WNlTtl^ KUPUJTE E BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio ' ★ Oglasi v iem lisiu so uspešni !5!^xxvm.—leto xxvm. ®^vatski prelat da je delo ^ komunisti mogoče (Poroča Religious ~ Monsignor cerifve 72-letni dekan dal je te dni po- da ^ kateri je rekel, iHorg^^.' in komunisti roki. 'Morajo delati roka v EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest pq^CTORY Slovene Daily BUY in Ohio * tjwfr WAR Best Advertising oUWsuuiPS Medium ' ŠTEVILKA (NUMBER) 207 CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), SEPTEMBER 6, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 207 Vatsijg'"' ki je načelnik hr-*^''2avnega odbora za s J® v razgovo- kei; ^karji med ostalim rein i]^ed katoličani v j® mogoče, ako se življenja upo-Počii je "Vesti in vere. Na-Soče • čas in povsem mo- ■ ^Sein L duhovniki, pred Sfadji^i ^ duhovniki, pri 8kup%Q ^^ega življenja delali '"S. fia ^ °^unisti. To je raz- fronte na Hrvatskem ^auost • ekonomska ^ P^®ti-krščanska Razdvojenost v drž. depart-mentu glede bodočnosti italijanskih afriških kolonij Ena skupina priporoča, da Italija kolonije obdrži, da se s tem ustavi prodiranje ruskega vpliva WASHINGTON, 1. sept. (Piše James B. Reston v New York Times) — V državnem departmentu se je pojavila temeljna razdvojenost glede bodočnosti italijanskih kolonij, zlasti glede Eritreje, Libije in italijanske Somalije. Vprašanje, radi katerega gre, * je ali naj se te kolonije vrnejo Italiji kot del njenega suverene- in«' 111 e i A I) 0 K' Član zbornice Osvo- Ui Os "Ko ^ftošt ekon omska %oti^ na sebi v na- ^ je na- i% Ritig. "Kakor S® krajs-^'^^ ^ '^^ši deželi mno- k'^°stanov v zadrug v obliki ' Ha '• bili.ustanov-i^tovjj,. P'^^'^cipu kolektivnega "^0 ^®"^lje. Tako se lo-^Pak v f^°^°fskih temeljih, tiapop-^ ^'^skih in social-I "^slci ^ edini. Kot kr-®^fijo Q pa ločimo fi- ^^ukov social- %. 8e p. ' . kot vprašalo, ali go- men r:®&r. Ru. ,^^®jo duhovščino, je SC'^ "dsovoril, da je do-f ^vidgy . mnogih škofov, delam za spo-obema stranka-"Toda ®"^^§anje potežkoč." tega mi ni mo-h, "^^dal lastnih ramah," w° ^'^obrH ®d^Ol_ $ A t 6 rj t)av( K milijonov in f\/ PobpH se bodo za- !k)h ^°ziv n ^^]"i8l{i urad je j!®®^"ikom, da bo v 2a f^ptembra po-^ Za davka na v, Zadnjo polovico le 1^1 T bo plačal svO' Ito^^^^Čati ^®Sa dne, bo mo k 2ni. ^^LNIČARKA kot bol. Wer -'^Ni. M, Hospital % Miss Louise poznane Mar iz Collin. *tK®W8ta^'»s=jevriUav. St cerkvi na E. 107 <; k Ena vplivna skupina v departmentu želi vrniti kolonije Italiji samo vsled tega, da bi se na ta način Rusiji preprečilo igrati kakršnokoli vlogo pri kontroli teh kolonij. To je postavilo v ospredje temeljno vprašanje, ali bodo z&padni narodi po vzgledu Rusije na vzhodu ustvarili svojo interesno sfero v Evropi ter s tem ustvarili novo "ravnotežje" sile v Evropi. Gre za bistveno vprašanje odnosa med velesilami in kako nameravajo reorganizirati Evropo. \ j Vprašanje italijanskih kolonij se proučuje v državnem departmentu od 1940 dalje, ampak to ni nikdar doseglo vrhovnih faktorjev v departmentu, dru-ja zavira pa je bila, ker je imel department v teku zadnjega leta tri tajnike. Oddelek departmenta za evropske posle, kateremu načelu-je F. Freeman Matthews, ki je bil svoj čas svetnik ameriškega poslaništva v Parizu in Londonu, je naziranje, da bi se kolonije morale vrniti Italiji, oziroma da naj bi jih Italija vsaj upravljala. Urad za bližnjo-vzhodne in afriške posle pa je mnenja, da bi se kolonije morale izročiti organizaciji Združenih narodov in da naj bi se upravljale bodisi od mednarodne komisije, ki bi zastopala veliko četvorico ali pa mednarodna komisija Združenih narodov, katere člani bi ne bili predstavniki svojih vlad, tem več Združenih narodov. to skušale preprečiti, ampak oblast Rusije v vzhodni Evropi je navzlic, temu odločilna, in ker Rusija vztraja na svoji sferi vpliva, zapadne sile ne morejo storiti drugega, kakor delati na to, da se ruski vpliv ne razširi dalje proti zapadu in da ne doseže Sredozemlja, kjer bi mogel ogrožati kratko črto skozi Sredozemsko morje v Indijo. Ako se italijanske kolonije izroči mednarodni organizaciji, pravi isti argument dalje, bo Rusija kot članica zaupniškega sveta ali kot soupraviteljica kolonij razširila svoj vpliv na južno obrežje Sredozemlja. Poleg tega bi dobila enake ekonomske pravice v afriških kolonijah. Nič nimanio sicer proti temu, da dobi Rusija izhod v Sredozemlje skozi Dardanele, ako pridejo iste pod mednarodno kontrolo, ampak ne sme pa se pustiti, da bi imela svojo lastno sfero vpliva, poleg tega pa da bi uživala tudi prednosti mednarodne uredbe v ozemlju, ki je za nas vitalne važnosti. Bolje je torej, da se Italiji pusti njene kolonije, kakor da bi se ruski vpliv raztegnil še dalje. MORNARICA ZAHTEVA BAZE NA ATLANTIKU IN NA PACIFIKU WASHINGTON, 5. sept. — Mornarica je danes prišla na (lan z zahtevo, da Zed. države obdržijo velik krog baz, ki se raztezajo preko Pacifičnega oceana, vključlvši eno bazo, ki je poprej pripadala Angležem. Po načrtu, ki ga je objavil mornariški department, naj bi Amerika na Pacifiku prišla trajno v posest baz od Aleutskih otokov na severu in Admiralskih otokov na jugu, poleg tega pa naj bi Zed. države dobile tudi šest trajnih baz na Atlantiku, mod katerimi naj bi bi-ile baze na Behmudi, blizu Argentine in v Novi Fund-landiji. Pomožni mornariški tajnik Struve Hensel je izjavil, da so te baze potrebne,* ako se hočejo Zed. drzkve trajno zavarovati proti bo-' doči agresiji. 14 poškodovanih v spopadu pred clevelandsko tovarno i. lair Ave. Miss Mar- Sirvi -LViiss iviar- Se slovensko ih ^ ^dejstvovala ha Prve čete že dospele v Tokio Severni Honšu in Hokaido bosta v nedeljo prišla pod ameriško kontrolo ' Pred vhodom v tovarno Parker Appliance Co. na 17325 Euclid Ave. je včeraj prišlo do več spopadov med policijo in stav-karji, ko je policija spremljala pisarniške delavce v tovarno. Stavka radi seniomosti v omenjeni tovarni se je začela že pretekli teden. To je prvi slučaj nasilja v Clevelandu^ odkar se je končala vojna. Manjše poškodbe je dobilo 14 oseb. Pomoč v bolnišnici sta morala iskati policist Henry Abel, v čigar trebuh je tekom izgreda priletela opeka, in pa Joseph Parkovič, stanujoč na 533 E. 237 St. v Euclidu, kateremu so zdravniki v Emergency Clinic bolnišnici morali napraviti tri šive na licu. Policijski inšpektor Frank Storey je rekel, da je bila policija primorana naskočiti piket-no linijo s krepalci, ko so stav-karji skušali prevrniti avtomobile pisarniških delavcev, ki so skušali voziti skozi piketno linijo. Zakon za brezposelnostno podporo amendiran; višja podpora veljavna 15. avg. Toda zbornica je zavrnila zahtevo za zvišanje in podaljšanje preko originalnega izboljšanja Ohijska državna zbornica je včeraj v enodnevnem zasedanju v Columbusu sprejela priporočilo gov. Frank J. Lauscheta in sprejela skoro soglasno predlog, da postane nova brezposelnostna podpora, ki je bila sprejeta pri rednem zasedanju v juniju, veljavna oziroma plačljiva za nazaj, namreč od 15. avgusta naprej. Prvotno je postava določala,*-- da postane višja podpora veljav-1 Novi zakon, ki je bil sprejet v na šele 12. oktobra. I juniju in ki je imel stopiti v ve- Kakšni so argumenti ki jih navaja opozicija Proti temu pa nastopa druga skupina v državnem departmen tu, ki pravi, da ni mogoče popraviti tega, ker prva grupa očita Rusiji, ako bomo tudi mi sledili njenemu vzgledu. Dalje, pravi ta skupina, bi se s tem ignoriralo slab rekord, ki ga ima Italija v pogledu upravljanja kolonij, in vsekakor bi bilo napačno, ako bi se Italija rabila kot kordon proti razširjenju ruskega vpliva, kajti s tem bi pri prvi pravi preizkušnji kršili principe čarterja, ki je bU sprejet v San Franciscu. JOKOHOMA, 6. Sept.—Danes so dospele v Tokio prve ameriške čete in zavzele svoje postojanke na ulicah močno porušene japonske prestolnice. Te čete so predstraža prve kavalerijske divizije, ki bo formalno okupirala glavno mesto premaganega Hi-rohita v soboto, oziroma v petek zvečer po clevelandsk^m času. S sigurnostjo se pričakuje, da bo prišel s prvo kavalerijsko divizijo tudi general Mac Arthur, in da mu bo pri vstopu slavni sedmi kavalerijski regiment kot osebna straža. Opazovalne čete, ki so dospele v prestolnico danes, imajoi nalogo, da izberejo poslopja za trajno okupacijo Tokija. Dalje se poroča, da bodo ameriške čete v nedeljo pričele z okupacijo otokov Honšu in Hokaido, ki s& glavna otoka Japonske. Ena izmed prvih nalog okupacijskih sil bo razpustitev posebne policije, ki je na Japonskem vršila iste posle kot jih je v Nemčiji vršil Gestapo. Živahne priprave za prve splošne volitve na Ogrskem BUDIMPEŠTA, 29. avgusta. (O.N.A.) — Narodni odbori komunistične in socialistične stranke so se po dolgem zasedanju in pogajanju odločili postaviti skupno volilno listo kandidatov za splošne in lokalne volitve. Socialistom izprva ta zveza ni dišala, toda očividno je komunistom uspelo, da jih prepričajo o ugodnostih kombinacije. Splošne volitve so bile izprva določene za september, a so bile najbrže radi odločnega anglo-ameriškega nastopa v Sofiji odložene na 28. oktober. Vse stranke si prizadevajo na vso moč, pridobiti zase vo-lilce in vzbuditi med ljudskimi množicami zanimanje za kampanjo — pomisliti je treba, da ma^arski narod ni imel nikdar pod svojim prejšnjim režimom prilike, da glasuje na svoboden način. Radi tega je zdaj videti povsod polno političnih oglasov in propaganda je nad vse tener-gična. Komunisti so najbolj marljivi, toda tudi agrarna stranka, katere znak je srp {brez kladiva, dela velike napore. Na zbornico je bil napravljen velik pritisk od strani delavskih unij in veteranskih organizacij, katerih člani so napolnili galerijo zbornice, da bi se na izrednem zasedanju odobrilo višjo podporo, ki bi bila plačljiva dalj kot pa določa sedanji zakon. Toda zbornica je bila gluha za to zahtevo in je svoje delo omejila na to, da je napravila- že sprejeti zakon "retroaktiven" do 15. avgusta. V poslanski zbornici je bil do-zadeven amendment sprejet s 114 glasovi proti 1, medtem ko je senatna zbornica istega sprejela brez vsake opozicije. Gover-ner Lausche je zakonski načrt nocoj že podpisal. Kaj je razlika med staro in novo postavo \ Stari zakon je določal, da brezposelni dobijo podporo skozi 18 tednov, ki nima v nobenem slučaju znašati več kot $16 na teden. Ijavo šele 12. oktobra, je določal« da so brezposelni upravičeni do podpore skozi 22 tednov, ki pa v nobenem slučaju ne more znašati več kot $21 na teden. Delavske organizacije so želele, da se vsota zviša na $25 na teden in doba plačevanja na 26 tednov. Unije so zahtevale znižanje čakalne dobe Poleg tega so unije tudi zahtevale, da se čakalna doba zniža iz dveh tednov na en teden, in da se izraz "primerno delo" tolmači na tak način, da bi delavcem ne bila zanikana podpora, ako ne bi hoteli sprejeti gotove vrste dela, ki je izredno nizko plačano. Državna zbornica je bila sklicana v izredno zasedanje vsled tega, ker je vojna hitreje končala, kakor se je mislilo v juniju, tako da bodo brezposelni deležni takoj izboljšav, ki so bile odobrene že v juniju. Novice iz Jugoslavije (Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta) ^ J. ^afgij^'^'^f^venem polju. ^""jevi čestitamo ^ "speha v ^ z&hteva mno-tov. Ja pri oskrbovanju Kolonije se hoče rabiti kot "buffer" proti Rusiji Pomožni državni tajnik James C. Dunn je menda naklonjen onim, ki želijo vrniti kolonije Italiji. Argument te skupine je sledeči: Sovjetska unija je ustvarila svojo- lastno vplivno sfero v vzhodni Evropi. Zed. države so Carter namreč zahteva, da se kolonije sovražnih držav izroči zaupništvu Združenih narodov, pod katerim naj bi ljudstva kolonij eventualno postala neod visna. Bilo bi tudi napačno, ako bi se nagradilo Italijo, ki je bila naša sovražnica, ne pa naša zaveznica, zlasti še, ker so Abe-sinci in Arabci proti italijanski kontroli. Tajnik Byrnes je bil zadnji čas dobesedno bombardiran s spomenicami od obeh strani, in priznava, da ni imel niti priUke, da bi celo prečital vse, kar mu je bilo predloženo. Upa pa, da bo v stanu poglobiti se v vprašanje na ladji, ko bo potoval v London. Naši fantje-vojaki S/Sgt. Albert J. Miklavič, sin Mr. in Mrs. John Miklavič, 252 Eddy Rd., se nahaja doma na dopustu za 30 dni. Nahajal se je na evropski fronti 21-mesecev in je bil dodeljen zračnemu oddelku. Doma bo ostal do 27. septembra in prijatelji ga lahko obiščejo na domu ali pokličejo MU 6057. Na službeno mesto se bo po dopustu vrnil v Denver, Colorado. Male tovarne so odpustile 35 proc. delovnih moči POGREB Pogreb pokojnega Math Dele-šimunovica se bo vršil v petek ob 9. uri zjutraj iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla in nato na Calvary pokopališče. Doma je bil iz Petričko-vega sela, okolica Kal je. VAJE SNPJ ZBORA Jutri večer, 7. septembra se bo zopet pričelo z rednimi pevskimi vajami mladinskega pevskega zbora SNPJ. Vaje se bodo vršile v sobi št. 2 Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Pričetek točno ob 6. uri zvečer. Pevovodja zbora je Mr. Frank Plut. Prosi se starše, da pošljejo, otroke pravočasno in redno k vajam. Včeraj je pokrajinski urad manjših vojnih obratov objavil poročilo, iz katerega je razvidno, da so tovarne, ki so upo-sljevale 500 oseb ali manj, odpustile okrog 35 procentov svojih delovnih moči, odkar je kapitulirala Japonska. Poročilo bazira na podlagi številk, Tčatere se je dobilo tekom obiska v 200 malih tovarnah. Kakor se je dognalo, je v teh tovarnah 1. avgusta skupno delalo 49,095 oseb, od tedaj pa je bilo iz njih odpuščenih 17,457 delovnih moči, oziroma 35 procentov in pol. Ako je razmerje isto po drugih sličnih tovarnah širom Cuyahoga okraja, se računa, da je samo v teh obratih izgubilo delo okrog 60,000 oseb, ko so se ustavila vojna naročila. Načrt za jugoslovansko zbornico Podpredsednik jugoslovanske narodne vlade Ed\iard Kardelj je predložil v imenu vlade pro-vizorični narodni skupščini načrt za ustavno skupščino ali konstituanto. Ustavna skupščina bo sestojala iz dveh zbornic: 1) Federativni parlament in 2) Narodna skupščina. Federativni parlament bo zastopal interese posameznih narodnosti (državnih edinic), vsaka izmed katerih bo upravičena do 25 poslancev. Te bo izvolila vsaka država zase. Poslance za narodno skupščino pa bodo volili vsi državljani brez razlike na meje in sicer za vsakih 40,000 prebivalcev enega. Vsaka postava postane polno-močna, čim jo odobrita obe zbornici. V slučaju nesporazuma izvoli vsaka zbornica enako število članov v kooriiinacijski komite in če ta komite ne .bo mogel vzravnati navskrižja, ima ustavna skupščina razpisati nove volitve. Obe zbornici se sni-deta k skupnemu zborovanju, kadar gre za; važne zadeve. Volilna postava sprejeta Narodna skupščina je 22. avgusta sprejela volilno postavo z 570. glasi proti 16. Nasprotna manjšina, ki sestoji s poslancev Grolove skupine, ni glasovala Volilna postava določa, da imajo volilno pravico vse osebe od 18. leta naprej brez razlike na spol, narodnost, vero, raso ali politično prepričanje. Isto pravico imajo tudi vojalci, toda brez razlike na starost. V stari Jugoslaviji ženske niso imele volilne pravice in ravnotako tudi ne vojaki. Vsaka stranka ima pravico postaviti svojo listo kandidatov, če predloži kandidat najmanj 150 podpisov polno-močnih volilcev, ki podpirajo njegovo kandidaturo. Volilne pravice nimajo osebe, ki so izgubile svoje državljanske prayice radi kolaboracije s sovražnikom ali radi borbe proti narodu. V debati pred sprejetjem no? ve volilne postave je Edvard Kardelj dejal: Smatram, da je ta volilna postava najbolj demokratična izmed vseh volilnih postav v Zapadni Evropi ter ima vse karakteristične čednosti demokratične postave. Volitev je tajna, izvolitev splošna in neposredna brez razlike na spol, raso, vero itd. Mislim, da ima Jugoslavija prvikrat demokratično postavo, ki bo zagotovila ljudskim množicam zgraditev pravega demokratičnega reda v Jugoslaviji." Mirko G. Kuhel, tajnik. KR02EK ŠT. 1 PROG. SLOV. Nocoj ob 8 uri se vrši redna mesečna seja krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v Slovenskem delavskem domu na W9,terloo Rd. Članice so prošene, da se udeležijo polnoštevilno. stran 2 ENAKOPRAVNOST 6. septembra, 1945 [. f ENAKO P RAVNOST'' ^ Owned and Published by IBD ifcMBBiČA* JDG08LAV PBINTINO AND PVBUSHINa CO. ^ <331 BT. CLAIB AVENUE — HENDERSON 6311-1: Issued Every Day Except Sundays and Holidays ' BUBSOREPnON RATES.#CENE NAROČNINI) By Curler In Cleveland and by Mall Out of Town: KPo razna&alcU v Cleveland In po pošti Izven mecta): Por One Year — (Za celo leto)___ POr Half Year — (Za pol lata) ____________ Por 3 Month« — (Za ■ mesece) ................... ■.so 9.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Fo pofiti V Clevelandu, Kanadi In Mebiki): For One Year — (Za celo leto) ..... ^ Por Half Year — (Za pol leta)_:__ for » Month« — (Za I mececa)_ J$7M - 4.00 _ I .as for Europe, Boutti America KQd Other Foreign Gountrlea: (Za Evropo, Jutao Ameriko in druge tnosems3n driara); Por One Year — (Za celo leto)-- Por Hal/ Year — (Za pol leta)------------------- -$1.00 - i40 entered m Second Glasi Matter April 26th, 1018 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March Brd, 1078. Landrum Boiling (O. N. A.): TEŽAVE PREPORODA AVSTRIJE Ogenj v avstralski preriji Pred dvemi leti so zavezniki naznanili, da je njihov namen ustanoviti demokratično in svobodno Avstrijo. Napredek na potu k temu cilju je počasen toda siguren. Vodnik pa je komisija štirih velesil, ki je začela poslovati v tem nekdaj tako veselem mestu dunajskih valčkov. Toda stara veselost se bržkone še dolgo ne bo vrnila. Vse kaže, da bo najtežje postaviti Avstrijo zopet na njene lastne noge, da si pomaga sama naprej. Težje celo kot Nemčijo. Vzrokov za to je več. Navedel bom le nekatere izmed njih: 1. Zavest avstrijske zavednosti bo treba šele ustvariti. Skozi dolgih sedem let so si gospodarji Hitlerjeve Nemčije prizadevali z vsemi svojimi silami in uporabljali v to vsa sredstva, ki so jim bila na razpolago, da popolnoma izbrišejo vsako sled tega, da je bilo nekoč nekaj, kar seje imenovalo Avstrija . . . spremenili so mg je pokrajin, zatrli nekatere šege in navade, zamenjali imena, preseljevali prebivalstvo in uničevali z velikanskimi napori propagande vsako misel na avstrijsko posebnost kot pokrajina in narod. Mnogo ljudi bo treba popolnoma prevzgoj iti, posebno mlajše generacije, ako jim bomo hoteli dopovedati, da niso Nemci, temveč Avstrijci. 2. V Avstriji bo tudi mnogo težje odpraviti naciste iz javnega življenja, kot v drugih deželah, izvzemši Nemčije. V teku let, ki so neposredno sledila Hitlerjevi okupaciji Avstrije, je vladalo v deželi blagostanje, in Nemci so brez posebnih težav nastanili na vsa vplivna mesta nacistične pripadnike najčistejšega kova. Pri sedanji čistki posvečajo zavezniške oblasti svojo pozornost v prvi vrsti onim na-/ cistom, ki so se pritepli iz Nemčije. Mnogi izmed lokalnih nacistov, ki niso bili na visokih pozicijah, so se mogli radi tega držati in so še vedno na poslu. Na Dunaju na primer, se pritožujejo židovski krogi, da je največja težkoča pri vračanju židovskega premoženja in kaznovanju agentov gestape obstrukcija nacističnih uradnikov, ki so obdržali svojo službo in zavlačujejo vse mere, katerih cilj je povratek premoženja oropanim Židom ali kaznovanje nacističnih policijskih agentov. Vsled tega utegne trajati še dolgo, dolgo časa, predno bo čistka zares izvedena vsepovsod. t 3. Ena težav reorganizacije Avstrije je tudi delitev dežele v štiri okupacijske zone. Zveze med posameznimi zonami so počasne, a prav do danes še ni bilo nobenega centralnega urada, ki bi bil odgovoren za vso deželo. Evropska posvetovalna komisija je sicer dajala nekaj nasvetov, toda v bistvu je le delal vsak posamezni poveljnik okupacijskih čet kar je sam hotel. ' 4. Zavezniki niso postavili v Avstriji vrhovne vlade za vso dežglo, katere člani bi bili proti-nacisti. Amerika in Velika Britanija sta odklonili priznanje Rennerjevi avstrijski vladi, ki je bila organizirana kmalu po prihodu Rdeče armade na Dunaj. Pokazalo se je zdaj, da je bila ta odklonitev velika napaka. Zahodni zavezniki so se takrat postavili na stališče, da jih nikdo ni vprašal za nasvet, ter so navidezno verjeli govoricam, ki so se takrat širile, da je Rennerjeva vlada marijoneta v rokah Rusije. To pa je na vsak način popolnoma pogrešno. Zadnji tedni, odkar je bilo zavezniškim koresponden-tom dovoljeno poročati iz Avstrije, je postalo čedalje bolj jasno, da je Rennerjeva vlada, ki je sestavljena iz koalicije socialnih demokratov, krščanskih socialistov, komunistov in kmečke stranke zares predstavnica vseh avstrijskih proti-nacističnih elementov. Na potsdamski konferenci so zavezniki svoje stališče že nekoliko spremenili, čeravno z največjo previdnostjo. Zdaj je evropska posvetovalna komisija nekoliko bolj po-viOljho nastopila in storila nekatere korake, ki priznavajo vlado. S tem je postalo jasno, da bo Rennerjeva vlada zagotovo osnova, na kateri bodo zavezniki poskusili zgraditi novo demokratično Avstrijo. • E v k a. H p t us, najobičajnejše avstralsko , drevo, ima nenavadne lastnosti. Pri nas ležijo drevesni listi po večini vodoravno in ustavljajo tako sončne žarke ter nam dajejo prijetno senco. Evkaliptus, ki se mora braniti strašne vročine 50 do 55 stopinj Celzija, pa ima navpične liste in nima zato nobene sence. Jeseni izgube naša drevesa svoje listje, v Avstraliji pa se levijo kakor kače in odlagajo svojo skorjo, ki pokrije tla. Tu se v neprestani suši teh nepreglednih planjav spremeni ves ta gorljivi material z razsušeno travo vred v strašno nevarnost za človeško imetje in življenje. Cigaretni ogorek potepuha, slabo pogašen taboriščni ogenj, iskre lokomotive, najčešče pa izredna malomarnost Ij'udi utegnejo v teh okoliščinah povzročiti požare, ki uničujejo zadnje zaloge krme, cele črede živali in ogražajo življenje naseljencev v njihovih, po prerijskemu požaru obkroženih bivališčih. Požari se širijo s silovito brzino, kar je v teh krajih, ki jih je izžgalo že tropsko sonce, dovolj razumljivo« Francoski potovalec A. Pres-thre, ki je bil v Avstraliji, v ozemlju Murran Ridge gost nekega svojega prijatelja ovčje-rejca, pripoveduje dramatične podrobnosti o svojih doživljajih s prerijskimi požari. Nekega dne je zajahal konja, da pogleda past, ki jo je bil nastavil dingu, divjemu avstralskemu psu, ki je že nekaj časa krvoločno gospodaril med prijateljevimi čredami. V bližini pasti je mimogrede odvrgel cigaretni ogorek. Past je bila prazna in s puško v roki je zaman gledal naokrog, da bi kje opazil škodljivo zver in jo poslal s kroglo na oni svet. Toda dingo je nenavadno bistroumna žival in lovec ga ne dobi tako kmalu pred oči. Čez nekoliko minut se je potovalec vračal proti domu. Ko je dospel do kraja, kjer je bil odvrgel cigareto, je zagledal hipoma krog bledih nizkih plamenov, ki so izžgali že kakšnih 80 m širok kos zemlje. Lahek veter je gnal ogenj z veliko brzino proti bližnji goščavi, ki se je razprostirala v nedogled, po drugi strani pa so se plameni z nekaj manjšo brzino proti vetru zajedali v smer, kjer je njegov prijatelj, avstralski squatter (živinorejec), hranil vso svojo zalogo krme, od katere zavisi v posebno suhih letih življenje ti-sočev in tisočev živali. Ves nor od strahu je Francos skočil s konja mu privezal belo ruto h gobcu in ga z udarcem biča samega pognal proti farmi, on sam pa je hitro slekel suknjo in je začel z njo udrihati po plamenih, da jih pogasi. Pol ure je že trajal ta boj, pot mu je lil curkoma preko obraza, bil je že skoraj nezavesten od vročine in brezuspešnega napora, ko je slednjič pritekla pomoč. Ogenj se je bil približal neizmerni goščavi že na 200 m. Ko so ga končno obvladali, je menil prijatelj, ki- bi ga bil potovalec s svojo brezbrižnostjo kmalu uničil, hladnokrvno: "Bilo vam je malo vroče, kaj ne? Hočete cigareto?" Pogledal je po izogljenem pasu zemlje in dodal: "Zdaj ,ni nobene nevarnosti več." Ob tej priliki se je stvar iztekla se dobro, ker ni bilo pravega vetra in so bila tla le malo zaraščena. Drugače pa je, če piha močan veter, in če ■ je trava gosta in visoka. Tedaj vstaja iz ognjenega morja takšna vročina, da ne more v njegovi bližini vztrajati nobeno živo ^itje, nad požarom se dviga segreti zrak v višino, od zgoraj pa pritiska nanj hladnejša zračna plast, ki udarja v ogenj s takšno silo,. da letijo plameni pred njo z brzino najhitrejših ne- viht. V takšnih primerih niti ni potrebno, da je ob začetku ognja pihal veter, orkan nastane sam od sebe. Gorje človeku, ki ga zaloti to katastrofalno neurje plamenov sredi obrasle planjave. Če je goreče morje še daleč na obzorju in je mož na konju, tedaj se bo poskusil rešiti z divjim begom v nasprotno stran. Toda plameni so običajno hitrejši in če begunec pravočasno ne najde gole mase skalovja na svoji poti ali kakšnega večjega z . vodo napolnjenega tolmuna, tedaj ga bodo našli nekega dne z njegovim konjem vred kot zoglenelo okostje. Če dospe do vode, tedaj, je edina rešitev ta, da stopi s konja, ga potisne v mlako, tako da mu gledajo samo nozdro- vi iz nje, in da se tudi sam postavi tako v vodo, dokler ne gre ognjeni vihar mimo. Kadar doseže požar gozdno ozemlje, se mu brzina po navadi malo ustavi, tem groznejši pa je pogled nanj. Njegov hrušč in trušč se spremeni v grmenje sto in sto baterij. Čim opazijo požar, pritečejo od vseh strani Vsi razpoložljivi možje, ki ostavijo vse in žrtvujejo vse z vrhovnim smotrom: da požar ustavijo. Z motornimi vozili na konjih, peš prihitijo v ogroženo ozemlje, da bi lokali-zirali ogenj. Eden prevzame vlogo poveljnika in daje navodila. Cele čete mož delajo s popolnim pozabljenjem nase ob kakšni cesti, ob bregu kakšne reke, kjer so najprimernejše črte za omejitev požara. S sekirami in žagami skušajo podreti v gozdo-vje in očistiti dovolj široki pas, ob katerem se mora ogenj zaradi pomanjkanja kuriva ustaviti. Pri iskanju takšnega pasu si izberejo najrajši kakšno naravno oviro, n. pr. vznožje gorske verige. Z električno brzino pospravijo vse, ^ar bi moglo goreti, grmovje in drevesa padajo zapovrstjo, 'in sicer jih zrušijo na stran, ki je nasprotna bližajočemu se požaru. Nekaj veličastnega in groznega je gledati te armade energičnih ljudi, ki delajo z golimi hrbti in prsi kakor kaznjenci na prisilnem delu in se ne ustavijo niti za hip, ne mislijo več, ne govore več, ne jedo več, samo da rešijo imetje drugih, med tem ko je njihovo lastno morda že postalo žrtev ognja. Včasi gre mimo ženska z loncem čaja. Pijejo brez besede in se z divjo ene.i'gijo yrzejo spet na delo. V takšnih trenutkih se trdi, bojeviti duh Avstralca pokaže v vsej luči in izvršuje junaška dejanja, ki nas morajo navdajati z občudovanjem. Navedimo en sam primer: Mr. R., neizmerno b^gat sjuat-ter, seje boril z drugimi proti prerijskemu ognju. V zapornem pasu je sekal debla in pobiral gorivo. Ko je odnašal celo naročje vej, jc začutil, da ga je nekaj pičilo v roko. Bila je črna strupenjača, ki spravi navadnega moža s svojim ugrizom v eni ali dveh urali na oni svet. Toda Mr. R. ni navaden mož. Meril je šest pedi in dva palca v višino, njegova prsa so bila mogočna kakor medvedja. Ostal je na svojem mestu, dokler niso ognja ugasili, to je do drugega dne. Ko je končno stopil k zdravniku, mu je ta roko na mestu odrezal. Včasi prihaja iz neba pomoč, ki se ji ne more upirati noben ogenj; nevihta. A z njo prihaja obenem nova grožnja: poplava, ki ne zahteva nič manj žrtev . . Ljubezen, strah In sovraštvo Često govorimo o dobri čudi tega ali onega izmed soljudi. Kaj razumemo pod čudjo in kaj so prav za prav ti pojavi? Znani ameriški psiholog dr. John B. Watson, ravnatelj psihološkega laboratorija Hopkinsovega vseučilišča, je za svoje poizkuse upo rablja! komaj nekaj ur stare otroke in je pri tem dosegel izredno zanimiva dognanja. Normalno dete kaže že takoj po porodu tri temeljne pojave svoje čudi: strah, ljubezen, jezo. Kot "ljubezen" je označil omenjeni psiholog reakcijo otroka na božanje. Komaj nekaj ur staro dete ima božanje rado, ker mu očividno povzroča prijetne občutke, kar dokazuje črta za-dovoljnosti, ki se zrcali na dete-tovem licu in v njegovih očeh. To označuje Watson za temelj vsake ljubezni. Ostali dve vrsti osnovnih občutkov je dognal učenjak z opazovanjem otroka, kadar ga nenadoma in brezobzirno zbude. Te reakcije je tudi fotografiral. S poskusi je dognal, da sta dva načina, kako se otroka spravi v strah ali v jezo. Ustraši se samo nepričakovanih stvar. Jezi pa se mali Zemljan samo, kadar je lačen, ali kadar oviramo njegove gibe s tem, da mu držimo roke ali n6ge. Dr. Watson ugotavlja, da temelji čud odraslega človeka samo na teh treh osnovnih občutkih, katerim se pridružujejo seveda še posebne okoliščine. Trdi, da so otroci prosti vsake bojazni, strah občutijo le pred nenadnim truščem in nepričakovanim premikanjem. Kot dokaz navaja primer, da se dete brez strahu igra s kuncem, dokler ga nismo namenoma navdali s strahom pred zajčkom. To se da lahko doseči na neslednji način: ko se je dete igralo s kuncem, je Watson nenadoma udaril tik ob ušesu otrokovem na kovinsko ploščo. Nepričakovani kovinski šum vzbudi pri otroku strah in dete ga pogrešno pripisuje kuncu. Odslej se bo balo kunca. Takisto je s temo. Dete seje začne bati šele, kadar gajev temi prebudil ,močan šum, n. pr. blisk, loputanje vrat itd. Ti prvi občutki se dado silno težko iztrebiti. Čuje se nekoliko čudno, ako učenjak zatrjuje, da nastaja strah otrokov pred kačami in mišmi na isti način, ali Katsono-vo pojasnilo te trditve je brez dvoma popolnoma verjetno. Mati pelje otroka na izprehod in opazi nenadoma kačo ali miš pred seboj. Seveda prestrašena zakriči in dete se bo v bodoče, kakor bo videlo kačo ali miš, vedno spomnilo na materin krik, in se bo balo kače in miši." Čudno je, daje dete že nekoliko ur po porodu tako zelo občutljivo za razne vrste šuma. Človek bi mislil, da v tej nežni starosti še ni sposobno sprejemati vtise vnanjega sveta. Da je otrok prav za šum tako občutljiv, pojasnjuje Watson s tem, da je bil v materinem telesu popolnoma zavarovan pred vsakim šumom in je živel v popolni tišini. Priučena bojazen se da pri otroku težko odstraniti. Vsaka mati ve, da se, da v tem pogledu samo z neskončno potrpežljivostjo kaj doseči. Dete, ki se je zbalo kunca, se mora polagoma navaditi nanj z vsakdanjim stikom, dokler se ne prepriča, da zajček ne povzroča nikakršnega šuma. Pri tem se moramo ogibati vsakega šuma. Le na ta način se bo dete spet p;rivadilo zajčku in se igralo ž njim. Tudi odraslega človeka nauče na tak način, da se boji marsičesa. Potrdilo za to je znani živčni šok, ki so ga občutili premnogi vojaki v prvi svetovni vojni. Vojaki so morali biti nad vse mirni in tihi, da se niso izdali sovražniku, nenedna eksplozija v splošni tišini je prizadela njihovim živcem udarec, ki ga poznamo pod francoskim nazivom choc. Tako živčno raz-strojstvo se je dalo popraviti samo z dolgotrajnim in popolnini mirom v zdraviliščih. Često pa so nastopili bolezenski znaki že, ako je padla na tla knjiga. Včasi pa celo brez vidnega vzroka. Zdravniki niso vedeli, kako bi utemeljili pojav, da je bolnik na mah spet zapadel bolezni, dokler niso dognali, da je mimo bolnika šel človek v uniformi.; Že sam ta maleriljostni pojav je v bolniku vzbudil strahoto one usodne sekunde, da se je ustrašil vsakega uniformiranca. skrat' "Povej mi dekletce, star človek ki se je 1895?" "Koga misliš: gospoda 3^ ^ spodično?" Ali so postrvi razumne? ,valil Pojavom vznemirjenje čudi moramo prišteti tudi zardeva-nje, ali neugodje želodca pred izpiti; tudi "zona, ki oblije človeka," pot, ki mu udari skozi kožo, sta istega izvora. Ti pojavi so tako pogosti, da tvorijo del naše vsakdanje govorice. Zdravniki so izvršili poizkuse, ^ __es duh# da-li so plavolasci občutljivejše - i ?, . čudi, tenmolasti ^ Merili so bitje žile in srca, diha-j jrf- nje m krvni tlak, kar je vse v; zvezi s čudjo. Izkazalo se je, da: se ne da postaviti nikakršno pra-! vilo. Toda tudi najfinejše pri-| prave za merjenje ne morejo pokazati, kake izpremembe so v našem telesu v zvezi s razburjenjem in v kaki meri se pojavljajo te izpremembe. Znano je, da se vse funkcije našega telesa ne pokore naši volji, nekatere so od nje popolnoma neodvisne. Zato se ne bomo znali nikoli popolnoma obvladati. Izražanje veselja in strahu se skoraj popolnoma odteguje obvladovanju po naši volji. Ta dva občutka imata mnogo skupnega. Tako pri veselju, kakor pri strahu je prizadeto naše srce in v obeh primerih bije hitreje. Pri radosti nam srce poskakuje, kadar pa se bojimo, nam bije nekje visoko v vratu. Bojazen in strah se smatrata običajno za iztovetna pojava, pa se pri podrobnem preiskovanju izkaže, da sta si naravnost nasprotna. Kadar smo v strahu, nam preti zastoj srca, govor nam odpove in obvladovanje volje in uma je popolnoma nemogoče; bojazen nima teh "znakov, pač pa je obema skupno to, daje vse telo pripravljeno za beg. V radosti pademo človeku okoli vratu in mu krepko stiskamo roke. Tudi tiho notranje veselje ni brez vpliva na telo. V takih primerih imamo občutek, kakor da nam bije srce nenavadno tiho in mirno. Globoko zadovoljstvo nam zaliva vso notranjost. Ribiči so baje opazo kažejo postrvi znake bis nosti ali razumnosti. V za tridesetih letih se množijo biči, ki pripisujejo postr > je "zvita", "prekaljena', ■(, vidna" in celo "dobro na". Prav tega mnenja ^ bil sam vse dotlej, doklei' končal svojega ponovnega tedenskega opazovanja postrvi z vsemi njenimi i® mi. Sedaj lahko trdim, strv sicer ni popolnoma g zuma, vendar pa dvomi# bila tako bistroumna opisujejo nekateri ribici- V šestih tednih sem spoznal način njenega^ Nov podpredsednik pri telefonski družbi nja boljše kot poznam življenje. Truda pa je bil" go- Morda ie po stari člov^ 0^' tradi^ ribe" I 36 po t pravilno, da so postrvi parice izredno previdne - ^ da so v nekaterih "boljše vzgojene" kot v Toda tudi zoper to i;[nam nasprotne trditve. ^ v katerih sem lovil, so lična, toda vsa gorska. M ^ katere sem jih lovil, so loma naravne, delomal P® jgnii ne. Nekatera izmed jezer so prenapolnjena danih in slabo razvitih P ki kot divje hlastajo po medtem ko so v ostalih 3 samo težke in dobro reje0^^.j^; li. Razumljivo je, da so za V?' jezera ali potoki s takšnih potokom upljive in oprezne? , takšnih vod so po večim ^ niki, ki ne lovijo često, pa skrbijo za naraščaj i vse ostalo je pod najs nadzorstvom. / Ribiči oko)i takšnih mnenja, da je postrv no glede umetne muhe gp' na samo zaradi tega, teh vodah tatovi rib delu in morda v njih več, ki bi že ne čut' bino "težavna." Zakaj P^ strvi iz .3 Na prošli seji Ohio Bell telefonske družbe je bil Leroy E Lattin iz Clevelanda, ijnenovan podpredsednikom in poslovodjem omenjene družbe. Mr. Lattin je sledil John A. Greene, ki je zavzel mesto prvega družbinega podpredsednika, katerega je preje imel Franklin M. Stephens," ki je sedaj predsednik Wisconsin Telephone Company. Novi podpredsednik je bil rojen leta 1896 v Milford, N. Y., in je služil v prvi svetovni vojni. V telefonsko službo je vstopil v marcu 1920 kot klerk pri Northwestern Bell Telephone Co. v Omaha, Neb., kjer je ostal do leta 1927. V novembru 1927 je prišel k Ohio Btll družbi kot komercijalni pregledni inženir. ■v ribe lece bolečine zasaieneg^ f ft -"119 ' g«' Površno bi bila ta vilna. Pravijo tudi, da čele postrvi po dolgih"^ pi, izkušnjah bati muh. Si" tudi tajno, da nekateri ribiči lovijo" postrvi drami; kakšno škodo p^ vi ta roparica v vodi, znano. Po vsem tem se ^ postala postrv ^ je vzgojena samo po to bo najbolj pravilna ^ . I'" J-___1.' l,- v.a7.Uf^ da postrv ni bolj razU ostale ribe. oglašajte v •'enakopraV DR. P. B. VIRANT - Optometris' PREGLED OČI — PREDPIS OČAL Uradne ure: 9:30 do 12:00; 1:30 do 5:00 Zvečer: 6:30 do 8:30 v sredo in soboto 9:30 do 12:30 15621 Waterloo Rd. Cleveland, v poslopju North American Banke Za sestanek pokličite IVanhoe 6436 ki j 1 / k ti ENAKOPRAVNOST I -—^ --- 'ovenski ameriški narodni svet 1914 člani šir- 3935 W. 26th Street, Chicago 23, HI. ' ^"eland Itonvenciji SANS, ki se je vrSila 2. ih 3. sept. *4* izvoljeni sledeči uradniiii, gl. odborniiii In člani taitni p ČASTNI ČLANI: ^tna LOUIS ADAMIČ, MUford, N. J. Shtko-?^®®«dnlca: MARIE PBISLAND, 1034 Piljingliam Avenue, F J. Kern, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. --dnflt. p CliANI EKSEKUTIVE: »KRISTAN, 23 Beechtree St., Grand Haven, Mich. ^ANKO N. BOGEW, 6208 Schade Ave., Cleveland 3, O. jj^^ola, FRED A. VIDER, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, I, KUHEL, 3935 W. 26th St., Chicago 23, 111. CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, IlL { ttui; • ACOb ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, lU, 1840 W. 22nd PI., Chicago 8, HI. IfOpoT W^®NC, 1636 W. 21st PL, Chicago 8, HI. AlBiN." K^SHLAN, M09 St. Clair Ave, Cleveland 3, Ohio. 6117 St Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, BL 'OSjj g 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio. 1930 So. 15th St, Sheboygan, Wis. ' 15605 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohib. i\> 527 No. Chicago St., Joiiet, III. .JjOX 334 Erie Ave., W. Aliquippa, Pa, NADZORNI ODBOR: !!!% predsednik, 351 N. Chicago St., Joiiet, lil Zavitd Cornelia Ave., Cleveland 3, O) 'RTNlK, 309 Tenafly Rd., Englewood, N. J. SIRSI ODBOR: Erie Ave., W. Aliquipi ,itiTb» Itn« No. 4, Princeton, 111. f&i 4676 Washington St., Dei... K, 223—57th St., Pittsburgh 1, E^!!*A%^G04_.3rd St., N. W., Chisholm, 4676 Washington St., Denver, Colo. Pa. 7:^4 Ktic,7' ""•»—srd St., N. W., Chisnoim, Minn. ®R1Np It?' 1936 So. Kenilworth Ave., Berwyn, III. rfi'JOft 17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich. ^ lU'h^ *^1 Station St., BridgevUle, Pa. ^ Mt)T» ' ^^65 Lakeland Blvd., Noble, Ohio. 'sfil'ra»2!?'®TTP Menahan St., Brooklyn, N. Y. 1091 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio. St?' *G58 Rosa Ave., St. Louis 16, Mo. Ifclh ^ StnioT 10*0 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind. VlnsT • 1634 Cedar St., Pueblo, Colo. [JObr^ ZBasxtt ®' '®® Forest Ave., Johnstown, Pa. I ^8 ZOftr ' ^ F U Bldg., Ely, Minn. • 1045 Wads worth Ave., No. Chicago, III. sica Rožtimarija (SVETNICA IN NJEN NOREC) Agnes Guniher Poslovenil Boris Rihteršič fUs, irf iM' lif ilC % % X 'f' f It' %i V stoji ^b] ^ korab rjavca irf ^ prevA^ ^°ža pri-Mjo J ^ ^oči. Dvakrat 'Pod , črno oble- i «i oK prestraši, da jg ^tane. grajski žup-P°ti to- t!-' ^ca za- *9tbt!**WM6kUivrat p J^-čno na voz s * Z!%Oeb^ ("o&u-no ob- >iiv RoSa ■wC' 'š«f' 1^, tr '•Sf , of , cO ^ lil- tr«' ij» d'' I 2*^' sreča in sna- HtJ ®Voiiu ,, podpi-6»^ '^0 na ., h.^gep. odprte. No- i h ojei živ- :\VSi VsaL še te oči Siv živa K leži na > v mrač-gNeZ?«"' nad kate- nič primerno za Rožomarijo. Stopnice, dolgi hodniki, dvorišča in park, ki razen tega ni niti ograjen. Samo majhen del, kjer so bukove senčnice in grede, po-^ dobne preprogam. Na Thorstei-nu je bilo trebi nesti Rožomarijo samo čez štiri stopnice na vrt, tu pa je mogoče brez težav in naporov priti samo na Lipov grič, kjer zdaj pljuska dež. Nosila bodo potrebna, tako premišljuje. Rožamarija se zbudi. Izprva ne ve, kje se nahaja, potem pa omahne nazaj v blazine in skrije svoj obraz. Iz njih se spet pokaže vsa ljubka, in njene oči moledujejo pri mračnem Harru. »"Ne huduj se name!" Dobro razume ta pogled. "Še zdaj ne morem uvideti, zakaj je bilo potrebno, da si mučila sebe in mene." "Da," reče ona, "mučim te. Toda, ljubi, ti vendar le ne veš, kako je prav za prav. Če je človek zelo bolan, mislim, se ga po- težki. % No"'?, »brni globoko vi- dvigne Skoraj pre- loti velik nemir, kakor se loteva zdaj lastovk. Harro . . zdi se mi, da ne tožim preveč. Vsaj poskušam se premagovati, toda danes bodi tako dober in me po-miluj. 'Ubogi otrok' mi reci in ne bodi strog z menoj, Harro." Iznenada zažari. "Oh, videli boste, da bom prav tako ljubezniva, kakor sem bila zmerom, če mi boste vselej ustregli. Zelo ljubezniva, Harro!" reče in iztegne bledo roko proti njemu. Ne, ne more se ji upreti. Dvigne jo iz blazin k sebi na prsi in ji reče; "Uboga moja bela ovčica, ne, saj ne tožiš, in jutri ti pojdem iskat tvojega gospoda grajskega župnika. Iznenada ga imam tako rad, saj me je on zvezal s teboj. Pomisli: s frfotajočimi škrici je tekel v mesto, ker je vedel, da se dvomi svetnik mudi tam, in ga je poslal na grad. Prosil ga bom, naj ti bere iz pesmarice in naj te tolaži, samo mehe pustita iz igre. Obljubi mi to!" In zdaj ona noče več, da bi jo pomiloval. Ne, to zdaj ni prav nič več potrebno. Pravkar je Harro žalostno premišljal, kako bodo Henrika spravili v posteljo in kako bo jokal za svojim Alom, ko se odpro vrata in v rdečem plaščku z rdečo čepico, ki leži postrani na njegovih temnozelenih kodrih, priskaklja Henrik v sobo. Ves blažen je in kriči: "Alo, avto," in trobi pri tem na vsa pljuča. "Oh, moj Henrik, moj fantek, kako sem vesel, da si tu!" Dvigne ga na svoja kolena ob mamini postelji. In zdaj pride knez v sobo. Nihče se mu ni upal povedati, kakšna je bila njegova hči, ko se je pripeljala. Zdaj sedi v postelji in rdečica ji zaliva obraz. Harro in razvneti Henrik sta pri njej. Njegovo veselje je veliko. Tako srečen je, da mu je moral Harro le vrniti del njegove Rože. Vsi so torej prišli na Brau-neck in zlata hiša je zaprla svoje oči. Thorsteinov čuvaj prebiva v Martovem stolpu in varuje s svojim velikim ovčarskim psom Harrovo lastnino. Luč v tujem ptiču ne sveti več v noč. Kuharica in postrežnica. živita kakor dve veliki dami, sprejemata obiske v kuhinji, in žena nočnega čuvaja postaja ljubosumna. Še bolj popolno bi bilo vse, če ne bi vsak dan pričakovali na gradu vrnitve mlade grofice, če ne bi bilo treba vsak dan kaj pošiljati na Brauneck, in če se ne bi bilo treba bati, Sa bo Mart s svojimi ostrimi očmi vse videl. Saj mora biti vse pripravljeno, kajti grofica se utegne vsak dan vrniti, saj se mora vrniti. .. Devetinštirideseto poglavje -Obiskovanje bolnikov Tudi veliko platno je potovalo na Brauneck in stoji tam v slavnostni dvorani. Razsvetljava se še dolgo ne da tako urediti ka-. kor v Harrovi delavnici, in vse slikarske priprave so videti v tej dvorani grde in izgubljene, toda Harru je le ljubše, da ima pri sebi in zato jih pozdravi kakor prijateljice. Drugače pa se zdi, kakor bi Brauneck ponosno skrival srčne bolečine iji trpljenje. Dolgi hodniki so kakor ustvarjeni za korake, ki hodijo po njih v nemimi boli, vetrovi zavijajo ponoči še čisto drugače kakor v zlati hiši. Roža je slabotna in človek nikoli ne ve, kako je z njenim zdravjem. Brezkončni dež je zabrisal vso poletno krasoto, Alfred se opoteka po sobah in je takšen, kakor bi bil pravkar prišel iz hude bitke. Ne upajo se ga privesti k Roži, ki ima že sama s seboj dosti težav. Teta Ulrika je skoraj nežna z njim in skrbi zanj s takšno grenko resnostjo, da se Alfredu samemu zdi pretirano. Saj ni ona kriva; če ni vsak dan bolj debel. Potem pa se ga loti, še Harro, ki potrebuje nekoga, da ga bo odvrnil od zmerom enakih misli. Alfred se sicer ne nauči strganja barv, pač pa cele kopice drugih reči, ki bodo zanj koristnejše. Časih vest teti Ulriki ne dovoli, da bi ostala pri .svojem otroku. Takrat vselej zamenja službo s svojo sestro. Vrne se spet vsa pobita. "Roža, ne vem kdaj bo konec nesreče v zgornjem nadstropju. Nihče ne zna prav svetovati. Ne vem,—zmerom moram misliti na miš v pasti. Kakor kakšna miš hodi knežnja sem in tja, poseda po kotih in ne najde nikjer miru. Samo takrat se pomiri, kadar začne kdo govoriti o Harru in tebi. Zlasti o Harru bi rada zmerom kaj slišala. Kaj dela zdaj, kaj dela, kadar je pri tebi, ali je pri tebi, ali je kje drugje. Zmerom mora oprezovati kdo za njo in ji potem pripovedovati." Uli ne pozna vse duše svojega otroka, drugače tega ne bi bila povedala Roži. Zvečer, ko hoče želeti Harro lahko noč, dobi Dušica tako medlo in objokano, da se iznova prestraši, "Roža, kdo je mojo Rožo ranil? Kdo se je pretrdo dotaknil njenega srca? Ali sem bil jaz, pa tega kakor navadno nisem opazil?" "Ne, ljubi, ti nisi bil. Ti nisi bil. Toda ti mi moraš zdaj pomagati, Harro. Pomagati mi moraš, da pridem do mame. Videti hočem, kaj je z njo. Zmerom sem upala, da mi bo bolje in da bom lahko z Alfredom ali Martom prišla do nje, ne da bi tebe motila in vznemirjala, toda , . , saj noče biti nič bolje." "Tako, torej do tega smo že prišli, Roža? Da se boš morala še ti vmešati v to splošno zmedo! Pri tvoji brezni! Prav nič se rte čudim, prav nič se ne čudim ! Ih da nisi hotela mene vznemirjati, je samo olepšava-nje dejstva, da si hotela vse storiti za mojim hrbtohi." "Ljubi Harro, saj nisem še ničesar storila. Saj sem ti samo svoj namen priznala." "Namen, Roža, hud namen . Ne, Roža ... to je moj odgovor. In niti tvoje solze me ne bodo premotile in pregovorile. Prepričana bodi, da boš manj jokala, če boš ostala tu doli. Ali pa naj morda vprašam gospoda dvornega svetnika za nasvet?" Roža ni odgovorila in Harro je prešel na nekaj drugega. To- Sew for School Save for Bonds da dobro je vedel, da pri njeni trdovratnosti zadeva še ni opravljena. Z veliko vnemo ji je začel govoriti o svoji sliki in o tem, da se bo naposled za obe osebi na sliki moral odločiti. | Dejal je: » TRI) "Pod mirnim vtiskom tvojega pripovedovanja,—saj se še spominjaš, kako si mi govorila o Gizelini tenčici?—sem se dal takrat zavesti, da sem ti popustil in sprejel tvojo zamisel. To je bila umetniška napaka, in slike, ki se mi doslej ne zdi mene nevredna, ne mislim z njo pokvariti. Kako naj vendar naslikam Gizelo, če je ne poznam? . . . Samo posnetek tvojega obraza bo . . ." (Dalje prihodnjič) THIS IS THE WAY I CAN USE THEM! Can't sew? This simplified version of a jerlcin and slsirt team says you can. It's in bright green wool with slashed neckline and extended shoulders. Girls who sew augment their War Bond savings. Patterns at local stores. U. S. Trtatury Diparlmcnt BOLJŠE VRSTE GASOLINA TEKO ZDAJ V SESALKE SOHIO G Jap Leads Marine Air Attack C ker oi C, sama ne oama a preden 2 Martovo in jo A ^ f I. Todi cez hodnik, %bo loif'' it swT""' jo ^ iztiB ^^asta poste- ' fe "i'lr"" ^'".i« 1«. X?""'!". za^ '»PK oči. 36 tudi to S \, ^ in go- ih hočejo •h'" ^kla ]e ze iz- ^olgo spa- ^lezTJ o(e % 3e .'" vrne 1*10na neko % eloboko '»a VH H Se Ji in trd- '^ice vračati čisto do- ' ^ B^^tburroainM,. S^SovrS Maj bo z Bedi V ko «irko, da se čistilnice Sohio so brez odlašanja prešle k izboljšanim vrstam gasolina. Toda, naravno je, da to ne more doseči, vsakega odjemalca kar preko noči. V svrho nadomeščen j a gasolina vojnega časa mora izboljšani gasolin iti preko več stopenj transportacije in skladišč'. Vsaki dan zdaj teko zaloge izboljšanega Sohio X-70 in Sohio Supreme gasolina v več Sohio gasolinskih postaj. Torej, glejte za boljše vrste gasolin k sesalkam Sohio. Za vozimo tja, napolnimo tank in uživajmo našo novo svobodo vožnje. SOHIO l!V 1 THE STANDARD Oil COMPANY (OHIO) ^ oa njegov ne tako ni prav From the waisf of a marine Mitchell bomber, Japanese Lieutenant Minora Wada leads one of the last raids on Japanese installments priot to'si?:nmg oJ neace,. A] prisoner of war, he offered his services to direct American pilots over the Japanese Tnaintand. STRAN « ENAKOPRAVNOST 6. septemW^ Pomladni sen ROMAN IZ ŽIVLJENJA ★ Priredil I. H. iiBiiiiBiiiiBtiti«iiii«iiiiiiiii«iiii»iiii»iiiwiiii»iiiwiiii«iiiwiiii«iiiiBiiiwiiiwiiii«iiii»iiii«tiii"»n»ini»iiii»i nillBUIIBIIIMIIIBIIIIBIIIIWIIMIIIlalllWIIiaillWIIil (Nadaljevanje) Ljubeznivo je njen pogled počival na sladkem obrazu bolnega otroka. Kako podoben mu je bil: ničesar ni imel od svoje pre-lestne matere. Skoro nehote poljubi otrokovo malo ročico, ki je bila sklenjena v pest in se je nemirno premikala po odeji. Gabrijela pošlje sobarico, da vpraša Marijo, ako hoče ž njimi jesti; Marija pa se zahvali. Ni hotela pustiti otroka niti za trenutek. Tako so ji prinesli jed v bolniško sobo, toda le malo je pokusila. Po deveti uri pride dr. Korne-lius. Otrokovi starši so bili ob njegovi postelji; Wolf ni izpre-govoril niti besede. Nato pa gre z zdravnikom, ki je Mariji še nekatere stvari naročil, Gabrijela pa ostane sama z Marijo. Soba je bila le malo razsvetljena; svetilka je bila zagrnjena, da ni svetloba motila bolnega otroka. Lazo je imel hudo vročino in je zelo fantaziral; pogosti kašelj ga je mučil, da je večkrat popolnoma zdelan obvisel na Marijinih rokah. — Sestra, sestr^ kaj bo iz tega? — stoka Gabrijela in v obu-O, vsa sem n ■pu vije bele roke. iz sebe. — Samo pogum, — ji prigovarja Marija, — tudi zdravnik upa na najboljše. Mislite pa tudi na sebe in ležite. — Ne, ne, — zavpije Gabrijela, — ostanem p r i svojem otroku; pri vas, da vam pomagam; saj vi tudi ne spite. Čuj-mo tedaj skupaj. — Zadnje dni sem skoro samo spala, sem popolnoma trdna in sem navajena čuti; meni to ni nič. Toda vi, gospa pl. Wolfo-va, tega ne morete vzdržati; spite saj nekaj ur, potem boste močnejša in trdnejša. Po dnevu mi lahko malo pomagate in boste pri otroku nekaj časa, kadar bom jaz nekoliko legla. Moramo se zamenjati. Marija je hotela biti sama tudi zaradi tega, ker ji je bila Gabrijela pri postrežbi otroka le [iiiaiiiiaiiiialiilBliiiaUililiiiaiiiiaiiiiBiiiiuiii V napotje; toda tega ji ni smela reči. Konečno se je uklonila Marijini prošnji in je odšla. Marija je bila sama. Nekoli-kokrat se ji je zazdelo, kot bi pred vrati slišala korake. Iz La-zotovega zmešanega govorjenja je izprevidela, kako je bil otrok naklonjen očetu. O svoji materi pa ni hotiel ničesar slišati. Bilo je okoli polnoči, ko se vrata tiho odpro in Wolf stopi. Prestrašena skoči Marija pokonci. Wolf pa migne z roko in pravi tiho; \—Ne boj se, Marija, samo hočem še enkrat pogledati otroka. Iz teh besed je zvenela velika bolest, da je bila Marija gin jena v dno srca. Zatem pa se Marija lahno dotakne njegove rame in pravi: — Imejte pogum, gospod stotnik. Upam v najboljše. Samo da bi prestal krizo. Ves zmešan se Wolf obrne. —Kaj pravzaprav hočeš tukaj? Kako prideš sploh sem? Njen bolestni pogled je ležal na njegovem obličju,' v katerega je skrb zadnjih dni zarezala globoke brazde. Koliko je moral trpeti zaradi otroka. — Dr. Komeliusu sem obljubila, da bom stregla bolnemu otroku. Ko sem izvedela, čegav otrok je, je bilo prepozno, Ua bi odklonila, ker bi bilo sumljivo. Sicer bi bila izognila temu srečanju. — In kako si prišla do te obleke? jo izprašuje dalje. — Nobenega drugega zavetišča nisem imela, ako nisem hotela postati slaba, — odgovori Marija. Wolf je ne mara več izpraše-vati, ker je otrok zopet postal nemiren. Lazo se dvigne in gleda očeta z žarečimi očmi. — Zakaj ne prideš? O, ne smeš! O, pazi, samo, potem pride Lazo, saj mama: ne vidi; se je odpeljala s kolesom. In Lazo hoče skočiti s poste--Ije. Marija pa ga z velikim trudom zopet položi v posteljo. Tedaj pa udari proti njej in reče; — Proč, grda mama! Vedno dražiš in jeziš papana, potem pa je papa tako žalosten. Otrok joka in vpije in slednjič se omagan zvrne v blazine; obraz je bil poln potnih srag. Marija ga skrbno obriše in mu ovije nove obkladke. — Ali smem pomagati? — vpraša Wolf, čegar obraz je ob-lila rdečica, ker se je sinu bled-lo. Marija samo odkima z glavo in se ukvarja dalje z otrokom, da se je pomiril. Kot temna senca so ležale njegove goste obrvi na bledem licu. Kako upaden in droben je postal v nekaj dneh. Neprene- — Marija, ali te imam zopet? — Glas se mu trese. Marija pa lahno, toda odločno strese glavo. ^ — Ne, Wolf, nikar, vse je proč. Nikar mi ne govori o preteklosti. — Ne da bi hotela, ji je zaupni "ti" prišel skozi ustnice. — Pojdi sedaj in ne bodi v skrbeh zaradi tvojega sina; pazila bom nanj, kot bi bil moj. — Solze so se tresle v njenem glasu in njena postava je drgetala. —Ali mi nočeš saj povedati, kje si bila, kako se ti je godilo v teh letih, odkar se nisva videla? Kako sem poizvedoval po tebi! — Wolf, sedaj vidiš, kako sem našla mir — privošči mi ga in ne izprašuj me več. — Mir! — pride grenko iz njegovih ust. — Ako bi ti mogel povedati, ko bi ti vedela, kak nemir je v meni, koliko trpim, bi imela usmiljenje z menoj. Nisi me odslovila in nisi mi dovolila, da bi vsaj bil v tyoji bliži- homa so se mu nategovale žile ni, da.bi te videl in slišal tvoj Reconversion Plow Za delavce Za delavC As as President Harry S. Truman is concerned, the war is over and the tasks of peace now have his priority. The gun that was on his deslc has been replaced with a model of a plow. Sobo —Papa, papa, — prihaja v presledkih iz njegovih ust slaboten glas. — Ostani pri meni. Mama vedno tepe Lazota. Papa, ne bodi žalosten, četudi mama zmerja. Mama ni dobra. Ampak papana ima Lazo rad. Pridi in daj Lazotu poljub! okoli ustnic. Drugače je bil miren. • Marija je položila svoje roke na otrokove, kot bi ga hotela varovati. Wolf sede na drugo stran postelje, kjer je prej Gabrijela sedela in gleda ng, malo ročico, ki je prej kazala se tako moč, ki pa je sedaj omagana ležala na odeji. Ko vidi Marijo, kako skrbno pazi na otr6ka, ga prešine misel — kot mati — in bi mogoče tudi mogla biti, ako ne bi — in Marija sedi s povešenimi očmi, boječ se pogledati mu v j obraz. Tukaj v nočni tišini sedi sama z ljubljenim možem pri postelji njegovega otroka. Tega si ni nikdar mislila. Tedaj pa tudi njej pride misel! — da bi bil otrok njen in Wolf njen mož kako lepo bi to bilo! Goreče je počival njegov pogled na njenem sladkem obrazu. Gleda in išče v njenih jasnih potezah — kako tuje, toda tako zaupna se mu zdi v nunski obleki — iz nje puhti nebeški mir. In kot bi jo silil njegov pogled, dvigne oči, toda jih takoj zopet povesi, rdeča v obraz, kajti obšla jo je vroča, iskrena ginjenost. Počasi in nežno položi Wolf svojo roko na njeno, ki se strese. glas. — Wolf, kako moreš sedaj na to misliti? Prosim te, pojdi! Pusti me samo! Ne vzemi mi mojega miru, moje premisljenosti, ki jo tako potrebujem. Da bi bilo saj to svidenje prihranjeno! Postala sem zadovoljna; konečno sem vse premagala, pozabila ! — Ali ti je bilo to tako lahko? Jaz te nisem nikdar pozabil, nisem te mogel pozabiti in tega tudi nikdar nisem poskušal. Bridko si maščevana, Marija. — Gabrijela, toda nočem je obtežovati: mogoče sem jaz ravno toliko kriv. Moj zakon je čez vse mere nesrečen! — Wolf, — ga opozarja Marija, — premisli in pridi sam k sebi. Tega ne smeš reči. Imaš vendar otroka, lepega Ijubeznji-vega otroka. Za trenutek jo pogleda. Kako more tako sladko govoriti? Z globokim vzdihom vstane in reče: — Grem; ako se pri Lazotu bolezen obrne kaj na slabše, me takoj pokliči. Obljubi mi to — Da, Wolf, kar pojdi brez vsake skrbi. Spi, ker si spanja potreben, — pravi Marija in ga ljubeznivo pogleda v njegov bledi obraz. Ponudi mu roko, rekoč: — Lahko noč, moj Wolf! med E. 40 St. in E. 63 St., v bližini St. Clair Ave. in Lakeside Ave., se želi dobiti v najem. Kdor ima za oddati, naj pusti naslov v uradu Enakopravnosti. LIVARJI IZBORNA PRILIKA PRI National Malleable ^ Sfeel Casting Co. Nobenih težav vsled preosnove Civilna produkcija v polnem razmahu Smo 77 let na uslugo transpor-tacijskim industrijam THE NATIONAL MALLEABLE & STEEL CASTING CO. 10590 Quincy Ave. Išče se žensko ali dekle za splošna hišna opravila. Nič pranja ali likanja. Ostati mora stalno. Pokličite med 10. in 11. uro dopoldne. IV 7330. NAPRODAJ Dobra prilika se nudi hitremu kupcu. Na Addison Rd. se prodaja 3 hiše, vsaka zase na svojemu lotu, vsaka po 2 družni. Vsaka hiša ima 2 forneza. Hiše so v jako dobrem stanju. Te hiše morajo biti prodane zaradi dedščine. Rojaki, požurite se, ker take prilike ni vsak dan. Hiša 6 sob na Edna Ave., blizu Addison Rd., samo $5,800. Te hiše si lahko ogledate, če se zglasite pri JOS. LUSHIN-U, 7113 Myron Ave., ali pa pokličite HE 6054, ki je edini pooblaščen za to prodajo. SNAŽILKE ne stare več kot 50 let, ali iščete STALNO DELO? Eno izmed clevelandskih najboljših poslopij ima službe za ŽENSKE Dobra plača, overtime in bonus, plačane počitnice; delovne ure od desetih zvečer do šestih zjutraj. V bližini vseh pouličnih, linij in busov. Pokličite CH 7094 delajte!- MODERNEMU POJp THE telephone potrebuj® ŽENSK Ej'j delavke hisni'' Downtown po® ^ Stalno delo— Polni ali 6 večerov v 5:10 do 1:40 z)' Zglasite se^ Employment . 1700 Prospect Av«" y I od 8. zj. do 5. pop ' razven ob THE OHIO ! TELEPHONE^; MLADA Mali oglasi HIŠNI GOSPODARJI. POZOR! Ako je treba vašo hišo prebarvati, zunaj ali znotraj, obrnite se do nas. Izvršimo prvovrstno in točno delo. Cene zmerne. VICTOR KOVAČIČ 1253 Norwood Rd. EN 2549 THE MAY CO.'S BASEMENT Razprodaja! Jesenske zavese! W 11 * 4v e 4 ^ Nu-Net / zavese ' 2.98 vrednosti 2.69 P.r Za vse vaše sobe! Tenke, se operejo, lepo izdelane Nu-Net zavese, ki so 75 inCev dolge; eggshell barve, zarobljene in pripravljene za na okna. Kuhinjske zavese 1.98 vrednosti 1-79 ' par Mnogo-barvni sadni vzorci . . . okrašeni z rdečimi robi. Srednji kos je iz enakega blaga. 54 inCev dolge. Idealne za kratka i:. mm kuhinjska okna.' m Nove v pastelne ' Marquisette 2.98 vrednosti 2.69 p.r Krasno izdelane zavese iz pastelnega marquisette blaga ... 75 inčev dolge Majhne bele pike. Izbera ro-zaste, zelene, modre, peach ali rumene barve. Zarobljene in pripravljene za na okna. Govt. Net Priscillas 4.64 vrednosti Cushion Dot Priscillas Posebna vrednost! .95 3 par 3 .99 par Polne, obilne mrežaste zavese . . . krasne in prijetne za katerokoli sobo v vaši hiši. Atraktivna ivory barva, mere 44x87 inčev dolge. čisto bele nabrane priselila zavese . . . posebno narejene, da se dvakrat preganejo na vrhu. 46 inčev x 2VŽ jardov dolge. Tailored Net zavese 1.69 vrednosti 1.49 par Lepo ukrojene zavese iz težke tkanine. Atraktivna ecru barva. Zarobljene in pripravljene za na okna. Mere 34x75 inčev. Hiša naprodaj Proda se hišo za eno družino. 7 sob, v zelo dobrem stanju; velik lot blizu trgovin, busa in kare. 840 E. 155 St., ali pokličite LI 8779. da bi se učila šivanja j(' na power machine. j: bo kmalu napredov plačanega stalnega " , jj Tedenska py THE LYON 2320 Superior Liy/AK Plača od na plumberski^" opre# Republic 1623 East 45*1* severno od Five-Point Recreation 15107 ST. CLAIR AVE.. MU. 9525 Sedaj pod novim vodstvom. Imamo še več datumov odprtih za rezervacije za moške in ženske | kegljaške skupine. Power Machine Izurjene na \ ^di izurjene aei f šivanje lukenj Tedenska P J,, THE LYON 2320 Supe*»° J f TE žA^' NORTHERN FURNACE Forneze inštaliramo ter popravimo vsakovrstne forneze z novimi ali rabljenimi deli. 1172 E. 79 St. HE 4146 HE 6344 5 dm v g.((i Menjajoč Plača od" ŽAGAR 23880 LakelaP SOUHD SYSTEM » ENDOOB OB OUTDOOK Posebni popust za društva B. J, Radio Service 1363 E. 45 St — HEnd. 3#2# Mali ot The Florence pfi JAMČENA POSLUGA na popravilih pralnih strojev in I ovijalcev. Imamo polno zalogo I ovijalcev, motorjev in delov za | pralne stroje. UPTOWN HOME APPLIANCE | COMPANY 10557 St. Clair Ave. Popolna zaIogS' ^, oblek za žensl^® Vse < EAST^ 644 Proda se novo, moderno hišo za eno družino. 5 sob, vse udobnosti, Weatherseal okna, garaža prizidana k hiši; vsa narejena iz predvojnega materi-jala. 2 akra zemlje, kokoš-njak, sadno drevje. Vpraša se pri Andrew Lokar, Bishop« Rd., ali pokličite Wickliffe 553 W 4. - Izvršujem ^ so potreb^- ;n.j JOHN " Predelujem leiuiem Brezplačen Building 1494 E. 222iid Euclid NE C Sedaj Je rl?. fin FUR i Lo+0 40x125 na Tracy Ave., št. 18, se proda poceni. Nahaja se v slovenski naselbini in je dobra prilika za Slovenca. Kdor želi naj se zglasi na 6305 Glass Ave. BARVARJI! Išče se barvarje za delo zunaj ali znotraj. Pokličite IV 5693 Victor Pe+erca 17724 Waterloo Rd. sterUNJ! Iz volnenega katere dobile P'' j#, j' Jih cenah v CleV^ SUKNJE IZ BLAO^'J J/ , od $35.00 ® J so pri S $29.00 do V in če kupite meni, si $25.00 do odyUno Je kakW* hnaie. 'i Samo me pokUt ^ u kdaj da pridem ^ ^ tovarno, kjer »1 1 želite. Vam le Benno B 1034 Addison )