likala >'ak latrtak. Casa ata I« 1 K aa lato. (Za KamCIJo 3 K 80 », ■a Amarlko la draga taja drla** «KM*.)— Spiai la doplal aa pa-tlljojoi Dradnlitva „Domoljnbn", »jabljana, Kopitarja»« allea ita*. 1. ■ aroinlao, reklamacija In Inaaratl pai Opra*nllt*a „Domoljuba", LJnblJaaa, Kopltar]«»a alla» it. i. SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. laaaratl »a ■prejemajo _____ daCIk aannb > Enoatopna patltvrita (teatina „Domoljubove" ilrine 14 aiai) atana aa aakrat SO ». Pri »»*-krntnaai ob)a*IJenJn primarna po-»nit pa dogovora. — Foibumbi Morilka »» prodajajo po 10 ». lo-k»»»l promet poitno-kranllnlCaaSa ■rada Hu. 824.707.-- j M 29 V LlDbllonl, dné18 lullli 1907. Leto XI „Kmečko zuezo" v državnem zboru. V boju za splošno in enako vo-livno pravico smo večkrat poudarjali, da po nji pride kmet do veljave v našem državnem, in še tembolj v deželnem zboru. Za državni zbor so mestni poslanci prikrojili volivne okraje, kar se da, v prilog meščanom, toda vendarle ima danes državni zbor jasno izraženo kmečko večino. To nam priča ustanovljena državno-zborska agrarna ali kmečka zveza, ki je pri,šli teden pričela svoje življenje. Tudi v prejšnji zbornici so se poslanci, ki so zastopali poljedelske koristi, posebej združevali. Toda ogromna r.zlika med prej in sedaj! V stari zbornici je bilo razmerno mnogo manj poslancev, ki so bili zvezani v agrarni zvezi; dalje so med njimi imeli glavno besedo veleposestniki in končno se nikoli ni posrečilo združiti vseh poljedelskih za stopnikov v eno četo. Vedno sta bili najmanj dve agrarni zvezi: ena nemška in liberalna, druga slovanska, ki ?? se ji pridružili tudi krščanski Cernei in protiliberalna. Zdaj je pa stvar drugačna! Iz vseh strank v državem zboru, razen I iz socialno demokraške in judovske so se združili kmečki poslanci, da sklenejo tesno zvezo v varstvo našega kmeta in njegovih koristi. Svoj podpis k zvezi je podpisalo 261 poslancev. Polovica vseh poslancev je 258; potemtakem je že v tem številu povedana resna volja večine v zbornici, da se proti kmetu ne sme več vladati. Kmet ima, četudi majhno večino v sedanjem državnem zboru. Nekateri kmečki okraji, zlasti na Češkem, so volili socialne demokrate. Samoposebi se razume, da bo krepka kmečka organizacija v dotičnih okrajih, ki se v kratkem osnuje, tudi te pridobila za kmečko reč. Poslanci Slovenskega kluba so vsi v zvezi. Ne samo to, nego zveza je pravzaprav delo našega poslanca Povšeta. Ta je nabiral ude in otvoril ter vodil prvo zborovanje; bil je tudi soglasno izvoljen v načelstvo. Vrh tega se je za vsako deželo volil vsaj po en poslanec v ožji odbor. V tem odboru je za Kranjsko izvoljen poslanec Demšar, za Goriško Fon, za slovenski Štajer Roškar. Povše je v svojem nagovoru pov-darjal, da morajo biti udje agrarne zveze z dušo in telesom agrarci, ki morajo zlasti nasproti socialni demokraciji z vso močjo braniti kmečke koristi. Naglašal je, da je za planinske dežele glavno vprašanje živinoreja, in da se mora z vsemi silami gledati, da se v tem oziru kmetu gre na roke. Ce še pri živini ne bo kmet dobil nekaj vinarjev, potem je njegova reč pri kraju. Že zdaj grozno izseljevanje bi se po tem še podvojilo. „Program te proste zveze kmečkih poslancev se glasi: Poljedelstva razmere so vedno slabše in težav-nejše. Kmečki pridelki nimajo pri merne cene, konkurenca ogrskih in drugih pridelkov je vedno silnejša, pomanjkanje poslov in delavcev raste, davki in pristojbine so že neznosne, vojaštvo in druga bremena tarejo mala in srednja kmečka posestva. Zato pa rastejo in se množe tudi dolgovi kmečkih posestnikov. Zato pa je dolžnost vseh poslancev, ki zastopajo kmečke občine, da posebno zagovarjajo kmečke koristi. Poslanci morajo zahtevati, da se varuje in pospešuje poljedelstvo pri trgovinskih pogodbah, pri izvažanju poljedelskih pridelkov, posebno pa živine, z dobrimi napravami proti kužnim boleznim, z zadostnimi prometnimi sredstvi in ugodnimi tarifi. Pospeševati se mora živinoreja, posebno konjereja, organizacija zadruž- ništva, izboljšanje zemljišč, nujne uravnave vodä itd. Da pa dobe kmetje novo veselje do dela in se jim zagotovi obstanek, morata vlada in parlament naj preje poskrbeti, da se polagoma znižajo in odplačajo kmečki dolgovi. Preurediti se morajo davčni, pristojbinski in brambeni zakon primerno kmečkim razmeram. Ustanoviti se mora državna zavarovalnica za delavce, posle in kmečke posestnike za starost, onemoglost in nezgode. Preprečiti se morajo karteli, ki so škodljivi poljedelstvu. Posebno važno je tudi, da bode nova pogodba z Odrsko varovala avstrijske koristi sploh, posebno pa poljedelske. Pospeševati semorakmeč-ki pouk, posebno pa v nadaljevalnih šolah na deželi. Kmečki stan tvori še vedno nad polovico prebivalstva. Zato je dolžnost države, da podpira poljedelstvo, ki je njen najmočnejši steber Podpirati pa se morajo tudi obrt, industrija in trgovina, da se sploh izboljšajo razmere v državi in socialna demokracija izgubi tla za svojo agitacijo." Delo naših poslancev. Dolžnost poslancev je. da vlado opozoré na razne ljudske želje in potrebe. Tudi vlada vsega ne vč. Kedar pa ve, kaj ljudstvo želi, se iej ne mudi. Zato so naši poslanci takoj v začetku novega zasedanja v državnem zboru predložili več predlogov, ki izražajo želje prebivalstva. Ti predlogi se izročč raznim odsekom, kateri bodo ali sami izdelali primerne načrte zakonov ali pa poživljali vlado, da čimpreje izdela in predloži zbornici take zakonske načrte. Danes samo naštejemo že vložene predloge. Jugoslovanska univerza. Ze več let zahtevajo slovenski poslanci vseučilišče v Ljubljani. Nemci imajo pet vseučilišč, in sicer v Oradcu, na Dunaju, v Pragi, Inomostu in Cernovicah. Poljaki imajo dve vseučilišči, v Krakovu in Lvovu. Cehi imajo svoje vseučilišče v Pragi. Jugoslovani v Avstriji pa nobenega. Cehi zahtevajo drugo češko vseučilišče v Urnu, Rusini hočejo svoje vseučilišče, isto zahtevajo Italijani. Z isto pravico smo zahtevali tudi Slovenci in Hrvatje svojo visoko šolo. ki naj se ustanovi v Ljubljani. Alnoge slovenske občine so že pred leti in zopet letos poslale na državni zbor prošnje za jugoslovansko vseučilišče. Te prošnje so poslanci »Slovenskega kluba« podprli s predlogom, ki ga je vložil dr. Šusteršič. Predlog se glasi: »Vladi se naroča, da takoj ukrene primerne načrte zakonov, s katerimi se bodo slovenskim in hrvaškim učnim jezikom in v ta namen v državni proračun za I. 1908 vstavi potrebni kredit.« Ta predlog se izroči proračunskemu odseku. Kmečki dolgovi. Poslanec Povše, Roškar iu tovariši so predlagali: »Vlada naj takoj predloži zbornici primerne načrte zakonov, s katerimi se bodo mogla razbremeniti dolgovkmečka posestva.« Dolgovi vedno bolj tarejo kmečko prebi-valstN-o. Vsako leto je vsled dolgov razkosanih in razprodanih mnogo kmečkih posestev. Kmet že itak komaj diha in le s težavo plačuje davke iz rednih svojih pridelkov. Slabe letine, dote. užitki in razni drugi stroški pa so glavni vzrok, da rastejo dolgovi. Od leta 1868 do 1900 so se na kmečkih posestvih vknjižeru dolgovi v Avstriji pomnožili od 2800 na 5600 miliionov kron. Mnogo pa je dolgov, ki niso vkniiženi. Zemljiški posestniki plačujejo na leto samo obresti od dolgov okroglo 300 miliionov kron. Zato je zadnji čas, da dobimo zakon, po katerem bodo mogli zadolženi posestniki v rednih letnih obrokih odplačati svoje dolgove. To vprašanje je sicer jako težavno, vendar pa izvršljivo. Treba ie le resne volje. Podpore za poljedelstvo. V raznih deželah hudourniki pustošijo rodovitne njive in travnike ter delajo močvirja. Drugod zopet nimajo potrebne vode za ljudi in živino. Treba je torej uravnavati vode, osuševati močvirja, graditi vodovode in na-pajališča, izboljševati travnike itd. V ta namen pa država dovoljuje premalo podpor. Zato so poslanci Povše, dr. Gregorčič, dr. Žitnik in tovariši predlagali, naj se za take podpore dovoli vsako leto vsaj deset milijonov. Ta predlog ie izročen proračunskemu odseku. Zavarovanje zoper ogenj. Poslanec Žitnik in tovariši so predlagali: Izvoli naj se odsek 26 članov, ki naj v dogovoru z vlado izdela načrt zakona, po katerem se bodo mogle ustanoviti deželne zavarovalnice zoper ogenj s prisilnim in vzajemnim zavarovanjem. Vojaška služba. Poslanci Pogačnik, dr. Korošec in tovariši so predlagali: Vlada naj predloži načrt zakona, s katerim se bode olajšala vojaška služba, in sicer: Vojaška služba naj se zniža na dve leti. Sinovi, ki so nujno potrebni doma pri gospodarstvu, naj se takoj pridele na-mestni rezervi. Žrebanje k vojakom potrjenih naj se odpravi, ker je le slepa sreča, kdo dobi visoko številko in pride v rezervo. Javno znani hudodelci naj se ne jemljejo k vojakom. Vojakom, ki so kmečki sinovi ali delavci, naj se dovoljuje večtedenski dopust ob žetvi in košnji. Zadnja vojaška vaja v deželni brambi naj se opusti. Hišni davek. Hudo breme za hišne posestnike je sedanji hišni davek. V nobeni državi ta davek ni tako visok, kakor v Avstriji. Tako presega hišnorazredni davek za dobro polovico vseh dohodkov. Najbolj krivično pa je, da mora kmečki posestnik plačevati hišnorazredni davek od prostorov, v katerih prebiva z družino, posli in delavci. Ti prostori mu ne do-našaio nobenih dohodkov, pač pa ima vedne stroške za poprave. Zato so poslanci Žitnik in tovariši predlagali, naj se hišni davki sploh znižajo, hišnorazredni davek od kmečkih stanovanj pa sploh odpravi. — Predlog se izroči davčnemu odseku. Ljudsko zavarovanje. Poslanec Gostinčar in tovariši so predlagali: Vladi se naroča, da čimpreje predloži načrt zakona, s katerim se bode vpeljalo ljudsko zavarovanje za starost in onemoglost. Zavarovati bi se morali mali in srednji kmečki posestniki, mali obrtniki in rokodelci, posli in delavci sploh, da bi na stara leta dobivali pokojnino ali pa redne letne podpore v slučaju bolezni in onemoglosti. Zavarovalnino bi pia. čevali delodajalci, zavarovanci sami in pa država. Brez državnih prispevkov bi bilo tako ljudsko zavarovanje težko izvršljivo. Kakor čujento, vlada že pripravlja tak zakon, ki bode gotovo v splošno ljudsko korist, ako su bode oziral na razmere in tudi pametno iz-vrševal. Bratovske skladnice. Zakon o bratovskih skladnicah, iz katerih tovarniški delavci dobivajo provizije ali pod-pore, je pomanjkljiv. Zato so poslanci Gostinčar in tovariši predlagali, naj vlada predloži revizijo tega zakona. Poleg provizij za delavske vdove in sirote naj se določita tudi renta ali pokojnina za starost in onemoglost. Vojaška služba naj se vštejc v delavsko dobo, država naj dovoli primeren letni prispevek. Posojila vinogradnikom. Posi. dr. Hočevar. Žitnik in tovariši su predlagali, naj se odpišejo vsa brezobrestna posojila, ki jih je država od leta 1884 do konca leta 1896 izplačala vinogradnikom za obnovitev po trtni uši okuženih vinogradov. Na Kranjskem so dobili vinogradniki do konca leta i896 okroglo 580.000 kron državnega posojila, odplačali pa do 80.000 kron. Tora.i ie še okroglo 500.000 kron dolga, ki naj se odpiše Za ona državna posojila pa od začetk i leti 1897 pa naj se podaljša odplačilna doba na 15 let. Tisti vinogradniki, ki so n. pr. leta 1S97 dobili državna posojila, bi jih morali začeti vračati s prihodnjim letom. Predlog pa meri na to, naj se ta rok podaljša še za net let. Predlog se izroči poljedelskemu odseku. Podržavljenje premoga. Vse večje premogove jame imajo v i»-sesti bogatini, ki določajo cene premogu po svoji volji. Tako si lastniki premogokopov ninože svoje bogastvo, ljudstvo pa mora vedno dražje kupovati svoj premog. Zato naj bi raje država odkupila vse premogokope ter premog prodajala po primernih cenah. To je namen predloga, ki so ga vložili posi. dr. Ren-kovič in tovariši v »Slovenskem klubu-. Fldejkomisi. Po stari postavi so mnoga posestva plemenitih družin, ki jih lastniki ne smejo prodati. Ta veleposestva se imenujejo »fidci-komisi«. Mi pa pravimo, zakaj bi postava samo nekaterim graščakom varovala nerazde-Ijivost posestva. Navadno pa so ta velika posestva slabo obdelana. Lastniki jih dajcio v najem kmečkim posestnikom, ki imajo malo svoie zemlje. Ker pa se mnogi revni ljudje nc morejo preživljati na svoji zemlji in »vezana« veleposestva ali fideikomisi več ne odgovarjajo sedanjim časovnim razmeram, zato jc upravičen predlog poslanca dr. Benkoviča i" tovarišev, naj se fideikomisi. odpravijo, zemljišča pa po primernih cenah razprodajo kmečkemu prebivalstvu. Delavska doba. Dr. Benkovič in tovariši so predlagali: Vlada naj predloži načrt zakona, ki bode določal za delavce v rudokopih in drugih, zdravju škodljivih podjetjih, osemurno, za delavce v tovarnah in obrtnih podjetjih pa k večjemu deseturno delo. Naši poslanci pripravljajo še nekatere druge važne predloge, ki jih vlože še v tem ali v prihodnjem zasedanju. Za čebelarje in medarje. »Osrednje čebelarsko društvo za Kranjsko Koroško in Primorsko« je na občnem zboru 22. febr. 1906 sklenilo resolucijo v varstvo ! čebelarstva proti gnjilobi ter jo izročilo c. kr. vladi. Ker vlada na vlogo doslej še ni odgovorila. obrnilo se je društvo na državnega In deželnega poslanca dr. Kreka, kateri je stavil v državnem zboru dne 11. julija interpelacijo in v petek, dne 12. julija je že prejelo »Slovensko čebelarsko društvo«, kakor tudi vsa okrajna glavarstva in mestni magistrat važen odlok c. kr. deželne vlade, kateri se v slovenskem prevodu glasi: Št. 23.414 ex 1906. Ljubljana, dne 14. junija 1907. Slovensko osrednje čebelarsko društvo za Kranjsko« je opozorilo z vlogo c. kr. deželno vlado na nedostatke in nevarnost, katera preti domačemu čebelarstvu vsled napačnega ravnanja medarjev in lectarjev. Ker medarji iu leetarji opravljajo vse svoje delo pri odprtih vratih ali oknih iu celo popolnoma na prostem (na dvorišču itd.) privabi duh medu čebele tja v množini. Da se ubranijo čebel, jih deloma polové, deloma pomoré. Ostale pa iznašajo že skoro skisan med domov v panie,pitajo ž njimi zalego, vsled česar zalega pomré in panj se okuži vsled nastale gniilobe. Unjiioba je razširljiva, da lahko okuži tudi sosednje čebelnjake, proti kateri ni doslej znano še nobeno zdravilo. Da se temu odpomore, je potrebno, da delajo medarji in leetarji v zaprtih prostorih, katerih okna morajo biti zadelana z gosto mušjo mrežo. Posoda z medom ali posoda, v kateri je bil med ali medica itd., in ni bila dobro pomita. ne sme stati na prostem, ravno tako tudi ne panji, predno niso bili dobro očiščeni medu in voska. Ako je bilo zunaj delavnice po na-ključbi kaj politega z medom ali medico, mora se dotični prostor takoj dobro sprati z vodo, da čebel duh medu ne privabi na rop. C. kr. okrajnemu glavarstvu (mestnemu magistratu) se naroča, odločno in v primerni obliki vplivati na to, da izpolnijo medarji natančno te varnostne odrebe. Za c. kr. deželnega predsednika: C h o r i n s k y m. p. Podržavljenje notarljata. Poslanci dr. Šusteršič, Jaklič, Roškar in tovariši so predlagali: »Vlada naj takoj predloži načrt zakona, s katerim se podržavi nota-rijat.« — Predlog se izroči pravosodnemu odseku. "TtSSsŽ Političen pregled. DRŽAVNI ZBOR.. POSLANEC KREK ZA DEMOKRAT1ZO-VANJE CELE DRŽAVE. Ko so poslanci v državnem zboru sklenili, da mora vlada iz državnih sredstev pomagati zadolženim deželam, obenem pa iz taktičnih razlogov odklonili soc. demokratov do-stavek za splošno in enako vol. pravico v deželnih zborih, so soc. demokrati iz mašče-Vania vložil svoj dostavek kot nujni predlog. Poslanec dr. Krek je nastopil za nujnost 'ega predloga ter pričel govoriti slovensko, da varuje pravico slovenščine v zbornici in ;P<> domače« obračuna s poslancem Hribar- licih. Snela je urno križ s stene in ga je poljubljala s solzami. Pred njeno dušo pa je stopila naenkrat grenka misel, da je storila danes veliko krivico njemu, čegar podobo je nosila že dolgo v srcu. On, le on je bil, ki ji je zopet pridobil zaklad vseh zakladov. On je vedel, kolikokrat je jokala za zlatim križem, ki ga je prodala. Kako je bila neumna, ker ni takoj slutila, da misli Anton Vran z njo le dobro. Cisto zatopljena v sladke misli in svoj zlati križ uiti ni opazila, kako so se lahno odprla vrata za njo in kako je stopil Anton Vran s svojim očetom v sobo. Ko sta zopet zaprla vrata, se je šele obrnila v sladkem presenečenju. Anton ji je pripovedoval o svojem upanju in ljubezni. Ona je poslušala prisrčno in vse se ji je zdelo kakor sladka pravljica iz devete dežele. Tudi Antonov oče — Jožef Vran — je pripovedoval srečni Mariji, kako je nekdaj ljubil njeno mater in ji je podaril zlati križ v sjKimin. »Da, da,« je končal, »čudna so pota božje previdnosti. In ti, Marija, osreči Antona! On to zasluži. Spioznala si, da ima plemenito srce. Blagoslavljam vajino zvezo, Bog vaju varuj!« V sreči je zažarelo Marijino obličje. Stisnila je roko staremu gospodu. Anton je stal s svetlimi očmi ob njej, in nikdar se mu ni zdela Marija tako lepa. Niti on, niti ona nista mogla govoriti vsled preobile sreče. Le blesteče oči so pričale o tem, kar se je zgodilo v njunih dušah. — — Mala sobica, kjer je ostala Marija do poroke — pod zvestim varstvom starke Agate — je videla marsikako solzo veselja in sreče. Konec. Novo zdravljenje hromih. Interesanten dogodek priobčuje »New-Yorška Morgenzeitung« o metodi, katere se je poslužilo, da bi se hromeč ozdravil Tu označeni slučaj se tiče nekega gledališkega strokovnjaka, ravnatelja newyorške opere, Henrika Conrieda. Conried je zbolel približno pred pol letom radi mrtvouda v nogah boleznijo ki se imenuje od strokovnjakov »loccv motor ataxia«. in za katero mu ameriški zdravniki niso mogli obljubiti zdravniške pomoči. Bolnik je potlej poklical 70 let starega nemškega učenjaka profesorja Frankla iz Berolina v Newyork. in ta se je sešel pred petimi meseci z gledališkim ravnateljeni. Pojasnil ie po skrbni preiskavi, da bo bolnik spet lahko hodil, če se podvrže šest- do dva-najstmesečnemu lečenju, pri katerem se mora učiti hoje kot otrok. Nemški učenjak je zahteval po poročilu newyorškega lista za zdravljenje 30.000 dolarjev, ki so mu bili dovoljeni. Sklenilo se je, da se bo zdravljenje smatralo kot uspešno šele, kadar bo mogel Conried prehoditi v eni uri tri milje prosto brez palice in poleg tega še navadne stopnjice brez opore. K temu dostavlja »Morgenzeitung« : »Brez nadaljnega odlašanja je začel sedaj profesor Fränkel z zdravljenjem bolnika, ki je obstajalo izključno le v električni pripravi, Uspeh je bil zelo znamenit. Conried se je počutil dan za dnevom slabšega in ob dnevu zaključka operne sezone ni mogel več iti po sobi niti na bergljo oprt. Cim obupnejši pa je postajal Conried, tem bolj je učenjak upal. »Danes sva že tako daleč,« mu je razložil nekega dne. »Sedaj ste se v resnici izvrstno naučili hoditi, in šele danes morem začeti s tem, da vas naučim hoditi spočetka po svoji metodi.« Prvi aparat#ki je prišel v porabo, je bila vrsta lesenih steklenic v obliki kegljev, ki so bili postavljeni na postelji in so se sami po sebi postavljali, če jih je podrl. To pa ni šlo. Conried je sunil in prevrnil steklenico, pa ne one, katero je nameraval podreti. Mišice so bile pokvarjene, njegova noga ni mogla dirigirati. Ce je hotel Conried suniti na levo, je zadel na desno. Štiri ure na dan je sedel pred navedenim aparatom. Okoli enega tedna se je uril z neutrudno potrpežljivostjo s čudovito igračo, dokler slednjič ni vedno bliže prihajal svojem cilju. Spojitev med njegovimi živci, dobro voljo in členi se je počasi uravnala, in prav kmalu je mogel Conried z nogo zadeti vsako steklenico, na katero je nameril. Ko ie bilo že tako daleč, se ie preselil Conried v Berolin, kjer je v hotelu »Cesarski dvor« nadaljeval »učenje« v spremstvu procesorja Fränkla. Nazadnje je prišel neki apa-'rat drugačnega sistema na vrsto. Na tekali-šču med dvema ograjema so bile po Conrie-dovi nogi pomerjene zaznamovane stopinje, po katerih je moral bolnik hoditi. Tudi to spočetka ni šlo. Noge niso ubogale, razmikale so se v stran in se niso postavljale po zaznamovanih sledovih. Kmalu pa se je tudi tega naučil. Vedno varnejši je postajal bolnik v premikanju nog, zmerom redkeje se je pripetilo, da ni mogel noge postaviti na začrtano stopinjo, vedno varnejša so bila premikanja. Po tem sistemu se je naučil Conried prosto, pokonci in ravno tako dobro po ovinkih hoditi. Tedaj so bili sledovi nog numerirani, in Conried je stopal kot majhen otrok okoli, med tem ko ie njegov učitelj štel ena, dve, tri, štiri itd. Na lesenih stopnjicah, katere je sam tjakaj pripravil, se je Conried naučil hoditi po stopnjicah gladko na isti način, najprej s pomočjo ograje, pozneje čisto prosto in brez opore. Tudi tu so bile stopinje natančno zaznamovane.« Danes je ravnatelj Henrik Conried gotovo že tako daleč, da prosto po obljudenih cestah, varen in brez slabosti hodi in sicer v normalni hitrosti vsakega drugega izpreha-jalca. In po nasvetu profesorja Fränkla je skoro gotovo, da bo Conried, ako ne nastopijo kakšni dosedaj še neznani zadržki, po dolgih letih zopet postal gospodar svojih nog. Kratko. Narednik: »Infanterist Rajtguzen! Kaj je vaš oče?« Vojak: »Pokopan.« Narednik (razburjen): »Kaj je bil prej?« Vojak : »Mrtev I« Narednik (divje): »Vi! Nikar se ne norčujte! Povejte kratko, kaj je bil vaš oče pred svojo smrtjo I« Vojak: »2iv!« Razgled po domovini Za »Kmečke zveze«. Katol. tiskarna pripravlja lične pristopnice za člane »Kmečkih zvez«. Istotako bo v kratkem oskrbela vse potrebne obrazce za pristop k zvezi, da se tako olajša delo pri ustanovitvi in poslovanju. Ze danes opozarjamo, da oglasila že sedaj sprejema Katoliška tiskarna, ker le pri naprej določenem nalogu bo tiskarni mogoče postreči cenj. društvenikom z nizko ceno. Dobe se tudi že tiskana pravila za**Kmečke zveze«. Zahvala. Najprisrčnejše se zahvaljujeva vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so bili najini preljubi rajnki materi v njihovi mučni bolezni in ob njihovi smrti v pomoč, dalje vsem, ki so jih spremili na njihovi zadnji poti, preč. gg. iz zavoda sv. Stanislava, gospodom bogoslovcem itd. in priporočava najino preljubo nenadomestljivo mater vsem v pobožno molitev in blag spomin. — Dravlje, 11. julija 1907. Ivan Kogovšek, prefekt v zavodu sv. Stanislava, Jakob Kogovšek; žalujoča sinova. Za domače žganje. Znano je koliko sitnosti in stroškov imajo prestajati kmečki posestniki, ki svoje lastne sadne pridelke po-kuhajo v žganje. Koliko kazni roma v nenasitne globine državnih blagajnic! Kmetje se že dolgo potegujejo za to, da bodi kuhanje žganja iz lastnih pridelkov davka prosto. Finančni minister Korytovski sklicuje te dni posvet strokovnjakov, da se posvetujejo v tem oziru. Naši kmetje naj bodo brez skrbi, njihova reč je v dobrih rokah : poslanec Povše jo zastopa v soglasju s svojimi tovariši. Na volivnih shodih se je ta reč nmogokje omenjala. Stvar je že sprožena in brez dvojbe bodo poslanci S. L. S. vse storili, da se srečno izpeljeta do konca. Ze zdaj imata Dalmacija in Tirolsko znatne polajšave; do 112 litrov sme posamni gospodar izkuhati davka prosto, pri nas samo do 56 I. Zakon je tudi tako zastarel in nejasen, da je že iz tega ozira l>otreben temeljite izpremembe. Ze zdaj pa po pravici zahtevamo, da se naša finančna direkcija svoje pravice (al 1 F. m. r. dne 21. julija 1899 drž. z. 130; V. BI. št. 149) poslužuje dobrohotno v korist našim kmetovalcem in da strogo zabiči svojim uslužbencem, da bodo razumno in pošteno delali z našim ljudstvom. Tega doslej nismo opazili. Na vsak način se bomo v javnosti s to stvarjo odslej bolj pečali, nego doslej. Veterinarski svet pri poljedelskem ministrstvu. S tem, da se je ugodilo zahtevi kmetovalcev, da se podredi oddelek za vete-rinarne zadeve poljedelskemu ministrstvu — doslej je bil v ministrstvu za notranje zadeve je poljedelski minister tudi odločil, da sestavi državni veterinarski svet, ki bo v vseh živinozdravstvenih zadevah imel služiti mu kot sosvet pri njegovih veterinarnih zadevah. V veterinami veliki svet pozval je minister po predlogih c. kr. kmetijskih družb zastopnike vseh dežel. Za Kranjsko je pozval podpredsednika kmetijske družbe g. Povšeta. Dne 28. junija se je ta svet sestavil pod predsedstvom poljedelskega ministra. V zvršiini odbor, ki je stalen svet. so zastopniki po skupinah izvolili sedem odbornikov; iz skupine južnih dežel (Kranjsko, Goriško, Tržaško-Istra in Dalmacija) je izvoljen poslanec Povše. Tako izvoljena sedtnorica stalnega odbora izvolila si je za predsednika poslanca Povšeta, za podpredsednika gališkega poslanca dr. viteza Kozlowskega, za glavnega poročevalca viteza Hohenbluma. Temu stalnemu odboru bo |)oljedelski minister vse zadeve, tičoče se živinozdravstvenih naredb, dajal v posvet. Pozdravljati je to ustanovitev, ker bodo za-mogli kmetovalci ministru izražati svoje želje in zahteve. Složno delo veterinarstva s kmetijstvom bo obrodilo gotovo lep sad. Dr. Ploj se pere na razne načine, seveda jx) liberalnih listih. Kavno tisti liberalci, ki so ga preje najgrje napadali, ga sedaj branijo in slikajo kot kristalnočisti značaj. A ravno ti braniteiji so najboljši dokaz,"da je Ploj zašel popolnoma v liberalno družbo. Zato mu ne moremo zaupati in ga pozivamo vnovič, da odloži mandat. Ce ima dvorni svetnik le količkaj politične časti, mora to storiti. Obolel je priljubljeni šentjakobski župnik, prelat Rozman. Na potu na božjo pot v Vele-sovo ga je zadel nekoliko inrtvoud. Sedaj se mu zdravje zopet polagoma povračuje. Japonsko brodovje pride koncem tega meseca v Trst in na Reko. Umrla je v Št. Vidu nad Ljubljano g. Terezija Kogovšek, mati g. Ivana Kogovšek, pre-fekta v zavodih sv. Stanislava v Št. Vidu. Za ravnatelja na I. gimnaziji v Ljubljani so hoteli Nemci vsiliti nemškega profesorja Profta. Kakor se čuje, je Proft umaknil svojo prošnjo, kar popolnoma prav storil. V Ljubljani bi bil nemogoč. Izredni občni zbor »Sloge« v Gorici se je vsled odpovedi dr. Gregorčiča vršil dne 1. t. m., ki je odpoved dr. Gregorčiča vzel z globokim obžalovanjem na znanje. Za predsednika »Sloge« je bil soglasno izvoljen dr. Fran Pavletič, za odbornika deželni poslanec Grča. Odboru se je naročilo, naj v posebni spomenici se zahvali dr. Gregorčiču za truda-polno 18letno delovanje na kulturnem in političnem polju. Izboljšanje planin In pašnikov. Z Dunaja se nam poroča: Vlada vendar enkrat resno misli na akcijo, s katero hoče pospeševati živinorejo. Ta akcija bode neposredno koristila živinorejcem, posredno pa širšemu prebivalstvu, konsumeniom mesa. V ta namen bode vlada dovoljevala večje podpore v povzdigo živinoreje ter olajšave pri vožnji, obenem |)a pospeševala pridelovanje boljše krme, izboljševanje planin in pašnikov. Kakor smo že poročali pred tedni, je že izdelan načrt zakona za izboljšanje planin. V tem oziru smo precej zaostali. Živina se pase na planinah vse povprek; išče si boljšo pašo in se razvadi, da slabšo pohodi in prezira. Tudi je na planinah še premalo hlevov, kjer bi se pridobival gnoj za izboljšanje paše. V mnogih krajih sploh ni napajališč za živino. Potrebno je tudi, da se pašniki ločijo od sveta, ki ni ugoden za pašo. pač pa za pogozditev. Treba je tudi več pouka, boljšega nadzorstva itd. Opozoriti pa moramo vlado in druge merodajne kroge tudi na pašnike in senožeti v nižini, na primer na obširne prostore po Krasu, in v Suhi Krajini in drugod. Tu je v prvi vrsti potrebno, da se zasejejo boljše vrste krme, da se napravijo napajaiišča, izčistijo senožeti in pašniki. V to pa je potreba primernega poduka in podpore. Vojaški dopusti ob času žetev. Vojni minister je deputaci.ii krščansko-socialnih poslancev obljubil in zagotovil, da se bodo prihodnje leto povsod vojaški dopusti ob času žetve na podlagi izkušenj uvedli pri 7. in II. zbornem poveljstvu. O razmerju med socialno demokracijo in kmečkim stanom je predaval nedavno v Št Lambertu dr. E. Lampe. Dokazoval je, kako dela socialna demokracija zistematično na uničenje kmečkega stanu in kako hoče zdaj z zahtevo prostega uvoza z Balkana udariti kranjsko živinorejo. Zato je dolžnost kmetov da se ustavijo socialni demokraciji ter ji za-branijo prodiranje v kmečke občine, kar je potreba zlasti za zagorsko okolico. Soglasno so sklenili navzoči kmetje, da bodo delali na to, da se čimpreje ustanovi »Kmečka zveza« v litijskem okraju. Strašna toča. Iz Račne oziroma Kopanja pri Grosupljem se poroča: V nedeljo popoldne nas je zadela velika nesreča. Ob tri četrt na tretjo uro je prihrumela grozna nevihta in vsula se je toča, ki nam je uničila — z eno besedo povedano — vse! Razbila je tudi mnogo šip; nevihta je podirala drevje, kozolce, odkrivala strehe, da je bilo groza. Vsi poljski pridelki so popolnoma uničeni; na mnogih krajih se niti ne pozna, kaj je rastlo. Kaj bo? Prosimo gospode poslance, pomagajte nam! Nagla pomoč — dvojna pomoč. Prosimo tudi visoko vlado, naj nemudoma da ceniti škodo. Toča je ležala še v ponedeljek zjutraj kar v kupih. — S Turjaka se nam poroča, da je ondi toča v nedeljo okoli tretje ure popoldne vse jxibila. Okolu cerkve sv. Ahaca je bilo belo kot |X) zimi. Toča je bila tako silna, da je z dreves zbila veje. Koruzo je toča tako zbila, da se je nič iz zemlje ne vidi. — Dne 7. julija ob tri četrt na tri popoldne prišla je strašna nevihta od zapada, Sumbrega. Vsula se je kot orehi debela toča čez Dobrniče za en četrt ure na široko, da je vse pobila in se ne pozna, kje je kaj rastlo. Cele gnojne koše se je lahko nagrabilo pod strehami — po poli" pa je bilo belo kot sneg. Segla je od Muljave čez Trebelno. V cestni odbor velikolaški so izvoljeni od občin gg. Žužek Anton, župan lužarski; Mustar Jakob, župan turjaški; Stih Jože, župan podgorski in Mustar Franc, župan kom-poljski, za odbornike. Namestnika sta Peterlin Anton iz Dolščakov in Štupnik Janez iz Zden-ske vasi. Iz skupine velikih davkoplačevalcev pa gospod Matija Hočevar, župan velikolaški. Naučno ministrstvo je načelno sklenilo vztrajno in izdatno podpirati pouk v pletar-stvu in vrboreji na srednjem Kranjskem. Do-zdaj je poučeval v tein oziru zelo vešči gospod J. Baran na strokovni šoli v Ljubljani. Sam se je prepričal, da po ti poti ne pridemo do zaželjenih uspehov. Treba je na raznih krajih pietarskih šol. Prva se ustanovi, upamo, že letos jeseni pri Sv. Heleni. Kdor se želi natančneje podučiti o ti zadevi, naj se obrne na imenovanega gospoda Barana, ali pa na državnega poslanca dr. Kreka. Stavka mizarjev v Ljubljani. Gospoda Petrin in Rojina sta toliko ugodila delavskim zahtevam, da so šli pri gospodu Rojinu mizarji na delo, pri gospodu Petrinu pa so tudi začeli delati, pri ostalih gospodih podjetnikih pa se stavka še vedno nadaljuje. Blagoslov temeljnega kamna pri novi stavbi »Katoliške tiskarne« se je vršil pretečem teden. Nova stavba bo ena najlepših modernih stavb v Ljubljani. Samoslovenski napisi v Ljubljani. /• ozirom na sklepe mariborskega in celjskega občinskega sveta, ki sta sklenila, da mora ondi izginiti vsak zaseben slovenski napis, ki sega v ozračje nad mestnim svetom, kroži po Ljubljani peticija na ljubljanski občinski svet s pozivom, da naj občinski svet takoj stori vse korake, da sc odstranijo vsi dvojezični napisi po mestnih hišah in na uličnih tablah ter nadomestijo s samoslovenskiini. V gorovju »Črne prsti« našli moško truplo. V gorovju »Črne prsti« v enem največjih prepadov so našli pastirji te dni še precej dobro ohranjeno moško truplo. Ponesrečenec, naj-brže turist, je gotovo pri povratku z vrha zgrešil pravo smer in zašel v prepad. Iz vojaške knjižice, katera edina se je pri njem našla je razvidno, da je ponesrečenec, imenom Jos Tominec, star približno 24 let. Priobčen je hü v svrho vojaške dolžnosti zadnjič pri občinskem uradu v Cmein vrhu. Le z velikim trudom in s pomočjo vrvi se je truplo nesrečneža spravilo iz prepada in preneslo na pokopališče v l^odbrdo. Lansko leto se je tudi v ravno istem kraju našlo okostje nekega ponesrečenca, katerega identiteta se pa ni mogla dognati. Žaga mu je prerezala trebuh. V deželno bolnišnico v Slovenjem Gradcu so pripeljali lii-ictnega sinčka Žagarja Jožefa Zaveršnika. Sinček ie stikal na žagi, a mu je izpodletelo in je padel na žago, ki mu je prerezala trebuh, tako, da gledajo čreva vun. Upajo, da dečka rešijo. Poročil se je g. Ivan Podlesnik, trgovec in knjigovodja »Katoliške tiskarne«, z gdčno. Anico Zabret iz Britofa pri Kranju. Bilo srečno ! Nadvojvoda Leopold Salvator se je mudil pretekli teden v Ljubljani. Ogledal si je v spremstvu adjutanta polkovnika Weignerja vso mašinelno opravo hotela »Union«. Predsednik družbe »Union«, primarij dr. Vinko Oregorič, je vodil visokega gosta v novo električno centralo, hladilnico in perilnico ter mu natanko razlagal porabo in važnost motorjev. Z vidnim zanimanjem je sledil nadvojvoda razkazovanju in se pohvalno izrazil (, praktični in moderni opravi hotela »Union«. Kranjski deželni zbor bo v jeseni zopet sklican, kakor poročajo nemški listi. Tedaj se lw pokazalo, koliko so vredne izjave Hribarjeve, ki je na Dunaju govoril" za enako in splošno volivno pravico za deželne zbore. Homo videli, ako bo še nadalje zadrževal z ohštrukcijo razširjanje volivne pravice. Slovensko vseučilišče. V petkovi seji je koroški poslanec Grafenauer vložil v državni zbornici 64 prošenj slovenskih občin in društev ua Koroškem za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Začetkom seje je predlagal z ozirom na važnost predmeta, da se ena peticija doslovno natisne v zapisniku. Zbornica je predlogu pritrdila; peticija je v slovenskem jeziku natisnjena. Evharistični shod duhovnikov ljubljanske škofije bo letos dne 22. avgusta v Ljubljani. Reško luko bodo znatno razširili. Zato ie v Genovo odpotoval ministrski tajnik Gon-da. ki bode naredil načrte, da prouči tamošnjo ureditev Inke. Organizacija slovenskega delavstva v Irstu. V Trstu je bil v nedeljo shod, na katerem se je ustanovilo delavsko društvo. Za-bavljice so padale na našega voditelja dr. Iv. ^usteršiča, kakor da bi bil ta vzrok, da se tako naglo širi med slovenskim delavstvom v I rstu socialna demokracija. Tu imate tržaški voditelji dovolj posla. S. L. S. pa pustite v miru. Morski volk se je pojavil ob obrežju blizu vasi sv. Jurija na otoku Hvaru v Dalmaciji, kier se je ravno kopala učiteljica na ondotni ljudski šoli. Ko je učiteljica videla soma hiteti l)r<'ti njej, se je hotela rešiti in je hitro plavala, a inalo prej, ko je priplavala do obrežja, io ie dohitel morski volk, jo zagrabil in poteg-nil v globočino. Utonila je v Dravi pri Varaždinu sestra dvornega tajnika Urpaniija, gdč. Gabrijela Urpani. Požar v Zgornjih Danjah. Dne 5. junija I- J'e v vasi Zgornje Danje pri Sorici v poli-tičiiem okraju Kranj v ranih jutranjih urah nastal požar, ki je pospeševan od vetra, v va- ških poslopjih, izključno kritih s slamo, našel obilo netiva. V kratkem je bilo 6 hiš in ravno i toliko gospodarskih poslopij vpepeljenih; bila je vsa imovina nesrečnega kraja vničena in nesrečni stanovniki niso mogli rešiti nič drugega nego svoje življenje. Vso živino, pohištvo in krmo je vničil ogenj. Skupna škoda znaša 27.000 K in je krita samo z zavarovalnino v znesku 5.430 K. Od te velike nesreče zadeti stanovniki Zgornjih Danj so v skrajni bedi, iz katere si s svojimi močmi ne morejo pomagati; nujno so zatorej potrebni tuje pomoči. V polajšanje njih bednega stanja razpisuje torej c. kr. deželna vlada sklad milih darov po vsej kronovini. Darovi se bodo sprejemali pri c. kr. deželnem predsedstvu, pri mestnem magistratu v Ljubljani in pri vseh okrajnih glavarstvih, razglašali se bodo pa v časopisu »Laibacher Zeitung«. Puškarska zadruga za Borovlje je imela nedavno ustanovni občni zbor. Kmečka organizacija za Kočevje. Nedavno se je v Ljubljani na povabilo kočevskega poslanca kneza Auersperga vršilo posvetovanje, katerega so se udeležili zastopniki kočevskega okraja, kranjske kmetijske družbe in Südmarke. Posvetovanja so se udeležili tudi župan kočevski Loy, gozdar Schädiger, od kmetijske družbe njen predsednik deželni glavar pi. Detela, deželni odbornik grof Barbo, ravnatelj Ricker, od Siidmarke profesor Binder in potovalni učitelj Schneider. Sklenilo se je podružnice kmetijske družbe na Kočevskem združiti v podružniško zvezo s sedežem v mestu Kočevju ter jih še bolj pospeševati kot dozdaj. Nastavil se bo pri zvezi stalni poslovodja in kmečki potovalni učitelj. Kranjska kmetijska družba bo pomagala pri medsebojnem zavarovanju živine, kočevska hranilnica pa bo ustanovila več raifciznovk. Tudi Siidmarka bo dala denarno |)odporo. Vsa organizacija bo prihodnji mesec že gotova. — Šola za pletarstvo in vrborejo v Radovljici. C. kr. ministrstvo za uk in bogo-častje je z odlokom z dne 21. junija 1907, št. 22.935, ustanovilo v Radovljici na Gorenjskem šolo za pletarstvo in vrborejo. Pouk se prične s 1. septembrom t. 1. in se bo vršil v prejšnjem poslopju ljudske šole, katere prostori so namenu zelo prikladni. Prostora ie za 50 do 70 učencev. — Razpis za obisk tečajev se razglasi v kratkem. Mašniško posvečenje so prejeli ponedeljek v tukajšnji stolnici naslednji gospodje: Josip I3ambič iz Dobrepolja; Josip Bizjak iz Brez-nice; Alojzij Breceljnik iz St. Vida nad Ljubljano; Matej Dagarin iz Škofje Loke; Jakob Fa tur iz Zagorja na Notranjskem; Franc Ko-gej iz Brezovice; Tomaž Klinar z Jesenic; Josip Koželj iz Kamnika; Krauland Andrej iz Poloma; Franc Kulovec iz Toplic; Janez Mrak z Dovjega; Franc Novak z Dobrove; Franc Pečarič iz Metlike; Albert Pravst iz Tržiča; Friderik Rodič iz Št. Jurja pod Ku-mom; Jan. Samsa z Gore pri Sodražici; Ka-rol Supin iz Ljubljane; Edvard Šimnic iz Kranja; Karol Škulj iz Loža; Valentin Zupančič iz Most pri Ljubljani; Fi. Gvido Krisek iz Kočevske Reke; Fr. Henrik Damiš od Sv. Trojice na Štajerskem; Fr. Filibert Ravnik iz Trsta; Fr. Joahim Košenina iz Št. Vida nad Ljubljano. + Prevzvlšeni gospod knezoškol se je odpeljal ponedeljek na birmo in vizitacijo v trebanjsko dekatiijo. + Prošnjo za vpokojenje je vložil g. Ri-hard D o I e n e c, vodja deželne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu radi že večletne bolehnosti. V pokoj bo stopil s koncem šolskega leta. dne 31. oktobra t. 1. Služr na tem zavodu že 35 let in se je posebno trudil in si veliko zaslug pridobil za vinogradništvo na Vipavskem in Dolenjskem. — Prošnje za vpokojenje so vložili gg. dvorni svetniki pl. R ii 1 i n g, L u b e c in dr. R a č i č. Umrl je 14. t. m. v Radečah pri Zidanem mostu vpokojeni župnik č. g. Janez Zagorjan. Pokojnik je bil rojen dne 5. decembra 1842 v Postojni in bil posvečen v mašnika leta 1865. Služboval je potem kot kapelan v Dragatušu, v Rovtah, Senožečah, bil 12 let kapelan in beneficijat pri Sv. Petru v Ljubljani, od leta 1887. pa župnik v Radečah pri Zidanem mostu. V jeseni leta 1905 je stopil v stalni pokoj, katerega pa ni dolgo užival. N, v m. p. I Kot pridobljeno, tako izgubljeno. Reven črevljar v Altoni, čegar žena se je nahajala v blaznici, otroci pa v sirotišnici, je pred nekaj tedni kupil srečko hamburške državne loterije, želeč si na ta način izboljšati revno življenje ali vsaj par tednov sladiti tužne dno-ve s sladkim upanjem. Par dni pred žrebanjem je prišel v hudo zadrego za denar in v žganjariji nekemu hlapcu ponudil srečko za 50 fenigov; a ta ni hotel o taki kupčiji ničesar slišati, čeravno bi bil morebiti dobil iz hvaležnosti par »glažkov«. Obupan je odšel črevljar. Po žrebanju pa je izvedel, da dobi osminko zadete vsote, namreč 2000 mark. Takoj jo je mahnil k nekemu trgovcu ter mu srečko prodal za 1500 mark, da takoj prežene mrzlo »kačo« iz žepa. Hoteč udobno živeti, si je najprvo nabavil mehko pernato posteljo, ostalo vsoto pa pognal z veselo družbo v neverjetno kratkem času, dokler ni tiščal v žepu še dveh mark in premišljeval, kaj naj sedaj začne. Trdil je, da mu je bila večina denarja ukradena. Toda nesreča ga še ni nehala preganjati. O njegovem bogastvu je izvedela oblast ter zahtevala povrnitev stroškov, ki jih je imela z njegovo ženo in otroci. Kjer ni nič, še cesar pravico izgubi in v tem slučaju jo je tudi. Toda da le pokaže črevljar-ju svojo pravico in moč, poslala ga je radi udeležbe na loteriji, ki je v Prusiji prepovedana, za dalj časa v zapor. S tem je bila za črevljarja končana vesela pesem, a lahko ne-voljno gode nad »zlo« usodo. Gorenjske novice. Iz kamniškega okraja. g Iz Mekinj. Dne 14 julija je imelo tukajšnje izobraževalno društvo občili zbor, pri katerem je prav poljudno predaval veleč, gospod kanonik Sušnik o zrakoplovstvu. V imenu društva mu izrekamo iskreno zahvalo. Iz poročila o društvenem delovanju posnamemo sledeče: Pozvalo je društvo fotografa Ro-žuna iz Litije, da je društvenikom kazal svoje lepe slike. Katoliškega shoda se je društvo udeležilo po več zastopnikih; istotako se je udeležil društveni pevski zbor blagoslovljenia zastave na Rovih. Predstave je uprizorilo pre-tečeno leto društvo sledeče: 1. »Roparji pri Mariji Kulmski«; 2. »Trije tički«; 3. »Vestal-ka«; 4. »Tihotapci«; 5. «V božični noči«; 6. »Krčmar pri zvitem rogu«. Kuplete: 1. »Zav-ber France«; 2. »Jokajoča rekruta«; 3. »Cestni postopač«; 4. »Eksekutor« ter več malih predstav, živih slik. Vrlo sta delovala pri predstavah tamburaški in pevski zbor. Tam-buraški zbor šteje 19 članov, igra izvrstno ter je gotovo eden prvih na Kranjskem. Vodi ga izborno gospod organist Niko Loboda. Društvo namerava napraviti novo zastavo; sre-čolov v ta namen je prinesel okrog 170 kron. Knjižnica šteje okrog 170 knjig ter se bo Se pomnožila; čita se posebno zimski čas pre- cej pridno. Sobotni »Slovenec« je krožil v desetih izvodih. »Domoljub« imajo mnogi člani sami. Društvo je naročeno na družbo sv. Mohorja, »Čebelarja«, »Družinskega Prijatelja«. Obiskalo nas je lani : Društvo rokodelskih pomočnikov iz Ljubljane ter vzajemno z našim društvom priredilo krasno veselico pri obilni udeležbi. Marijini moški družbi iz Ljubljane, ki je k nam izletela, je društvo napravilo tudi nekaj zabave. S tem je omenjenih Ie nekaj glavnih točk delovanja. Naj bo tudi na tem mestu izrečena iskrena zahvala vrlim mladeničem tamburašem. igralcem in igralkam, ki veliko časa in truda žrtvujejo za prospeh društva; gotovo je to žrtev po napornem dnevnem delu, še večere posvetiti društvenemu delu. Sploh hvala vsem prijateljem in pospeševalcem društva ter prošnja, naj ostanejo tudi zanaprej zvesti pospeševalci društva. Sladka je zavest, delovati v prid ljudstva! — Dohodkov je imelo društvo v preteklem letu (od 1. junija 1906 do 1. junija 1907) 530 kron, stroškov pa 455 kron. Udov je bilo 56. g Mlekarna v Naklem je imela v tretjem upravnem letu 78 zadružnikov s 113 deleži. Prejemki so znašali 21.540 kron, izdatki pa 20.354 kron. Iz stanja rezervnega zaklada, ki znaša 1.868 kron, spoznamo, da mlekarna lepo napreduje. g Na Rovih bo prihodnjo nedeljo, 21. julija blagoslovljenje nove dvorane ondotnega izobraževalnega društva in sicer dopoldne po veliki sv. maši. Popoludne ob pol 3. uri pa bo veselica v društveni dvorani, kjer nastopi prvič društveni tamburaški zbor in se uprizori igra »Sinovo maščevanje«. Ob 6. uri zvečer na vrtu gospoda župana: ljudska veselica, pri kateri nastopi društveni pevski in tamburaški zbor. Za Ljubljančane je posebno ugoden jutranji kamniški vlak, ki pelje ob pol 8. uri; od postaje Jarše do Rov je dobrih 20 minut peš-pota. Povratek ob 9. uri. Na svidenje v nedeljo na Rovih! Iz kranjskega okraja. g Iz Mavčič pri Kranju. Tekom počitnic nas zapusti tukajšnji učitelj gospod Fr. Ciuha ter se preseli na svojo novo službo v Smlednik. Kot učitelj je bil gospod vedno na svojem mestu in jako priljubljen pri šolski mladini, ki ga ohrani gotovo v prijaznem spominu. g Nova žrtev alkohola. V Savi mrtvega so našli v ponedeljek, dne 8. t. m., gostača Jurija Dolinarja z Jame, ki je le preveč ljubil alkohol. V nedeljo zvečer se je precej pijan vračal z gostije pri svoji sestri v Mavčičah; na bregu mu je zmajkalo tal ter se je prekucnil čez skalo deset metrov globoko. Na mestu so našli klobuk in dežnik. Nesrečnež je potem bržkone vstal in šel kakih petdeset korakov hote ali nehote k Savi ter tam utonil. — Vola z deteljo prepasel. Danes zjutraj je pripeljal posestnik Janez Babnik iz Bizovika z dvema voloma v Ljubljano perilo. Ker jih je doma nakrmil z deteljo, katere sta se preveč najedla, ju je ta tako napela, da je moral mesar v mestu takoj oba zaklati. Dolenjske novice. Iz Št Ruperta. d Št. Rupert. Nesreča v družini. Na Cir-niku je udaril konj posestnikovega sina Jožefa Kneza tako nesrečno v trebuh, da je mladenič drugi dan umrl v bolnišnici v Kan-diji, kamor so ga prepeljali — seve prepozno. Prvi dan ga niso hoteli preljati. ker so mislili, da bode boliše, dasiravno je dr. Hočevar ta-koj za povedal ga prepeljati. Velika nesreča je to. ko izgubi hiša močnega. 18-letnega fanta. V miru počivaj ! d Hranilnica in posojilnica v St. Rupertu ima uradni dan samo v četrtkih od 8. do 12. ure. d Predavanje v izobraževalnem društvu bo v nedeljo popoldan po službi božji. Prizlv zoper volitve v občinski odbor še ni rešen. Nasilstvo in žganje pri zadnjih volitvah se bode pač maščevalo nad liberalci. Iz raznih krajev Dolenjske. d Na Studencu v krškem okraju, dné 10. julija 1907. (Strela in druge novice). Po 14 zelo vročih dneh prišla je huda noč od 8. na 9. t. m. Kmalu po polnoči začelo je grozno grmeti in treskati ter neprestani bliski razsvitljevali so temno noč. Ob treh pa začne biti plat zvona, naznanjajoč nam ogenj. Strela je namreč udarila v kozolec posestnika Jan. Lipar na vasi, kateri je bil v hipu v svitlem plamenu. Nevarnost bila je velika za celo vas. ker je kozolec stal v sredi vasi, obdan od drugih poslopij s slamo kritih. Ker ni bilo skoro nobenega vetra, in je veliko ljudi gasilo, ter je tudi začelo močno deževati, se je posrečilo ogenj omejiti in ni druzega zgorelo, kakor omenjeni kozolec, na katerem je bilo za kake tri voze krme. Ravno v tistem času, kakor na Studencu, je strela udarila tudi v dveh okrajih na sosednjem Štajerskem in smo videli dva velika ognja. Bog nas obvaruj treska in hudega vremena! — Prejšnji petek ponesrečil je pa v Zavratcu posestnik Janez Znidaršič, padši s črešnje, in se je močno poškodoval na rokah in na glavi ter so ga morali odpeljati v Kandijo, v bolnico usmiljenih bratov. Upajmo, da kmalu okreva in se povrne domov! — Letina pri nas — razun sadja, ki ga skoro nič ne bo — prav dobro kaže, posebno trta je tako obložena, kakor že več let ne. Ce nas Bog obvaruje toče, bo veliko vina. Notranjske novice Idrijske novice. n Najmanj pomenljiva stranka v Idriji je S. L. S. Take besede se mečejo v svet med malo misleče bravce. Ce je to res, kako pa vendar, da ima ravno ona najslovesnejše manifestacije, najlepše veselice? Res je sicer, da je dobil v mestu Oostinčar najmanj glasov, ali pomislite, da je Oruden domačin in da so rdečkarjii vkljub terorizmu nazadovali za 200 glasov. Ce nič ne pomenijo, nas pogledujte pomilovalno in pustite pri miru! n Rjull so kot divjaki v soboto, 13. julija, zvečer med podoknico na čast g. kumici prirejeno, nakurjeni socialisti. Žvižgali in vpili so in motili petje. S tem niso pokazali posebnega junaštva, ampak nevoščljivost — bode jih naš močan pevski zbor. To tuljenje! Kedar poginja konj. daje tudi podobne glasove. Vaša reč propada. Žandarmerija je pa mirno gledala in poslušala to rjovenje. n Novo mašo bo zapel v Idriji v nedeljo dne 21. julija, č. gosp. Franc Kogej, naš domačin. " K* )« več 0,ike» Pri nasprotnikih ali pri nas? Mi jim pustimo njihove zabave, smo mirni, ko se smešijo 1. maja, socialisti se pa v nas zaletavajo. Na večer po državnozbor- skih volitvah n. pr. je prišlo nekaj poštenih delavcev k Didiču se pogovorit o volitvah. Pa kako so oblegali vrt in izzivali izza ograje' Med podoknico pa še grše. Ali vas ni sram' n Ne jezijo se zastonj, saj vedo, da se naša društva vedno množe ity da se naše društveno življenje vedno bolj giblje in krepi. Somišljeniki! Pustite, naj psi lajajo, ker to kaže le, da mi jahamo. n Radovednost. Zadnji »Naprej« je izšel v jako povečani obliki; treba je bilo prostora dolgoveznemu članku. Gospodu Gangl-nu se je bil zameril naš vobče priljubljeni katehet g. F. Oswald tako močno, da mu je zlezel v vse kosti in mozeg. Pa se je ojunačil, ga na piko vzel in razmrcvaril v »Napreju«, da je od kateheta skoro vse odletelo, kar ie dobrega in slabega in je še samo Oswald ostai. Te-te šentaj, ta pa zna ! Čudno, da se je gospod Gangl spomnil na »Naprej«! No, da. uredniki vsi skupaj drže! Ta list je sicer res še najbolj pripraven za take in enake Ijubez-njive izraze in tudi za farbanje s porabo barv in lakov od tovarne Kristan & Comp., pa vendar--— ! Radovedni smo, koliko je Tonček profitiral od tega »kšefta«; brez nič ne bo, ne od ene, ne od druge strani! Bog sam tudi vé, ali je moral gosp. Uangl kaj prida ali nič šteti od onih 1500 gld., katere je zaslužil za svojo povest pri krščanski družbi sv. Mohorja v Celovcu, da je zasluženega katoliškega duhovnika lahko mazal v socialnodemokra-škem listu? Pa brez zamere; kakor tja. tako sem ! n Žalosten prizor. V soboto, dne 13. julija, okoli druge ure popoldne, se je videlo poleg stopnjic ob koncu Rožnih ulic na cesti proti žgalnici truplo sivolase beračice v košu za listje! Pretresljiv prizor! Takega še nismo videli v Idriji; vedno lepše bo! Se-li ni moglo toliko počakati z revico v hiši, da bi se bilo njeno truplo položilo v krsto? Pač čudno bi bilo dotičniku pri srcu, ki je to storil, ko bi vedel, da bi se tudi njemu ravno tako lahko zgodilo ob smrti!--- Vipavske novice. n Vabijo se vsi zaupniki »Kmetske zveze« v Vipavi k zaupnemu sestanku, ki bode v nedeljo dné 21. julija t. I. točno ob 4. uri popoldne v dvorani gosp. Antona Prhavca v Ta-bru v Vipavi. — Odbor. Iz Starega trga pri Ložu. n Javna dražba lova se je vršila dne 22. junija v Ložu. Lov se je oddal za prihodnjih pet let, in sicer za jako visoko ceno, kar je popolnoma prav. Lov je v prvi vrsti zabava. Kdor pa hoče zabavo imeti, naj plača! Starotrški lov je izlicitirala šneperška graščina za 4000 kron. Pred petimi leti se je bil oddal ravno ta lov za 1030 kron. Ista graščina je prevzela tudi kozarški in nadleški lov za primeroma visoko ceno. Ložki lov je dobil na dražbi lovski klub za 400 kron. n Nečuveno! Starotrški liberalci zmerjajo zadnji čas po časnikih naše ljudi z »revčki«. Menda nočejo pristaši S. L. S. več tako pridno kupovati blaga pri liberalnih trgovcih in zahajati v liberalne gostilne, kakor pred volitvami, in zato so seveda — revčki. Ljudje božji, če ste v očeh liberalnih trgovcev in oštirjev res taki revčki, pustite jih vendar v miru! V zahvalo zato, da jim nosite svoje trdo zaslužene groše, vas liberalne pijavke z revčki zmerjajo. To je pa že nečuveno! O da bi se naši somišljeniki držali gesla »Svoji k svojim« in se po možnosti ogibali liberalnih prodajalen in krčem, bili bi njihovi lastniki brez ljudskih grošev kmalu —revčki n Dvakrat nečuveno! Liberalci so sklenili bojkotirati naše obrtnike. Svobodno jim, sa- nio preumazani naj ne bodo v izbiranju pripomočkov za bojkot. Kako hočejo izvajati bojkotiranje, so pokazali pred nedolgim časom. Gospod Ivan Mule iz Otoka je ob priliki otvoritve nove gostilne priredil vrtno veselico. Vabil ie pristaše obeh strank, in lahko rečemo. da še boli liberalne nego naše. A liberalci so ga hoteli bojkotirati. Da so to storili na pošten način, bi jim nikdo ne zameril. A kaj so storili? Starotrški liberalci so brzo-javili cerkniškim izletnikom, katerih je bilo gelo veliko namenjenih iti na veselico, naj nikar ne hodijo na Otok, češ, vsi trije starotrški duhovniki gredo z Marijino družbo na veselico. Mnogo Cerkničanov se ie res dalo preplašiti od te nesramne laži. Prizadet je bil seveda najbolj gostilničar Mule, ki ni hotel dne 14. maja voliti Dekleve. Starotrškim »inteligentnim tako ravnanje ni v čast. Tako ne delajo poštenjaki. n Ošpice so se v zadnjem času precej razširile med našo mladino. Ker je zdravniška pomoč vedno pri rokah, in vreme ni . ravno ugodno za prehlajenje, ni bolezen zahtevala posebnih žrtev. Iz Hotedršice. d Naši liberalci so začeli biti v zadnjem času popolnoma podivjani. K službam božjim že prav malo prihajajo. In še kadar pridejo, se pa okrog cerkve klatijo med službo božjo. Ko bi v cerkvi »šnops« dobili, potem bi bili naši liberalci prvi v nji. Za božjo besedo pa jim seveda ni nič mar. d Novo kegljišče si bode menda omislil znani gostilničar »Grudnov Jokel«. Seveda, liberalci si nikdar ne izmislijo jedne pametne. Kaj nam bode koristilo kegljišče? Še sedanjega je tolike potreba v vasi kakor petega kolesa pri vozu. d Pijančevanje je pri nas zelo razširjeno. Pet gostilen je sedaj v vasi in vseh pet je ob nedeljah in praznikih in še celo včkrat tudi ob delavnikih tako natlačenih pijancev, kakor žvepljenk v škatljici. Zlasti v neki krčmi ob potoku razgrajajo pijani vedno, še celo med služIjo božjo. Razuzdani fantje znosijo vsi sproti svoj zaslužek krčmarjem. Ti pa se jim smejejo in lepo hodijo okrog z okroglimi trebuhi. Možje velikokrat prečujeio cele noči v gostilnah. Žalostno! Koliko se brez potrebe zapravi denarja I In koliko še z neizmernim alkoholom ljubega zdravja! Dal I3og, da bi vendar enkrat ljudstvo to preračunilo ! Boj vsem alkoholnim pijačam! d Kaj je s »Irugo«? Letošnjo pomlad so se liudie zelo bali, da ne bo letos nič »fruge«. Sedaj vidijo, da so imeli prazen strah, ker >fruga« prav lepo kaže. Zlasti se nam obeta bogata žetev. Tudi sadia bode veliko. d Vol In krava sta hkratu poginila pred nekaj časom tukajšnjemu gospodarju vsled krvotnoka. Kakor se čuje, zelo boleha sedaj živina za to boleznijo pri nas. Vzrok ie gotovo slaba paša. d Kristan Iz Idrije silno vsiljuje po naši tari svoje zmašilo »Naprej«. Sploh, več slabih listov je začelo po volitvah strašiti po naši fari. Ljudstvo, varuj se jih bolj kot kače! V Peč ž njimi! d Konj se Je splašil posestniku Nagodetu. Voz se ie prevrnil, na katerem je bil med dru-Kim tudi triletni deček. Le-ta se je težko poškodoval. d Konsumno društvo bi pri nas lepo vspe-valo. Ljudstvo se pritožuje, kako jih liberalni trgovci odirajo. A pomagati si ne more, ker nimamo nobene svoje prodajalne. Torej na dan s konsumnim društvom, da se ljudstvu Pomaga iz zadrege. Potem se bodemo tudi 'ahko ravnali po geslu: Svoji k svojim! V »Barabski šoli« se gode čudne reči. Pa Dodo ze prišle na dan prej ali slej. Tamošnje učne moči mislijo, da smejo počenjati kar hočejo. Mislimo, da ne! Silna nevihta je obiskala naš kraj pretečem petek. Nato pa se je vlila velika ploha, da je trgala pota in cesto. Med ploho pa je udarila strela v neko drevo blizu vasi. da ga .ie popolnoma razcepilo. d S košnjo bodemo kmalu dokončali. Sena bode letos prav veliko, hvala Bogu. Saj smo morali pa pretečeno zimo prav varčno ž njim ravnati, a vendar ga je še manjkalo. Iz raznih krajev Notranjske. n Kulturna slika iz Postojne. Dne 11 t. mes. pripeljalo se je v Postojno do 700 oseb, da obiščejo božjo pot na Planinski gori in si nato ogledajo postojnsko jamo. Izlet je uprizorila Marijina družba pri novem sv. Antonu v Trstu, kateri se je pa pridružilo par sto drugih Slovencev, ki bivajo v Trstu. Pameten človek bi menil, da bi morala biti Postojna vesela takega obiska, saj tak obisk ne škoduje niti |x)stojnskim žepom, niti jami. Toda sledeči dogodek nas drugače prepriča. Ko so se izletniki peljali oziroma šli peš od železniške postaje, brali so na neki hiši ta-le napis, napisan z debelimi črkami: »Katera je v grehu, nazaj!« Besed, katere nam silijo v pero, ne bomo zapisali. Bile bi tudi tako bridke za nekatere Postojnce, da bi vsak lahko izpoznal, kdo je v grehu in kdo naj gre nazaj. Poleg tega so zastavile te surovine čez cesto vrvi, in palice, da bi se izletniki, ki so prihajali s kolodvora, spodtaknili in padli; toda pravočasno je bila vsa stvar odstranjena. Še eno stvar moramo omenjati in to ie najostudnejše: postavili so tako ostudno sliko, da nas je sram opisati vso stvar. Kaki so sadovi liberalizma — to je kulturna omika divjega liberalzma. Sedaj naj pa pošten človek sodi, kje je doma poštenje in omika, kje da podivjanost in de-moralizacija. Jasno je tudi da mora taka surovost odvračati tujce od Postojne. n Tifus se je zopet pojavil v Postojni. Do sedaj je zbolelo že 20 ljudi. n Iz Hrenovic. Prisrčno podravljen, predragi mi Nanos! Ker si moral v zadnjem času biti zoper svojo voljo že tolikrat priča krutih napadov na čast in poštenje te ali one osebe, tf kot tvoj odkriti prijatelj prav iz srca privoščim, da si na stare dni doživel veselje, kakoršno ti ne bo tako zlepa zopet usojeno. Gotovo ti ie še v svežem spominu, kako lepa cerkvena slavnost se je vršila v praznik sv. Petra v tvojem podnožju, v prijaznih Stranjah. Srce se ti je veselja širilo, ko si videl po daljšem času spet enkrat med ljubeznive Stranice dospeti požrtvovalnega rojaka gosp. Zitkota iz daljnega Trsta, da prisostvuje cerkveni slavnosti, za kojo je imel pač on s svojo cenjeno soprogo največ zaslug. Saj je on v ljubezni do rodne vasi preskrbel ljubki stranj-ski cerkvici krasen križ iz marmorja za glavni oltar in s tem utešil želje vernih Stranjcev. Brez dvombe ti, dragi mi znanec, iz srce govorim, ako velikodušnega cerkvenega dobrotnika dostojno zahvalim v imenu Stranjcev. Ko je kanonik dr. Karlin iz Ljubljane dvigal svojo desnico, da blagoslovi dragoceni dar, je tvoie veselje prikipelo do viška. In ko so se vrli Stranici duhovnega veselja ginjeni vračali iz okrašene cerkve na svoje domove ter se popoldne pošteno veselili, razgovarjajoč se o dopoldanski slovesnosti in drugih poštenih zadevah, prepevajoč mične pesmice, je tudi v tvojih starih očeh zablestela solza veselja in radosti. Zares, lepo ie od tebe, da se veseliš z veselimi, a tudi žalostiš z žalostnimi! Primorske novice. g Velika slovesnost se je vršila v Novakih ob obletnici blagoslovljenja cerkve dne 30. junija. Cerkveni govor in vodstvo procesije je imel preč. gospod dekan dr. Knavs iz Cerkna. Po cerkvenem opravilu smo imeli pripravljalni shod »Kmečke zveze«, na katerem sta govorila gg. dr. Knavs in kurat Abram. Zanimanje za »Zvezo« je veliko. g Veselico v Novakih priredi bržkone dne 4. avgusta ondotno izobraževalno društvo s sodelovanjem spretnih igralcev izobraževalnega društva v Cerknem. Vabimo že tem potom vse sosede, posebe pa še kranjske Les-kovčane. Drobtine. Izvanredno dobro letino bodo imeli letos čebelarji, kakor kaže doslej. Pravijo, da že 17 let ni bilo tako medeno leto, kakor letošnje. Čebelarji, kateri čebelarijo pravilno, spravijo dokaj svetlih kronic. Za pravilno čebelarstvo je neobhodno jxitrebna dobra čebelarska knjiga, iz katere čebelar zajema nauke. Zato slovenskim čebelarjem najtopleje priporočamo najboljši slovenski knjigi: Anton Janša, »Popolni nauk o čebelarstvu« s podobami, in »Razprava o rojenju čebel«. Obe knjigi staneta elegantno vezani 4 K, mehko vezani 3 K 20 vin. Da sta kniigi res izborni, je dokaz, ker ie kranjska hranilnica in ministrstvo kupilo nekaj izvodov, da jih daruje šolani in društvom. Naročila sprejema »Katoliška Bukvama«, »Slovensko čebelarsko društvo« in Blaznikova tiskarna, vsi v Ljubljani. Čebelarji, hitro sežite po knjigi, ker bo v kratkem razprodana. Surovosti soc. demokratov smo že večkrat opisali v našem listu, da bodo cenjeni bralci dobro poznali to stranko, ki se hoče vriniti med slovensko ljudstvo. Soc. demo-kratje kaj radi govore o svobodi in prostosti, toda to pa hočejo samo zase ne pa za drugače misleče. Kaj razumejo pod svobodo, nam dokazujeta sledeča dva dogodka, o katerih nam poročajo časopisi: Milan, 5. julija. Pri Garibaldijevi slavnosti so socialisti napadli en samostan, razbili okna, vlomili vrata in pretepli dva meniha. Pretili so, da pokoljejo vse menihe, dokler niso prišli orožniki in sedem soc. demokratov zaprli. Drugi slučaj je pa naravnost grozen. Glasi se: Svobodomiselci in socialni demokrati ubili v Milanu dva meniha. Milan, 7. julija. Tukaj se je Garibaldijeva slavnost izvršila sledeče: Množica, nahujskana od svobodomiselcev in socialnih demokratov, med katerimi je bilo tudi več anarhistov, se je tuleč valila po Milanu in razbijala okna katoliškim meščanom. Izku-šali so vdreti v vsako cerkev, toda karabini-jerji so jih pognali vsakokrat nazaj. Pri kapucinski cerkvi blizu vrat Monforte pa so se karabinijerji morali pred navalom opijanjenih mladeničev z rdečimi znamenji umakniti. Pred cerkvena vrata sta se množici, ki je hotela cerkev onečastiti, postavila v bran dva me-niha-kapucina. Kar zabliščiio noži in divja druhal razmesari meniha, ki sta varovala cerkev pred oskrunitvijo. Predno sta junaka izdihnila, so prihiteli karabinijerji, ki so medtem dobili ojačenja in zapodili množico v beg. Zaprli so 20 socialnodemokratičnih mladeničev, toda morilce zaslediti je težko. — Tako so proslavili svobodomiselci spomin Garibaldi-jev. — Take svobode imamo pričakovati od socialnih demokratov, kadar dobe moč v roke. Zato je treba tesne organizacije zlasti med kmečkim ljudstvom, da ne prodre ta kuga med nas. Kmetje, združite se trdno v »Kmečkih zvezah«, da se bodete združeni postavili v bran ljudskim sovražnikom: socialistom in liberalcem. Planet Mars se sedaj nahaja najbližje zemlje, oddaljen je le 60 milijonov kilometrov, do-čim znaša oddaljenost več sto milijonov kilometrov. Zvezdoslovci so vsi na nogah in ga opazujejo z različnih krajev, Löwel n. pr. v Andah in ga tam fotografira. Zanima jih zlasti njegova površina in tajne črte in kanali na njej. Pred nedavnim časom je Mars razburil ves svet. Marconijevi stroji za brezžično br-zojavljenje so namreč nenadoma zabeležili neznane znake, kakršni se ne rabijo pri tem br-zojavijanju. Ljudje z bujno domišljijo so takoj ugenili, da so prebivalci z Marsa poslali pozdrav — in svet je jel ugibati, kaki so ti ljudje. Tudi Marconi sam se je izjavil, da ta kombinacija ne bi bila nemogoča. Nekemu časnikarju je rekel : »Pred 30 leti sem prvi odkril znane črte na Marsu. Popolnoma pravilne so in se po nekej gotovej uredbi križajo. Toda vse to nam še ne daje pravice misliti, da žive na Marsu živa bitja, dasi to ni nemogoče. Tudi ni izključeno, da se ne bi mogla z nami po raznih načinih zvezati. Trditi nočem ničesar, še manj pa prorokovati. Sedaj se ne morem več pečati z dotičnimi črtami ali upam. da bode napredek po sedanjem opazovanju velik. Toliko je gotovo, da one črte niso le navadna vidna prevara. Fini čut lastovk. Profesar Biven je nekoč videl v nekem egiptovskem mestu, kako se je zbrala cela jata lastovk in odletela na pot, dasiravno še ni bil pravi čas za selitev v Evropo. Bivenu se je to zdelo čudno, in je opozoril nekega domačina na ta zanimivi slučaj. »Veste, kaj to pomeni?« odgovoril mu je ta, »to pomeni, da se bo čez en teden pri nas pojavila kolera. Ze dvakrat sem opazil, da so lastovke pred časom odpotovale in obakrat je pri nas razsajala ta strašna morilka.« In kasneje se je prikazalo, da se domačin ni motil. Privarčovani denar Italijan, izseljencev. Iz Rima poročajo, da so leta 1905 italijanski izseljenci poslali po pošti v domovino 41,960 tisoč 853 lir, leta 1906 pa celo 63,499.496 Zadeli sta torpedovka 107 in križarica »Lübeck« nemške mornarice. Torpedovka je močno poškodovana. Požar je uničil v Kielu mnogo novih stavb. Rodbinska drama. V Francovem pri Pan-čovi je usmrtila trgovčeva žena Rozina Knei-sl svojo hčer in njenega otroka, ker se ni hotela povrniti k svojemu možu, ki ga je zapustila. Ko so prišli orožniki po starko, se je hotela usmrtiti, a so preprečili še pravočasno njen načrt. Šakali požrli otroka. V Philippeville v Algirju je sedela na verandi družina, poleg nje pa je ležal v košari dva meseca star otrok. Proti večeru so se starši za trenotek podali v sobo, da tam prižgo luč. Ko so se vrnili, bila je košara prevrnjena, otroka pa nikjer. Zandarmerija je celo noč iskala otroka, toda dobiti niso mogli niti najmanjšega sledu. Cez nekoliko dni so ovčji pastirji, ko so gnali čede na pašo, dobili v grmovju kosti majhnega otroka in takoj sumili, da so to ostanki izginulega otroka. Poklicali so mater in ta je po ovratnici iz jantarja spoznala, da so to kosti njenega deteta. Brez dvoma so v hipu, ko ni bilo na verandi staršev, šakali odnesli otroka in ga požrli. V smrt radi ženske častiv V Kleinzebenu na Ogrskem sta šla profesor na piaristovski gimnaziji Kaim in neki davčni uradnik skupaj v gostilno. Ko je bil profesor že močno vinjen, začel je uradnik siliti vanj, nai mu pismeno potrdi, da ima razmerje z njegovo soprogo; ko mu je še svečano obljubil, da tc izjave nikomur ne pokaže, razuii pri sodišču, ker se hoče ločiti od svoje žene. se je profesor končno vdal. Toda takoj drugi dan je uradnik kazal Kaittiovo izjavo vsakomur, kdor jo je hotel videti. Ko je Kaim za to izvedel, ga je tako peklo, da se je ustrelili. Pred smrtjo je napisal še pismo, ki v njem svečano trdi, da je čast soproge uradnikove neomadeže-vana in je dotično izjavo podpisal le v liudej vinjenosti. Madjarska sirovost. Ko je Slovak dr. Ste-fanik, astronom v Parizu, potoval v Azijo, je ined potjo obiskal tudi svoje starše v Kaša-risku na Ogrskem. O dogodku, ki se mu je pripetil na poti piše sledeče v »Ludovih No-vinah«: »V divji Aziji med Kirgizi in Uzbegi nisem potreboval samokresa, ker moje življenje je bilo v varnosti. Še le v kulturnem Magyarorszagu na požunski pezinski železnici, zavoljo tega, ker sem govoril slovaško, so me kot roparji napadli poslanci inažarske ljudske stranke: Kovacz, Czitary, Breszensky, Ernszt in Szmreczany. Poleg mene sedeči Kovacz je rekel »Prepovedujem, da bi vi tukaj govorili slovaško. Ako izpregovorite še eno besedo slovaško, dam vam eno čez glavo, ali pa vas ustrelim kakor psa.« Szmreczany je temu še pristavil: »In jaz vam zopet možgane razčesnem!« — Pri tem dogodku je bil tudi navzoč dunajski dopisnik angleškega lista »Times«. Dr. Štefanik bode sedaj tožil te surove člane mažarskega postavodajalstva. Tatvina v cerkvi. Iz božjepotne cerkve pri Miednievicah na Ruskem Poljskem je bila ukradena dragocena slika Matere božje z zlatim okvirom, ki je bil bogato okrašen z dragim kamenjem. Cenijo jo na 300.000 rubljev. O tatovih ni nobenega sledu. Roparski umor? Brnsko orožništvo je dobilo zaupno obvestilo, da je aprila meseca lanskega leta v gozdu pri Rostrev bil umorjen neki Amerikaner ki je izstopil na postaji Strelic in da mu je bilo uropanih 4000 dolarjev. Truplo je pokopano v gozdu. Napad na ladje. Blizu Forzana v Rdečem morju so Arabci napadli usidrano angleško ladjo »Kilborn« in jo popolnoma oropali. Nova opera Leoncavalla. Slavni skladatelj »Cavaleria rusticana« je zložil zopet novo opero »Maja« v treh dejanjih, ki so zelo kratka. Vsebina je sledeča: Prvo dejanje: Maja kmečka deklica, ljubi sina bogatega posestnika. Dasiravno jo snubi drug kmet, ona odločno odbija njegovo roko. Ko pa jej zatrjuje, da srce njenega ljubimca gori za drugo in da ne poroči nje, mu obljubi, da ga vzame, ako se prepriča o nezvestobi prvega. Drugo de-tenie: Trditev drugega ljubimca se uresniči, Maja pobegne ž njim, postane njegova soproga. 1 a zaroka prvega je bila samo navidezna da ugodi svojemu očetu, potem pa takoj pusti zaročenko in se poda k Maji, ne vedoč da je odšla v svet. Tretje dejanje: Prvi ljubimec končno najde Majo z njenim možem. Vname se prepir in Maja pove resnico. Moža se pričneta biti in Majin soprog obleži mrtev. Na mesto poboja prihiti množica in Maja,, ljubeč še vedno prvega, ga reši s tem, da ga spravi na lad-io, samo sebe pa proglasi za morilko. Navada. Neki metodistovski pridigar višjih častnikov, ki so se borili pod zastavo v Kanzasu v Ameriki je imel navado da je vselej ob 11. un končal svojo pridigo z navadnim stavkom: V to pomozi Bog! Nekoč je pridigo-val o Amanu in med govorom vprašal: »In kakšno je bilo njegovo plačilo? Vislice« Ura udari enajst in pridigar konča z navadnimi besedami: In k temu nam pomagaj Bog' Proti viharju je zvonilo v Dalmaciji več Kmečkih fantov. Strela je udarila v stolp, kjer jc bilo spravljenih 15 kilogramov smodnika ki se je vžgal. Stolp se je podrl. En fant ie' mrtev, štirje pa nevarno ranjeni. Brat prevaral in poročil sestro. Na Ru. skem je umrl Židinji Esteri Schlächter mož zato je prodala hišo in se preselila v Ameriko! kjer se je nastanila v New Yorkti. Od tanl je pisala svojcem, naj jej pošljejo starejšega brata, ker ima obilo dela. Brat je prišel in vidoč, da se sestri dobro godi, začel jej ie prav ix) židovskem načinu praviti, da on ni njen pravi brat, ampak da je samo posinov-ljenec njenih staršev, o čemer jo je tudi uve-ril. Nekaj dni pozneje jo zasnubi in kmalu potem sta bila mož in žena. Brat-soprog pa je začel krvavo prisluženo premoženje svoje sestre-žene lahkomišljeno trositi, prodal ii iz hiše vse, kar je mogel, in nekega dne brez sledu izginil, pustivši ženo v revščini. Schlächter se je tedaj informirala doma, kai je pravzaprav z njenim možem in dognali so, da je bil pravi njen rodni brat. Newyorska jioli-Liia marljivo zasleduje brezvestnega goljufa. Dobra tolažba. Stara klepetulja je neprestano mučila svojega izpovednika z vprašanjem. bode li zveličana ali ne. Duhovnik jo jc izkušal pomiriti, a vse zastonj. Končno se je naveličal nadležnega izpraševanja in, da se je iznebi, jej reče: »Odpri usta«, kar jej je bilo jako lahko, saj je imela dobro vajo v tem. Zenica odpre usta, izpovednik jo pogleda in vesel reče: »Mati, ne bojte se, prav gotovo ne pridete v pekel.« Lica starke so zažarela veselja, a svoje narave ni mogla zatajiti. Zato radovedno vpraša, kako gospod to ve. Temu je bilo dovolj in se naglo odreže: »V peklu je jok in škripanje z zobmi, vi pa nimate zob, torej Vas tam ne bodo mogli rabiti.« Samoumor z elektriko. Tudi pri samo-umorih se kaže vpliv vedno menjajoče se mode. Revolver, strup, utopljenje, vse to ie že zastarelo. V Toplicah na Češkem je monter Bernaček splezal na drog elektriške napeljave in z obema rokama zagrabil za žico, ki po tiiej kroži tok 500 voltov. Bernaček je padel mrtev na tla. Umetno sestavljen človek. Znani lirva-ški izumitelj Tesla, katerega nazivajo »hrvaškega maga«, je sestavil mehaničnega človeka, katerega imenuje Tesla telautom. Podgane umorile otroka. Dninarja Rudolf in Marija Hadwiger v Freiwaldaiiu v šlc-ziji sta imela v reji trimesečnega otroka dekle Parsch, za katerega sta kolikor je bilo v njuni moči skrbela. 12. t. m. zjutraj pa sta dobila otroka v zibeli mrtvega in vsega razmesarjenega. Olava, gornje telo in obe ročici so bili popolnoma s krvjo obliti, en prstek pa popolnoma odgriznjen. Takoj sta poklicala zdravnika, ki je dognal, da je dete uiiirk» vsled izkrvavljenja in da so ga umorile podgane, ki jih je bilo v hiši vse polno. Hud-wigerja sta celo noč trdo spala in nista prav nič čula, kaj se godi z ubogim otrokom. Stare neveste. Da stara ljubezen ne cariavi, je že davno dognano, da pa more tudi staro srce vzkipeti v mladostnem ljubezenskem čaru, dokazujejo jasno razne poroke starih nevest. Londonski časopisi odločno trdijo, da se ženska navzlic 60. letom ne more smatrati staro. Pred dnevi se je glasovita igralka Miss May Irwing, stara 56 let poročila s 27-letnim agentom, ki najbrže ni toliko uva-zeval slavo svoje neveste kot njena dva milijona funtov. Poroke v tako visokej starosti pa se vrše tudi v drugih stanovih. Vdova po lordu Churchillu je vzela majorja Westa, cegar mati je tekmovala v mladosti z nevesto sinovo v lepoti. Nedavno se je poročila vdova železniškega bogataša z možem, ki je bil dvajset let mlajši od nje in to že mesec dni P« smrti prvega soproga. In da se je pretekli mesec omožila na Kočevskem blizu sto let stara vdova s petim možem, je že tudi znano. Poskušen zavraten umor. Janez Zabkar, posestnik na Drnovent pri Krškem, in njegova žena Marija nista srečna v zakonu. Žena prizna pred celo poroto, da svojega moža nikdar ni ljubila. Mati jo je primorala v zakon in vzela je moža zaradi — grunta. Drugo bo • že vse prišlo sčasoma, so ji rekli. Pa ni prišlo, in kar je prišlo, ni bila zakonska sreča. Večkrat je žena zapustila moža ter živela v divjem zakonu. Eden teh je bil oženjen. Nekoč jo mož zasači, ovadi stvar in spravi oba v štirinajstdnevni zapor. Vrhu vsega tega je dobil ubogi mož še večkrat po glavi od znancev svoje žene. Tako sta živela 17 let. imela sta pet otrok, ampak mož izjavi, da sta le dva zakonska. Mož je imel svojo ženo kliub vsem napakam jako rad in trpel grozne muke. — Vsled vednih prepirov in razburjenja je poslal silno nervozen. Govorilo se je celo, da je slaboumen. Zena bi bila rada videla, da ga spravijo pod kuratelo, da se ga na ta način iznebi. Sodišče pa do zadnje inštance ni molilo najti povoda za tak korak. Prepričalo se je, da je Zabkar le tedaj zmeden, kadar je zaradi prestopkov svoje žene silno razburjen. Sicer pa je mož popolnoma normalen. Zena je skušala na drug način se ga iznebiti. Kaj ko hi ga zastrupila. Sumi se, da je to misel sporazumno z znancem hotela izpeljati. Vsaj mož sam trdi, da je tudi že preje večkrat dobil »mišico« v žgancih. Da je ta nevaren strup res imela pri sebi, potrdi ona sama. Pravi, da ga je dala njena prijateljica, soob-toženka Ivana Boštjančič. Dala ji je strup zato, »da bo crknil in da ne bo več lajal«. On namreč te prijateljice ni mogel trpeti, ker je domneval, da jo ona zapeljuje. Trdi tudi, da jo je Boštjančič nekoč vprašal: »Kaj še ni nič?« Nato Zabkarjeva: »Polovico sem mu dala, pa ni pomagalo.« Sicer pa dostavi, da ie strup dobila nekoč od nekega Stajnarja in ga vedno nosila pri sebi, ker si je tudi ona mislila končati življenje. Slučaj je hotel, da je bila njena prijateljica Boštjančič s Stajnarjem dobro znana, ki je imel tudi arzenik v zalogi. Glas v velikih višavah. Vobče imajo ljudje. ki žive visoko nad morjem, slabotnejši in višji glas, kakor pa oni, ki žive v nižavah, ker ie v višavah zrak veliko redkejši. V Ameriki n. pr. imajo med Indijanci, ki žive v višinah 3000 do 4250 metrov, možje tak glas, kakor pri nas žene. In žene takega, kakor pri nas otroci. Njihovo petje se sliši tako. kakor bi črinčikali murni. Kdo bo plačal? V mali gostilni v Parizu se je izvršil pred kratkim tale zanimiv dogodek. Pet gosposko oblečenih gospodov je prišlo v gostilno. Sedli so ok rog mize. »Natakar, postrezite nam dobro z jedjo in pijačo,« zakliče eden izmed njih. »Kar se tiče napitnine, se bomo že pobotali.« Natakar, ki je pred kratkim prišel z dežele v Pariz, je naglo stregel gospodom z najimenitnejšimi jedili in najfinejšimi vini. Po jedi ie nastal med gosti živahen prepir. »Jaz plačani vse,« prav nekdo izmed gospodov. — »Ne, jaz plačam ...» — «Dovolj besedi,« se oglasi tretji. »Jaz sem najstarejši pri mizi in spodobi se, da plačam.« Beseda je dala beseda, uljudnost jc zahtevala protiuljudnost in nikakor se niso mogli zediniti. Kar se oglasi gospod, ki dotlej še ni posegel v prepir. »Gospoda moja, vaša prijaznost je lepa, toda prevelika, zato je nastal prepir. Narediti moramo temu primeren konec. In jaz predlagam, naj odloči slučaj! Zavežimo natakarju oči, in kogar bo prvega ujel, ta bo plačal.« Misel je bila dobra. Natakar se je postavil z zavezanimi očmi v kot, potem . . . vseh pet gospodov se Je zmuznilo skozi vrata. Nekaj sekund pozneje se je prikazal gostilničar. Natakar, ki je tipajoč semintja taval po sobi, ga prime trdo in zakliče: »Vi plačate vse!« — »I, kaj se vam blede v glavi, da se igrate slepe miši ob belem dnevu?« kriči gostilničar in strga natakarju zavezo raz oči. Sedaj se je vse pojasnilo. Zabiti natakar je sam hitel na policijo naznanit premetene gospode, ki jih iščejo še danes in niso našli se nobenega sledu o njih. Stavkarsko gibanje v Ameriki. V San Frančišku stavkajo vozniki in izprevodniki cestne elektriške železnice, vendar so bili iz-početka popolnoma mirni; nekaj uslužbencev je prelomilo stavko in šlo na delo. Na Sutter-jevej cesti so opoludne čuli silen pok, iz česar sklepajo, da so stavkarji hoteli v zrak pognati voz, in s tem ostrašiti občinstvo, ki se noče več voziti. Pričakujejo, da stopi v orožje vsa milica. V Pittsburgu so zaprli velikanske tovarne družbe Colonial Steel, ker stavka nad 1000 delavcev; zahtevajo, naj ravnateljstvo sprejme zopet v delo dva delavca, ki ju je brez povoda odpustilo. Stavkarji toliko časa ne bodo prijeli za delo, dokler se ne ugodi lijihovi zahtevi. — V Newyorku stavkajo pristaniški delavci. Sedem parnikov ni moglo odpluti, ker niso mogli naložiti blaga. Med stavkujočimi in lomilci stavke je prišlo do boja. Posegla je v boj policija in le s težavo napravila red. — V Pomeryju traja stavka premogarjev že okoli dva meseca. Prišlo je do boja med unijskimi in neunij-skimi delavci, v katerem je bilo ranjenih več oseb. Casniška petstoletnica. Kitajski list »King-Pao« obhaja petstoletnico svojega obstanka. Posel urednika je bil svoje čase na Kitajskerti jako nehvaležen in nevaren, kajti, ako je list priobčil kako cesarju neljubo stvar, je moral zato plačati svojo predrznost z glavo. Zgodovina tega lista priča, da se je to često dogodilo. Duhovnikovo truplo v kovčegu. Iz New-Yorka poročajo: 2 Grka sta v nekem tukajšnjem hotelu najela sobo. Kmalu sta zapustila hotel in pustila v sobi velik kovčeg. Ko je policija kovčeg odprla, našla je v njem grozno razmesarjeno truplo armenskega duhovnika Kasprja. Zdravniki so izjavili, da je Kaspr še živel, ko so ga zaprli v kovčeg. Strašna nesreča. Na dvorišču neke tovarne v Berolinu sta kočijaž in hlapec valila v klet sod petroleja. Sod je zadel na kamen in počil, iz njega pa se je vlilo olje. K nesreči je gorela v bližini plinova svetilka; petrolej se je vnel, v ogniu pa sta bila v hipu tudi kočijaž in hlapec. Tekla sta na dvorišče; tam je stala posoda z vrelo vodo. Misleč da je v nji mrzla voda, sta skočila notri, da pogasita gorečo obleko. Delavci so slišali klice na pomoč in ko so prihiteli k posodi ter potegnili ponesrečenca vun, pokazal se jim je grozen prizor: bila sta opečena po vsem životu tako, da je meso odpadalo v kosih. Prepeljali so ju v bolnišnico, toda ni upanja, da ostaneta pri življenju. Nečloveška mačeha. Gostilničarka Sara ( i) Spitzer ie zvezala svejo šestletno pastorko in ji je toliko časa vlivala smolo v usta, da je umrla. Govoreča kokoš. Iz NVašingtona poročajo da je neki farmar iz Kalifornije poklonil predsedniku Rooseveltu v dar kokoš ki zna govoriti. Celih deset let se je trudil, da je s križanjem papig in kokoši dosege! svoj namen. Seveda »zgovorna« kokoš ni preveč, kajti izgovoriti more le dve besedi in neko psovko. Jako verjetno ie, da je dot.čna kokoš le — raca ameriškega časnikarstva, ki jako ljubi — race. Izumitelj poštnih omaric. V četrtek je umrl v Solnogradu izumitelj sedanjih poštnih omaric, umirovljen nadinženir Karol Paris v starosti 73 let. Udeležil se je tudi vojne leta 1866 v Italiji. Potem je vstopil v državno službo in bil prideljen trgovskemu ministrstvu, kjer je napredoval do nadinženerja. 1890 je zboroval na Dunaju mednarodni kongres [>o-štarjev in razpisal nagrado za poštno omarico. Paris se je udeležil te tekme in dobil prvo darilo, njegovo omarico pa so v Evropi splošno vpeljali. Znal si je pomagati. M. M. Lacy, rejx)r-ter pri londonskih »Daily News«, jc nekoč kot lioročevalec prisostoval shodu ministra Glad-stona. Poročilo je bilo treba oddati, toda Lucy se nikakor ni mogel preriti iz silne gneče na prosto. Ta je uporabil pojx)lnoma novo sredstvo. Ko je minister v svojem govoru za hip umolknil, zadonelo je po dvorani glasno in zaničljivo vprašanje Lucyjevo: »In kaj je Gladstone storil leta 1866?« »Mir! Tiho; ven ž njim«, so začeli klicati besno ministrovi pristaši. Sto rok se je iztegnilo po časnikarju, v množici se je takoj naredil špalir, po katerem je Lucy neprostovoljno frčal na zrak. »Toda povejte mi, Lucy, kaj pa je vendar storil Gladston !« rekel mu je nekdo mirno. »Tudi jaz ne vem, če ie Gladston sploh kaj storil 1866.« je odgovoril zviti poročevalec. »Ker sam nisem mogel priti iz gneče, sem se po-služil tega sredstva, da so me odstranili drugi in tako pomagali, da se mi je izpolnila volja kajti članek je moral na vsak način pravočasno v list. Obrtna akademija v Friedbergu. Pred kratkim se je vršila na tej akademiji glavna izkušnja v oddelkih za strojno in elektrotehniko, kakor tudi za stavbarstvo in arhitekturo. 11 kandidatov je prestalo izpit s prav dobrim, 20 z dobrini, 10 s povoljnim uspehom. Novi strojni laboratorij bo zopet vodil docent dipl. inženir Immerschitt. Cenjenim naročnikom. Tem potom opozarjamo vse one odjemalce našega lista, ki vkljub zadnjemu opominu še niso poslali naročnine za prvo, oziroma drugo polovico leta da bomo s koncem meseca julija ustavili list vsakomur, ki dotlej ne bode poslal dotičnega zneska. Novi železniški prometni red je izdelala Nemčija. Ker pa želi Nemčija, da bi imela Av-stro-Ogrska slična določila, se vrše posvetovanja med avstroogrskimi in nemškimi zastopniki, ki se prično 22. t. m. Velika pomorska erupcija. Iz Sidneja poročajo: Nedaleč od Tongatabu je bila silna pomorska erupcija. Lavo je metalo 250 čevljev visoko. Zginil ie princ Viktor Thurn Taksiški iz Now Yorka, ki se je tajno poročil meseca ok-tebra z gledališko igralko Josipino Wesz. Sodijo, da je prisilila prinčeva rodbina v Evropi princa, da je zapustil svojo ženo. Podmorski ognjenik pri Tongatabuju je vrgel 250 čevljev visoko lavo. Velik škandal so odkrili v Stuttgartu. Nad sto žena najboljših rodbin je osumljenih hudodelstva proti življenju še nerojenih otrok. Strašen požar v Madridu je uničil neko zalogo pohištva, dve delavnici in več tvornic. Tri osebe so bile ranjene. Na kugi je v Aleksandriji obolelo šest oseb, med njimi pet Evropejcev. Predrzen tat. Dne 11. t. m. dopoldnne je prišel v trgovino dunajskega urarja Hasen-fluga, v kateri je bil vajenec sam, neki 24-letni mož, ki je vrgel vajenca na tla in pričel jemati ure in druge dragocenosti. Vajenec je kričal, nakar so prišli sosedje, ki so prijeli roparja. Vajenec je nevarno ranjen. Tatova se stepla In Izdala. 2e dalj časa sta se klatila po Parizu dva Arabca. Da si prežencta dolgčas, sta sklenila ponoči ogledati si stanovanje neke bogate gospe. V nje-nej delavnici sta odprla tudi pisalno mizo in presenečena obstala: več tisoč frankov ter mnogo srebrnine in zlatnine se je bleščalo pred njunimi strmečimi očmi. V liipu sta se molče dogovorila s pogledom, da naredita kot Amerikanci, ki so pri ogledovanju kajite nekega italijanskega princa pokradli celo žeblje iz sten. Ko sta pa pričela kar v sobi deliti, nista bila več edina in se začela pogajati z bodali. S svojim ropotom sta privabila gospo, da ie prišla gledat, kaj je. Videla je denar in zlato raztreseno po tleh, eden tatov je ležal težko ranjen na tleh. Na pomoč poklicana policija je odvedla nevoščljivca v zapor. Toda ranjeni ie bil tako slab, da so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl. Vzorno gospodarstvo socialnih demokratov. 2e pet let imajo socialni demokratje v svojih rokah občinsko upravo v Cataniji v Italiji, računski zaključek za preteklo leto pa izkazuje pet milijonov lir primanjkljaja. Radi tega so naložili nove naklade, ki najhujše zadenejo ravno malega moža, kmeta in vinogradnika: da je ravno letos uničila toča skoro ves pridelek v vinogradih, za to se ti ljudski lažireševalci niso prav nič zmenili. Tudi davek na konje in vozove, da ž njim posežejo v žepe bogatejšim davkoplačevalcem, bodo najtežje plačevali zopet revni sloji, ker davek ni omejen samo na kočije in konie za luksus. Vsako leto se zahteva od lastnikov konj in voz nič manj nega 200 lir. Zato se ne zmenijo vzorni gospodarji, ako bode ljudstvo moglo prenašati težka bremena, da se le dobi denar. Beda med učiteljstvom na Nemškem. V nekej trgovini v Berolinu so zasačili nekega gospoda v trenotku, ko si je hotel prisvojiti dragocen pepelnik. Na policiji se je izkazalo, da je tat učitelj iz Niederschönhausna, pri hišni preiskavi v njegovem stanovanju pa so dobili celo skladišče raznih ukradenih predmetov. Izgovarjal se je. da je tatvine zato izvršil. da bi mogel poplačati dolgove, ki je radi njih zabredel v hudo stisko. Rockefeiler zopet izginil. John Rockefel-ler. ki so ga tako dolgo iskali ter konečno vendar našli, ie bil nedavno zaslišan pred sodiščem. Takoj nato pa je zopet izginil brez sledu. Nihče ne more niti približno povedati, kje bi se nahaial in zato še ne bode tako kmalu končana proti njemu znana pravda radi železniških pošiljatev. Najpripravnejši čas za kopanje. O tem so ljudje jako različnega mnenja. Nekateri menijo, da je najboljše kopati se takoj zjutraj, ko vstanemo, priznani veščaki pa pravijo, da zvečer. Toda gotovega se ne more reči ničesar, kajti kopanje se mora uravnati po moči in zdravju. Mrzla kopelj zjutraj se priporoča le dotičnim, ki so močni in imajo krepke živce. Ce si takoj po kopanju čil in svež, čez kake tri ure pa utrujen in zaspan, tedaj mrzla kopel o tem času škoduje. Polnokrvnim, debelim ljudem z železnimi živci in flegmatičnim značajem se kopanje zjutraj priporoča, nasproti naj se pa oni, ki so suhi, ki slabo pre-bavljajo, ki jim noge pri vsaki priložnosti postanejo mrzle in rosne, ki so nervozni in duševno delajo, jutranje kopelje ogibljejo. Boljše storijo, ako gredo v vodo popoludne ali zvečer. Dotični, ki se čutijo pri kopanju osvežene, toda kmalu oslabljene, naj se kopljejo redko in še to v mlačni vodi, in sicer najboljše, predno gredo spat. Veduo pa je treba telo z mehko cunjo drgniti, dokler se ne ogreje. To povzroči, da se kri redno pretaka po koži pa tudi po drugih delih telesa, kar najbolj pospešuje zdravje. Taljenje snega na Marsu. Amerikaiiski zvezdoslovec Lowell poroča o svojem opazovanju Marsa, ki se nahaja v bližini zemlje. Dognal ie, da se sedaj vsled spomladi zco tali sneg, kar sklepa iz tega, da sc je skicila bela odeja južne poloble v treh mesecih od oo vzporednika do 60.Vzporednika. Oodana jc cd črnega pasu, ki se z belo odejo vedno boli zožuje. To se ne da razlagati drugače kot s tem, da provzroči to izpremembo taleči se sneg. To pa tudi dokazuje, da je prava teorija. ki trdi, da kanale na Marsu polni voda iz raztal'enega snega. Fotografske slike so se t< krat veliko bolj posrečile kot pa pri zad njem opazovanju. Zakaj je letos vreme vobče slano Na to nam dado odgovor zvezdoslovci, ki spravljajo vreme v zvezo s planetom Marsom. Na vsakih petnajst let namreč pride v bližino zemlje in ravno zadnje tedne se jc nepričakovano približal. kar upliva tako neugodno na podnebje razmere. Planet Mars je odkril slavni zvezdoslovec Giovanni Schiaparelli. nazadnje ravnatelj zvezdarne Brera v Milanu. Leta 1900 je zapustil svoje ljubljeno mesto, ker so ga začele boleti oči. Frizure Japonk. ki so se začele vedno bolj vdomačevati v Evropi, zlasti na Angleškem, so vsekako med vsemi ženskimi frizurami najznačilnejše. Se zanimivejše pa so na Japonskem samem, kajti po uredbi las se pozna, je li ženska omožena ali vdova ali še samica; spozna se pa tudi starost Japonk. Deklice. ki bi se rade omožile, češejo lase nad čelom visoko, na tilniku jih urede v obliki polkroga, vanje pa zatikajo pisane igle. Moža-željna vdova navija lase na iglo ter jo na tilniku naravna vodoravno. Ce vdova ne more iHizabiti moža, odstriže si lase ter jih češe popolnoma nazaj. Zakonska tragedija. Žena kmeta Przidala v Lušanu je imela Ijubavno razmerje s kmečkim fantom Novotnim. Da bi se mogla z njim poročiti, zastrupila je svojega moža; hudodelcema so prišli na sled in ju izročili sodišču. Zena je že priznala zločin in obširno izpovedala. Kecskemety rediviviis. Zopet v deželi viteških Mažarov velikansko poneverjenje, ki spominja na Kecskemetyja, le v toliko ne, da zlikovec ni izginil. Pred par meseci so ovadili višjega notarja Ivana Solgosa, da je ponaredil več listin in poneveril od najetega posojila nekega mesta dva milijona kron. Začeli so pre-iskavati in so šele pred par dnevi prišli do zaključka, ki vzbuja silno senzacijo. Dokazali so Solgosu, da ni le ponarejal listin, ampak da je od dvamilijonskega posojila vknjiženih le 236 tisoč kron. ostalih 1,764.000 kron pa je izginilo brez sledu. Soigos je bil takoj vpokojen brez pokojnine in moral plačati kazni 10.000 kron. Preiskava se še nadaljuje. Vesti iz Amerike. V Medicine Lodge je razsajal tako strašen vihar, da je v gorenjem delu mesta podrl 25 poslopij, mnogo pa jih poškodoval. V Kalamazzo je tudi divjal vihar, razdejal po mestu več hiš in konjsko dirkališče, kjer je ubil več konj. Vse telefonske in brzojavije žice so bile potrgane. — V Boiscu se nadafluje porotniška razprava proti milijo-milijonarju Haywoodu, ki je obdolžen, da je pomagal pri umoru Stcunenberga. Med porot-niškim zasedanjem je Haywood nevarno obolel, pa je zopet ozdravel. Afera Haywood vzbuja velikansko zanimanje. — V Patersonu so stavke na dnevnem redu. Komaj so šli na delo tesarji prenehala je v tvornici lokomotiv po ovica delavcev zahtevajoč, da se odslovi neki nepriljubljen paznik. Stavkarski duh pa je pričel prešinjati tudi delavce po svilarnah - Zaprli so v Avondaleju nekega farmerja! ker ie bil obdolžen. da je svojo pastorko živo zakopal. Tudi mater dekličino je množica pregnala iz hiše ter za njo streljala. — \Seh naseljencev je prišlo lani v Združene države Severne Amerike 1,100.735, med njimi: Italijanov 221.696, ruskih Zidov 125.000, Slovanov 259.000, Nemcev 72.000. — V New Vorku vlada taka vročina, da se je en dan onesvestilo 14 oseb osem pa umrlo. Tudi v Pitts-burgu jc en dan umrlo II oseb za solnčarico. Mnogo nesreč se je zgodilo konec junija na nc\\ vorških cestnih železnicah. Ranjenih je bilo nad sto oseb, ubitih pa devet. — Oskar Fischer, župnik protestantske cerkve v lirid-getonu sc jc zaljubil v Kristino Schleynig, pevko na svojem koru ter pobegnil ž njo. Toda kmalu sta se ločila, ker sta bila prišla na to, da iu jc le zapeljal očarujoč hip prve ljubezni, da pa prave med njima ni bilo. Fischer se je vrnil skesan k svoji ženi ter ji vse priznal. Ko so v Wilmingtonu pokopavali nekega zamorca, je neki njegov rojak, dober trebuhogovorilec, začel govoriti kot iz groba. Rekel je: Spustite me počasi v grob, nakar so sc navzoči tako prestrašili, da so takoj pobegnili. — Umrl je Frank Randle, ker je nenadoma obogatel. — óletni O' Neill je padel v New Yorku skozi okno in se nasadil na železni drog. ki mu je šel skozi želodec. — V srednje ameriških republikah še vedno vre. Na severnem obrežju Hondurasa so se zopet pojavile iiikaraguaške čete. — Vdova po milijonarju Russelu je podarila 300.000 dolarjev, da se ustanovi na Ellis Islandu patologičen zavod. — 400 voznikov uličnih smeti je pričelo stavkati v New Yorku, kar je tem usodnejše radi silue vročine. Po ulicah se širi silen smrad, bacili se pa razvijajo z mrzlično naglico. Zastavljeni biseri. Policija v Monaku je sporočila dunajskemu preiskovalnemu sodniku v zadevi agenta biserov, da je zastavil Liitte bisere na Dunaju za vsoto 162.000 frankov. Moravski tvorničarji volne so naznanili delavstvu, da odklanjajo zahteve »Unije« in strokovne komisije. Pač pa so voljni, da se glede na skrajšanje delavnega časa, o primerni ureditvi in o zvišanju plač za gotove kategorije pogajajo v navzočnosti obrtnega nadzornika z zastopniki delavstva. »Korintska tatvina« socialnih demokratov. Krščanski socialci so leta 1897. kandidirali natakarja Mitterniayerja, ki je tudi prodrl. Seveda so bili vsi rdeči listi grozno razburjeni; da se maščujejo, so začeli iztikati po zasebnem življenju novoizvoljenega poslanca. Vse mokraštvo je bilo iz sebe od veselja, ko so odkrili, da si je Mittermayer še kot ubog piccolo dovolil dejanje, ki bi odraslega spravilo v konflikt s kazenskim zakonikom, malemu piccoli! pa bi doneslo le par zaušnic. Svojemu tovarišu je namreč več iz nagajivosti, kot pa iz zlobega namena izmaknil majhen znesek. Takoj ko se je to izvedelo, je krščansko-socialna stranka izključila iz svojega kluba Mitterniayerja, vendar napadi na stranko so se še vedno ponavljali. Sedaj je prišlo plačilo. Socialnodemokraškemu kandidatu Korineku se je dokazalo, da je kot strugarski pomočnik okoli leta 1880. na Dunaju v neki gostilni ukradel šunko, za kar je dobil 48 ur zapora. »Arbeiter-Zeitung« dejanja ne taji, vendar vseeno zagovarja Korineka ter ga slavi kot vnetega organizatorja delavstva v ModliniJU' Obenem pa trdi. da je Korinek šunko notei samo skriti. Navzlic temu dokazanemu dejstvu ga vodstvo socialno demokraške stranke ni izključilo. Ljubezen do staršev — vzrok smrti. Da staršem more dati kake krajcarje, je šel v počitnicah gimnazijec Aleksander Boschetti v Petrozsčnyju z več tovariši na kolodvor meu tire trebit travo in plevel ter s tem zaslužil po eno krono na dan. Pridni deček ie vestno iz-ročeval vsak krajcar svojim staršem. Nedavno jc opravljal ta posel z enim tovarišem med dvema šinama ter v svoji zamišljenosti nista opazila, da se za hrbtom proti njima pomika tovoren vlak. Boschetti je prišel pod kolesa, ki so niti odtrgala obe nogi. Smrtiionevarno ranienega so prenesli na dom k staršem, v katerih naročju je kmalu umrl. Celo mesto žaluje za dečkom, ki je pokazal toliko ljubezen do svojih staršev. Stolico za časnikarstvo otvori tehniška visoka šola v Darmstadtu. Predaval bo fran-kobrodski urednik Meissner. Veterani oboroženi. Poslanci Steiner. Sturm, Siegele in tovariši so od avstrijskega domobranskega ministra zahtevali, naj dovoli, da smejo tudi avstrijski veterani nositi sabljo kot je to v deželah ogrske krone že davno v navadi. Sklicevali so se zlasti na to. da smejo tudi meščanske in strelske garde nositi orožje in vendar ni potrebno, da bi bili člani bivši vo-iaki. zahteva se le. da so najmanj 17 let stari. Doslej so bile vse prošnje odbite, dasiravno imajo veterani pravico nositi orožje vsaj toliko, kot navedeni dve društvi. Vojaške vaje v zvezi s črno vojsko. Dne I. in 2. t. m. so se vršile na južnem Tirolskem dvodnevne vojaške vaje, pri katerih je sodelovala tudi črna vojska z vsem orožjem, kot če bi bila sklicana v vojni. Vodil jih je nadvojvoda Evgen. V slučaju namreč, da bi nam Ita-liia napovedala vojno, naša armada pa bi ne bila še pripravljena, gredo takoj v boj naibliž-t;.ie posadke, finančna straža, orožništvo in črna vojska, ki dobi od države orožje. Vaie so bile jako zanimive, uporabili so vse izkušnje iz zadnje rusko-iaponske vojske. Vršil se je po-nočni napad na 2000 metrov visoki Cornetto. Crnovojnikov se je zbralo nenavadno veliko z ozirom na letni čas in slabe gmotne razmere, ki jih gonijo v svet ter zlasti, ker so bili sklicani šele v zadnjih trenutkih. Po gori ie pokalo in grmelo, kot za časa junaka Hoferja. Črnovojniki so izvrševali naiveč poizvedovalno službo. — Tudi Italijani so za slučaj napada slično pripravljeni. — Znamenja govore skrivnostno . . . Najdebelejše drevo na svetu. Nemški botanik O. Kuntze je našel drevo, ki je zraslo iz treh drugih dreves, vsaienih prvotno v tri-kotu. Poldrugi meter od tal meri obseg drevesa 33 metrov 60 centimetrov To drevo je torej še debeleiše. kot ono v Tuli pri Oxani v Mehiki. Svidenje po 55 letih. V vas Richfeld na Nemškem se je vrnila 75letna starka iz Amerike, da bi še enkrat videla svojo 91letno mater. katero je zapustila kot mladenka pred 55 leti. Poročna blazinica. Na čuden način je uporabila neka mlada dama v Ameriki pisma, katera je dobila od svojega ženina. Zašila jih je v lepo blazino, na kateri je klečala med poroko. Ako postane ta zakon srečen, se uvede v Ameriki v naikraišem času nova moda in vsaka nevesta pojde z blazino pod pazduho k poroki. Vseučillški profesor morilec. Pred porotnim sodiščem v Karlsruhe bo stal izvan-redni profesor rimskega prava dr. Hau. ob-dolžen. da je umoril vdovo po zdravniškem svetniku dr. Molitorju. katere zet je bil. Umor se je izvršil 7. novembra 1. I.. 9. novembra pa je bil dr. Hau prijet v Londonu, kamor je bil dospel s svojo družino. Tajil je odločno vsako krivdo. Baje je poizkušal Hau tudi na Dunaju fc goljufati s poštnimi položnicami. Strela zažgala vas. V Nemški Litti na Scdmograškem je zažgala strela na petih krajih. Zgorelo je 44 hiš. med njimi tudi take, ki so imele več nastropij. Skoda ie ogromna. Poštne tatvine na Španskem. V Lizbono namenjeno pismo 93.000 mark vredno ni došlo na svoje mesto, ker je bilo ukradeno na Španskem iz poštne vreče. Zadnji čas se je zgodilo na Španskem več takih tatvin. Judje za Hilsnerja. Dunajska judovska zveza »Union« objavlja v praških čeških listih oklic, v katerem javlja, da ie založenih 22.000 kron za onega, ki v dveh letih dokaže, da je vsled umora krščanske deklice zaprti jud Leopold Hiilsner nedolžen. Tat pogoltnil dragocenosti. Snažilec oken je v Budimpešti pri nekej gospej ukradel brillante in jih pogoltnil. Vsled ovadbe gospe so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so dragulji zopet prišli na dan, pri čemer pa je bil tat ranjen. Slavonska tvrdka Maks Leisching je ustavila plačila. Dolgov ima nad 800.000 K in je dolžna v Oradcu 41.000 K. Skrivnosten dogodek. Nedavno pride v Londonu eleganten gospod na pošto, napiše na telegrafski blanket nekaj besed, zavije v kuverto in prosi uradnika, naj takoj odpošlje v bolnišnico. Komaj je stopil pismonoša čez prag pošte, že ga ustavi eleganten gospod ter ga povabi, naj sede v elegantno kočijo, v kateri jc sedela lepa mlada gospa z malim otrokom v naročju. Ona poliubi dete, položi ga pismonoši v naročie ter izgine. Pismonoša ie debelo gledal. toda voz je že kar naihitreiše drdral naprej in zato je mislil, da se je elegantni gospod tpko dogovoril z uradnikom. V bolnišnici je oddal dete in pismo, ki se je glasilo: »Skrbite za dete do jutri: pisala bodem.« Proti zastarelim plemiškim privilegijem se bori brnski »Hlas«. V Olomiicu so kano-nikati ustanovljeni od plemstva in zato imaio samo plemiči pravico do niih. Zadnjič je bil zopet razpisan kanonikat in ker se ni iz cele olomuške škofije mogel oglasiti zanj noben nlemcnitEš. ga je moral kapitol oddati edinemu konipetentu baronu Mensthengenu iz pruske Šleziie. »Hlas« napoveduje, da se bodo storili odločni koraki, da se ta zastareli privilegij odstrani. Narodno gospodarstvo Cigani — velika nadloga kmečkega prebivalstva. Izmed mnogih nepovabljenih gostov, ki bi radi živeli od žuljev našega kmetijskega stanu na Dolenjskem, so tudi — cigani. Kot najbližji sosedje Hrvaške, kjer so jim Oorjanci najboljše zavetje in najpripravnejše bivališče, imajo ciganje v svojih sobratih onostran Kolpe vedno stiko in dogovore. Cim se jim na Hrvaškem ne zdi prav varno, prihajajo na to stran Kolpe. Ce jim tukaj oblastva stopijo na noge in jih bolj natančno kontrolirajo, umaknejo se za nekoliko časa na Hrvaško, v Istro ali dalje proti jugu. Odtod izvira, da pritožbe o ciganih nekoliko časa potihnejo, pa se zopet ponovč. Naši predniki so trpeli pred to vlačugarsko druhaljo, a zapustili bo-demo i mi te nomade še poznim rodovom. Posebno zelo so jih čutili v pretekli hudi zimi naši kmetje od obeh straneh Gorjancev in to povod tem vrsticam. Kakor vsem državljanom, dovoljinejo oblastva tudi ciganom prosto gibanje. Le kjer iih zasačijo pri beračenju ali pa kadar jim dohajajo pritožbe, tedaj se navadno naročuje žandarmeriji. da to ali ono ukrene. Tako sc po nekoliko ciganov bodisi zaradi beračenja ali tatvine po nekaj dni ali tednov zapre ali jih celo odda v korigendo v prisilno delavnico, ostale tolpe se umaknejo iz našega okrožja, ljudje se ne pritožujejo več in vse zaspi. Korenitega se pa ni ničesar zgodilo. Cez nekoliko mesecev se sodrga zopet prikaže in kmet je tam, kjer je bil popred. Oblasti sicer pravijo, če vam cigani delajo škodo, ovadite jih oblastvom in ta bodo storila svojo dolžnost. Lahko rečeno in tudi lahko storjeno. Vendar mnog posestnik na samijah se premišlja, predno bode cigane ovadil. Prvič, ker ima s tem le posla in piota do oblastnij iu ker si s tem nakoplje očitno sovraštvo omenjenih ljudij. Drugič, ker se teh ljudij upravičeno ail neupravičeno boji. Mar-sikako nesrečo v svoji hiši, pri rodbini ali pri živini pripisuje ciganskim vplivom. Iz lastne previdnosti, iz skušenj drugih ali iz vraže pusti ijh rajši v miru, rajši jim pusti neprostovoljno, da bivajo na njegovem pašniku ali hosti, kjer mu drva in drug les kradejo, v beračenju jih podpira s tem, da jim, četudi nerad, daje v bo-gajmč živila, obleke in druge stvari, samo, ua se mu ni bati kaj hudega pred njimi. Mnogokrat je ta bojazen upravičena, mnogokrat ne. Če bi se vsi posestniki ne ene vasi, ampak celcga okraja zjedinili in jim vsako podporo brezpogojno odrekli in obenem poklicali oblastva na pomoč, kmalu bi cigani iz njih okoliša zginili. To se pa žal navadno ne zgodi. Zato so pä razmere take. Če se jx) vsem tem vprašamo, kakšno škodo nam pa vendar cigani storé, da naj jih preganjamo, imamo kratek odgovor ta: Natančno dognati, koliko se stalno nahaja ciganov na Dolenjskem, je težko, ker se vedno menjavajo. Približno se pa vendar lahko trdi, da jih prebiva to ir, ono stran Gorjancev 500 do 600 duš. Vlada ima tudi neki ciganski kataster (popis vseh tu bivajočih in domačih ciganov). katerega vrednost in natančnost pa bode bržkone zelo iluzorična in nezanesljiva. Vsi ti ljudje hočejo imeti jedila, (če kaj zaslužijo in imajo denar: pijače), obleke, za svoje konjiče sena, za šotor slame., lesa za kurjavo, drva itd. Ce njih življenje le od strani opazujemo, mislimo, da so z malim zadovoljni. V resnici pa žive po dohodkih. Cim več zaslužijo, čim več priberačijo, nakradejo ali svojih izdelkov proprodadó. tembolj se menja način njih življenja. Pri njih lenobi, pri nestalnem zaslužku, ki je navaden le v poletnem času. pri običaju, da so navadno le nekateri moški, ki delajo, starci, ženske, otroci pa v šotorjih brez dela preležijo, je očividno, da precej več rabijo, kakor pa zaslužijo. In ta deficit naj krije kmetski stan. Ne da bi se pretiravalo, se lahko trdi, da pride na račun enega cigana za leto in dan, da si na nedovoljen način z beračenjem, kradenjem itd. pridobi, svoto od 311 do 360 K. Pri številu 500 do 600 oseb se pa to pozna. Svota 15.000 do 30.000 kron ni malenkost, posebno če se razdeli na primeroma majhno okrožje, na število prebivalstva, ki znaša le nekoliko tisoč ljudi, kakor je slučajno na Dolenjskem ob znožju Gorjancev, in je to obremenjenje stalno neprostovoljno. To dejstvo govori dovolj jasno, da je več kot preveč povoda, da se stopi tej navadni sodrgi kolikor mogoče na prste. O tem da bi iih zatrli, ne more biti tu govora. Ne le. da so preveč trdoživi, ampak način njih živ-Üenja jc zanje veliko preveč prijeten, kakor da bi se ga hoteli resno odvaditi. Želeti pa bi bilo, da bi se od strani mero-dajnih faktorjev zlasti od deželne vlade ukrenilo kaj naravnost odločilnega, trajnega, in tu imamo v mislih, da bi se zaukazalo onim okrajnim glavarstvom na Dolenjskem, kjer se drže največ cigani, da bi jih le te po žandarmeriji in po županstvih stalno nadzirala, niih premikanje iz kraja v kraj kontrolirala ter da bi zlasti njih način premikanja onemogočila. V ta namen bi bilo neobhodno potrebno neko policijsko nadzorstvo, ki je povsem opravičeno pri načinu beračenja in tatvin teh ljudij. Znano je. da se cigani neizmerno bojé žan-darmerije. Zato tudi vedo za vse patruliranje, vedo za njihove dolžnosti; po uniformi jih od daleč poznajo in se jim vedo umakniti. Vse te okoliščine otežujejo poslovanje žandarmerije. Vsekakor bi biio umestno, si na drug način pridobiti tajnosti teh ljudij, da bi se jim moglo krepko in izdatno stopiti na prste. Ne more namen teh vrst biti. da bi se ž njimi hotelo dajati dobre svete poklicanim ob-iastvom. s tem hočemo le javnost opozoriti na občutno breme, ki ga nosi naš kmetijski stan ob Gorjancih. In tudi to ne bi bili storili, če nas ne bi bila ravno pretekla zima o tem najobčutljivejše podučila, ko so te lačne no-madne sodrge, zlasti ženske in otroci sestradani, premrazeni. shujšani — v enomer po vaseh nadlegovali in bi moral človek imeti kamen v srcu, da bi se jih ne bil usmilil, K temu množina tatvin, ki so se po zimi doga-iale. In slednjič se opaža, da leto za letom narašča število tu bivajočih ciganov, zlasti otrok in žensk je toliko, da se .ie čuditi, odkod dobijo toliko hrane, kolikor iim je neobhodno potrebno za življenje. Z ozirom na vse to. izrazimo javno željo vseh tu živečih in od te sodrge nadlegovanih kmetov-posestnikov, da se zgodi kaj trajno koristnega v olajšavo teh neugodnih razmer. Narodni gospodar. XXX Draginja mesa. Zadnji čas se nam pogosto očita, zlasti po socialnih demokratih, da smo kmetje vzrok draginje mesa. ker živino predrago prodajamo. Kmetje pa zopet tožimo, da je živina pri sedanjih dragih delavskih močeh prepoceni ter se sploh kmetijstvo slabo izplača. Vprašanje je, kdo ima več od živinoreje, kmetje ali mesarji? Odgovor je lahek, ako pogledamo, koliko jih je ubožalo od mesarije, koliko obogatelo od kmetijstva. Kmetijski strokovnjaki trdijo, da se ne izplača kmetu rediti goved za mesarja. Kdor vč, koliko stane goved prej predno se izredi za mesarja, bo to gotovo potrdil. Mesarjem se ni treba preveč pritoževati, saj večinoma oni narekujejo ceno živini in mesu. Kadar je dosti živine naprodaj, mora kmet, ki je v sili, prodati, kakor se mu plača. Kadar je malo boljša kupčija, prodajajo naši kmetje, ki računajo, živino primerno mesnim cenam. Cim višjo ceno ima meso, tem dražji nastavim goved. Ako vem, da mesar prodaja meso po 1 K 40 vin. do 1 K 80 vin., nisem tako neumen, d2 mu bodem prodal goved po 64 K 100 kg žive vage. Računati mora danes kmetovalec. zato so šole. Gospoda zahteva šol in v šolah se uči računati. Kakor kaže. bodo letos vsled bogate košnje cene govedi stalne eli se tudi nekaj povzdignile. Mesarji bodo vsled tega, ker ne bodo lahko cen govedi po svoii volji določali, ceno mesu povzdignili, med tem ko takrat, ko je bila živina po ceni, niso cen pri mesu znižali. Poglejmo nekoliko nazaj. Od januarja 1906 do maja 1906 so bile cene mesu zmiraj enake, dasiravno je cena živini padala. Ko se je zaprla srbska meja, je cena živini poskočila, vendar ni bila stalna in je koncem junija padla, kar se je prej povzdignila. V začetku leta je bila cena govedi — v velikih mestih — 78 K za 100 kg žive vage, cena mesa 1 K 5.3 vin. 1 kg, cena živini je padla na 71 K, med tem je pa cena mesu ostala ista. Primerno tem cenam so tudi mesarji po deželi in manjših mestih uredili svoje cene, pa navadno niso cene slabcjemu mesu za toliko nižji, za kar je živina na deželi cenejša. V juliju in avgustu je imela goved nekaj višjo ceno, zato se je meso podražilo na 1 K 64 vin. kilogram. Od septembra do decembra so bile cene govedi spremenljive, v septembru so zelo padle, tako da srednja živina m imela nobene prave cene. ker je je bilo pre-obilo na trgu. Koncem leta je bila cena za težjo živino nekaj višja, pa se ie po zimi vsled po-maiijkanja kla;e zopet znižala. Kaj pa cene mesa? Ali so se znižale? Ne! Nasprotno, se le zvišale. In sedaj se že meso draži, ker kaže da bo živina dražia. Zakaj pa niso takrat, ko bi bili lahko, ceno mesa nekoliko znižali. Sicer naj pa mesarji gledajo, da iz prve roke goved kupijo, ne pa iz druge ali tretje. Kmetie tudi ne morejo biti vedno gluhi i in slepi, da bi pri tako visokih eenah mesa ! živino po ceni prodajali. Kakor meso, tako j živina. Naj pa enkrat mesarji za manjši zaslu-I žek delajo, saj so v preteklem času veliko ■ zaslužili. Po visokosti dnin se bodo morale i vravnati cene kmetijskim pridelkom. Kdor pa j misli, da kmet odira, naj kupi kmetijo, saj jih 1 ie zmirai dosti naprodaj, pa bode poskusil, koliko stanejo kmetijski pridelki. Kmetovalec. Slovarček najnavadnejših tujk. A in O. alfa in omega (prva in zadnja črka v grški abecedi), začetek in konec, glavna, najvažnejša stvar. A., a., anno, v letu; a. a. Chr. n., anno aute Christun natimi, v letu pred Kristusovim rojstvom: a. c., anno currčnte (kréente), v tekočem letu; A. D., anno Domini, v letu Gospodove m. à, frane, po, za; à 8 h = po 8 h. abbässo, ital. proč, doli. Abdera, mesto v Traciji, slavno po svojih preprostih prebivalcih (Abderiti); abderitski. smešen, neumen, malenkosten, abituriént. lat. dijak, ki je napravil zrelostni izpit. àblativ, lat., šesti sklon latinske sklanjatve, družilnik. abnormalen, lat. nepravilen; abnorniàinost, nepravilnost, abolicionlzem, lat. stremljenje, da se odpravi sužnost, zlasti kupčevanje z dekleti, abonnement, frane, (abonma) naročnina; abo- nént, naročnik, abonirati, naročiti, abórtus, lat. splav. ab ovo usque (uskve) ad mala, lat. rek: od začetka do konca, abscés, lat., tur. absénca, lat., odsotnost, nenavzočnost; raz-tresenost; absentirati se, oddaljiti, odstraniti se, ne se udeležiti, absint, lat., pelinovec, jako alkoholno žganje, absolóten, lat., neomejen; neodvisen, brezpogojen; skoziinskozi ; absolùtnost, brez-pogojnost; popolnost; absolucija, odpuščanje. oproščenje; absolutizem, neomejeno gos|)odstvo; absolutist, neomejen vladar; absolutorij, izjava, s katero se koga oprošča; absolvirati, odpustiti, oprostiti, končati, dovršiti, absorbirati, lat., vsesati, vsrkati; použiti; ves čas vzeti. abstlnént, lat., človek, ki ne vživa kake stvari, zlasti alkoholnih pijač; abstinenca, zdrž-nost. absträkten, lat., splošen, samo v mislih; ab-strahirati, odločiti, odvzeti; ne misliM na kaj. absurden, lat., nespameten, brezumen; dovesti koga ad absurdum, dokazati mu nespametnost, neumnost, abundänca, lat., izobilje, abózus, lat., zloraba. accelerando, ital., (ačelerando) vedno hitreje à conto, ital., (a konto) na račun, na odbitek. adägio, ital., (adadžo) počasi, nežno. vzne. seno. adaptirati, lat., prilagoditi. ad caléndas graecas, lat., (ad kaleiidas gre- kas) za nikoli, nikdar več. addio, ital.. z Bogom, adijo. adirati, ital., seštevati, adekvàten, lat., primeren, odgovarjajoč, adhezija, lat., sprijemljivost dotikajočih se teles; pristop, ad hoc, lat. (an hok). za to, v ta namen, adjektiv, lat., pridevnik, adjónkt, lat., uradni pomočnik; adjunktiira, urad pomočnikov, adjustiratl, lat., urediti; lepo obleči, adjutànt, fr., pomožni častnik, ad libitum, lat., po poljubnosti, poljubno ad majórem Del glóriam, lat., v večjo čast božjo. administracij. lat., uprava; podelitev; administrator, upravnik; delivee. admiràl. arabsko, načelnik brodovja. ad óculos demonstrirati, lat., solnčno-jasito dokazati. Adónis, grško ime; gizdalin, adoptiratl, lat., sprejeti koga za svojega otroka: spreieti. adoräcija, lat., češčenje, adorirati, moliti, častiti po božje, ad perpétuam memórlam, lat., v večni spo min. adrésa. lat., napis, naslov; dopis, prošnja; urnost, spretnost, adresänt. odpošiliatelj; adresàt. prejemnik; adresirati, nasloviti, priporočiti, aduläclla. lat. (nizkost), prilizovanie. adulteréclla. lat., ponareditev, skvarjenje. ad usum delphlni (delfini), lat., v uporabo delfina. t. j. francoskega kraljeviča, kateremu so prireiali v uporabo posebne izdaje knjig (klasikov), advént, lat., prihod (Kristusov), advokat, lat., zagovornik, odvetnik; advokatura. opravilo odvetnikovo. aféra. frane., zadeva, reč, stvar: boj, prepir; affaire d'honneur (afér d'onèr). častna zadeva, dvoboj; affaire d'amour (afèr d'amur). l'ubezenska zadeva, afékt, lat., močen, silen občutek, strast: afek-cija. trpljenje: nagnjenje, ljubezen, naklonjenost, dobrohotnost; afektiran, umetno narejen, nališpap. affettuòso (afetuóso), ital., ginljivo, srčkano, Ijubeznjivo. afirmativen, lat., trdiven; afirmäcija. zagotovilo, potrdilo; afirmirati, pritrditi, reči »dà«. w Samo 6 dni Havrc New-York Fraaooaka prakomonka druiba. Odpotuje »e iz LJubljana vaak torek. Vozne liata In pojaanlla daje samo Ed. àmarda obi. konc. potovalna pisarna LJublJ«n»i Dunajaka oeeta št. 18, nasproti znan« gostilne pri „Figovou". 2984 18-14 Hifta v Novem meatu, 19 korakov od glavne ceste se proda pod ugodnimi pogoji močno zidana, suha, s 3 stanovanji, skladiščem, pripravnim za vsako delavnico, 2 kletima, vodovo dom, vrtom in dvoriščem. Pismena vprašanja na I»an« Petri««, No.omesto, Kapiteljske ulice 2^4. 1580 2—1 i.1 j » ** ir 'i * I**I * 'ii"n ~ ......-»ti 11 Prihodnja številka „DOMOLJUBA" Izide dné 18.jullja 1907. Loterijske srečke. Dunaj, 13. julij 45 85 77 30 25 Gradec, 13. julij 78 76 9 32 24 Trst, 6. julij 6 5brx>. pa ceni in txm&s/Jivo-potovali na/ se obmtyo v AJubf/cuit 'Jiblvóvorshe ulice20. "išti/covrsfruiSPcjasnilii ikyo sc bmp/aòw. Istotam sprejmejo sa dobri in zanesljivi zastopniki. Pristno 1519 2-2 rudečo deteljo (inkarnatka) in repno seme, kakor tudi wsa druga semena priporoča tvrdka Josip Kordin Ljubljana, Pred Škofijo fttev. 3. Takoj se sprejme IOO izurjenih Kamnosekov (Oesteinsarbeiter) za alpinski rudnik. Tudi se odda enemu ali več podjetnikom napeljava rovov in prog. 1564 Rudniško oskrbnlštvo Hollersbach, 0. Pinzgau. Saško AltenbuiR. prehnika Atenburg ^ I Strojna, elektro, papir, H I avtomob. plin, vod tehn. jjggj Programizast. llleatilnino Najboljše poljedelske stroj«, posebno pa IVIlallllllCC mlatilnice za rabo na roko, kakor na vitel]' gepelj), bodisi da se isti goni z živino ali vodno mofijo, kakor čistilnice in razno drugo orodje priporoča trgovina z železnlno „Merkur", P. tlojdlč, Celie. Bogata zaloga travrz, cementa, vodovodnih cevi in naprav, cevi iz kamenščine, voznih in komatnih nepremočljivih plaht. 1526 VI|adoo it prlporot« ............................ trgovina a klobuki in čevlji Ivan Pofflesnik nI. Uobllano. Stoti trg ite®. 10. Velika «aloga. — Solidne blago — Smerne «ene. . 2178 S2-42 _ za le K 2'50 dobi vsak krasno srebrno Gloria žepno uro sistem Roskopf-patent na sidro, 30 ur natančno idočo za kar se jamči 2 leti. Vrhu-tega pozlačeno primerno oklop. verižico za le K 2-50, 3 kom. z verižicami vred 7 K. Pošilja po povzetju tovarn, zaloga švicarskih ur 1553 10 1 S. UM, Krakov 95II. § r-» t r. t-1 X" » o »s f Ü n o. .-3 r rt n 2 — i» s T® ü 5 --3 < S «a 2 yg W*T3 — — ^ r-L^ — b» : ! p rr 71 i a g • « z < iT - ff TO »<2 * <» 2 ■ *U 3 "> i I. TO O 3 1 r* <0 O fil i I Ne kupite nobene ure iokitt nliM prej.ll Mjsg. ?» Lik.*» Mnlka : un. I«.t.ft u. g) «'M •rat:M . ... I- . d.oj.t» pekrorom . t'— i • srebr. d B I*— pioek. ] Uw i» . . I M pr.». Ko.iorf-p.Mo«. . 4'M pr»s. ,Om«p." . . . 8'ta ■nbr. «Klop.. ?«rlfio« „ 1'— 14 karatne zip t« an . „ S SO i4kir»tn» zl.te Tcrlf. . 10*— Kk.mtsIlUlI pntanl . « — •troike an 70 ca . , I SO L blti.B liki ZTonu . . 6 — • godb....... « - • hlirlH ..... 1*60 lahlojs j ar. . . . B S*30 oadiike ...... 1*90 „ pon^l.. Uč» . 1 «0 dTojalm ZTODOra . , 1'fiC t-adllk« i bltj«. In iTonenjem liki zvona „ 1*50 Iril.t.. plim. n j »mitro, u .primerno deur uuj. H»zpoflll . po non.tju Maks Böhnel arar, z.pris.l«Bl sodai cenilec Duna], VI., Margara-thenstr. 27(r laslnl blat) Zahtevajte moj cenik • 2000 slikami tastoni In poitnln. prosto. NaJbolJSl čejkl livori Ceno posteljno perje! kg sivega. dobro skubljenegs K 2-, boljšeg: K 440. 1 kg belega, skubljenegs K 8-60, puhislegs 5 K 10 v. 1 kg prsv finega, sneino-beleg«, skub- Ifeneg. K 6 40, K 8 —. Pri niroCllu S kg Iranko. IzfotOTljene postelje, p^S^Ä^d"."; višnjevega sli rnmtnksilega nanklnga, I pernica 170 cm dolga, 116 cm ilroks. z novim sivim trpežnim perjem 10 K, s linim puhastim sivim perjem 12 K, 14, z najfl-nejiim sivim puhom K 16 I vzglavnik 80 cm dolg. 58 cm iirok K 2*80, K 3 40, K 4—. Poillja po povzetju K IS'- dalje franko. "44 10-5 Zamena dovoljena, blago se vzame franko nazaj In vrne denar za neprimerno blago. S. BENISCH, Defenice 71, iumava, (Seiko. ^ I. kranjsko podjetje ca umetno steklarstvo In slikanje na steklo ===== Aug. Agitola, Dunajska celta 13a, poleg,Flgovca' •c priporoča prečastltl duhovščini in p. o. •lavn. občinstva za napravo cerkvenih okno? z umetnim steklarstvom ali slikane na stekle, stavbenih del, napravo okvirov, Itd. Itd. — Ima tudi v zalogi različno porcelansko In stekleno posodo za namizje gostiln In zasebnike, svetilke, okvire itd. po najnižjih cenah. - Narisi, ceniki in proračuni na zahtevo zastonj, mnoga spričevala za dovriena dela so cenjenim odjemalcem v ogled na razpolago. 1804 53—49 Za 5 vinarjev si more vsak preskrbeti prednosti prt nakupu blaga za obleko, kakortmh sicer nI dobiti, kdor prosi po dopisnici za vpo-slatev vzorcev pri veliki trgovini bratje Lechner v Gradcu, železna hifia. To ne stane nič, na Izbero pa ima vsak najmodernejše blago za damske obleke črno In barvano perilno blago, posteljnino, oksford, loden, sukno, vse vrste platno za perilo in posteljno opravo, in mnogo drugih predmetov, poleg cenika o vseh vrstah perila i. t. d. — Zložno si more vsak doma izbrati in potem kar najceneje izvriiti najboljši nakup. Mnogo hiš naroča ie celo vrsto let vse svoje potrebščine le od tam, ker so se prepričali, da ima ta strogo reelna trgovina pred očmi edino zadovoljnost svojih odjemalcev. 1311 12-6 ■ajboljfta domač* krapčilo za žalodao •-■ (katero tudi gospodje zdravniki radi vlivajo) je rastlinski liker „FLORIAN" •d rastlinske destilacije .FLORIAN' v Ljubljani. Dobi se pri vseh boljših trgovcih. Varujte se, da ne bodete prevarjeni a kakim drugim, slabim izdelkom! Pristno je samo blago pod imenom „FLORIAN" iz Ljubljane. pozor I Člfajl pozorl Slavonska biljevina Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno In z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi — pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. itd. Delovanje Izborno, vspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali Ce se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: 2443 20—19 P. Juri&iča, lekarnarja v pakracu SI. 65. (Slavonija). U^PnPP 5 Primerno šolsko izobrazbo WwiSSSSSw se ^koj Sprejme v trgovino z mešanim blagom pri Anton Lavrenčiču v So-draiici. 1572 Nsjboljic Švicarske ure. zlatnina In srebrnina »e dobe po ns|nli|lh cenah prt sloveči domaČi tvrdki 357 26 -.'I H. Suttner, orar Ljubljana, Olavnl trg, nasproti rotovfa. Prosim zahtevajte nov velik cenik, kateri je ravno iziel In • e polije zastonj In polt. prosto Nova bogata Amerika! Suša k m pri Reki najde vsak, ki se obrne na Ivana Rebreka, novo Ameriko Prvo prometno in obmorsko mesto Reka in Suš-k. obdana s slovitimi leto iSči kot Opatija, Lovrano, Cerk/enica itd., je kra|, kamor dojde z veh delov sveta najvišja gospoda. Ondi je nastala velika potreba službujočega o-obja, in toraj dobi tu vsak, ki želi služiti, res novo Ameriko! Poživljam torej vse, ki iSčejo službe, da se obrnejo na mojo posredovaln'co in zagotovljeni naj bodo, da dobe dobro plačo in službo. Potrebujem takoj 80 raznih kuharic t m:.sečno plačo od 20-100 K, 50 sobar c za boljše hše po 20 30 K, 160 raznih služabnic po 16—ä0 K mesečno, 60 ratnih slug, kočijažev itd Nadalje potrebujem 100 raznih obrtnih delavcev ter veliko število mladeničev od H 15 gtd. za vajence pri raznih obrtih in trgovinah. Isto tako se dobi vse gori navedeno osobje v mojem zavodu. Vsi oni, ki iščejo službe, ali ki iščejo uslužbencev in obrtnih moči, naj se obrnejo na moj zavod. Za odgovor naj se priloži znamka - Z odličnim spoštovanjem 1460 3—3 Ivan Rebrek, imejitel zavoda na Sušaku, Zvonimirova ulica 96. Telefon 857. I.Ja|at«| lo odgovorni artdaU Dr l|nacl| Žitnik. Pozor mlinarji! bujem za takojšnji nastop proti dnevni plači 3—4 krone. Oglasijo naj se samo tisti, ki poznajo in so že delali v kugelmlinu (Kugelmühle). Pismene ponudbe na Miha Rosman, teh. urad. v c. kr. priv. cementnih tovarn v Kamniku. i«4 Naznanja se, da se bo 1552 lovska pravica obò. Zg. Tuhinj, dné 20. julija t 1. ob 9. uri dopoldne pri c. kr. okr. glavarstvu v Kamniku, potom javne dražbe za pet let v zakup oddala. Županstvo Zg. Tuhinj, dné 10. julija 1907. Jernej Hribar, župan. Tiskala • „Katoltlka i iskan.»' f