In ker me ni več gledal, sem lahko svobodneje zadihala.
Kako dolgo je trajal ta tesnobni molk? Ne vem; zdelo se mi je cela večnost.
Zdajci sem pa sunkoma vstala. Dovolj je teh muk; končati jim moram.
»Odhajam,« sem izdavila.
Odtrgal je pogled s tal in njegove oči so se spet z nemo otožnostjo uprle v moje.
»Odhajam,« sem ponovila.
Na njegovem trpinčenem obrazu se je zrcalila neizrekljiva tesnobnost. Nisem imela več moči: instinktivno sem iztegnila roko, kakor da bi hotela pregnati tragični privid.
»Odhajam... toda vrnila se bom...«
Odrešilne besede so se mi komaj slišno utrgale iz posušenih ust.
Vzlic temu jih je Artur čul, zakaj napetost na njegovem obrazu je popustila in mrtvaška bledica je za odtenek odnehala.
»Da... drevi bom že nazaj,« sem rekla že bolj s poudarkom.
In ko so bile te besede izgovorjene, se mi je zdelo, kakor da mi je kri laže zaplala po žilah. Njega sem rešila smrti, toda v življenje sem obudila sebe.
Iz njegovih ust prej ni bilo tožbe, ko je mislil, da ga bom za zmerom zapustila. Njegove roke se tudi zdaj niso razširile od sreče, ko je slišal upanja polne besede. Le v njegovih očeh, o čudo, v teh očeh, iznenada ožarjenih, sem uzrla vlažen lesk.
In ta solza, ki se mu je zalesketala na trepalnici, ta solza me je bolj pretresla kakor vse besede, ki bi mi jih bil rekel tisto minuto.
Nisem se mogla premagati: stopila sem k njemu, da bi bolj uživala srečo, ki sem mu jo prinesla.
»Vrnila se bom, zanesite se... Hotela sem brez slovesa oditi. A glejte: nisem mogla.... In zdaj, ko sem vam hotela reči zbogom, ne morem.«
Spustila sem se na stol poleg pisalne mize in si pokrila glavo, da bi ne videl moje ganjenosti.
Plaho me je prijel za roko.
»Drevi se boste vrnili... A jutri?« je tiho vprašal.
»Tudi jutri,« sem odgovorila prav tako tiho. »Kje naj vzamem toliko poguma, da bi odšla, ko mi pa vaša blazna grožnja leži ko mora na duši!«
»A če ne bi bilo te... grožnje... ali bi lahko odšli?« je vprašal. Začutila sem, kako je roka, ki me je držala, zadrgetala.
»Mislim, da bi,« sem odgovorila in dvignila pogled k njemu. Najine oči so se srečale, toda v njegovih je gorel tako čuden ogenj, da sem vsa zmedena pobesila pogled.
Ali bi ga bila res lahko zapustila? Ali bi bila moja volja tako močna?
Obrnila sem se stran, zakaj postalo mi je težko pri srcu. Spomnila sem se, da je proti nekaterim stvarem človeška volja brez moči.. Vseeno je, ali hočem ali ne: danes sem njegova, ne samo zaradi toliko mesecev bivanja pri njem; tudi zaradi... zaradi dogodkov prejšnje noči.
Takrat sem prvič v življenju začutila na svojih sključenih ramenih breme resničnega, neizprosnega jarma — prvič v življenju sem se zavedela nrav-nostne vezi, ki sem jo do tistega trenutka tako srdito odklanjala...
G
Loža štev. 8
Minevali so dnevi, drug drugemu enaki... le manj mračni nemara.
Med mojim možem in menoj je prišlo do tihega sporazuma.
Instinktivna medsebojna nezaupljivost, ki naju je do takrat ločila, se'je spremenila v iskreno tovarištvo: njegove oči me niso več izpraševale s tisto ostrostjo kakor nekoč, a tudi jaz nisem več iskala v sleherni njegovi besedi proti sebi naperjene sovražnosti.
Tako je zavladalo v vseh najinih dejanjih, kretnjah in besedah resnično premirje.
Zdaj ko sem ostala pri njem in s tem nemo priznala zakonitost najinega zakona, ki jo je moj mož tako neizprosno terjal od mene — zdaj torej ni bilo več vzroka za razprtije ne za nesoglasja. Nikdar več ni oporekal nobeni moji besedi; brez ugovora je sprejel vse, kar sem rekla ali storila. In priznati moram, da spričo tolikšne njegove spravljivosti tudi jaz nisem več čutila potrebe, da bi mu kljubovala kakor nekoč.
Nikoli nisva ne on ne jaz niti z besedico omenila najinih prejšnjih razprtij. Zdaj sem se vsaj upala smejati pred njim in mu povedati to ali ono drobno in nepomembno dogodivščino, ki se človeku takole pripete v hiši ali na cesti. Poslušal me je mirno in z zanimanjem in je tako le še spodbujal mojo zaupljivost. Ali je potem čudno, da sem ga pogosteje zalotila v svojih mislih kakor poprej?
Rekla sem, da je med mojim možem in menoj nastalo iskreno tovarištvo. Toda ta beseda ni dovolj točna in ne pokaže prav najinega tedanjega razmerja; pravilneje bi bilo, če bi rekla, da mi je od tistega trenutka, ko sem pristala, da ostanem za zmerom pri njem, Artur Win-terton začel dvoriti v najpopolnejšem pomenu besede.
Spočetka nisem niti opazila njegove galantne pozornosti; šele s časom, ko sem videla, da njegova roka le predolgo moje ne izpusti ali da se mi njegova desnica le prevečkrat ovije okoli pasu — šele tedaj sem se s čudno sladko grozo zavedela, da drviva oba skup v prepad.
Humor
Jabolko ne pade daleč od drevesa
Sinčič gledališkega ravnatelja pride prvič iz šole domov.
»Kje si sedel v šoli?« ga vpraša oče.
»Parket, druga vrsta, številka 6, levo,« odgovori nadobudni sinko.
Iz otroških ust
Mala Jerica je morala paziti na mamino obleko, ki se je sušila v sobi prt peči. čez nekaj časa je Jerica zaklicala mami v drugo sobo:
»Mama, ali smem zdaj obleko obrniti? Na eni strani je že čisto lepo rumeno zapečena.«
*
»Tako sem utrujena, otrok moj, da niti roke ne morem vzdigniti.«
»O, ljuba mama, potem ti pa lahko povem, da mi je prejle padla velika kristalna vaza iz rok.«
Mala Dragica vpraša mater, ko se pudra pred ogledalom:
»Kaj ne, mama, da se bom smela tudi jaz pudrati, ko bom velika, namesto, da bi se umivala?«
Profesorska
»Zakaj st^si, gospod profesor, napravili dva vozla na ovratnici?«
»Da bi se spomnil, da sem žepni robec pozabil doma.«
čuden poklic
»Kaj je tvoj oče?«
»Bolan!«
»Bedak! Reci mi, kaj dela!«
»Kašlja!«
»A kadar je zdrav?«
»Potem ne kašlja!«
»Sveta nebesa! Vedel bi rad, kaj je tvoj oče, kadar ni bolan, ne kašlja in ne leži v postelji?«
»Takrat je zdrav!«
Pozna jo
Mati (mlademu paru, ki se odpravlja na ženitovanjsko potovanje): »Vrnita se živa in zdrava!«
»In skupaj!« pripomni oče.
Bridka resnica
»Čudno! Nekaj pred oltarjem zamrmranih besed — in človek je oženjen!«
»Da! In samo nekaj v snu izblebetanih besed — in človek je ločen!«
Se ena profesorska
Profesor sedi že celo uro v kopalni kadi in globoko razmišlja:
»Tako dolgo že sedim tukaj, pa se nikakor ne morem spomniti, po kaj sem prav za prav prišel.«
besede.«
nismo
ge potnike drugam s »Prav, prav! Torej bo vlak potegnil, v ni jo smotko in se pot nem. Brž, še nekaj: prijazni, da bi me j pravem easu zbudili, nagli ee izstopil v A
n Plerre Souvestre:
1
F A JiTOMAS
Grofica Langrunska-. je' naložila drj/a v kamin; nehote so- se »gostje primaknili bliže lt Ognja'. Nebroj majcenih isker je zaprasketalo,. k-malit. je vzplamtel prijazen plamen; in risal: prešerno-ple-soče pramenčke po. sobani.
'le od pamtiveka je sprejemala grofica v tistihi desetih- mesecih,, ki jih je vsako leto prebita na s-voiem gradu Beaulieuju. oh sretiali nekaj, prijateljev in dobrih znancev iz- soseščine.. Ta večer so bili pri njej v gosteh: predsednik Bonnet, bivši so Ini predstojnik, ki se je bil po vpokojitvi zabubil na svojem majhnem posestvu oi) lneii sai!it-jauryiekega trga. Abbe Si-občinski župnik in hišni prijatelj, uaronica Vibravska.. mlada vdova,..ho-Rata in -neodvisna-. Zvečine se je mn-‘iila na potovanjih, po pariških salonih U po gosposkih kopališčih, toda. vse-eJ> kadar je prišla- za nekaj, tednov l'hi SV°'e	Querelles,	da se
iko, kakor je sama rekla, »spočije-ed zelenjami« — je prav rada žalia-,a v prijetno« družbo- grofičinih prijateljev. Potlej sta bila v d'ružbii še va: grofičina nečakinja Tereza A>u-/ernois, ki ji je langrunska gospa po miti njenih staršev nadomestovala '?!<*,. in Charles Rambert, prikupen •	kakšnih	osemnajstih let, ki
rn ?e^R '*va <ln' na gradui Ukoli hišnih voglov ja tulil hud v'ba*i svoje strahotne- melodije. Ij® -!e bila toliko prijeftieje: poslušati nenje samovarja, prasketanje ognja v "aminu ih tu pa tam- žvenketanje cajnega pladnja.
'-narles Hambert je prekinil.1 sanja* vo tišino:
^Gospod predsednik,, prejle ste »lenili ime Fantomas — ali vam je-aj znano o tej skrivnostni osebi?« oonnet jee za hip vprašujoče pogledal mladega moža, potlej je pa, obr-■iei’ k družbi,, dejal:
»Žive duše ni, ki bi pobliže poznala
10	pošast. Nemogoče je zvedeti kaj o "jej* Včasih je Fantomas določena, *elo znana oseba, potlej se zdi, da je * istem časti' utelbšeiv v dveli razliC-n>h individuih. Včasih počenja, svoja z*odejstva. sam, včasih- spet s svojimi-Pomagači, povsod in nikjer, njegova senca plava nad', najčitdnejšuiji jn naj-skriynosihe|šftni Itujlod-elslvi^ njegove sledi je najti pri neštetih skrunitvah, *> jih doslej še nihče ni razvozlal. Brez dvoma gre za človeško bitje ,— |°da nihče vam ne more povedati,-kdo Je Fantomas, še manj bi' ga utegnil kdo prijeti, in- razen tega...«
.•To je- vendhr strašno!1« je pripomnila. baronica Vibrayska< z narejenim, uasniaškomi Grofiua-. Langrunska, ki j*, ni’ bilo všeč, da- posluša' n jena nečakinja. ta pogovor, je' porabila vrzei v rogpvonu, pa je poslala deklico s temi besedami vstran:
»Stroka, dolgočasila se bosta med •tam; starimi- — rajši se razvedrita, s Partijo ping-ponga! :
Čeprav je bilo videti, da Charlesa Ramberta zadeva. lindo zanima, je yemlar vstal in s Terezo vred odšel >2 sobe.
Baronica. Vihra jaka- je spel povzela:
. »Toda, gospod predisednik, kaj vas je vendar napotilo, da omenjate tega j'antoinasa. v zvezi z izginitvijo* lorda "elthama? Meni se zdi, dta se nam zasferan usode tega gospoda ni treba Pi'weč- vznemirjatii. Me ženske' že poznamo moške hi vemo, kakšne utegnejo takile gospodi, zagosti, in bržčas gre tudi v tem primeru za izginitev, ki jo bo prav lahko pojasniti?«
Grofica ji je z nasmeškom pritrdila, župnik je napravil pobožen obraz, Predsednik Bonnet je pa. nekam profe-soraško, odvrnil..
•	Ne zamerite, tudi jaz bi se strinjal
2	vami, če hi ne« šlo za neka čudno okoliščino,, lir moča* zbuditi naše zanimanje —: in tudi sicer, saj še časnik ,La Capitale«, ki sein vam- i m nje-Ra prejle nekoliko odlomkov prefi-Sa-l, °menja tisto okoliši?!no, La<ly- BetEha-mova se namreč spominja, da j,e prejel n jen mož predlem je odšel, dia se ne vrne več, neko pismo, ki ji je ostalo zaradi nenavadne, popolnoma kvadratne oblike v spominu-. Razen tega -le opazila, da je bilo napisano z nenavadno velikimi in krepkimi črkami- Pozneje je resda našla to pismo v miznici svojega mo-ia, vendar je bila Skoraj vsa pihava izgi-rrrfj; 1-e- pri prav •Uitankem optt-zova-ivju- je- bilo videli nekaj ostan-ltov nekdanje pisave, in i-,. teli se je- dfi''T te pati. da je- šlo za oinertjsftio pi mo Laitv Betthiamoiva hi se še ne tula prevet- ianiiii ihi ta to Pissiaie. fe bi ie ne l>ti dopi-nik .Capital,i" nanro. il1. iwt| mu tovoti. da povpraša 7 - iran (■’>••» na-fzorrti' -! kriminala0 policije J siva. Gospod Jave se le taktni r< zn !«. č i hio m -r:'e p ra' z-ivo zanimal. in tu l: dopisniku ni zamolčal. da utegne biti v to za levo za-•tiotin skrivnostni Fantomas. Saj men-
da veste, da je kriminalist .Tuve eden izmed na jzagrizenejših Fantomasovih zasledovalcev; zaobljubil se je, da ga mora prijeti, in preži nanj. z dušo in-s telesom. Kakor je povedal časnikarju, misli, da je bila izginitev lorda Bel!bitma samo zato vprizorjena, da bi Fantomas za njo laže skril, kakšno hudodelstvo, ki ga je zakrivil.?
»Kakšni ljudje pa so to, ta tord in lady Belthamova.?« je vprašala grofica. Baronica ji je odgovorila:
»Draga grofica, videti je, da živiš tukajle kakor v samostanu! Lord in lady Belthamova sta v elegantni družbi dobro znana in priljubljena. Lord je bil nekoč na angleškem poslaništvu, kasneje je pa odšel v spremstvu svoje žene v kolonije — in tam se je v najrazličnejših bojih prav posebno odlikoval; lady je bila ves ta čas vestna bolničarka in je sledila niožn čez drn in sten. Že dve leti živi zdaj v Parizu. Prav pogoste s< n bila pri njima v gosteh; v Neunlyju' na Seini, na Inkermannovem bulvaru stanujeta v prekrasni vili. Lady je duhovita ženska,, visoka, plavolasa, zelo imenitna in, povrhu nenavadno zapeljiva — tisti nenavadni sex appeal severnjakinj jo obdaja... Do srca me je ganita nesreča,, ki ji grozi...«
, »Upajmo, da se temne slutnje našega Bonneta ne bodo uresničile k je menila gTofica Langrunska' Bog naj usliši vašo željo!« je mimogrede zamrmral abbe Sicot, ki ga je že spanec premagoval.
*
Ura je bila deset. Gospa de Langru-ne je. poklicala svojo nečakinjo:
»Čas je, da ležeš,, draga mo ja... t Tereza se je poslovila od gostov, Abbe jo je očetovsko objel in vprašal:
»Ali te bom jutri zjutraj ob sedmih videi pri maši, otrok moj?«
Dekle se je obrnila h grofici in vprašala,:
»Babica, ali ne bi smela zjutraj spremiti Charlesa na postajo? Vlak pride pet miijsut pred, sedmo;, potlej bi šla ka-r ob- osmih lt maši..,;
M os pa de Langrune se je trenutek, obotavljala, potlej, je pa dejala:
»Mislim, da bo Charlesu ljubše, če ho ob svidenju z očetom, sam— ,
Toda Charles -Rambert je ugovarjal: 'O, prepričan sein, da bo moj ,oče |zeIo vesel, če me bo ob prihodu videl skupaj, z gospodično .Terez©!«?
»ife,, ee je‘tailio, meni je pravi, —. Tereza, reži Dollonu. naj ukaže zjutraj ob šestih zai]»e2ii!«
»Frav, baibiea..«
Ko sta mlada človeka odšla, je baronica pripomnila:
»Res, krasen par! Morda ju boste lepega, dne poročili?«
Gospa de Laugrune je zamahnila z roko:
»Za božji čas, kaj, pa mislile? Tereza jih ima vendar komaj petnajst k »Kdo pa je, ta Charles Rambert??: se je vtaknil župnik v pogovor. •>Predvčerajšnji m sem ga prvi« tukajle videl, in če si še toliko belim glavo, se ga ne moreni spomnili.si Grofica se je nasmehnila:
»Nu, to, se vam itak ue bi bila posrečilo, zakaj nikoli se niste bili seznanili z. njim. Morda se boste spomnili, da sem že kdaj pripovedovala o- nekem. Ktiennu Rambertu. Moj prijatelj iz, mladih, dni — in imeniten plesalec! Mnogo let nisem prav nič
0 njem slišala, nu. pred dvema letoma sem ga pa slučajno spet srečala v Parizu na neki dobrodelni prireditvi. Ubožec je mnogo hudega prestal. Pred. dvajsetimi leti se je bil oženil
—	s prekrasno in prikupno deklieo — toda kmalu mu je hudo zbolela. Zdi
, se mi, da je duševno bolna. Res je vsaj to, da jo je moral pred kratkim oitkiati v neko zdravilišče za živčno bolne. Taka reč mora biti pač strašna!«
Že, toda kako pride potem njegov sin v vašo hišo-?« je vprašal Bonnet.
: Prepronta stvar: Etienne Rambert je od sile delaven človek, in kljub svojim šestil« križem se še ztnero-m ukvarja s svojimi plantažami kavčuka, ki jih ima tam nekje v Kolumbiji; prav pogosto potuje tja. Charles Ram-j bert je nedavno odšel iz Hamburga,
1 kjer se je mudil v nekem zavodu, | da se izpopolni v nemščini; njegov
oče mi je pisal, da je oddal fantovo mater v zdravilišče nu, pa sem pač Ktiennu Rambertu, ki je moral /-aradi nujnih opravkov odpotovati, svetovala, naj mi pošlje sina v goste, ; dokler se sam ne vrne v Pariz. Tako torej je prišel mladi Charles pred-1 včerajšnjim semkaj. To je cela zgodba. <r
In gospod Ktienne Rambert Hitri prišel k vam?«
Tako je. In... ?
V	tistem Ireimtfcu je vstopil Charles. Bil je čeden fant, finih potez, svetlih in inteligentnih oči. Bližal se
I	je skupini, malce nerodno, in vprašal:
»Nu, gospod predsednik?...«
»Kaj bi radi, mladi mož?«
»A tako, nič več ne govorite o Fan-tomasu? Škoda. Zadeva je bila tako zanimiva... s
Bonnet je prav suho odgovoril; v Zame so hudodelstva vse prej ko zanimiva, gospod Rambert.«
Charles ni opazil ali pa ni hotel opaziti lahnega očitka v Bonnetovih besedah in je kar nadaljeval: »Nadvse napeto se mi zdi dejstvo, da žive v naših časih še zjnerom tako skrivnostni ljudje kakor Fantomas, da utegne en sam človek toliko hudodelstev početi, ne da bi ga policija zasačila; zmerom se nekje izmuzne iz mreže, v katero ga,hočejo ujeti! Meni se zdi taka stvar nadvse imenitna. Se povedati ne moreni, kako zelo... ;
Bonnet, ki so ga te besede zadele v živo, ga je hladno prekinil, skoraj osorno:
»Mladi nlož, rekel bi, da vaše čudaško navdušenje ni na mestu! — Takšnile so torej sadovi tako imenovane moderne vzgoje.« je dejal Bonnet obrnjen k Sicotu, »takšna je torej duš-nost, ki jo vzgajajo v doraščajoči mladini; časniki, literatura in kino delajo vprav reklamo/ za, hudodelstva k »Toda, gospod predsednik,« je vztrajal Charles, »takšno je pač današnje življenje. Sami ste prejle poudarjali, kakšnega velikega pomena so hudodelci v človeški družbi, in morda je današnji dan to izrazitejše kakor kdaj! prej: v prejšnjih časih eo lahko postali. ljudje, ki se niso mogli znajti v tesnih meščanskih razmerah, ki so bili preživahni, da bi se bili uklonili postavam in redu, taki so torej lahko postali pustolovci, osvojevalci, kolonizatorji; poglejte si Kolumba, Corteza, Cooka .. . Današnji dan nimajo taki ljudje, taki doživetij željni romantiki druge poti kakor pot v hudodelstvo. Saj- vemo, da je med hudodelcem in pesnikom v življenjski energiji v bistvu samo ena razlika — prvi uresniči to, kar drugi samo umetniško ustvarja. In, bodimo odkriti, ali ne tiči mar v slehernem izmed nas kos hudodelca? Saj je že- stari Plato dejal, da so dobri samo oni, ki so zadovoljni-.«-tem, da smejo sanjati o tem, kar-hudobneži v resnici počno. In vi sami, gospod predsednik, ste priznali...-:
Bonnet ni mogel več zadrževati svojega o^erčeirja:
»Vi ste znoreli, mladenič, pošteno znoreli! Morilce ,jn roparje mečete- s poštenimi ljudmi v isti koš — ali mar rte morete več razlikovati med dobrim in zlim?! Zagovarjate junake hudodelstva in- bi jih radi kar na isto stopnjo postavili z junaki, ki se z vsemi sredstvi borijo zoper hudodelstvo, ki tvegajo svoje življenje v obrambo človeštva, zoper nesocialne in družbi sovražne elemente. Žalostni so ti vaši
nazori, ki nam jih k
»Ne zamerite, da vas prekinem, toda pravkar ste sami rekli, da so ti in oni — junaki !<
Konnet je odgovoril samo z zamahom roke, Charles je opazil, da je razvnel s svojimi besedami samo nejevoljo in ogorčenj«*. V zadregi je zamrmral: »Prosim oproščen ja, vidim, da sem predaleč zašel—::
Zaradi mučnega razpoloženja mu je šinila kri v obraz, in Bonnet, ki je bil po sreu dobrodušen in spravljiv človek, ga je skušal izvleči iz zadrege: »Preživo domišljijo imate, mladi mož, vse preveč domišljije Toda unesli ee boste. Ko smo bili mi mladi, tudi
Bilo je že pozno in razgovor je nekam šepal; zato so se kmalu razšli. Medtem ko se je baronica odpeljala štiri kilometre daleč po cesti na svoje posestvo, sta ee Bonnet in Sicot odmajala v starokopitni župnikovi kočiji v kakšnih tri sto metrov oddaljeni Saint-Jaury, kjer sta oba stanovala.
Charles je spremil grofico do njenih soban in se je hotel pred vrati poslovili, toda ga je ona povabila naj vstopi:
»Pojdite z menoj, vzemite vendar knjigo, ki sem vam jo obljubila; bržčas bo na mojem pisalniku. — Ne, tu je ni, potlej sem jo gotovo zaklenila.«
»Toda, milostljiva, nočem vam biti v nadlego...«	;
' Nikarite, saj moram še itak nekaj poiskati v svojem pisainiku: pogledati moram številke srečk, ki mi jih je poslal vaš oče za Terezo. V poslednjem časniku so izidi žrebanja.« Odklenila je predal. »To bi bilo imenitno, če bi bila dekle zadela glavni dobitek, kali? To bi se ji pošteno prileglo?«
»Nu, mislim da!«
Grofica mu je z eno roko pomolila obljubljeno knjigo, z drugo je pa razprostrla pisane papirje:
Tukajle so moje srečke! — .loj, kako sem neumna! Zdaj si pa nisem obdržala poslednje številke ,Capitala‘, ki so v njej izidi žrebanja!«
»Samo trenutek, precej vam jo prinesem!«
'Ne, ne, saj je ni več tu; saj veste, sicer pa saj ne veste: gospod abbe si jo vsako sredo zvečer odnese, da prečita politični članek prejšnjega tedna... Nu, nič zato, saj je jutri še en dan.« Prisrčno je ponudila Charlesu desnico: »Lahko noč!«
Charles ^ Rambert, dolgo ni mogel zaspati, in še potem je bil njegov spanec nemiren in sanje so ga mučile. Videl je strašne prizore: umor in beg, mučile so ga pošastne pojave, Fantomas se mu je prikazal, zdaj kot velikan z živalskim obrazom, z ogromnim mišičevjem, (groteskna prikazen iiajnizkotnejše pokvarjenosti; zdaj kot bledikav aristokrat, slok in eleganten, za črno krinko žareče oči, v roki okrvavljen nož, grozljivo plavajoč nad Parizom kakor šiba božja; potlej spet bitje, ki se izgublja v rdeči megli, prikazen... Čedalje bolj divje so sledile slika sliki, zbudil se je zdajci iz spanja in z izmučeno giavo je ležal na pol buden, spet je zaspal in nove strahote so ga mučile v snu. Zdajci se mu je zdelo, da sliši pokanje, zamolklo šumenje... potem mu zaveje hladen pih čez obraz... zdajci sliši od daleč čudne glasove...
i	Na koncu se je zbudil ves prepoten. Sedel je na postelji, njegove mišice so bile napete, krčevito in oprezujoče je prisluhnil v noč.
Ura je bila štiri.
II
IX ZJUTRAJ...
Ko se je Etienne Rambert prepričal, da je njegova prtljaga na postaji Beaulieu pravilno odpravljena v Ver-rieres, je počasi krenil k blagajni, in nosač, ki mu je nosil kovčeg, mu je uslužno sledil, nadejajoč se rnaetne napitnine. Rambert si je kupil vozovnico prvega razreda, pri časopisni stojnici si je nabral kup ilustrovanih časopisov in magacinov, potlej se je pa obrnil k nosaču, rekoč:
»K vlaku proti Luchonul Kar pred menoj pojdite!«
»K brzemu vlaku?«
»Ne, k osebnemu!«
Nosač je začudeno vprašal:
Ali se vozite rajši spredaj ali zadaj?«
: Rajši na koncu vlaka.«
»Prvi razred, kajneda?«
»Da.«
Nosač je za hip odložil težak ročni kovček in pojasnjeval:
»Hm, toda pri osebnem vlaku sta samo dva prva razreda, in Se ta dva
v sredini.«
Hrapavost m rdečica izgine
ELIDA
175 Km hitrosti na uro I« dosegel »tak 7 novo, moderno parno lokomotivo na progi ii Berlina » Hamburg. Posebnost nove lokomotiv* Je v tem, da lahko enak* vozi v obeh smereh
In fe torej na postajah ni treba obračati
»Nu, upajmo, da sta prehodna vozova?«
»Da, da! Od Pariza sem na glavnih progah menda ni več starih, zlasti vagonov prvega razreda ne.«
Nosač si je spet oprtal kovčeg in se ročno izmuznil skozi gnečo, da je moral Rambert pošteno paziti, če ga ni hotel izgubiti iz oči. Na levi strani hodnika je stal.vlak proti Ju,yisyu, na desiii vlak proti Luchonu. Tamkaj je odložil nosač kovčeg na spodnjo stopnico voza.
»Pa je to tudi pravi vlak proti Luchonu?« je vprašal Rambert.
»Kakopak, gospod... Že o«em let služim na tej postaji! Tale. .vlak je osebni vlak Brives-Luchon, na oni strani pa predmestni vlak proti Ju-visyu.«
»Nu, prav!«
»Vstopite kar v ta voz, popolnoma prazen je še, pa si boste lahko poiskali udoben oddelek, t
Komaj je Rambert vstopil, je že prišel uslužen sprevodnik in ga vprašal :
»Gospod potuje z osebnim vlakom ob 20.50?«
»Da. Zakaj vprašate?«
»Ker se marsikakšen potnik, ki je namenjen z brzovlakom ob 20.45, pomotoma zaleti na osebni vlak, in je potem kakopak razkačen ko ris, ko opazi pomoto.«
še medtem ko je sprevodnik govoril, je zagrabil kovčeg, ki ga je molil nosač Rambertu skozi okno. Zadovoljno se je namuznil, ko je vidtfl kako mastno napitnino je potnik odštel nosaču. Pojasnjeval je dalje, medtem ko je nesel kovčeg v oddelek:
»Brzi vlak je namreč več ko tri ure prej v Luchonu. S sosednega tira odpelje, zato se tako rado zgodi, da * ljudje v napačni vlak vstopajo. Tamle na sosedni progi ga vidite«.« Pokazal je skozi okno, odkoder je bilo videti pripravljeni brzi vlak. »Sicer pa, če vas je volja, še lahko zmerom prestopite v brzi vlak; še utegnete!«
Rambert se je sekundo pomišljal, potem je pa odklonil nasvet:
»Ne, rajši se bom peljal z osebnim. Ce se vozim z brzim, moram že v Bri-vesu izstopiti, od ondod imam pa še dvajset kilometrov do Saint-Jaurya, kamor sem namenjen. Z osebnim ee popeljem do Verrieresa, tam mi je bliže. Pa tudi sicer, brzojavil sem, naj me jutri zjutraj v Verrieresu pričakujejo...«
Stopil je na hodnik, in'se prepričal, da so vsi ostali oddelki še popolnoma prazni, potlej je dejal sprevodniku, ki mu je sledil za petami:
»Cujte, pošteno truden sem in rail bi prespal noč; kakopak, najraši bi bil sam... kje neki bi najbolj nemoteno spal?«
Sprevodnik ga je takoj razumel: »Prosim vas, ostanite kar tu — če zdaj takoj zastrete okna, bom že dru-s tlačil.« lahko še, preden
v miru pokadim svo-se potem udobno zlek-nekaj: ali bi bili tako bi me jutri zjutraj še o da bi lahko brez Zelo
trdno namreč spim, in lahko bi se zgodilo, da bi zaspal.«
Sprevodnik se je priklonil:
»Gospod je lahko prepričan, da bom vse storil, kakor mi je naročeno.« »Torej se lahko zanesem na vas?« »Kakopak!«
Z bankovcem je podkrepil Rambert evojo prošnjo, sprevodnik se je še globlje priklonil in izginil. Rambert je skrbno zagrnil zavese na vratih, zasenčil luč, odprl okno in opazoval oba oddelka brzega vlaka, ki sta bila prav njegovemu nasproti na sosednem tiru. Ljudi je bilo prav malo, in Rambert je lahko upal, da se bo z osebnim vlakom proti Luchonu peljalo 5e manj ljudi; torej bo ostal v svojem oddelku res nemoten.
Iz sosednega železniškega hodnika, ki ga je Rambert lahko opazovat skozi okna brzega vlaka, m slišal običajno vpitje: Smotke' Cigarete! — 1»
Nadaljevanje na 8. str.
ne pozabi! Teto Matildo mi pozdravi!
— I’a gotovo piši, koj ko doi>otuješ!
— Časniki! Popotno čtivo! — Prosim izvolite sesti! — Da ne pozabim, to sem ti še hotel reči... — Čokolada, sladkorčki! — Da mi boš priden, ču-ješ! — Pivo! — Nazaj, prosim! Na svidenje! — Nazaj, prosim! — Pazi na stvari! Ne pozabi mi dežnika! — Žvižg odpravnika vlakov, precej na to rezek žvižg lokomotive — počasen, eodalje nagiejši ropot koles. Na svidenje! — Na svidenje, mama! — Na svidenje! ...
V	pozdrav vihrajoči robci so ostali na železniškem hodniku in kmalu nato je zavil brzi vlak v zvezni predor med postajama Orsay. in Orleans...
Medtem je uradoval sprevodnik osebnega vlaka in je srečno odbil vse’potnike, ki so se hoteli zaleteti v Kain-bertov oddelek, ponavljaje venomer: Žal rezervirano!
ZDRAVJE
s pomočjo zdravilnih svojstev raznih zelišč se dobi, ako se uživa ..HERSAM fftl“ mešanica posebnih zdravilnih zelišč po sestavi zdravnika R.W. 1’earsona, zdravnika šefa v Bengaliji (Angleška Indija).
Po večletnih izkušnjah je neovrgljivo dokazana velika vrednost ..HERSM fAJA" in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega perila), migreni, revmai-' tizmu, obolenju obisti, jeter, motnjah v žolodcu, zastrupljanju, zapeki, protinu (giht), črevesnih boleznih, hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odebelonju. ..Hersan čaj" se dobiva v vseh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj:
„RADIOSAN“, Zagreb Dukljaninova 1
Hej. S. it. 14001 x dne 6. VI. 1934.
Charles Itambert je pravkar končal svojo jutranjo toaleto, ko je rahlo potikalo na vrata.
»Tri četrt na šest je, gospod Charles, zadnji čas, da vstanete! '
»Sem že pokoncu, Tereza! Čez dve minuti sem gotov.«
»Šmenta, vstali ste že? Nu, čestitam! Počakam vas V jedilnici k je zaklicala Tereza skozi vrata.
»Prav!«
Zajtrk je bil že na mizi, ko je, Charles nekaj minut kasneje stopil v.jedilnico.
■ Hitro pojojva,« je menila Tereza,
»in če vam je všeč, jo mahniva kar peš na postajo. Ste zadovoljni? Takšen loatek spreliod v jutranjem mrazu naju bo osvežil.«
»Da, vsaj predramila se bova pošteno,« je odgovoril Charles, ki se je še vos dremoten vsedel noleg Tereze.
»Kaj vas je pa tako zgodaj spravilo na uoge — še snoči ste se tako bali, da bi utegnili zaspati?«
-Ph, vstajanj^ jui danes ni delalo nobenih preglavic; prav nemirno sem spal, in sam ne veni kolikokrat sem se prebudil.«
»Tak, saj sem vam snoči obljubila,
da vas bom dovolj zgodaj zbudila. Brez skrbi bi bili lahko spali!«
»Saj ni to — vso noč sem bil tako živčen, misel na svidenje z očetom me je tako vznemirjala...«
Ko sta pozajtrkovala, je Tereza vstala, rekoč:
»Greva?-»Pojdiva!«
, Odšla sta po stopnicah na grajski vrt,. Deklica si je ogrnila topel kožuh
—	Srčkana je bila videti, ko je tako navdušeno in globoko vdihavala sveži jutranji zrak.
zgodaj na spreliod,« je dejala.
Charles je odkrito priznal:
»Nu, jaz nisem nič preveč navdušen... Kar tako sredi noči — in še ta leden mraz. Brrrk »Pa vas menda ni strah?«
»Strah?! Kaj vam pa pride na um, Tereza? Zato se mi ne da, ker je tak hud mraz, samo zato ne grem rad tako zgodaj iz- hiše.«
Šla sta mimo pristave proti cesti. Pri hlevih sta srečala kočijaža, ki je pravkar vlekel kočijo iz kolnice.
MALI OGLASI
Male oglase socialnega značaja ratunamo po 25 par za besedo, trgovske in podobne pa po 6« par za besedo. Preklici in trgovsko-obrt' nitki oglasi, ki nimajo prodajnega, značaja, stanejo po 1 Din za besedo. — Za vsak mali oglas Je treba ie posebej plakati davek v znesku 1*50 Din. Kdor,teli odgovor, dostavo po poiti ali če ima oglas illro, mora doplačati ie a Din. — Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, in sicer po poitni nakaznici, po potmi pololnici na ček. račun »Družinski tednik« uprava, Ljubljana 15.3*3, ali pa v znamkah obenem z naročilom.
Predam
Vsaka beseda 25 ali 50 par. Davek 1*50 Din. Za iilra ali dajanje naslovov I Din. Najmanj 1* besed.
MOtKO KOLO dobro ohranjeno naprodaj. Poizve se v upravi »tlrufinakega tednika«.
GLOBOK IN UDOBEN OTROČKI VOZIČEK,
dobro ohranjen, ugodno prodam. Ponudbe na upravo pod »Za gotovino«.
AKO SE HOČETE SEZNANITI ali poročiti — dobiti bogatega ženina ali nevesto — pišite na: Klančnik, Mojstrana.
Tako zadovoljni kakor to drugi boste tudi VI, če naročite prvovrstno uro’ budilko' s sliko prečudežne Marije s Brezij. Izdelava v naravnih barvah je tako okusna In Učna, da bi ie zato ne smela taka ura manjkati v prav nobeni biči. Se posebna privlačnost Je Marija, ki gleda Izza Gord na nas',' ki pričakujemo njene tolačbe. Dre so okusno Izdelane, so trpežne in zelo poceni. Prvovrstna Din 107'—, Din BS*— In Din 87*—. Naročite po dopisnici z navedbo natančnega naslova. Pošljem takoj po povzetju. Se priporoča Zdravko Rant, urar, Jetenice-Fužine.
OTROŠKI VOZIČKI, posteljice, mizice, ograjice', triclkljl Itd. solidno Izdelano In poceni pri S. Rebolj & drug, Ljubljana, Gosposvetska
cesta 13, Kolizej.
Dcpisevaa/c
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*60 Din. Za Šifro al* dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. »LJUBEZEN IN PRIJATELJSTVO« dvignite pismo v upravi lista. Iskren prijatelj.
GOSPODIČNA, mlada, simpatična, čiste preteklosti, trgovsko naobralOna, s primerno doto, žeji resnega znanja 'i, inteligentnim gospodom dobrega srca; radi pomanjkanja zpa n ja. Slika zaželjena. Prednost državni, jiame* fičencl. Ponudbe pod »Srečen; zakon«. A
GOSPODIČNA Z DEŽELE, pridna, z meščan-»ko’ Solo, čiste preteklosti, s i premoženjem, želi resnega znanja v svrho ženitve a gospodom v državni službi. Cenjene dopise na upravo »Družinskega teduika« pod llfro »Štajerka 23«.
DAMA, SREDNJIH LET, samo.štoina, ffiče primerne boljše družbe za Izprchodc, izlete, posečanje kavarn itd. Ponudbe na oglasni oddelek »Družinskega tednika« pod »Ne anonimno«.
LJUBITELJ	NARAVE in	domačega	ognjišča
išče iskreno	prijateljico,	gospodično,	gospo
ali ločenko.	Dopise pod	»Ljubezen	in	prijateljstvo« na	upravo lista.
KATERO SRČKANO, SIMPATIČNO DEKLE
želi prijateljstva inteligentnega fanta? Cen J. dopise piosim na upravo pod »Lepši dnevi«.
KATERI ZNAČAJNI MLADENIČ čedne zu nanjostl z eksistenco želj resnega znanja z vzorno mladenko prijetne zunanjosti, mirno in dobrosrčno. Dopise pod značko »Želim blage duše«.
D0PI80VATI ŽELIM i Inteligentnim gospodom srednjih let. Cenjene ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod Slfro »Razvedrilo«.
(Službe
Vsaka beseda 26 par. Davak 1*60 Din. Za iifro •II dajanj« naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
UČENKO sprejme fina Šivilja. Hrana y hiši, stanovanje bi morala imeti zunaj. Naslov v upravi Družinskega tednika.	_________
ČLOVEKA Z MALO MATURO ali podobno izobrazbo, z no več kot 20 leti, iščemo za težak trgovski posel. Biti mora skromnih 'staršev, polh volje, in poguma — skratka človek, ki sl zna v vsaki priliki pomagati in ki sl je že sain služil denar. Neanonimne ponudit, pisane z roko. Je poslati na oglas; ni oddelek »D. t.« pod šifro »20 let. Na ponudbe ne odgovarjamo.
ADVOKATSKA URADNICA, samostojna moč, z llletno prakso, izborna stenografinja in strojepiska, zmožna slovenske in srbohrvatske korespondence, knjigovodstva in 'vseh drugih pisarniških del, išče primerne službe. Gre tudi v Zagreb ali Beograd. Ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod »Vestna«.
17LETNO DEKLE s 3 razredi meščanske šole gre k otrokom kamorkoli. Nastopi takoj. Naslov pove uprava.___________
ISletna deklica poštenih staršev se želi izučiti šivanja. Gre tudi na deželo. Naslov se izve v upravi »Družinskega tednika«.
PRODAJALKA MEŠANE STROKE, tudi želez nine. pridna in poštena, išče službo. Gre kamorkoli tudi v pomoč gospodinji Dopise pro sim naupravo pod šifro »Resnost 220«
Stanovanjc
Vsaka beseda 26 par. Davek VSO Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed
ENOSOBNO STANOVANJE za dve osebi — oddam. Dolenjska cesta št. 81.
Kupim
Voka beseda 25 ali 50 par. Davek 1*50 Din Za iilra ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
ANGLEŠKI KLOSET, rabljen, vendar dobro ohranjen, kupim. Ponudbe x navedbo cene pod ')*W. C.« nu upravo lista._____________________
POZOR
K
GOSPODINJE!
Najceneje ste postreženi s
KURIVOM
pri tvrdki
RUDOLF VEtEPIC
trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Št. Jerneja cesta- 25 TKLSPON 2708
K
Prvi poskus
stalni odjemi
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, praktičen in zložljiv, dobro ohranjen, kupim za gotovino ali pa dam v zameno zanj globok udoben otroški vpziček. Ponudbe na upravo pod »Fantiček«. -	_____
HRANILNO KNJIŽICO Prve Hrvatske Ste-dionice, originalno, v znesku Din 1.0U0*— do 2.000*—. kupim. Ponudbe na upravo »Samo originalna knjižica«.
Kozmetika
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za Šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
BARVANJE LAS ni več potrebno pri strokovnjakih, ker st Jih z Oro-barvo za lase, ki
jo dobite v črni, rjavi,' temnorjavl. svetlo, rjavi in plavi barvi, lahko vsakdo sam barva in je ppstopek zelo enostaven in stalnost biirve zajamčena. 1 garnitura z navodilom stane Din 30’—. Po pošti razpošilja parfume riJa -Nobilior.* Zagreb. Iliča 84.
IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda iz kopriv. Lasje posta nejo spet bujni, vrne se Jim lesk in posta nejo popolnoma zdravi, če Jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica e navodilom stane Din 30*r~» — P° Pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 84.
ESENCA IZ KOPRIV Je že davno preizkušeno najboljše In najzanesljivejšc sredstvo proti prhljajem In Izpadanju las. Slabi in zanemar jeni lasje dobe v najkrajšem času mladostno bujnost in lesk. Steklenica z navodilom Din 30’—. — Naroča se pri: Nobilior parfumeriji, Zagreb. Iliča 34.
Poravnajte naročnino!
Vsega v izobilju
za malo denarja v veliki izbiri zimskih sukenj, hu-bertusov, pumparic, perila itd. pri
PRESKERJU. Ljubljana
Sv. Petra cesta 14
Vlcguite si/o.{c no^i
Največji napor pri Vašem vsakdanjem opravilu morajo prenašati Vaše noge.
Zdrave noge so pogoj za uspešno delo. Ne zanemarite svojih nog, da boste tudi v pozni starosti lahko hodili brez palice.
Posvetite jim vsaj toliko pažnja kot ostalim delom telesa.
Obiščite naše pediUuce
V	posebej za to pripravljeni kopeli Vam osvežimo noge.
Odstranimo bi*ez bolečin kurja očesa in debelo kožo.
Postrižemo Vam zarastle nohte.
Pedikiranje stane Din G'—.
Proti utrujenosti in za boljšo cirkulacijo krvi Vam priporočamo strokovnjaško masiranje nog.
Masaža nog stane Din 4*—.
Posetite nas. prepričajte se sami!
I
Ljubljana, Sclenburgova 7
Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar. Odgovarja Hugo Kern, novinar. Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek. vsi v Ljubljani.