TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino^ Industrijo lit obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za % leta 90 Din, za M leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XVII.	V	Ljubljani,	v	soboto,	dne	13.	oktobra	1934.	štev.	116.
ftcevczeU Ucatiei/sUa (Mast
HcuncsUtiUi
Po določbah ustave izvršujejo kraljevsko oblast v primeru prestolonaslednikove mladoletnosti posebni kraljevi namestniki, ki jih imenuje kralj s posebnim, aktom ali oporoko. Kakor smo že objavili v prejšnji številki, je imenoval Nj. Vel. kralj Aleksander I. za namestnike: princa Pavla, bana dr. Peroviča in univ. profesorja dr. Stankoviča, za njih zamenike pa ar-mi jakega generala Tomiča, senatorja Ba-njanina in senatorja dr. Zeca.
Preden prevzamejo namestniki kraljevsko oblast, morajo po določilih ustave prisedi pred zbranim Narodnim predstavništvom^ da bodo zvesti kralju in da bodo vladali po ustavi in zakonih. Namestniki skrbe tudi za vzgojtf nedoletnega kralja, dočiim upravljajo kraljevo premoženje posebni skrbniki, ki jih določi kralj z oporoko. Če pa kralj ni določil skrbnikov, potem imienuje te namestništvo.
Dokler namestniki ne prisežejo, izvršuje kraljevsko oblast vlada.
Da se morejo vsa ta določila ustave izr vesti, je bila za četrtek dopoMne sklicana seja Narodnega predstavništva, to je skupna seja Narodne skupščine in senata.
Zgodovinska seja Narodnega predstavništva
Pročelje poslopja Narodne skupščine je bilo odeto v črnino in je tako že na zunaj razodevalo, da bo v skupščini zgodovinska seja, ko se bo Narodno predstavništvo poklonilo spominu velikega kralja in izročilo kraljevsko oblast namestništvu.
Turobno razpoloženje je vladalo v dvorani, ki je bila vsa odeta v črnino, ko je točno ob 11. uri vstopila v skupščinsko dvorano celotna vlada z ministrskim predlsedlnikom Uzunovičem na čelu. Nobenega običajnega vzklikanja ni bilo, žalna tišina je vladala po vsej dvorani.
Ko ®o ministri zavzeli svoja mesta, je otvoril sejo predsednik senata dr. Tomažič, ter dejal:
»Otvarjam današnji skupni sestanek senata iini Narodne skupščine, ki je sklican na podlagi čl. 42 narodne ustave. Prosim tajnika Kovača, da prečita akt kraljevske vlade senatu in Narodnemu predstavništvu.«
Nato je tajnik prečital žalostno obvestilo ministrskega predsedništva, da je Nj. Vel. kralj Aleksander I. mučeniško dokončal svoje življenje dne 9. oktobra v Marseillu.
Mnogi poslanci in senatorji so tedaj glasno zaihteli ter zaklicali »Slava mu!«. Šele čez nekaj časa je mogel tajnik nadaljevati:
»Prestol je zasedel njegov prvorojeni sin N j. Vel. kralj Peter II.«
Glasno j« zadonelo po dvorani: živio kralj! Živel kralj Peter II.!
Ko so se ovacije nekoliko polegle, je pnečital tajnik Kovač akt o imenovanju namestništva, protokol o otvoritvi tega akta in sklicanje Narodnega predstavništva za 11. oktober s tem dnevnim redom:
1.	Zaprisega narodnih poslancev in senatorjev, 2. zaprisega kraljevskih namestnikov in njih zamenikov.
Predsednik senata dr. Tomašič se je na-
to v vznesenih in globoko v srce segajočih besedah spominjal velikih zaslug pokojnega kralja ter njegovega zadnjega sporočila: čuvajte Jugoslavijo!, katero bodo vsi izpolnili do konca. Svoj govor je zaključil z besedami:
»Skušali bomo slediti velikemu kralju mučeniku, ki je bil predstavnik vseh najlepših vrlin našega naroda. Sledili mu bomo z zahvalo, ki jo zasluži zaradi svojega dela. S svojo smrtjo je zadolžil tudi ostali civilizirani svet. Naj bo med nami večna hvaležnost pokojnemu kralju!
Naj m/u bo večna slava in mir veliki njegovi duši! (Glasni vzkliki »Slava mu!« so zadoneli po dvorani.)
»Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II.!« (Glasni vaiklilki: »Živel kralj Peter II.! eo pretrgali tišino.)
Nato so vsi poslanci in senatorji prisegli zvestobo kralju Petru II. in prisegli, da bodo čuvali edinstvo naroda, neodvisnost države ter ustavo im da bodo delali
Mladi kralj Peter II., ki se je šolal v
Angliji, je izvedel o strašni nesreči, ki je zadela njega in vso Jugoslavijo, ko se je igral s svojimi sošolci. Težko nalogo, da mu je sporočil žalostno vest, je prevzel ravnatelj zavoda. Sprva mladi kralj sploh ni mogel pojmiti vesti, nato pa je glasno in obupno zajokal.
Med tem so že pripravili vse za njegov odhod v domovino. Na železniški postaji so ga že sprejeli s kraljevskimi častmi. Iz Londona je odpotoval v spremstvu ru-munske kraljice matere.
Ko je bil vlak nekaj postaj pred I^ari-zom, se je vlak ustavil in kralj Peter lije izstopil ter se v avtomobilu odpeljal v Pariz, da se je s tem ognil velikemu sprejemu, ki mu ga je pripravljalo pariško prebivalstvo.
Iz vsega srca je pozdravila
Vsa Ljubljana je včeraj na mah oživela, ko je prišla vest, da se pripeljeta skozi Ljubljano Nj. Vel. kralj Peter II. in Nj. Vel. kraljica Marija. Takoj se je pričelo pripravljati vse, da slovenska prestolnica čim sivečaneje pokaže svojo vdanost naši vladarski hiši. Kakor Ljubljana, tako pa tudi vsa Slovenija ob železniški progi, po kateri se je vozil novi kralj. Če je ob tej silni izgubi sploh mogoča kakšna uteha, potem je mogla vsaj nekoliko zmanjšati bolest mladega kralja ljubezen naroda, ki ga je objela takoj, ko je stopil na jugoslovanska tla. Mladi kralj se je mogel takoj ob povratku v dbmovino prepričati, da more uspešno nadaljevati delo svojega viteškega očeta, ker je ves narod z njim. In to je oni svetli žarek, ki je posijal v današnje dneve splošne žalosti in ki dviga srca, da zrejo z vsem zaupanjem v lepšo bodočnost jugoslovanskega naroda.
Vsa Gorenjska se je z vnemo pripravljala, da sprejme mladega kralja in njegovo težko preizkušeno mater čim sveča-neje in čim prisrčneje. Povsod so zbirali cvetje, pletli vence, da jih oddajo na dvor-
v blagor naroda. Nato so podpisali še formularje o položeni prisegi.
Prihod namestnikov
Med tem se je odpeljal iz kraljevega dvorca na Dedinju N j. Vis. princ Pavle in prispel točno ob 11.30 pred' Narodno skupščino, kjer so ga pričakovali oba dlru-ga namestnika, vsi trije zameniki, vsa vlada im celotno predsedništvo skupščine in senata.	'
Ko se je princ Pavie na kratko pozdrav vil z vsemi, je odšel v dvorano, kjer so ga vsi poslanci in senatorji glasno pozdravili. Noto so zavzeli vsi namestniki svoje mesto na posebnem odru, desno od predsedniške mize.
‘Nato je dr. Tomašič nagovoril kraljeve namestnike in jih pozval, da v smislu ustave prisežejo zvestobo novemu kralju ter prieežejo, da bodo čuvali edinstvo naroda, neodvisnost države) in dia bodo vladali po ustavi in po državnih zakonih.
V	stanovanju poslanika Spalajkoviča se je sestal tudi s kraljico Marijo, ki je med item prišla iz Marseilla v Pariz. Svidenje med materjo in sinom je bilo nad vse ginljivo in pretresujoče.
Ob 11. dopoldne je bilo intimno kosilo v hiši poslanika Spalajkoviča. Kosila so se udeležili: N j. Vel. kraljica Marija, N j. Vel. kralj Peter II., gospa Spalajkovič, dvorna dama Grujičeva, zunanji minister Jevtič in poslanik Spalajkovič.
Pred koncem kosila je poslanik Spalajkovič izrekel ganljivo zdravico novemu kralju, prvo zdravico, ki jo je doživel, in v njej izrazil velike nade, ki jih ves jugoslovanski narod goji na novega kralja.
Zvečer je Nj. Vel. kralj Peter II. odpotoval v spremstvu svoje matere v svojo domovino.
Slovenija novega kralja
ni vlak. Postaja v Jesenicah je bila vsa v črnini. Zastopniki vseh gorenjskih občin so prišli na kolodvor, vsa Gorenjska je bila zbrana, da se pokloni svojemu novemu vladarju.
Iz Beograda so se odlpeljali novemu kralju naproti ministri dr. Demetrovič, Kojič in Gjorgjevič, predsednik skupščine dr. Kumanudi in podpredsednik senata dr. Ploj, iz Ljubljane pa ban dr. Marušič, senatorji Hribar, dr. Ravnihar, dr. Rožič, dr. Gregorin, župan dr. Puc, divizijonar Cuka-vac in drugi.
Takoj ko se je vlak ustavil na Jesenicah, sta izstopila kralj Peter in kraljica Marija za njima pa zun. min. Jevtič. Kralj je bil -gologlav, vidno utrujen od žalosti in dolge poti Glasno so zaihteli nekateri, talko se jim je zasmilil mladli kralj, ki je moral že tako zgodaj občutiti trdo pest življenja.
Nato so pozdravili kralja, in sicer: dr. Kumanudi za skupščino, dr. Ploj za senat, dr. Marušič za Dravsko banovino, dr. Puc za slovensko prestolnico, dočiim mu je podal divizijonar Culkavac raport.
Ko so namestniki in zameniki prisegli,, so s tem prevzeli tudi kraljevsko oblast.
Narodno predstavništvo je nato soglasno in z glasnim odobravanjem sprejelo predlog, da se blagopokojnemu kralj« Aleksandru I. dodeli naziv:
»Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj«
S	posebnim sklepom je nato sklenilo Na>-rcdno predstavništvo, da se ta sklep takoj sporoči N j. Vel. kralju Petru II. in Nj. VeiL 'kraljici materi.
V	znak žalosti zaradi smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedvnitelja je naita predbednik dr. Tomašič zaključil skupno sejo senata in Narodne skupščine. Prihodnja seja se skliče pismeno. Z glasnimi vzkliki novemu kralju so se nato razšli poslanci in senatorji.
Po zaprisegi kraljevih namestnikov jel stavil predsednik vlade kraljevemu namestništvu na razpolago svoj položaj in položaj vsega kabineta.
Kraljevo namestništvo pa je sklenilo, da ostani kraljevska vlada na svojem' po-(ložaju.
Po oficiataem pozdravu sta kralj ih kralj ica-mati odšla nazaj v voz, dočim je vsA občinstvo še naprej navdušeno pozdravljalo kralja Petra II. in njegovo mater.
Ob 20.50 je krenil dvorni vlak proti Ljubljani. Na vseh postajah velike množice udanega ljudstva in povsodi burne ovacije kralju.
Čimbolj se je bližal vlak Ljubljani, tembolj goste so bile množice ob progi. Od prelaza na Dunajski cesti pa do gL kolodvora pa je bil ves ogromni prostor ena sama valujoča množica.
Že mnogo pred prihodom vlaka je bil peron nabito poln. Vsa narodna dlruštva, vse oblasti, vse korporacije, vse je bilo zastopano na kolodvoru.
Ob 22.10 je privozil dvorni vlak. Za-orili so klici: »Živel kralj Peter II.«, »Živela kraljica Marija!«, »Slava kralju Aleksandru!«
Pri oknu salonskega vagona se je razgrnila zavesa in pokazal se je novi kralj Peter II., za njim pa vsa v črnem kraljica Marija.
Zopet so zaorili navdušeni klici, oči vseh pa so se osolzile, ko so gledale izmučeni obraz mladega kralja.
Ves čas, ko je stal vlak na peronu, jo narod neprestano pozdravljal svojega kralja in mu izrekal s tem svojo vdanost.
Kralj in kraljica-mati sta se prisrčno zahvaljevala za pozdrave, kar je množico še bolj navdušilo.
Ko se je vlak pomikal proti vzhodu, so še enkrat zadoneli v vsej sili živio klici novemu 'kralju, nato se je začela množica razhajati v zavesti, da je splošna žalost nerazdružljivo združila narod s svojo vladarsko hišo. In znova je vsakdo prisegel
v	svojem srcu, dla mora biti do konca izvršeno veliko sporočilo viteškega kralja, da je naloga vseh nas le eno, da zvesto in neomajno
čuvamo našo Jugoslavijo!
ftf. M. \Ual{ fieiec st venil v Jugastcu/ifr
Ir	*
Ocofrcatn p&tyce&*tiU
svecah&sti
Iz Beograda razglaša Državni odbor za pogreb program pogrebnih svečanosti za viteškim kraljem Aleksandrom I. Zedini-tfeljjam.
Kr. vojna ladja »Dubrovnik«, prispe v »plitek« pristanišče v nedeljo, dne 14. ok-fobm ob 6.30 zjutraj. (Prihod ladje se je sakašhU, ker je vežita ladja nekaj časa v težkem viharju.) »Dubrovniku« nasproti odpluje vsa naša bojna mornarica. Vse ladje spuste oh prihod« J Dubrovnika« zastave na pol droga. Prihod rušilca »Du-htvvnik« v naše vode haznanijo topovski strelk Dokler bodo posmrtni ostanki viteškega kralja v Splitu, bodo topovi oddali vsakih pe?t 'minut en strel. Ob istem času bodo streljali topovi tudi v Beogradu in vseh banovinskih mestih.
V Splitu bo svečan sprejem posmrtnih oitaukbv kralja Aleksandra. Sprejema se udeleže: vsa vlada, predsednik senata in podpredsednik Narodne skupščine, zastopniki vojske, vseh Oblasti, društev, šole in meščanstvo.
Ub 10. dopoldne odpelje posebni dvorni vlak kraljevo truplo v Zagreb, kamor prispe vlak ob 21.40. Tu se poklonijo spomi-hu velikega kralja pred njegovim truplom vsi zastopniki oblasti, vojske in prebivalstva.
V ponedeljek, dne 15. oktobra ob 5 odide posebni vlak s posmrtnimi ostanki viteškega kralja v Beograd, kamor prispe v
. ponedeljek ob 13.40. Skozi postaje bo Vozil vlak Z zihknjšano hitrostjo, Uštavil pa se bo le na nekaterih postajah.
Sprejema v Beogradu se udeleže kralje-
vi	namestniki, vlada ter zastopniki vseh Oblasti, vojske in prebivalstva. Truplo prepeljejo iz postaje v spremstvu vojske v stari dvor, kjer bo kratko cerkveno opravilo. Nato se položi truplo na mrtvaški oder, kjer ostane vfts 4or«k in »rede. Pristop prebivalstvu ho dovoljen od d. do 22.
Dne 16. in 17. oktobra prispejo tuje delegacije in odposlanstva iz Jugoslavije. Venci se bodo polagali dne 16. in 17. t. m. od 6. do 1?. in od 14. do 20. Opolnoči bo prenos zemskih ostankov velikega kralja v S&borno cerkev, kjer bo veliko opelo od 7.30 do 8.15, Nato krene pogrebni sprevod iz Saborne cerkve do bulvara Osvobojenja in od tu na Oplenac. Okoli 14. ure bo pa-rastos v zaduižbiui, v kraljevi cerkvi sv. Jurija, kjer polože ob 14.30 z vsemi vojaškimi častmi posmrtne ostanke viteškega kralja k zadnjemu počitku. Med polaganjem posmrtnih ostankov v kripto bodo zvonili zvonovi po vseh cerkvah Jugoslavije, v prestolnici in v banovinskih mestih pa bodo oddajali iz topov častne strele. Podrobnosti pogreba se objavijo kasneje.
Lepa gesta Mussolinija
Italijansko mornariško ministrstvo /je uradno vprašalo, kdaj pride »Dubrovnik« v italijanske vode, ker bo izkazala italijanska vojna mornarica zadnjo čast našemu kralju. Mornarica bo čakala »Dubrovnik« v Messinski ožini in nato spremila ladjo do jugoslovanske obali.
Angleška mornarica
ki bi že morala zapustiti Split, je ostala v Splitu, kjer počaka na pozemske Ostanke kralja Aleksandra, da tudi ona izkaže našemu mučeniškemu kralju zadnjo čast.
Iz vsega sveta prihajajo vedno nove sožalne brzojavke
Kako silen je vtis in kako splošno obsoja ves svet strašni marsejski atentat, o tem živo pričajo brezštevilne sožalne brzojavke, ki neprestano prihajajo v Beograd iz vseh delov sveta. Vsi vladarji in vsi predsedniki vlad brez izjeme so izjavili svoje sožalje. Pa tudi cela vrsta prominentnili osebnosti svetovnega slovesa. Posebno toplo brzojavko je poslal tudi naš veliki Tesla, ki se je pri tej priliki javno oznani! kot rojak na'š!e domovine.
Vodstvo zunanjega ministrstva Francije
je prevzel sam predsednik vlade Dou-'imergue. Francoska zunanja politika ostane neizpremenjena.
Vse naše gospodarske organizacije brez izjbme so počastile spomin blagopokojneg« velikega kralja Aleksandra s posebnimi žalnimi sejami, ki so bile viden dokaz, kako globoko je bila vsidrana v srca naših gospodarskih ljudi ljubezen do viteškega kralja Aleksandra t., našega Zedinitelja. Svečano je bMa ha vseh teh komemoracijah naših gospodarstvenikov podana zaobljuba, dtet bodo vsi rtaši gospodarski ljudje % vso zvestobo in do konca izpolnjevali zadnje sporočilo velikega kralja ter čuvali tjubljeho Jugoslavijo do svojega žadujega diha. Prav tako odločno pa so pri tej priliki poudarili svoj« Zvestobo kralju Petru II. in vsemli kraljevskemu domu.
žalna seja Zbornice za TOI
Točno ob 12. so zagorele v orne flore ovite luči v palači Zbornice za TOI, v pred-sedstvesii dvorani pa so goreli pred veliko sliko Nj. Vel. kralja Aleksandra bronasti kandelabri.
Vsi člani predsedstva zbornice, vsi tajniki so se v svečanih oblekah razvrstili ob 'inlizi. V imenu banske uprave se je udeležil seje višji svetnik Borštnar.
Z zastrtim glasom, vidno ganjen, je noto rapregovorik predsednik Zbornice Ivah Jelačin te globoko občutene besede: »Žalostma dolžnost me je doletela, da Vas povabim k žalni seji zborničnega predsedstva. Usoda je hotela, da je padel od zločinske roke zadet naš hrabri in Veliki kralj Aleksander Karadjordjcvič.
Ves kulturni svet obsoja ta strašni dogodek in tudi has je v globino duše pretresla ta žalostma vest. Od svoje mladosti je stremi! pokojni veliki naš kralj Aleksander Za vzvišenim1 čilijem zedinjenja južnih Slovanov in damo mu je bile doživeti s pokojnim njegovim očetom velikim kraljem Petrom I. osvobajanje jugoslovanskih b*a-tov.
Ih kb je dosegel ta svoj l*t naš
almi cilj, tedaj je z nadčloveško vnetno f>oi svetil svoje življenje samo resnemu in plemenitemu delu za konsolidacijo naše domovine.
V	zgodovini narodov bo s svetlimi črkami zapisano ime velikega pokojnega kralja Aleksandra, v naših srcih pa mu borno ohranili trajen in hvaležen, spomin z zaobljubo, da hočemo tudi mi predstavniki slovenskega gospodarstva s še povečano vnemo slediti svetlemu vzgledu velikega pokojnika pri delu za konsolidacijo kraljevine Jugoslavije. S temi čustvi v srcu odredim v počaistitev spomina na velikega pokojnika enominutni molk.
Večna slava njegovemu spominu!
Bog živi novega mladega kralja Petra II.!	.
Čuvajmo Jugoslavijo!«
Sožalna brzojavka Zveze trgovskih združenj
Visoki rogentski svet kraljevine Jugoslavije,
Beograd.
»V najgloblji žalosti izraža trgovstvo D ravske banovine naj iskrenejše sočustvovanje Visokemu kraljevskemu domu. Ob mučenišlki smrti Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra, našega velikega vladarja, junaškega in plemenitega voditelja Jugoslovanov, izjavljamo nezlomljivo zvestobo in udanost Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II. Čuvati hočemo Jugoslavijo!
Žveza trgovskih združenj Dravske banovine Ljubljana.
Predsednik Kavčič.«
žalna seja trgovskega društva »Merkur«
Ob 19. uri je bila v četrtek, dne 11. oktobra v Trgovskem domu žalna seja Trgovskega društva »Merkur«.
Zaradi odsotnosti društvenega predsednika je otvoril sejo podpredsednik Albin Smerkolj ter s tern žalnim govorom proslavil spomin velikega kralja ter poudaril zvestobo trgovstva novemu kralju.
»V mračnih večernih torkovih urah so se raznesle tužhe in strašne vesti, da našega velikega vladarja in najboljšega očeta, kralja Aleksandra I. ni več. Na zavezniških francoskih tleh, ko je nameraval na posebno svečan način potrditi to prijateljstvo, je postal žrtev podlega in zahrbtnega zločina.
Naša srca «0 vztrepetala v neizmerni boli. Nismo mogli razumeti in nismo mogli doumeti, kako naj bi bilo res, da se je kruta usoda posiužila roke gnusnega zločinca,
ter segla pO 01! eni, ki nam je bn najdražji. Kje bi se našel človek, ki bi hotel uničiti življenje maj večjega nosilca in pobornika mirovne ideje in velikega zagovornika bratstva itt ljubezni med narodi!
A vendar je res! Našega najdražjega vladarja hi več! Zadet v globino duše se sklanja jugoslovanski narod nad truplom svojega največjega sina, viteškega in junaškega vladarja, ki je vteleševal naše najvišje težnje in naša najsvetlejša hrepenenja. Padel je kot mučenik, kot heroj, kot najdragocenejša žrtev za srečo, veličino in za slavno bodočnost jugoslovanskega naroda!
Nesreča, ki nas je zadela, je neizmerna, tako da smo onemeli pred strahoto te tragedije, katetre obseg smo ratzumeli šele sedaj, ko ga ni več in je odšel za vedno.
Toda divjaška roka je mogla pretrgati nit življenja našega blagopokojnega vladarja, ni pa mogla uničiti njegovega velikega duha, ki je nesmrten in živi med nami. Divjaška roka ni mogla ustaviti njegovega zgodovinskega poslanstva, ker ideja, katere največji in nesmrtni pobornik je bil blagopokojniik, gre nevzdržno svojo pot naprej; vrgla je svojo setev, ki donaša že bogate sadove. Zaradi tega govore naše srca in naša čuvstva: On ni mrtev, on je še vedno živ in živel bo med nami na veke! Ni je sile na «v*tu, ki bi n«m ga mogla vzeiti!
ZjAo *Wldi fce klonimo a duhom! Se to-^mo, ker (dihamo besed, da bi izrazili našo bol. Zavedamo se velike dedščine, ki nam jo je »stavil, zato gledamo naprej, le naprej v bodočnost!
Na ušesa nam udarja šepet njegovih poslednjih besed, oporoka njegove velike duše, ki se jč hočemo sveto držati in izvin-sevati jo, ker le na ta način se bomo izkazali vredne in hvaležne njegovemu velikemu spominu:
»Čuvajmo Jugoslavijo!«
Slava najboljšemu sinu našega naroda, velikemu junaku, modremu državniku kralju Aleksandru Prvemu!
Naj živi 'kralj Peter II.!«
žalna seja Društva industrijcev in veletrgovcev
Upravni odbor Društva industrijcev in veletrgovcev se je na posebni žalni seji, dne 10. oktobra poklonil spominu blago-pokojnega kralja Aleksandra I. Po soglasnem sklepu je bila nato regentskemu svetu odposlank brzojavka te vsebin©': »Pretreseni po strašni narodni nesreči, ki je iztrgala iz naše srede velikega vodni-ka-junaka in pobornika miru kralja Aleksandra I., izrekamo globoko sožalje z obljubo neomajne zvestobe Nj. Vel. (kralju Petru II.
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani.
Predsednik Vidmar Stane.«
žalna seja uprave Združenja trgovcev v Ljubljani
Pod veliko, a florom zavito sliko Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja se je zbrala v četrtek ob 11. uri dopoldne v predsedstveni dvorani Trgovskega doma vsa uprava Združenja trgovcev v Ljubljani. Turobna tišina je vladUla, vsi člani uprave ©o bili vidno ginjeni, ko je predsednik Karel Soss otvardl žalno sejo s tem žalnim govorom:
»V globino srca strti in presunjeni z neizmerno žalostjo stojimo pred težko in trpko resnico strašne nesreče, ki je zadela maš jugoslovanski narod.
Zločinska Toka je prestrigla nit življenja
ljubljenemu narodnemu kralju zedinit el ju Aleksandru I., kralju Jugoslavije in trajnemu gradi tet ju miru.
Ves jugoslovanski narod plaka potrt za svojim kraljem. Danes, ko ga tii več in ko ves svet občuduje njegovo junaško in nesmrtno delo, šele občutimo, kaj smo s smrtjo našega kralja izgubili.
Junaški borce v vojski, apostol miru v zapečete m delu, je nadaljeval oporoko bla-g »pokojnega očeta Osvoboditelja kralja Petra I. ter ustvarjal • svojini modnim in premišljenim delom napredek in blagostanje države, da1 se je utrdilo tudi naše narodno gospodarstvo.
V tem resnem trenutku se obračajo naše oči v sedanjega našega državnega voditelja in kralja Petra II., ki bo nadaljeval veliko dalo po svojem blagopokojnean očetu,
Naša sveta dolžnost je, da združimo vse svoje pozitivne sile in napore za srečno bodočnost našega naroda in velike ter močne Jugoslavije (ter se oklenemo v tej težki usodepolni uri naše kraljevske hiše z iskreno vero v bodočnost.
Slava spominu kralja Aleksandlna I.
Živel kralj Peter II.
Bog čuvaj Jugoslavijo!«
Uprava Združenja je nato odposlala to (ožalno brzojavko:
Ministrskemu predsedniku Nikoli Uzuno-viču, Beograd.
Neizmerna bol je zadela naše gospodarstvo s tragično smrtjo našega prevzvišene-ga narodnega kralja Aleksandra I. Ljubljansko trgovstvo plaika za svojim kraljem in prisega neomajno vdanost novemu kralju Petru It.
Večna slava pokojnemu kralju Aleksandru I., ZediniteljU!
Združenje trgovcev v Ljubljani, Soss, predsednik.
Žalna seja Udruženja bančnih in zavarovalnih zavodov za Dravsko banovino
V sejni dvorani Zadtuane gospodarske bairtke v Ljubljani je bila dne 11. t. m. ob
11.	uri dopoldne žalna seja uprave in nadzorstva Udruženja bančnih in zavarovalnih Zavodov za Dravsko banovino. Predsednik uprave dr. Ivan Slokar je na seji počastil spomin viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja s tem spominskim govorom:
»Ko je naš priljubljeni blagopokojni kraflj Aleksander v izvrševanju svojih vzvišenih državnih dolžnosti stopil ha zavezniška francoska tla, čakal ga je skrit med navdušeno množico zavratni morilec. Njegov gnusni in podli zločin je pretrgal nit življenja najboljšemu sinu jugoslovanskega naroda, ko je bil na tem, da položi še močnejše temelje za mir in napredek naroda. Naš pokojni kralj je umrl kot junak na braniku svoje domovine in postal tako najVečji narodni mučenik. Doživel je kot voditelj naroda triumf v balkanskih vojnah, Golgoto pri umiku čez albanske gore in končno narodno vstajenje, ki je bilo kronano z narodnim Zedinjenjem, t. j-, z izpolnitvijo stoletne srčne želje vseh Jugoslovanov.
Znano nam je, kaj je veliki pokojnik vse storil za ureditev naše lepe domovine. Bil je edini trdni steber in granitna skala, od katere so se odbijali vsi valovi in viharji, ki so pretresali našo državo in naš narod.
Delal je, živel in trpel je samo za svoj narod, dokler ni končno žrtvoval tudi svoje dragoceno mlado življenje na oltarju domovine.
Temelji naše države, ki jih je 011 postavil, so (tako trdni, da jih tudi ta udarec ne more omajati, četudi nam sega žalost tako globoko v srce.
Podtvojili bomo svoje delovanje za državo in narod v neomejeni zvestobi in vdanosti do našega kralja Petra II. To obljubljamo velikemu pokojniku ob sveži krsti. To obljubo simo mu dolžni.
Večna »lava Njegovemu spominu!«
žalna seja in sožalne brzojavke Zveze trgovskih združenj v Beogradu
Zveza trgovskih združenj v Beogradu je sklicala po grozni vesti o nenadni smrti viteškega kralja in voditelja jugoslovanskega naroda dne 10. t. m. ob 10. dopoldne komeinorativno sejo. Na seji je proslavil svetli Bpomin naj večjega vladarja v zgodovini našega naroda predsednik zveze in Centralnega predstavništva vseh zvez trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije g. Nedeljko K. Savič. Soglasno je bilo na seji sklenjeno, da se pošljejo te sožalne brzojavke:
>Nj. Veličanstvu kraljici Mariji.
V	težki žalosti za nenadno izgubljenim vzvišenim soprogom in nežnim roditeljem ter našim velikim in junaškim kraljem Vas prosi Zveza združenj trgovcev kraljevine Jugoslavije, da blagovolite sprejeti izraze globokega in iskrenega sožalja.
Predsednik Zveze, Nedeljko Savič.« »Nj. kr. Vis. knezu Pavlu Karadjordjeviču.
Dvorec Dedinje.
Globoko prevzeta vsled tragične smrti našega herojskega kralja Aleksandra I. prosi Zveza trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije Vaše kr. Vjsočanstvo, da blagovolite sprejeti izraze našega najbolj globokega sožalja.
Predsednik Zveze, Nedeljko Savič.«
Vzorno je trgovstvo počastilo spomin velikega kralja
Vsi trgovci Jugoslavije so ne le z žalnimi sejami svojih vodilnih organizacij počastili spomin velikega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, temveč tudi še s posebnimi žalnimi sejami svojih krajev* nih »druženj in vseh drugih stanovskih in strokovnih organizacij, spontano pa so tudi v znak žalosti zaprli za Časa komemorativ-nih sej svoje lokate. Poleg tega so v*i trgovci, zlasti lepo trgovci v Sloveniji, posvetili svoje izložbe spominu blagopokoj-pe'ga kralja. Ni trgovine, ki ne bi imela Vsaj s floram ovite kraljeve slike v izložbi.
V se večje trgovine pa so naravnost tekmovale ftied -seboj, katera b'o lepše počastila sporni«! velikega kralja. Ponekod Vzbujajo naravnost dovršeno prirejene izložbe splošno pozornost. Posebno nepopiseP vtis napravljajo izložbe, v katerih gore pred sliko kralja luči, zastrte s flortem. Zaradi obilice krasno prirejenih izložbenih oken nam je popolnoma nemogoče imenovati posebej vse onb, ki so se s svojimi izložbami naravnost odlikovali. Vsi trgovci so storili več ko svojo dolžnost ter s tem znova dokazali svoj neomajni patriotizem.
Tudi tuje tvrdke izrekajo svoje sožalje
Velika nemška tvornica za računske stroje v Rastaftu rta Badenskem, tvrdka Thaleswerk, je poslala tvrdki The Rex Co, kot svoji zastopnici v Jugoslaviji to so-žalno brzojavko:
»Ravnokar smo prejeli strašno vest, da je postal Nj. Vel. kralj Aleksander I. pri svojem prihodu v Marseille žrtev podlega atentata. Prosimo vas, da sprejmete naše odkritosrčno sožalje k tej nenadomestljivi izgubi. Kraljevina Jugoslavija izgublja s kraljem Aleksandrom svojega prvega vladarja, ki je znal s trdno roko pripraviti razvoj k jugoslovanski edinstveni državi in ki bi gotovo tudi sedanji politični položaj Jugoslavije privedel na varna pota.
Čeprav je izguba Vašega ljubljenega kralja nenadomestljiva, smo vendar prepričani, da bo njegov naslednik nadaljeval vladne posle v duhu svojega velikega mrtvega očeta in v blagor svoje dežele.«
V lepi slogi so počastili spomin velikega kralja obrtniki
Velika marsejska tragedija je združila vse Jugoslovane v eni bolesti, da so bila hipoma pozabljena vsa nasprotja. Tako so tudi obrtniki ob velikem tragičnem trenutku pozabili na vsa svoja nasprotja in v lepi slogi priredili skupno komeinorativno
svečanost v spomin velikega kralja ter dali s tem svečanosti še posebno lep pomen. Izpolniti so tak« velik« sp«ročilo mu-čcniškega kralja, kajti le s slogo moremo očuvati našo ljubljeno Jugoslavijo.
V	mestni posvetovalnici »o priredile vse ljubljanske obrtniške organizacije v popolni slogi žalno sejo. Na seji ®o bile zastopane vse organizacije, ki so združene v Društvu jugoslovanskih obrtnikov, vse one, ki so včlanjene v Obrtniškem društvu, ko tudi vse, ki jih zastopa Okrožni odbor ter tudi vse strokovne organizacije. Bila je to tako lepa armada naših obrtnikov, da se mojstri po pravici vzklikali, da bi jih bil vesel tudi blagopokojni kralj.
Spominski govor je govoril podpredsednik Zbornice za T0I g. Josip Rebek, ki je med drugim naglasil, da so ob velikem
trenutku složna vsa srca obrtnikov, da ohranijo veliko pokojnikovo stvoritev, našo ljubljeno Jugoslavijo. Po vsej dvorani je zadonel vzklik: Slava pokojnemu kralju Aleksandru!
Nato je predsednik Rebek poudaril največjo ljubezen in vdanost obrtnikov kralju Petru II. in vsemu kraljevskemu domu. Krepki »Živio« klici so potrdili njegove besede.
Nato sta bili poslani sožalni brzojavki predsedniku vlade in nmršalatu dvora. Brzojavki so podpisali: Josip Rebek, Lovro Pičnian, Filip Pristou in Jernej Kopač.
Končno je bilo sklenjeno, da določijo zastopniki vseh obrtniških organizacij sestavo deputacije, ki se udeleži za slovensko obrtništvo pogreba viteškega kralja Aleksandra I.-Zedinitelja.
Vxebwatstvu, dcavskt banovi#*e/
Neizmerna bol jo legla na jugoslovanska zemljo in ua na:odi, ki na njej prebiva. Za večno je zatisnil svoje oči kralj Aleksander I., naš viteški vladar, od Boga nam poslani vodnik, prvi in najboljši sin jugoslovanskega naroda. Njemu je usoda določila zgodovinsko poslanstvo, da vodi svoj narod preko muk, ponižanj in trpljenja, preko potokov krvi, od zmage do zmage, da ga slednjič privede na svobodna tla zedinjene domovine. Ta legendarni junak, ki je z mirno samozavestjo kljuboval naj-hujšiim viharjem, ki so kdaj pretresali svet, je moral podleči satanskemu naklepu zločinske roke prav v trenutku, ko naj bi bilo trimufinalo njegovo gigantsko delo, posvečeno visoki ideji miril in složnfeinu sožitju med: narodi,
Kralja Aleksandra I., naše nadte m našega ponoea) ni več med nami.
Ob njegovi prezgodnji krsti žaluje ves kulturni svet, saj je bil neutrudljiv kladi-var reda in napredka ter 'neustrašen graditelj svetovnega miru. Njegova široka slovanska duša je osvojila vse slovanske narode, ki v srcu delijo z nami grozoto sedanjih dni, naš narod se pa terči v nemi boli, ko iBiu je »1» usoda vzela njegovo .najdražje tei naj ljubše. 'Nenadno, ko «mo e (ponosom in svetlimi nacLattii v duhu spremljali svojega Vladarja na njegovi triumfalni poti v zavezniško Francijo, simo Ibili postavljeni pred strašno dejstvo, da je prestalo biti toplo srce njega, ki je poosebljal voljo in moč našega naroda.
Izguba^ ki je zadela našo domovino, je nenadomestljiva, rana, ki je zadana našemu! narodu, nezaceljiva, vrzel — neiz-polnljiva.
Pred temi dejstvi sklanja v nemi tugi naš narod svojo glavo in še ne more doumeti, da je to strašno 'bilo mogoče. In Vendar j« res. Izmučeno telo našega mučenika se bliža jugoslovanskim' obalam, da najde večni mir v zemlji, kateri je žrtvoval vse svoje duhovne in telesne sile ter slednjič svojo srčno kri:.
Pod strašnim dojmom htučeniške smrti ni čudo, če se naroda poiašča obup, mu klone poguim in ga zapuščata oni mir in samozavest, ki sta zlasti v času takte težkih preizkušenj nujno potrebna. Imeli smo v svojem svobodnem domu skrbnega očeta, okrog katerega smo se zbirali, ko so najbolj divjali notranji viharji, imeli smo viteškega vladarja, s katerim smo še dičili pred vsem, svetom1, — danes ga nimamo več. Odvzet nam je v času^ ko smo ga vzkliki novemu kralju ®o se nato razšli najbolj potrebovali.
Vrzel, ki neusmiljeno zija pred nami, nas navdaja s tugo in skrbjo.
In vendar bi ne bili vredni spomina velikega kralja, ne bili bi vredni slavne zgodovine svojega naroda, če Ibi v teh mračnih dneh klonili z duhom in se tudi za trenutek izneverili najdragocenejši dediščini, ki smo jo prevzeli iz njegovih mučeniških rok. »Čuvajte mi Jugoslavijo!« so bile poslednje vladarske besede, s katerimi se je Umirajoči kralj poslovil od svojega naroda. Te besede, namenjene sedanjemu in bodočim pokolenjenn, združujejo v sebi vso vse-
bino njegove poslednje volje, kateri »e hočemo brez pomišljanja pokoravati in jo bomo, Če treba tudi s svojo srčno krvjo izvršili.
Umrl je kralj. Ostala pa nam je domovina, lepa in prostrana, ostal je narod, kateremu je ta sveta zemlja izročena v večno tast in varstvo. Iz daljne tujine se vrača na domača tla prvorojeni sin kralja-mu-čenika, da zasede slavni prestol Karadjor-djevičev jn vodi naš narod po preizkušenih potih, začrtanih od njegovega velikega očeta.
Kvišku srca! Ta klic naj odmeva širom jugoslovanske zemlje v teh najtežjih trenutkih, ki jih preživlja. Neutešri tugi, ki je zajela ves jugoslovanski narod — a še posebej nas Slovence, med katerimi je veliki pokojnik tako rad preživljal srečne ure svojega kratko odmerjenega oddiha
—	naj se pridruži odločna in neomajna volja, da bomo oporoko svojega kralja nosili, v svojih srcih in dejanjih, dla borno v medsebojni slogi in ljubezni uredili svoj dom tako, da bo kraljevina Jugoslavija srečna, silna, ponosna in večina. Pred veličino te misli naj se razblinijo taialenikaatai spori, ki bub morda razdvajajo, In naj prestanejo trenja, ki M sHafoHa naše «41«. Prevelika je odgovornost sedanjega pokalenja pred narodovo bodočnostjo te gorje nam, Če se je ne bi v polni meri zavedali 1 Nesreča, ki nas je zadela, naj »trne baše vrste v nepremagljivo armado neustrašnih borcev za veličino, napredek in obrambo Jugoslavije. Njej, ki nam v razburkanih Valovih sedanjega časa edina varuje naš narodni obstoj, moramo žrtvovati vse svoje sile, njej posvetiti toploto svojih ečc. Iz ttvuče-niške >krvi, prelite V MaTseilteu, naj vzklije noVa dloba, doba sloge, vzajemnega dela ta resničnega jugoslovanskega patriotizma.
V tepcih trenutkih 9te šele pokaže prava veličina naroda. Oči vsega sveta zro v teh dneh na našo ranjeno zemljo in ha nas je, da tudi v tej preizkušnji dokažemo svojo visoko moralno silo, svojo življenjsko voljte in sposobnost. Dostojanstvena bodi žalost, ki je zagrnila naša seta in mesta, vredna bodi žrtve, ki jo objokujemo! Brez obupavanja naj ee naš narod v tihi pobožnosti pokloni mamam svojega kralja, čigar živ-ijtenjsfco delo bo živelo, dokler bo živel jugoslovanski natrted. Cme zaetave, ki naj se vijejo raz sleherno slovensko hišo, naj povedo svetu, da je legel na to lepo zemljo težek mrak ta da je objela naša srca nema luga. Zbran v svojih organizacijah in ob domačih ognjiščih naj narod s pieteto slavi spomin kraljarinučenika in zajema iz njegovega vzora silo in moč za nadaljnje, domovini posvečeno delo, nad! katerimi bo trajno bedel ta ga blagoslavljal Duh našega nepozabnega in nesmrtnega vladarja.
Večna slava in hvala Aleksandru L, viteškemu kralju-Zedinitelju!
Naj živi Njegovo Veličanstvo Peter II., kralj Jugoslavije!
Čuvajmo Jugoslavijo!
V Ljubljani, dne 12. oktobra 1934.
Dr. Drago Marušič ban Dravske banovine.
CIKORJ1A
Naš pravi domači izdelek I
"Doma■ inpesvelu
Naše zunanje ministrstvo je oiicialno naznanilo vsem vladam, da je dne 9. oktobra stopil na prestol Jugoslavije Nj. Vel. kralj Peter II. in da izvršujejo vladarske posle vsled njegove mladoletnoati od pokojnega kralja imenovani namestniki.
Barthou je dejal Titulescuju ob njegovem zadnjem bivanju v Parizu: »Polašča se me strašna slutnja, ki se je ne morem rešiti. Čutim, da bom zelo kmalu in na tragičen način zaključil svoje življenje.« Titulescu mu je skušal prepoditi te temne misli, a Barthou mu je odgovoril: »Mene še nikdar v življenju niso moje slutnje varale in mislim, da me tudi sedaj ne.«
Francoska javnost je silno ogorčena, da je bilo v Marseilleu premalo poskrbljeno za varnost Nj. Vel. kralja Aleksandra. Zlasti potem, ko je bil razvit film o sprejemu kralja, se je jasno videlo, da so bile varnostne odredbe nezadostne. Le tako se je moglo zgoditi, da je atentator mogel preteči celih 20 korakov neovirano. Notranji minister je moral zaradi ogorčenosti javnosti .odstopiti, prav tako pa tudi več višjih policijskih uradnikov.
Več dijaških skupin je v Parizu demonstriralo proti policiji zaradi njenih nezadostnih varnostnih odredb.
Francoska policija je izvršila pri vseh znanih jugoslovanskih ©migrantih hišne preiskave ter zaplenila tudi več propagandnega materiala. Policija upa, da bo nekatere tovariše atentatorja kmalu mogla aretirati.
Tudi avstrijska policija je izvršila več hišnih preiskav na domu hrvatskih emigrantov.
Vse nogometne tekme v Jugoslaviji so
zaradi kraljeve smrti odložene.
Titulescu je po daljši avdienci pri kralju zopet sprejel zunanje ministrstvo, da s tein poudari, da ostane ruhlunska zunanja politika neizpremenjena-
Levičarska revolucija v Španiji je definitivno zatrta in je vlada popolnoma gospodar položaja.	•
Glavni ravnatelj poljskega Lipkov Nima je bil te dni v Dalmaciji ter je izjavil, da je Dalmacija najbolj prikladna dežela za snimanje filmov, ker najde tu operater vsako ozadje, ki si -ga zaželi.
Na Češkoslovaško-madjarski meji je prišlo do krvavega incidenta, ladjarski veleposestnik Ehik je hotel nedovoljeno prekoračiti mejo, se uprl češkoslovaškim obmejnim, organom ‘ter pri tem ubil čsl. orožnika in carinika.
BLASNIKOVA »VELIKA PRATIKA« ZA LETO 1935 JE IZŠLA LETOS ŽE DEVETDESETIC. Za ta jubilej je prav lepo in primerno opremljena. Znano je, (la hočejo imeti Slovenci samo to pratiko, ne samo pri nas doma, temveč tudi v inozemstvu, v Ameriki, Avstriji, Nemčiji, Italiji itd. Ta edino prava in res domača pratika se naroča pri tiskarni I. Blasnika nasled. v Ljubljani.
Dr. PlFČCVCf slatina
je prvovrsten demač izdelek, % katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in VaSe otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa In jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.  . ..
|Dcnarsžvc
Stanje Narodne banke
Po stanju z dne 8. t. m. so zabeležene te izpremembe (vse v milijonih Din):
Zlata in devizna podloga se je dvignila za 8,5 na 1,952,1; zlata je padla za 5,9, devizna pa se je dvignila za 15,6.
Devize, ki ne 'spadajo (v podlogo, so padle za 0'9 na 52‘0.
Vsota kovanega denarja se je povečala za 12,6 na 173,8.
Vsota posojil je padla za 8,9 na 1.824,7, in sicer so padla eskontna posojila za 8,5, lombardna pa za 0.39.
Obtok bankovcev se je zmanjšal za 3,4 na 4.294,1, obveze na pokaz pa so narasle za 26,0 na 1.188,3.
Obveze z rokom so padle za 9,4 na 809,5. *
Ura splošne stabilizacije valut je bližja, kakor pa se navadno misli. Tako se je ugotovilo na seji bazelske Banke za mednarodna plačila.
Po zadnjem izkazu nemške Državne banke se je obtok bankovcev zmanjšal od 3919 na 3773 milijonov mark, zlata podloga se je zvišala za 75 na 78,6, dočim je devizna podlaga s 3,9 milijoni ostala ne-izpremenjena.
Tečaji na svetovnih borzah nazadovali
Skoraj na vseh velikih borzah so v preteklem tednu tečaji nazadovali, le v Stockholmu in Newyorku je bila tendenca krepka. Mednarodni borzni indeks je zato nazadoval od 45‘5 na 44'9°/o. Gibanje tečajev je razvidno iz teh številk:
Koncem 1927 = 100 °/o.
8.9 15.9. 22.9. 29.9. 6.10.
1934
London	77-8	78-3	78'3	79-3	78-9
Pariz	52-8	51-9	51-3	49-7	48-2
Berlin	32-4	32'5	32-3	32-9	32-1
Milan	87-0	89-1	88-7	89-4	87-6
Praga	58-2	58-7	577	57-7	57-1
Dunaj	30-4	30-6	31-1	32-8	32-8
Bruselj	24-7	23’7	22-9	23-6	22-6
Amsterdam	32-8	32-5	32-5	31-9	31-5
Stockholm	11-9	11-8	11-8	11-9	12-1
Curih	37-7	37-8	38-3	38-0	38-0
Newyork	51-4	49-0	51-8	52-8	53-1
»Službeni list«					
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 13. oktobra objavlja med drugim: Proglas bana dr. Marušiča na prebivalstvo Dravske banovine — Uredbo o dopolnitvi uredbe o sodnem poslovniku za sodišča prve in druge stopnje — Uredbo o monopolskih taksah — Pravilnik o bolniških pristojbinah za zdravljenje v državnih in banovinskih bolnišnicah in bolniških ambulantah — Iz-premembo statuta Osrednjega urada za zavarovanje delavcev — Odločbo, s katero se ukinja pripomba za št. 664, t. 3. a uvozne tarife — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
| Ponudbe 	......
g = In pcvpraževanja
Zastopnike za Jugoslavijo iščejo švicarske tvrdke. Razne švicarske tvrdke, ki proizvajajo stroje za tekstilno industrijo (stroje za predenje, tkanje, pletenje in vezenje za vse vrste preje, tehnične potrebščine tekstilne industrije), iščejo zmožne zastopnike za kraljevino Jugoslavijo. Interesenti naj se z navedbo dosedanjega delovanja ter z navedbo referenc izglase pri Švicarskem konzulatu v Zagrebu, Draško vičeva ulica 30/1.
KenZiurzi in ---------------------
 prisilne poravnate
Razglašen je konkurz o premoženju Frančiške Troha-Medved, trgovke in posestnice v Ljubljani, Cesta na Kodeljevo. Konkurzni sodnik Avsec, upravnik mase odvetnik dr. Jaške. Prvi »bor upnikov dne 3. novembra ob pol 9., oglasitveni rok do 17. novembra, ugotovitveni narok dne 23. novembra ob 10.
Narok za sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga »Elektroton«, družba z o. z., v Ljubljani se določa na dan 19. oktobra ob 11. Prezadolženec ponuja upnikom
III.	razreda 20% kvoto njihovih terjatev v šestih enakih tromesečnih obrokih. Prvi obrok tri mesece po pravomočnosti poravnave.
Konkurz trgovca, gostilničarja in posestnika Leopolda Pristavca v Jezeru se od-
pravlja, ker ni kritja za stroške postopanja.
V	konkurzni zadevi trgovca Jakoba Menarta v Domžalah sprejeta prisilna poravnava se odobruje.
Poravnalno postopanje je uvedeno o premoženju trgovke z modnim in galanterijskim blagom Ivanke Urbančič v Ljubljani. Poravnalni sodnik Avsec, poravnalni upravitelj dr. Krek. Narok za sklepanje poravnave dne 23. novembra ob 11. Rok za oglasitev do 17. novembra. Poravnalna ponudba 40°/o kvota.
9a v 9A uro h b,rT*’p,Mlr*lB ke'
LK> V U± Ul ali milno enati oblek«.
klobuke Itd. Skrolil in avetlolika srajce, ovratnike In manšete. Pere, snSi, monga in lika domale perila
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6.	Selebargova ni. I. ■
Telefon it » 71.
»Velika pratika« izšla 90tič
Med Slovenci prav dobro znana Blatnikova >Velika pratika« je letos izšla že 90 ti)6.
O njej ee lahko reče, da je našega kmeta naučila branja. Ta pratika je postala slovenski kmetski družini tako potrebna kot kosa, plug ali brana. Vsaka hiša jo ima, ponekod tudi po več članov družine vsak za sebe.
Tekom dolge dobe 90 let so že večkrat posamezni špekulanti to pratiko skušali ponarediti. Poskušali so z raznimi prevar Tami', todla vsi ti ponarejevalci so imeli to veliko napako, da so prezrli, da je Blaizni-kova »Velika pratika« rodila iljubezen do naroda, do kmeta in spoštovanje do njegovega dela.
Ljudstvo je prav dobro občutilo to veliko razliko in je ostalo po gedlu »Zvestoba za zvestobo« zvesto Blaznikovi pratiki.
Nekateri kraji Slovenije so bili pred vojno podvrženi izvenslovenskim vplivom in so trgovski agenti širili med ljudstvom koledarje sosednih dežel. V teh krajih je treba sedaj to tujo robo nadomestiti z domačo Blaznikovo pratiko.
Trgovci, ki posredujejo 'med ljudstvom razno blago, to delo najlaže izvedejo.
Letos se je ta naša staroslovenska pral tika podvizala, da ljudstvu prav posebno ugodi.
Poleg koledanske in druge raznovrstne vsebine prinaša izvirno ali pravo podobo Jezusa, tiskano na izbran papir in lakirano, kateri list se lahko odtrga in porabi za malo tablico v hiši.
Za kupce te pratike je založba sklenila z zavarovalnico »Dunav« poselbno zavarovalno pogodbo^ po kateri plača za vsakega odjemalca pratike tri zavarovalne premije v ljudskem zavarovanju po posebnih, zelo ugodnih cenikih, ako se kupec tekom leta odloči zavarovati se, bodisi za pogrebnino, varčevanje ali dloto.
Trgovec, ki razproda najmanj 100 komadov Blaznikove pratike, prejme od založništva »Velike pratike« zanimivo leposlovno knjigo po izbiri ali pa 1 serijo razglednic narodnih noš.
Poleg Blaznikove »Velike pratike« izide letos tudi »Mala pratika«, ki obsega koledarski del in lunine spremembe. Ta je namenjena zlasti za tiste kraje, kjer imajo dosllej nemško »Neuer Bauemkalender« iz Gradca. »Mala pratika« ima isti obseg, toda je tiskana na boljšem papirju in lepše ter je za 1 dinar cenejša, velja namreč le Din 2-50.
ZANATS
KRALJEVINE JUGOSLAVIJE A.
TELEFON ST. 30-20
podeljuje
do na j v
Sprejema vloge na hranilne knjiži« brez vsakih omejitev. /// Interesen
pri Zanatiki banki Kraljevine Jug
Vljudno prosimo trgovce in njihove trgovske sotrudnike, da priiporoče ljudstvu pri nakupu koledarja samo Blatnikovo pratiko.
Veletrgovina
A. ŠARABON
v Ljubljani
priparola
špecerijske blago
več vnl žganja, moLo ter deželne pridelke
—	kakor tudi raznovrstno
rudninsko vodlo
Lastna pražama za kav* in mlini za dišave z električnim obratom
TeleUa H- 26-6* Ceniki na ra*p*l«g«l
"
Pobiranje šolnine
Na vprašanje, ali se za določitev šolnine poleg neposrednega davka vzame v poštev tudi 1% prispevek, ki se pobira na usluž-Ibenski davek, je finančno ministrstvo z dne 30. avgusta 1934, št. 1391, odločilo, da navedeni prispevek ne pride v poštev, ker se ne more smatrati za neposredni davek.
Krojači proti »Tivarju«
Somborski krojači so priredili velik protestni shod proti veletvomici oblek »Ti-var« v Varaždinu, ker da jih uničuje ta tvomica talko, kakor čevljarje Bafa. Predsednik sekcije krojaških mojstrov Angjel-kovii je razložil stališče krojačev tako-le:
»Tivair« je za nas krojače isto kot Bafa za čevljarje. To je nepdbitno dejstvo, ki ga je treba podčrtati. »Tivair« je spravil naše krojače v notranjosti že na rob propada, s svojo konkurenco pa dela ogromno škodo tudi krojačem v večjih mestih in tudi v Beogradu. Po vzgledu Bafe je začel sedaj tudi »Tivar< odpirati v vseh večjih in tudi manjših mestih in celo v trgih svoje industrijske prodajalnice, ki so grobarji našega stanu.
Če ne bodo odločilni faktorji nič storili p|roti »Tivarju«, Ibo zfcdeda (krojače ista usotdia, ki je že zadela čevljarje. Či6to bodo uničeni tudi v mestih. »Tivar« je najprej začel izdelovati navadne, grobe obleke ter je nato postopoma izpreminjal tip svoje proizvodnje in začel iskati svoje odjemalce tudi med meščani. Tako je delal tudi Bafa. Pred nekoliko leti je proizvajal obutev slabše kakovosti, pozneje pa je začel proizvajati tudi boljšo obutev.
Kar se tiče delovnega sistema v podjetju »Tivarc, je ta popolnoma podoben sistemu Bafe, o čemer je bilo že dovolj govora v javnosti. V takšnem! položaju smatramo za neobhodno nujnost, da podvza-mejo pristojni krogi vse potrebno za zaščito ostankov naših krojačev, onih naših malih ljudi, katerim so bila nekdaj predi vojno odprta vrata v vse države Evrope m ki bi morali tudi danes predstavljati pro-cvetajočo skupino našega obrta.
A BANKA
D., PODRUŽNICA LJUBLJANA
obrtnikom in obrtnim podjetjem ta posojila,
> na tekoči račun, a na zastavo državnih strtih papirjev išjega zneska Din 250.000* —
#
:e in tekoči račun, katere izplačuje ;i dobe informacije ustno ali pismeno
nlavije A.D. podružnici v Ljubljani
(Jz ivgovinsfeega rcgžsfga -...........
Vpisale so se te tvrdke:
»Martinušič in drug«, tovarna usnja v Ljutomeru, d. z o. z. Obratni predmet: izdelovanje usnja na tvorniški način in trgovina z istim ter s sirovimi kožami. Osnovna glavnica v višini 100.000 Din je plačana v celoti. Poslovodja Gjuro Marti-nušič, ki tudi zastopa tvrdko samostojno.
»Pavel Kunstek in drug«, tovarna ovratnikov in perila, družba z o. z. v Mariboru. Obratni predmet: Izdelava, predelava, nakup in prodaja perila in ovratnikov vsake vrste in tudi na tvorniški način. Od osnovne glavnice v višini 100.000 Din je vplačano v gotovini 65.000 Din. Poslovodja Pavel Kunstek, trgovec v Mariboru, Cvetlična 29. Družbo zastopajo poslovodje, ki so obenem družbeniki samostojno, drugi pa kolektivno.
Ledi & Fabrici, gradbeno podjetje in tehnična pisarna v Mariboru. Javna trgovska družba. Obratni predmet: Izvrševanje vseh v gradbeno stroko spadajočih del in obrtov. Družabniki: Ivan Lebl, arhitekt v Ljubljani in Ervin Fabrici, arhitekt v Mariboru. Tvrdko zastopa arhitekt Ledi samostojno.
Izbrisale so se te tvrdke:
Winter Josip. Obratni predmet: žaga in tvornica papirja, Višnja vas.
Henrih Ratej, mesarija, Vojnik.
Martin Vrenko, zaloga piva, Vojnik — zaradi opusta obrata.
Štefan Vukan, eksportna trgovina z govejo živino in svinjami, Zenkovci — zbog opusta trgovine.
Rudolf Lorber, trgovina z vinom in žganjem, Zgornji Jakobski dol, zaradi pre-stanka obrata.
| Tržna ---------------------------
|_^cila
Mariborski trg
Na sejem z dne 9. oktobra t. 1. je bilo prignanih 11 konj, 13 bikov, 102 voda, 382 krav in 12 telet, skupaj 520 glav. Povprečne cene so bile: debeli voli 1 kg žive teže 3-75—4-50, poldebeli voli 2-50—2-75, plemenski voli 3—3*50, biki za klanje 3—3-50, klavne krave debele 2-50—3 50, plemenske krave 2—2-50, krave za klobasarje 2 do 2-25, molzne krave 2-50—3, breje krave
2-50—3, mlada živima 3-75—4-50, teleta 4 do 4-50’ Din. Prodanih je bilo 383 komadov. — Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 8—10, II. vrste 6—8, meso od bikov, krav, telic 5—6, telečje meso I. vrste 8 do
12,	II. vrste 6—6, svinjsko meso siveže 10 do 16 Din za kg.
Zagrebški tedenski sejem
Vsled slabega vremena je bil zadnji zagrebški tedenski sejem slabše obiskan od prejšnjega. Cene so ostale v glavnem ne-izpremenjene, le cene za pitane svinje so se nekoliko dvignile, teleta pa so se podražila za 1 Din.
Dogon: 9 bikov, 330 krav, 10 junic, 106 volov, 14 juncev, 118 tlet, 340 konj in žrebet, 516 prašičev in 468 pujskov.
Cene: biki po 3-50 do 4-25, krave za klanje po 2-70 do 3-50, krave za rejo po 850 do 900 Din (za žival), voli I. vrste po 4-60 do 5, II. vrste po 3*75, bosanski po 2-75 do
3-25, živa teleta po 6 do 7, zaklana po 9-50 do 10, Špeharji po 8 do 8-50, pršutarji po
6	do 6-50, zaklani prašiči po 11 do 11-50, pujski do 1 leta po 11 do 11-50, pujski po 60 do 110 za žival, ovce po 6-50 do 7-50, lahki konji po 4000 do 4500 Din par, srednji po 5 in težki po 5 dlo 6 tisoč Din za par, lahka žrebeta po 1200 do 1300, srednja po 1500 do 1800 Din za glavo. Konji za klanje po 1'50 do 2 Din.
Detelja po 40 do 45, otava po 35 do 40, seno po 30 do 35, slama za steljo po 25 do 30 za sto kil, drva po 75 do 95 za kub. meter, krompir po 0-40 do 0-45 in zelje po 0-30 do 0-50 Din za kg.
Vinski trg v Vršcu
Trgatev v Vršcu je dokončana. Vina je sicer letos manj iko lani, zato pa je kakovost znatno boljša. Povprečno so pridelali od 15 do 16 hi vina na jutro. Letošnje vino ima manj kisline in več sladkorja ko lani. Cene pa so manjše ko lani. Tako se plačuje mošt povprečno po 70 do 90 par, dočim se je lani plačeval po 1-30 do 1-60 Din. Novo vino se plačuje po 1-50 Din za liter.
Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR' — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.