ŠTEV, 209.	V	LJUBLJANI, sobota, dne 18. septembra 1926.
.%£«v^’3S3RW^'«IS9W'ase*a«*»K»«i9*«il^^	SWKSM»«»SW«»'',<4K^^	■	&&S&&lt&aX!a&l&&aa*8&imNiaSSBM0tra>ki&rWi*U*<&mQ£W.m^	'	--.S^. .	•-■. >• <;*.-*«• •
LETO IU.
SUStfcttiaSkUr
l&ggfc rmk da*s opokltk«, imeaaH nedelj« k» praznik«.
_ naročnin*: V Ljubljani tu p« pošti: »in 20'—, inozfrsnstvo Din 80~>
neodvisen političen list
UREDNIŠTVO: anroK gregorčiceva ulica stev. is,
TELEFON ŠTEV. 652. O TOAVOTBTVO: KONGRESNI TRG STEV. g.
feMcopisi m e* vračajo. ~ Oglaai po taril«.
rprafianjeru naj se priloži aaai»ks za odgovor.
Račan pri poitnem ček. urada il«y. 1&&&
Jt
Pokvarjenost mladine.
Pred ljubljansko poroto se je obravnaval predrzen rop prezrelega mladeniča. Ta posamezen slučaj je dal nekaterim listom vzrok, da so pričeli na široko pisati o splošni pokvarjenosti mladine.
V	zvezi s tem so tudi navajali vzroke te splošne pokvarjenosti mladine. Zlasti pa so povdarjali, da je pokvarjenosti mladine krivo pomanjkanje verske vzgojes slabe knjige, slaba družba in kinogleda-lišča. Kakor je že pri takih prilikah navada, se je klicala na pomoč tudi policija, kakor da bi se s policijskimi odredbami mogla rešiti nravnost.
Toda vzroki pokvarjenosti mladine so mnogo globlji in težji. Oni leže predvsem »a socialnem polju, v težkem boju za '»'»tanek, ki uničuje danes rodbine. Tu J® izvir vse resnice in dokler se to zlo ne odpravi, ne pomagajo deklamacije> 'o po* v’arienosti mladine. Kadar stanujejo ce e rodbine v eni sobi, kadar prihaja v spremstvu brezposelnosti glad v rodbine, kadar nimajo ljudje kaj jesti, tedaj ■1° morala izgubila vsako privlačno silo. Lahko je moralen tisti, ki ima vsega v izobilju, toda druga je stvar, kadar se mora kdo boriti za gol obstanek. Dajte najprej" ljudem možnost, da bedo živeli, kakor se človeku spodobi in morala bo hipoma rešena in ne bo treba več jadikovati o pokvarjenosti mladine.
Sicer pa je treba tudi o takozvani pokvarjenosti mladine izpregovoriti odkrito besedo. Predvsem je jasno, da je mladina povojnih let drugačna ko mladina, ld je zrasla v urejenih razmerah. Prav tako, kakor je povojna družba odraslih čisto drugačna kakor ona pred vojno. Mladina prejema svoje vzore vedno pri starejših in če je dobila današnja mladina tako slabe vzglede pri starejših, potem to ni njena krivda.
Ne sme se pa tudi pozabiti, da smo na pragu nove dobe, da se vse moralne vrednote znova precenjujejo in da nova generacija ne bo živela v tako stisnjenih razmerah, kakor smo živeli mi. Člove-
o	si je z vojno pridobilo nove svobo-me in zato je tudi danes več svobode
°	’	Razimiliivo je> da se ta nova
svoboda ne. uporablja vedno pametno, toda dobro vino mora kipeti in čim bolj kipi, tem boljše je.
Verska vzgoja, slabe knjige, slaba tovarišija in kinogledališča imajo le drugovrsten pomen, težišče vsega pa je v socialnem življenju in v dejstvu, da smo na pragu nove dobe.
sicer res, da v resnici veren člo-
Uzunovič sondira teren.
Je
vek ne bo nikdar ropar, toda zakaj je danes tako malo res vernih ljudi? Ali ni kriva tudi cerkev? Vsaj ima vso možnost, da propagira svoje misli. Pa tudi
nod^°d° beSe<le ^ mal°
janskim dobriin^L^^^6116 * f' prepogosto manjka. Jni' e^a Pa e
Slaba tovarišija! Bila je ta vedno od_ kar,obstoja svet in odkar je uso<la’ ng katere ljudi obsodila, da bodo lačni, tudi če hočejo delati. More slaba tovarišija uničiti marsikoga, toda nikdar ne more zapeljati cele generacije. Pač pa more ■dobra generacija reducirati slabo tovari-*'jo do minimuma, toda le s socialnim delom, ne pa s^ policijskimi odredbami.
In slabe knjige! Predvsem ni še tu nobenega merila za to, kaj je slaba knji-Ka! 9 Prešernovih verzih so včasih govorili, da^ so pohujšljivi, danes si ne bo upal nihče več kaj takega reči. Dobre knjige hite redno za generacijo naprej in zato jih večina redno napačno razume. Historija pa je dokazala, da je bila cen- \ zura nad knjigami vedno napačna in morala je biti, ker kako naj sodi policist umetnine! Sicer pa ni nikomur pre-
Beograd, 18. septembra. Marko Trifko-vič je krenil preko čačka v Beograd, kamor prispe danes zjutraj. Smatra se, da bo prinesel s seboj precizno stališče Nikole Pašiča za delo radikalov v prihodnji politični sezoni.
Kar se tiče Uzunoviča, se trdi, da je šel na Bled z gotovim načrtom, a ne zato, da ga izvede, temveč da dobi od kralja pooblastilo, da sondira teren za to. O rekonstrukciji se misli, da je odgodena dotlej, da Uzunovič prouči vse možnosti, ker zahteva vprašanje učvrstitve današnje vlade nova posvetovanja.
Računalo se je, da bo dal kralj Uzuno-vieu pooblastilo, da vlada kot vršilka kraljevske oblasti izda nekatere ukaze in tako izmenja nekatere ministre. Toda Uzunovič bo čas bivanja Nj. Vel. kralja v . inozemstvu porabil za to, da napravi vse, kar je potrebno za učvrstitev vlade. Po kraljevem povratku oziroma v prvi polovici oktobra bi lahko prišlo do izpre-memb, ki se vsekakor pričakujejo.
Vprašanje Stjepana Radiča in Nikiča je zelo aktualno in ga je na vsak način treba rešiti. V to svrho se bo proučilo razpoloženje radikalnih poslancev, s čemer je Uzunovič včeraj že pričel in isto-tako se bo proučilo tudi razpoloženje
drugih parlamentarnih krogov. Kakor izagleda, je glavno, da se dela na to, da Uzunovičeva vlada ostane središče situacije in da se stori vse, kar je potrebno za njeno učvrstitev bodi potom rekonstrukcije bodi potom koalicije.
Uzunovič 'mora potemtakem sondirati teren zase; Kakor vse kaže, je vprašanje dr. Nikiča že rešeno tako, da bo žrtvovan, samo se čaka na moment, kdaj naj se to izvrši. Napram Stjepanu Rdiču je pri radikalih razpoloženje deljeno. Zdi se, da je tudi to razlog, da je Nikičevo vprašanje odloženo. V kombinaciji za izpopolnitev vlade so vedno demokrati in klerikalci, samo je vprašanje, na kaki osnovi naj se to vprašanje reši. Dr. Korošec z Nikičem ne nudi potrebne večine za delo, zato se mora v to kombinacijo vzeti tudi demokratska zajednica.
Sodi se zato, da bodo šli vsi poskusi na te, da se današnja baza vzdrži nespremenjena in se ne razširi. Zaradi teh neprestanih kombinacij o izpremembah v vladi je Miša Trifunovič, ki sicer ne govori rad, konstatiral to-le: Lahko s popolno gotovostjo trdim, da ni nikake iz-premembe v politični situaciji in da je i tudi ne bo vsaj do prvih dni oktobra.
Nobene izpremembe do oktobra.
Beograd, 18. septembra. Včeraj se je v politični situaciji opažala znatna živahnost tem bolj, ker se je povrnil ministrski predsednik Uzunovič z Bleda z mnogimi nerešenimi stvarmi, na katere je opozicija zasnovala svoje nade.
Opozicija uporno trdi, da Uzunovič na Bledu niti iz daleka ni dosegel takih rezultatov, kakor jih je želel. In tako je vprašanje dr. Nikiča in vprašanje vstopa Stepana Radiča v vlado ostalo nerešeno, ker krona ni hotela, da v naglici reši tako važna vprašanja. Potemtakem bo ostala politična situacija taka, kakor je-
I sedaj, vsaj še do konca meseca, ko pri-! speta v Beograd Stjepan Radič in dr. ; Ninčič. Dr. Ninčiču je uspelo, da je pridobil Radiča za pomirljiv ton napram Pašiču. V dobro informiranih krogih se trdi, da je to akcijo dr. Ninčiča smatrati za popolnoma posrečeno.
Medtem ko dr. Ninčič vodi pomirljivo akcijo v Ženevi, sondirajo v Beogradu Miša Trifunovič, Simonovič in dr. Stskič teren za Pašičevo rehabilitacijo. In v tem smislu je treba razumeti tudi vse vesti, ki govore o povratku Nastasa Petroviča v stranko.
KONGRES NARODNE ODBRANE.
Beograd, 18. septembra. Kongres Narodne odbrane je bil otvorjen včeraj v dvorani kela srbskih sester ob 9. in pol v navzočnosti vojvode Stepe Stepanoviča, članov osrednjega in krajevnega odbora Narodne odbrane in 58 delegatov iz vseh krajev naše domovine.
Kongres je potekel dostojno, kakor se to za tako značilno in veliko organizacijo spodobi. Na kongresu je stara uprava z vojvodo podala ostavko, potem pa se je po določenem dnevnem redu izvršila volitev nove uprave z vojvodo Stepo Stepanovičem kot dosmrtnim predsednikom. /a I. predsednika je izvoljen dr. Ivan Ribar, odvetnik, za II. podpredsednika Stevo Dimitrijevič, vseučiliščni profesor, za III. podpredsednika dr. Štefan Sagadin, državni svetnik. Potem so bili izvoljeni člani odbora in njih namestniki. S kongresa je bil poslan kralju pozdrav:	Ko Narodna odbrana pričenja
s\oje delo na današnjem I. kongresu
MMKMinsemaii
smatra za svojo prvo in sveto dolžnost, da v najgloblji udanosti pozdravi Vaše Veličanstvo z »Živio kralj in njegov dem.«.
Nato je rekel vojvoda: Četudi se bojim, da nisem dorasel težki dolžnosti, s katero ste me počastili, vendar sem dolžan, da to dolžnost sprejmem, ker izviram iz naroda in me je on napravil za to, kar sem, zato sem dolžan, da se pokorim njegovi volji. Do zadnjega vzdihljaja mu hočem z vsemi močmi služiti.
Popoldne se je nadaljevalo delo kongresa. -Delegati iz notranjosti so stavili svoje predlode in se je določila smer za nadaljnje delo Narodne odbrane.
BORIČEVCI SE GIBLJEJO.
Beograd, 18. septembra. Pristaši Miloša Bobiča se že pripravljajo za sprejem ob povratku Pašiča v Beograd. Oni pripravljajo Pašiču impozantne manifesta-cije pred hotelom »Pariz«, kjer je že zdaj živahno vrvenje.
povedano, da pig6 knjige čisto v drugem duhu, ko so modeme. Zakaj jih ne pišete, zakaj z njimi ne ozdravite pokvarjene mladine?
In kinogledališča! Preplavljen je danes svet s kičastimi filmi. Toda zakaj ni tu boljših? Zakaj jih ne delate? Pa naj bo film še tako slab, človeka z utrjeno moralo ne bo pokvaril! Kdor pa ni sam trden, ta v resnici ne rabi filma, da se pokvari. In končno. Ali pred 30 leti ni bilo pokvarjenosti, ko še ni bilo filma?
j Z ozkosrnčostjo se ne odpravi pokvarjenosti, še manj pa s policijskimi odredbami. Treba dati ljudem blagostanje, treba jih usposobiti za čim najbolj svobodno življenje in treba z dobrim vzgledom vrniti mladini vero v idealizem, pa bo pokvarjenosti konec. Cenzura in slično pa so same sitnosti, s katerimi se morda grehi družbi prikrijejo, nikdar pa ne odpravijo.	A.	Ž.
Sestanek Briand Streseman.
Ženeva, 18. septembra. Sinoči je odpotoval francoski minister zunanjih poslov Briand v Pariz.
Ženeva, 18. septembra. V hotel Lege-ve v Thoiryju, malem mestu v francoski Juri je bil včeraj sestanek med Strese-manom in Briandom. Oba ministra sta odšla tja lajno in kcnferirala cele štiri ure.
0	tem je bil izdan tale komunike: Francoski minister zunanjih poslov in nemški minister zunanjih poslov sta se sestala ter se nekoliko ur prijateljsko razgovarjala. V teku razgovora sta proučila vsa vprašanja, ki interesirajo obe državi in sta skušala skupno najti sredstva, da se vsa ta vprašanja rešijo v interesu i Nemčije i Francije in v duhu pegedb, ki sle jih podpisali.
Oba ministra sta se sporazumela o načinu rešitve vseh teli vprašanj, a sta si pridržala pravico, da pred tem obvestiiii svoji vladi. Ko bo njih sporazum odobren od obeh vlad, bosta nadaljevala skupno delo, da pride do zaželjenih uspehov.
Ko je bil izdan komunike, sta oba ministra "sprejela zastopnike tiska. Briand je z rezultatom razgovorov izredno zadovoljen in je izjavil, da bodo pogajanja za obe državi in za mir velike in neprecenljive koristi.
»e-t. .v	•?<
POLJSKO - JUGOSLOVENSKA PRIJATELJSKA POGODBA PODPISANA.
Ženeva, 18. septembra. Poljsko - jugo-slovensko pogodbo o prijateljstvu sta sinoči podpisala dr. Ninčič in Zaleski.
ROMANJE K PAŠIČU.
Beograd, 18. septembra. Vesti, da bo Uzunovičeva vlada za časa odsotnosti Nj. Vel. Kralja izvršila rekonstrukcijo kabineta in izpopolnila izpraznjena mesta, so se včeraj demantirale, ker ni dobil Uzunovič v tem pogledu nikakega pooblastila in odobrenja od kralja.
V	ostalem ne želi niti sam Uzunovič, da se za časa kraljeve odsotnosti izvrši kaka izprememba v vladi. Uzunovič bo v začetku prihodnjega tedna potoval v Cavtat, da poseti Pašiča in sicer po dobljenih instrukcijali in razgovorih z Markom Trifkovičem, ki je na potu v Beograd. V političnih krogih se povdarja, da so ednešaji med tema dvema starima prijateljema in veteranoma radikalne stranke popolnoma normalni in lojalni. Celo skupina Bože Maksimoviča je v zadnjem času zelo lojalna napram Pašiču.
KONFERENCE UZUNOVIČA.
Beograd, 18. septembra. Včeraj se je predsednik vlade Uzunovič mudil ves dopoldan v predsedništvu vlade in imel konferenco z ministri dr. Ninkom Peričem, Trifunovičem, dr. Srskičem in Vaso Jovanovičem. Po tej konferenci niso dajali ministri nikakih izjav, temveč so samo ponavljali, da je ostala situacija ista, kakor je bila prej.
im—  ——— -	   ■	■
DELOVNI PROGRAM FINANČNEGA ODBORA.
Beograd, 18. septembra. Predsednik finančnega odbora dr. Jovan Radenič je bil sinoči pri predsedniku vlade Uzuno-viču. Ob odhodu je izjavil, da se je z Uzu-novičem razgovarjal o dosedanjem delu finančnega odbora. Rekel sem mu, da bomo koncem tega tedna pričeli s pregledom gospodarskega stanja. V oktobru bo začel finančni odbor voditi kontrolo nad izvedbo proračuna, da bi se dosegel prihranek 10 odstotkov, ki ga želi cela vlada in sam predsednik.
Spectator:
Pašid.
še nikdar ni bil doprinešen tako eklatanten dokaz o popolnem pomanjkanju kakršnekoli vodilne politične ideje med Srbi, kakor v teh dneh ko ugiblje beograjska politična čaršija, kedaj neki se bo vrnil sfari Nikola Pasic in kaj neki bo ukrenil, da bo pretrgana za kratek trenutek kontinuiteta naše velike zakonodajne brezbrižnosti.
Predvsem mi je omeniti: da nočem niti za en samcati jota zmanjšati velike avtoritete g. Nikole Pašiča. Je to državnik, ki ga poznajo daleč onstran državnih mej. Kar človeka boli in obenem navdaja z bojaznijo, je dejstvo, da ga smatra naša senilna (in deloma infantilna) politika za nekako zdravilo, za eliksir, ki bo izlečil prebavila naše talmi-demokraeije. Zdi se, da bodo zdravili našo državo s to preizkušeno tinkturo, kakor so zdravili grški liberalci vseh struj glucksburško Grčijo (pozneje tudi prvo republiko) z mineralno vodo venizelskega vrelca.
Bodimo odkriti. Ne vtikajmo glav v pesek; prepustimo ta posel našim poklicnim političnim prvakom, saj to opravilo je, kakor kaže naša ekonomska kriza, njih edini poklic. Priznajmo, da je Nikola Pašič že star in da ne more več razumeti duha sedanjosti. Ni še dolgo, ko se je izrazil napram nekemu radikal-skemu prvaku iz »unutrašnjostk, češ, Sima Markovič je političen otrok ... Poslali smo ga v Lepoglavo, dali smo mu lepih knjig in papirja in d_ve uri sprehoda v varnem spremstvu, kajti svoboda je za politično otročad največja nevarnost...«
Sedaj je Pašič zopet toliko okreval, da ga bodo njegovi prijatelji lahko postavili na •ikonostas naše politike. Mož bo imel zopet svoj odmerjen delokrog: deliti radikale na pravoverne in heretike, dajati že davno prej fiksiranim sklepom svoj naknadni blagoslov, zavlačevati važne odločitve in shranjevati kopice državnih aktov iz senilne ljubosumnosti v svoji »fijoki«, da se jih ne bi polastili nepoklicani elementi. Kajti Pašič je stranka in njegova beseda odtehta sto sklopov glavnega odbora. V Karlovih Varih in v Monte Carlu, kjer so ga obiskovali razni »kurirji- partije.
je »baja« že namignil, da mu Uzunov' inter-mezzo ne ugaja, tem manj, ker je naš diktator v žepnem formatu g. Maksimovič medtem razvil neko akcijo, ki bi eventualno mogla upihniti luč politične uplivnosti raznim romarjem iz Knjaževca ...
*
V	Pašiču je utelešen reakcijonarni konser-valižem. Dokler bo živel v svojstvu malega boga radikalskih vernikov, je vsak normalni obrat v stranki nemogoč. Ce bereš Strindberga, njegovo kritiko o konservatizmu nordijske politike v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, se ti zdi, da gledaš sijajno uspelo fotografijo našega konservatizma. Tipičen Vormarz, kljub temu, da butajo valovi socialne evolucije z vseh strani ob staro ladjo. Nič jim ni za idejo, za doktrino. Osebnost je vse. Tisti, ki s svojo lokavostjo zamaže raz-p okli ne, nastale po perijodičnih potresih osebnih konfliktov, je vodja. Tisti, ki zna sugerirati, da je narodna potrpežljivost tako velika, da se niti eden iz prekoštevilne jate prašičkov ne bo cmerikal ob strani: tisti je vodja! Davidovič je nekoč prečital vladno deklaracijo, ki je vsebovala moderno linijo za-padnega demokratizma. Toda program je bil idejno preveč pester, postavljene so bile nadvse predrzne perspektive. Eno je namreč bistvena odlika tega konservatizma: da se boji najmanjšega motenja naše upravne in zakonodajne idile. Ve.s srečen je, če more položiti v registraturi vladnega predsedstvo 96.000 sklep k petindevetdesettisočemu, v čast in slavo svoje navidezne delavnosti in kot viden znak svoje naprednosti.
S Pašičevim povratkom se bo ta idila le poglobila. Sedaj, ko njegov termometer ne vznemirja okolica, sedaj bo napočil čas, ko se. bodo zopet vrstili veliki avtomobili v Pozo-rišni ulici. Otroci našega jadnega parlamentarizma se bodo zatekali k staremu stricu, da mu potožijo svoje trebušne in želodčne težave. Mož pa bo delil bonbone, kuhal kariii-j lice in dajpl lekcije, da bo ena čreda in en i pastir.
Volilni boi?za Zbornico.
se bliža svojemu koncu in skoraj bo zrnasta slovenske gospodarske misli izvojeva-tia. Velika bo ta zmaga in v korist vse Slovenije, ker bo dokazala, da je slovenski narod trdno odločen, da varuje svoje pravice in da jih tudi zna varovati. l'o se je v volivnem boju zlasti jasno pokazalo. Trgovci in obrtniki, ki se že leta niso udeleževali volivnega boja, so prevzeli sami od sebe neprijetno breme agitatorja in zanemarjali tudi svoje poklicne posle, samo da zmaga pravična stvar. Ze sedaj je treba tem požrtvovalnim ljudem izreci priznanje zavnosti in se jim zahvalili za njihov trud.
Kakor pa je razpoloženje med volivci .lolačin-Ogrinove skupine navdušeno in sa: lozavedno, tako pa vlada med esde-e.-arji potrtost. Pri generalnem štabu se je pričela ta potrtost in polagoma, toda sigurno prešla na nižje vrste. Niso uspele namere s sleparijami, niso užgala lažniva gesla in brez učinka so se izkazale i/ • mišljatine svetovnega tiska, da danes generali esdeesarije bridko obžalujejo, da
j so razbili sporazumna pogajanja. Preve-
' like oči niso nikdar dobre in enkrat ! bodo Uidi esdeesarji morali privaditi skromni-sti. Tisti časi, ko so vse strahovali z vi,'dno silo in časopisno gonjo, so za vselej minuli in se ne povrnejo več. Toliko časa so prezirali ljudsko voljo, da je sedaj ljudska nejevolja porušila tudi njih zadnjo barikado in jim ostalo samo še »Jutro«, katerega sicer še vedno dosti ljudi čita, a kateremu nihče ve- ne veruje.
Vfc.ivn' bo* se bliža svojemu k >p m, toda ni še kon';.n in zato treba, da !> d<
njegovi zadnji dnevi poseben triumf s '-
v enske vnišls posebna zmaga po3*e: ja tudi v javnem : lvljenju.
Zato s pod t o jen o silo v teli zad >| h dneli vse na delo za zmago enakopravnosti Slovenije, ker treba izvojevati veličastno in ne samo sigurno zmago.
Uničujoč mora Hiti obračun z denuu-cianti Slovenije., manifestantna -zmaga slovenske gospodarske fronte!
DO,sLE GLASOVNICE.	j
Volilna komisija je včeraj sprejela j 994 trgovskih, 2261 obrtniških in 28 in- j dustrijskih glasovnic, skupaj je včeraj j došlo 3275 glasovnic. Skupno je volilna J komisija do danes'sprejela 11.315 glasov- j nic, od teh je 3568 trgovskih, 7606 obrtniških in 139 industrijskih glasovnic.
Somišljeniki, to je le tretjina vseh glasov, agitirajte za čim večjo udeležbo. Cim večja udeležba, tem sijajnejša naša ! zmaga!
j ŠE DANES ODDAJTE GLASOVNICE! j Volilna komisija mora prejeti vse gla-! scvnice najmanj do 22. t. m. Danes je ; eden zadnjih dni, da lahko oddate gla-j sovnico. Hitro izpodbudite še one, ki do-! sedaj še niso oddali glasovnic. Vsak glas je važen.
!	Pazite na kandidatne liste,
j	Nosilci naših list za vsako posamezno
-	kategorijo so sledeči:
Za trgovski odsek — modre glasovnice:
v prvi kategoriji: Josip Verlič, j v drugi kategoriji: Leopold Bruder-| man,
v tretji kategoriji: Stanko Lenarčič, v četrti kategoriji: Ivan Jelačin ml.
Za obrtni odsek — rdeče glasovnice:
v prvi kategoriji: Jožef Hafner, v drugi kategoriji: Jernej Ložar, v tretji kategoriji: Ivan Ogrin, v četrti kategoriji: Janez Vrečar.
Za industrijski odsek — bele glasovnice:
Samo ona lista je prava, na kateri ni: .1. Avgusta Praprotnika,
2. Franja Sirca,
3. Ivana Rebeka.
KAKO SE VOLI?
Ko prejmete glasovnico, jo takoj oddajte izpolnjeno z našimi kandidati! Glasovnica obstoji:
1. Iz zunanjega omota s prozornim papirjem, tega zavržite!
2. Iz večje kuverte, v to denete:
3. manjšo kuverto z napisom -Samo za glasovnico.
4. Volilno legitimacijo vložite v večjo kuverto poleg manjše, kuverte.
5. Glasovnico, na katero nalepite samo
imena naših kandidatov, zalepite v manjšo kuverto.
Lepak, ki je priložen glasovalnim listinam in ne nosi imena volilca. .odstranite!
ČE SO KUVERTE POKVARJENE.
Kamur se pokvari večja ali manjša kuverta, jo lahko nadomesti z običajno pisemsko kuverto, vendar naj nanjo točno prepiše vse besedilo iz originalne. Najboljše pa je, da se v teni slučaju obrnele glede informacije na našo volilno pisarno, Kolodvorska ulica 8.
Industrijci in volilei višjih kategorij! Oddajte svoje glasovnice priporočeno!
ZMAGA JE ŽE DOBLJENA!
Ne verujte lažem samostojnih demokratov, ki bodo zadnje dni skušali raznesti vesti, da je naša lisla razveljavljena ali pa da so naši kandidati odstopili. Ne verujte in ne nasedajte temu, dne 29 septembra bo dan končnega obia-čuna s samostojnimi demokrati.
Ako je v vašem kraju poštar pristaš SDS, oddajte glasovnice na sosednji posti ali pa jih pošljite po kakem zaupniku osebno v Ljubljano.
URGIRAJTE GLASOVNICE.
Iz naših poročil, ki jih dobivamo, je razvidno, da ponekod cele skupine vo-
1	ilcev niso do danes sprejele glasovnic. Kdor niti do danes ni prejel glasovnice, naj se brzojavno obrne na volilno komisijo s sledečim besedilom:
»Podpisani še do danes nisem prejel glasovnice. Prosim, pošljite mi jo takoj. Podpis z navedbo stanu iu naslova.
Kdor nima kandidatne liste naj se obrne na našo volilno pisarno, Kolodvorska ul. 8, ILjubljana, ali v (Maribor, Aleksandrova cesta 6. Tudi naši zaupniki imajo kandidatne liste.
Pazite, da pravilno izpolnite glasovni-cein da volite kandidate primerne vaši kategoriji in odseku!
Prepričajte se o pravilnosti kategorije in kandidatov iz Časopisov, ki so za Slovensko gospodarsko listo (»Nar. Dnevnik«, »Slovenec«, »Kmetijski lisk, »Domoljub«, »Slovenski Gospodar«, »Ciller Zeitung«),
Glede vseh informacij se obrnite do naših krajevnih zaupnikov ali pa do volilne pisarne, Kolodvorska ul. 8.
Mogoče je tudi, da ležijo vaše glasovnice na krajevni pošti! Ce jih tam ni, urgirajte jih pri Volilni komisiji Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Na te dopise napišite označko »Reklamacija«, da komisija dopis sploh odpre.
Komur je bila glasovnica ukradena, kdor jo je izgubil ali pokvaril, ta naj zahteva pri volilni komisiji duplikat potom dopisnice.
KAKO SO VOLILI V ARTiCAH!
Enako slavna kakor v Šmartnem, je tudi slavna zmaga SDS v občini Artiče pri Brežicah. Znano je že, da je tam prevzel za glasovnice mesto pismonoše občinski tajnik, nadučitelj g. čemelč, manj znano pa je, da je dostavil glasovnice le pristašem SDS in omahljivcem ter nepoučenim, ki jih je potem učiteljsko »poučil« sam. Mnogi pristaši naše liste pa glasovnic sploh niso dobili. V Artičah so za SDS glasovali tudi mrtvi in oni, ki si> odpotovali. Nekaj glasovnic pa je g. Černelč kar sam odprl in tudi sam glasoval. Na nadebudnega g. Černelča so merodajni faktorji že opozorjeni.
Storite čimprej svojo volilno dolžnost!
-	IIBUlMii,	n.. a 11, | _ j__
ZA POSTAVLJENA SLOVENIJA.
Na zasedanje Zveze narodov je poslala naša država tri delegate, štiri namestnike in dva tajnika. Med vsemi temi 13 gospodi sta dva Hrvata (Radič in Krnjevič), 11 Srbov in m-ti enega Slovenca.
Enako sliko bi dobili, če bi pogledali, kakšne državne podpore so prejeli jugoslovenski listi, ki imajo svoje poročevalce na ženevskem zasedanju. Da so prejeli beograjski časopisi visoke podpore to Vemo in tudi zagrebški niso odšli praznih rok. Ali slovenski? — Kar vemo mi, je dobil podporo, a ne visoko, samo en slovenski list, ki pa seveda ni »Narodni Dnevnik«.
Tako je tudi v tem oziru varovana tradicija o enakopravnosti vseli treh plemen.
Kokalj Marijana:
Hlada Indija-
(Dalje.)
14.
Poet Azije, kakor nazivi je lord Ha ring dr. Tagora, ,bo postal v naglici poet človeštva, ce že ni postal. Največja njegova zasluga (je, da je pesniško raztolmačil svetu poslanstvo Indije. Pravi, da se je zelo trudil, da se je pridružil sedanjemu pokretu. Priznava, da je zašel iz sv-oje poti. On ne more ničesar najti svoji liri v ropotu in gnječi nekoope-racije. Poskusil je v treh odličnih pismih povedati svojo skrb, dvome. Boji se, da je to modrost negikije, obupa.
Vsak Indijec mora biti ponosen ia pesnikovo rafinirano delikatnost, kadar se gre za čast Indije. Dobro je, da nam je povedal Hv-oje slkrbi v tako lepem jeziku .
Poizkusil miu bom odgovoriti priprosto na njegove dvome, če ta pokret tudi propade, njegova iilizofija ne bo bolj odgovorna kakor je resnica za one, ki j« hočejo uresničiti, pa ne dosežejo cilja. Nekooperacija je zopet prerana za naš čas. V tem slučaju je tleba da počakata Indija in ves svet. A Indija ne more voliti kakor med nasilstvom in neko-
'''poet^se naj tudi ne boji. da hoče postaviti nekooperacija kinežki zid med Indijo in zahodom. Nekooperacija ima nasprotno za rili pripraviti pit resnični, častni m prostovoljni kooperaciji, bazirani na mesebojnem
spoštovanju in zaupanju.
Najbolj se vznemirja pesnik zaiadi dijak .
Žal mu je, da so zapustili državne šole po-predmo «o bile še druge šole v nadomestilo. Prepričan sem, da so nas pokvarile državne šole, postali smo slabotni in slabi. Napolnite so nas z nezadovoljstvom, niso nam pa dale nikakili uteh ter so nas uplašile. Dosegli so z nami, kar so hoteli, narod služabnikov in mešetarjev! V hipu, ko smo se zavedli, da je bil državni sistem popolnoma ali skoraj po^ polnoma slab, mislim, da je od maše strani greh, če pustimo, da nam po njem vzgajajo naše otroke.
Upam, da se je pesnik vznemirjal zaman. Mi smo izgubili sposobnost, da rečemo: ne!
Cilj nekooperaeije je, dati macijonalizmu tisto čustvo, katero tako živo želi pesnik. Indija, ki leži ob nogah Evrope, ne bo mogla dati'človeštvu upov. Živa in svobodna Indija ima po za stokajoče človeštvo poslanstvo miru in dobre volje. Nekooperacija ji bo tribuna. raz katere jo bo oznanjevala.
15.
(ja,idlti piše: Zbral sem več definicij o svaraju. Ena se glasi: Svaraj je v bistvu to. da se ne bojimo smrti. Narod, na katerega upiiva -smrt, si ne bo priboril svaraja; in če bi si »a te priboril, si ga ne bi znal ohraniti.
Angleži nosijo svoje življenje v žepih. Arabcem in Patancem ni smrt več kakor malo nerazpoloženje in ne plakajo nikdar, če* iim umre sorodnik. Burske ženske 'tudi ne poznajo tega strahu. V burski vojni jih je na 'tisoče udovelo. Kaj jun je to, samo da je domovina svobodna, .....
Angleži in Nemci so -e pobijali v svetovni vojni ln posledica je, da se mrzijo še 'boli
! kakor preje.	.	•
! Junaštvo, katero hočemo razviti, mi. je
višje vrste i.n zato upamo, da bomo odnesti sijajno zmago.
Zakaj smo i/. sebe, če umre kdo? Ali se ne narodi vsak hip kdo in ne umre kdo? Mi moramo občutili absurdnost, če se veselimo rojstvu in objokujemo smrt. — Oni, ki veruje v nemnrjočnost duše — in kateri hindu, musliman in parsi ne veruje —■ vedo, da je duša neumrjoča. Duša mrtvega in živega ni kakor eno. Večno gibanje ustvarjanja in propadanja se godi nepretrgoma.
Indijcem pravijo, da so filozofski narod in mi nismo zavrnili te pohvale, lil nikjer ni takega veselja ob rojstvu in potrtosti ob smrti kakor ravno pri Indijancih (hindu.) Potrebno je, da ozdravimo od tega neumnega strahu.
Kaj je ječa onemu, ki se ne boji smrti? Trpljenje, katero prenašamo z veseljem, ni več trpljenje in se izpremni v nepopisno veselje.
Primoran sem 'bil, da sem napisal o tej temi, ker si moramo predočevali smrt, če hočemo dobiti svaraj še .to lelo.
Bolje, da smo pripravljeni na vse možno. Mi nimamo namerna, da bi šli v zapor ali v smrt s kakim nemoralnim delom.
16.
Bog mi je bil neskončno dober. V *r£|i® me je opomnil, da še ni v Indiji alm Resnice in Nenasilnosti.	je	w,felo	giba-
Opozonl me je ^91^onodaji l?owlaMa. nje, povzročeno	jn	Kheda so v.nblo-
a “Sve.il i« sp™"'. * f!” "“I”'«'1'
večjo pogreške kakor je Himalaja.
Ponižal sem se pred Bogom in ipred ljudmi. Bog me je opomnil na to na groeovit način. Bil sem priča ljudskih dejanj 17. nov. v Bombaju. Oznanil sem svoj namen, da odstranim civilno neubogljivost v masi, ki naj bi se začelo takoj v Bardolu Ponižanje, katero sem občutil, je bilo večje kakor 1. 1919., a bilo mi je dobro.
Toda najbolj bridko ponižanje sem moro l šele doživeti. Madras me je opozoril, toda nisem se zmenil. Bog mi je govoril jasno v šauri — Šaura.
Vzrok je bila policija, ki se ni menila ne za zagotovilo, da se bo vršila procesija v miru in redu.	«
Zadnje, zaostale Indijce, so policisti in-suliirali in vznemirili. Na klice se je vrnila množica. Policisti so streljali. Ivo zmanjkalo municije, so se poskrili v r<>-(koinisarijai). Razdražena množu-^egnili slopje zažgala. Policisti so ho'®,}, je mučil pred smrtjo. Razjarjeni mjTj* in njih dele pomela] ^“fIlo1jU, tvoj odgovor ln t\oj ,'nanife--1 je gepelal saian, To je in tvoje pismo, kil kupi,.., ponižmja. bilo najbolj
liciste z mojim imenom na ustih. Edini na-j.i,i kaznovanja, ko se ljubi jc — trpljenje. Ne želim jim, da jili zapro, toda želim, da )>i znali, da trpini.
Pripravljen sem, da pretrpim ne veni kako ponižanje, ne veni kako muko, celo snut, da :bi bil ustvarite!] nasilslva, ali pa,-da bi bil predhodnik nasilslva.
(Dalje prih.)
,RsiJi napram oblastem in mučili
Dr. Henrik Steska, član upravnega so- dišča:
Odmevi z ljubljanskega pravniškega kongresa.
Povodom razpravljanja o reorganizaciji upravnega sodstva je letošnji ravnokar zaključni kongres pravnikov naše drža-ve^opozarjal tudi na potrebo zakona o upravnem postopku. Ni še dolgo tega, ko se je smatralo, da bi bil nekak obči po-stopnik za upravna oblastva in zlasti za okrajna glavarstva, velika županstva in ministrstva povsem nemogoča stvar. Dandanes pa'so malodane vsi upravni juristi prepričani ne le o potrebi, marveč tudi o možnosti takega postopnika. Mala avstrijska republika je ta problem na izredno emelju in 0i> enem dokaj enostaven na-
1	in rešila. Res je, da je že stara Avstrija 'pirajoea se na dolgoletno uspešno delovanje dunajskega upravnega sodišča in na veliki razvoj upravnopravne vede ‘tekom zadnjih desetletji pričela z raznimi predhodnimi deli, pri čemur le spominjam na delovanje leta 1911 ustanovljene komisije za povspeševanje upravne reforme. A 'šele pritisk velesil ob priliki ženevskih protokolov o finančni sanaciji avstrijske republike je le-to primoral, da se je z vso resnobo poprijela reforme dotedanjega deloma na zastarelih predpisih, deloma tudi le na običajnem praviu slonečega upravnega postopka. Sedaj niso zadostovala le teoretična ugibanja, niso zadostovali le načrti zakonov, treba je bilo da se tak načrt o upravnem postopanju tudi uzakoni. Če bi se povojna Avstrija ne nahajala v hudi stiski, gotovo ne bi se tako hitro in s takim vpo-števanjem strokovnjaških mnen| po-P°vSpeia do tega zakonodajnega dela, a sila kola oz. objestnost nekaterih par-arnentarnih kričačev lomi. Leta 1925. je v s nja dobila zakon o občem uprav-P&stopku, zakon o občih odredbah avnega kazenskega prava in o uprav-■,eill. zenskem postopku in zakon o l/v enem postopku v upravi. Z ozirom na izredno odličnost teh zakonov, ki se °d 1. januarja 1926. naprej1 v avstrijski republiki izvajajo, je želeti, da se tudi širši krogi opozarjajo na te zakone, ki bi se brez večjih izprememb — zlasti velja to za zakon o občem upravnem postopku — mogle uvesti tudi v naši državi. Za vso našo državo, a zlasti še za one pokrajine, koder sploh nimajo nobenih, ali zelo pičlih načel v pogledu upravnega postopka, bi to bilo izrednega velikega pomena. Imamo zakon o obči upravi. Ta zakon predpisuje ves ustroj obče uprave s srezkimi poglavarji kot nižjo in velikimi župani kot srednjo stopnjo glede vseli gran, ki spadajo k obči upravi. Postopanje pri teh oblastvih tudi pri ministrih raznih gran kot ^hovnih upravnih stopnjah pa ni urejeno. Za Slovenijo imamo izza leta 192:!. postopnik za obča upravna oblastva, vendar ta v obliki okrožnice na podrejena <> astva (izdana službena institucija 'o
načelih upravnega postopanja pred občimi upravnimi oblastvi veže le obča upravna oblastva nižje in srednje stopnje v .Sloveniji, ne velja pa za ministrstva in ne daje udeleženim strankam nikakršnih pravic, da bi smele že zaradi te okrožnice zahtevati poslovanje po teh načelih. Zaradi raznih raztresenih starih zakonskih predpisov se tudi brez zakona ni mogla izdati taka okrožnica, ki bi. zahtevam dobre uprave bolje ustregla in odstranila celo vrsto že dokaj zastarelih odredb.
Ako je kongres pravnikov naše države zahteval uzakonitev upravnega postopka, bo vsekakor treba se čim tesneje ozirati na novi avstrijski zakon o občem upravnem postopku. Ta zakon obsega 5 poglavij.
V prvem poglavju (obče odredbe) so predpisi o stvarni in krajevni pristojnosti upravnih oblastev in o primerih pristranosti upravnih funkcionarjev, o udeležencih in strankah, o njih pravni in poslovni sposobnosti, o pooblaščencih, dalje o vlogah in drugih predložkih na oblastva, o zapiskih in uradnih zabeležkah,
o	vpogledu v spise, o rešitvah in pozivih na prihod pred urad, potem o vročanju,
o	štetju rokov in končno o redovnih kaznih iz nagajivosti.
Drugo poglavje ureja ugotovitveno postopanje, t. j. postopek, po katerem se naj ugotovi stanje stvari. Posebno obsežni .so predpisi o ustni razpravi in o dokazovanju. Kot dokazila se zlasti navajajo listine, prieč, zaslišba udeležencev izvedenci in ogled.
Tretje poglavje deli oblastvene rešitve (Bescheide) v razsodbe (Entschei-dungen)' in odloke (Verfiigungen) ter predpisuje njih vsebino in obliko.
V četrtem poglavju se ne opisuje le pritožno postopanje, marveč navajajo se tudi pogoji za izpremembo in razveljavitev oblastnih rešitev že po službenih dolžnostih, o obnovi postopanja in o vzpostavitvi v prejšnje stanje. Dalje se uvaja dolžnost upravnih oblastev, da tekom primernega roka izdaja svoje rešitve.
V petem poglavju se ureja vprašanje stroškov, ki so narastli udeležencem, in stroškov, ki jih imajo upravna oblastva-
Končno navaja še zanimivo dejstvo, da vse te odredbe avstrijskega zakona v občem upravnem postopku ne veljajo zgolj za obča upravna oblastva, marveč tudi za samoupravna oblastva dežel, okrajev in občin, za gradbena, za rudarska, za šolska in za državna policijska oblastva.
Uverjen sem, da bi izdaja podobnega zakona o občem-upravnem postopku tudi v naši državi izredno blagodejno vplivala in pravno varnost prav izdatno pospešila.
Za okrepitvijo mirovnega gibanja v južnovzhodnih evrop-
shih državah,
Ob priliki velike poletne konference
organizacije »International Fellowsihip of Reconcilation (Mednarodne zveze za spravo), ki je avgusta meseca zborovala
'j' Oheranimergau-u jn katere .se je ude-
‘1° Preko 20(1 zastopnikov iz 30 raznih ev’r(>p3kih in izvenevropskih držav, je od zastopnikov balkanskih držav sestavljen in sklenjen sledeč Protokol o ustanovitvi Balkanske sekcije International FeUo-vvsiiip of Iteconcilation:
balkanskih dr|sLopiliki »Pravnih skupin guata 1926 ob PruTkSC sestali dne 19. av-rence organizacije Peu^rodl‘e J01,fe-cilation v Oborammergau,u ? ^ 1eoon' sestanku in soglasno sklenili >1U
I. Ustanovitev lastne balkanske sekcije Mednarodne Fellowship of Reconcilation, katero tvorijo spravne skupine Albanija, Bolgarija, Jugoslavija, Grška in Kuinuuija.
II. V roku, ki bo še pozneje določen, *e ima vršiti poseben sestanek z zastopniki sosednih južnovzhodnih evropskih držav, to je z zastopniki Italijo, Madjar-
®, ^vs<rije in Turčije, da se Tazpravlja o možnosti velikopotezne in obsežne južno vzhodne mirovne organizacije in skupnega dela za mir.
III. Glavne naloge Balkanske sekcije Zveze za spravo med narodi so:
a)	V balkanskih državah v soglasju z načeli International Fellovvship of Re-
concilation. delati za mir, spravo in sporazum.
b) Izvesti v balkanskih državah enotno združitev in organizacijo vseh skupin, pripravljenih za spravo in sporazum in združiti spravi udane zastopnike vseh narodov, ver in razredov, ko tudi zastopnike vseh mednarodnih mirovnih organizacij, h skupnemu mirovnemu delu.
c) Vsa važna, Balkan in južnovzhodni evropski problem nadevajoča vprašanja, se bodo pred pretreisom na plenumu International Fellovvship of Reconcilation obravnavala v svrho stvarne, nepristranske in vsestranske presoje najprej v ovirju balkanske sekcije.
č) Balkanska sekcija Mednar. spravne zveze ustanovi začasno provizorično tajništvo, ki ima reševati tekoče posle do sklicanja velike balkanske konference
1	0(lna*,»dno Spravne Zveze v Nišu (v
pravoslavnih praznikih 1. 1927.)
d) Z deli začasnega tajništva balkan-ske sekcije je poverjena jugoslovanska skupina Mednarodne Spravne Zveae.
Naslov: Balkauska sekcija International Fellovvship oi Reconcilation, tajnik Milovan Frokič, Beograd, Vojvoda Milenka ul. 42.
Podpisano: Oberammergau, 19. 8. 26. Alfred Hermann, Kroustadt, Garber-
strasse 24, Rumunija;
Orestes J. Jatrides, Atene, Metropoleos
44, Grška;
Dimitrij Kacarov, Sofija, Rue Batcho Ki-ro 13, Bulgarija;
F.	M. G. Posovne, Beograd, Dvorska 3, Milovan A. Prokič, Beograd, Vojvode Milenka 42;
Gjorgje K. Staie, Beograd, Karadžar-
dževa 87 ; ‘
Dr. Camillo Morocutti, Št. Ilj, via Maribor;
Janko Todorov, Sofija, Batcho Kiro 18,
Bolgarija;
Georges Wartolomeef, Sofija, Batcho Kiro 13, Bolgarija;'
Božidar Zečevič, Beograd, Sv. Save 11; Velimir Kalaič, Beograd, Sumatovačka
18.
Politične vesti.
= Do oktobra nobene izpremembe v vladi.
Vse tako lepo utemeljene kombinacije o rešitvi notranjepolitičnega položaja so zopet enkrat padle v vodo in do oktobra ostane vse neiapremenjeno. Vseeno pa se lahko reče, da smo vendarle bližji rešitvi, ker je njena priprava vsak dan boljša. In jasno je postalo tudi to, da je v bodoče mogoča samo vlada, ki predstavlja okrepitev politike sporazuma. Bi-
lo	je sicer to že preje znano, toda ve led večnih kombinacij in ugibanj se je končno na to temeljno točko pozabilo. Zadnji dogodki pa so to ‘Staro iresnieo zopet obnovili in v tem je tudi njih pozitivna vrednost. Pač pa je pri tej priliki ipoudariti, da je skrajni čas, da se aasedejo nezasedena ministrstva. Zlasti Pa ministrstvo pravdi, ker je aadnji pravniški kongres dokazal, da je treba v naši justiici izvršiti še ogromno delo, da bo naša justica, zlaisti v južnih krajih, na oni višini, na kateri bi morala biti.
= O diktatorjih piše >Wellbiihne«: Ko so postali španski oficirji uporni, je Primo de iiivera spretno izigral meščanstvo proti vojaštvu. Neka vrsta poizkusnega glasovanja naj sedaj njegovo diktaturo ligitimira. Tafkih komedij ni treba več delati. Njegova vlada je sigurna, brez, bodočnosti, toda brezupno sigurna. Tudi on je sicer skušal najti od revolucionarnega udarca pot nazaj v politiko — toda vedno so ga zagnali nazaj v nedostopnost ali lastni pristaši ali pa socialistična opozicija. In atentat, kakor oni pred dnevi, ga bo znova 'prisilil do koncesij, črnim srajcam. Fašizem nima. nobene umije in nobenega programa, njegov program je samo že iztrebljenje nasprotnikov. Tako je, kakor bi hote ki tu postavili zgodovdna šolski vzgled vsem diktatorska m aspirantom vseh narodov. Demokracije ni mogoče več ločiti od življenja naših dni. Kjer je ona na smrt zadeta, tam je 'tudi konec vsakega razvoja. Benito Mussolini je pričel z razburljivo gesto novega Napoleona. Toda nobena njegova obljuba se ni hotela izpolniti in do današnjega dne je še vedno samo Bonaparte notranje vojne. Požgani strokovni doma, izropane strankarske pisarne, to so njegovi edini triumfi. V boju proti lastnemu narodu je doživel .svoj Ma-rengo, Wagram. in 'bo našel tudi svojo Be-rezino.
= Prva seja novega Sveta Zveze narodov
se je sestala takoj popoldne po svoji izvolitvi. Na novo je v Svetu sedaj osem držav in sicer: Nemčija, Poljska, Rumunija, Chile, Salvador, Kolumbija, Holandska in Kitajska. Izpadli pa sta iz Sveta Brazilija, Španija lin Švedska. Odsotnost Švedske nekateri .obžalujejo, ker sta si švedska delegata Branting in Unden s svojim delom pridobilo mnogo zaslug za Zvezo narodov.
= Nasprotja v Kramarovi stranki. Neoprostljivo hujskanje narodnih demokratov proti predsedniku Masaryku in dr. Benešu je rodilo čisto drug uspeh, kakor so pa mislili najnovejši češkoslovaški fašistični simpatizerji, V njihovih lastnih vrstah se je namreč pojavil oster odpor proti tem hujskairi-jarn in posamezne narodno demokratične organizacije so pričele javno nastopati proti politiki lastne stranice. Tako je obsodila nar. dem. organizacija v Valošskem Mezifiči napade svojega ‘Oficielnega strankarskega tiska na predednika Masaa-yka in dr. Beneša. Še ostrejše je olhsodiia to gonjo moravska narodna demokracija in njeno oiicaelno glaisilo 5/0b-aor«, List pravi, da izkoriščajo ‘to gonjo samvo konjunktur isti iu da je narodna demokratska stranka prenehala, ua njeno mesto pa je stopil fašizem. Zdrav duh v češkoslovaškem na-,rodu zmaguje in odpor poštenih demokratov proti napadam na M»saryka in Beneša to jasno dokazuje. — Pa tudi pri čeških klerikalcih se opaža sprememba. Glavno njihovo glasilo j/Čeh« ostro nastopa proti napadom na dr. Beneša in pravi, da je nararvnost sramota aa češkoslovaški narod, da se je dr. Beneša spravilo tako daleč, da je moral javno pripovedovati, koliko ima denarja. V demokraciji se mora spoštovali tudi nasprotnika, zlasti pa, če je tako delaven, kakor dr. Beneš.
—	I*o porazu konservativcev v Kanadi. Kanadske parlamentarne volitve so (končale s popolnim porazom konservativcev. Od ‘245 mandatov so dobili liberalci 116, obe napredni stranki ki se opirate na liberalce 18, delavska stranka 3, farmerska (kmetska) stranka 10, neodvisni 2 lin konservativci 88 mamla-tov. V vsem so izgubili konservativci 88 mam-datov, torej ravno polovico. Ministrski pred* ednik in trije konservativni ministri so na volitvah propadli. Konservativni ministrski predsednik bo zato takoj demisioniral, da omogoči voditelju liberalcev Kingu, da še pred otvoritvijo britanske državne konference sestavi novo vlado. Vsled poraza konservativcev je doživela velik udarec britanska imperialistična misel, kar bo jasno pokazala tudi prihodnja državna konferenca. Dosedaj so bile za centralistične tendence Anglija., Avstralija, Nova Zelandija in Kanada, Ea federalizem pa Nova Fundlandijai, Irska un Južna Afrika. S prestopom Kanade v federalistični tabor so torej centralisti v britanski
državni konfer.enci izgubili večino in zasigu-ran je sprejem resolucije Južne Afrike, ki zahteva, da dominioni v slučaju vojne niso dolžni z oboroženo silo pomagati Angliji. S tem je tudi obveza Vel. Britanije, ki jo je la prevzela z Locarnskim .paktom, znatno izgubila na vrednosti.
= Štednja v Franciji. Silno energično se je lotila francoska vlada štedenja. Najprej, je reducirala preko 100 sodišč, pa čeprav so. ta. obstojale že od velike francoske revolucije. . Sedaj se je lotila redukcije v upravi in tudi v vojski. Z eno potezo peresa je odpravil g. Barrant 106 podprefektur in 70 mest general;-nih prefektura ih tajnikov. Ta mesta sa foila povečini važna samo aa vladne stranke, ker so za Čaisa volitev skrbela za vladne glasove.
—	Energično pa se je lotil št eden ja tudi vojni minister g. Painlevee. Najprej je reduciral 2700 oficirskih mest in znižal število kadr-skih oficirjev na 28.000. Nadalje je črtal is, vojnega proračuna 17.000 konj in 2000 konj iz žandajrmerije. Ker se izvrši tudi redukcija moštva, bo 177 vojašnic in stanovanjskih hiš prostih, ki jih je stavil minister na razpolago departmanom. Morska in suhozemna žandar-merija se ujedinita. Odpravijo se tudi bojne luke v Lorientu in Rochefortu in se stavita •pod poveljstva komandanta morskih ali v Brestu. — V notranjem ministrstvu se odpravi po raiznih srezih 446 uradniških mest. Vjgi ti .reducirani uradniki pa ne bodo vrženi na cesto, teimveč se izvrši redukcija polagoma. Predvsem'pa ne bo nihče več sprejet v državno službo. — Mi, ki tako ado posnemamo Francoze, bi zelo dobro storili, če 'bi jih tudi v tem oziru posnemali. Pa to se ne bo zgodilo, ker so pač pri nas razmere malo drugačne.
Kratke vesti.
Trocki je bil odstavljen iz načelstva gospodarskega sveta in je samo še navaden' čLan sveta.
Zagrebški nadškof dr. Bauer bo imenovan po beograjskih vesteh v kratkem za kardinala.
Npmški časopisi so začeli izhajati X Parizu.
Zaenkrat se kolportirata lista »P&riiser Deutsche Zeitung in ^Neue Pariser Deutsche Zeitungc.
Stril>rny namerava baje stopiti na čelo vlade, če bi ga narodni socialisti izključili iz stranke.
Fašisti so za kazen prekrstili mesto Aveii-za v Apuo, ker se je v tem mestu rodil atentator na Mussolinija. Ni gluposti, ki je ne bi storili fašisti. .	'
Socialistične stranke na Holandskem .so skledi ide, da bodo prisostvovale prestolni besedi. Bo to prvič, da prisostvujejo socialisti prestolni besedi.
Na japonski konzulat v Šangaju je .izvršil neki Korejec bombni atentat. En japonski ku-
li	je bil ubit.
španski kralj je odlikoval Mussolinija z velikim križcem za pomorske zasluge. Neverjetno, kakšne zasluge ima vse Mussolini.
Kolera se je pojavila po berlinskih vesteh v Litvi.
Prosveta.
Pri današnji predstavi Verdijevega »Rigo-lettac poje naslovno vlogo g. Pavel Holod-kov, Gildo — ga, Lovšetova, Magdaleno — ga. Thierryjeva, Vojvodo g. Banovec in Spa-rafuccila — g. Betetto. Opero dirigira kapelr nik- g. Anton Ilalatka, režijo pa vodi g. Bučar. Predstava se vrši za abonente reda F. Vstopnice so v predprodaji pri dnevni blagajni v operi.
Dramatično meloplastični večer v naši operi. Kakor že javljeno priredi v torek, dne 21. t. m. v ljubljanskem opernem gledališču gna. Mirjana Dragana JaneČkova dramatično meloplastični večer z zelo odličnim sporedom. Gospodična plesalka je nastopila do sedaj zelo pogostokrat v Pragi in ostalih čeških mestih pa tudi v Zagrebu. Kritike so polne hvale
o	njej in ji zagotavljajo najlepšo bodočnost. Gospodična sama je bila gojenka Dalkroso-ve šole profesorja Milote v Pragi. Vsaka njena gesta, telesa rok ali glave je preštudirana do največje natančnosti iu je tudi estetično izredno lepa. Svoje plese izvaja a največjo gracijo ter absolutno skladno tako glasbeno kakor tudi ritmično. Glavna točka sporeda Življenje je opremljena s tekstom, katerega je napisal njen ded Gustav Janeček in ki se pri vsakem izmed šestih plesov tudi recitira. Gospodična umetnica zasluži naše popolnoma zanimanje. Predprodaja vstopnic v operi. Cene navadne operne.
Gledališka upravn vljudno .Jopozarja, da sprejema le še danes prijave za letošnji sezonski abonma. Na razpolago je še v vseh razpisanih abonmajih A, B, C, D in E več parternih sedežev ter tudi lož I. in II. reda. Uprava vabi interesente na podpis gledališkega abonmaja, ki je plačljiv v osmih zaporednih mesečnih obrokih. Priglasi se sprejemajo danes od i). — 12. in od 15. — 17. ure v veži dramskega gledališča.
Književnost.
ZBORI.
Mesečna revija za novo zborovsko glasbo z glasbeno književno prilogo. Urejuje Zorko Prelovee, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Izšla .je deveta številka z naslednjo vsebino: Emil Adamič: Trije robci, moški zbor, Martin Železnik: Crez noč, črez noč..., mešani zbor. Glasbeno-knjlževna priloga: Oton Pelan (Ob njegovi sedemdesetletnici), Matej Hubad (1866—1926), J. Mantu-ani: O jugoslovenski glasbi, Dopisi, Nove skladbe, Koncertna kronika, Glasbeni listi, Iz glasbenega sveta, Listnici uredništva in upravništva. Na >Zbore' se še vsakdo lahko naroči, naročnina stane za letos 40 Din. List zasluži priporočilo in podporo. — Nanj bi morala biti naročena vsa pevska društva pa tudi vsi prijatelji naše lepe pesmi.
Dnevne vesti.
SLIKA NAŠE OPRAVE.
Plamenac, bivši črnogorski minister La sedaj naš minister n. r., bi moral biti zaslišan v procesu proti črnogorskim odmetnikora. Ti so obtoženi, da 60 se po ujedinjenju Črne gore z Jugoslavijo borili z orožjem v roki proti Jugoslaviji. Odmetniki tega ne taje, toda pravijo, da so to delali na povelje g. Pla-uienca in da se njih ne sme kaznovati, Če pa je Jugoslavija povišala Plamenca v ministra in ga odlikovala. Manj je kriv tisti, ki je povelja izvrševal, ko pa ona, ki je povelja izdajal.
Logika črnogorskih odmetnikov je pripre-sta, toda jasna. In samo justica z zavezanimi očmi ne more videti pravilnosti resnice, ki jo govore obtoženi odmetniki.
Naša justica o tej stvari še ni izpregovo-rila svoje besede in je tudi pri najboljši volji ni mogla, ker g. Plamenac ne pride pred sodišče, ker ga noben poziv ne doseže. Državne oblasti so sicer v stanu, da vsakega prvega dne v mesecu izr oče g. Plamenacu plačo, ne morejo ga pa najti, da bi mu izročili poziv sodišča, da pride k razpravi.
In tako se je v torek zopet vršila brezuspešna razprava pred cetinjskim sodiščem. G. Plamenca ni bilo, ker mu poziv ni bil dostavljen.
Ko ee je to zopet enkrat konstatiralo, je povzel besedo državni pravilnik in govoiil
o	paradoksnem postopanju upravnih oblasti, ki sabotirajo državna sodišča pri vršitvi njihovih dolžnosti. Mora se sklepati, da te oblasti namenoma ščitijo g. Plamenca.
G.	Dakovič, zastopnik zasebne stranke, zahteva, da se uvede proti ministru notranjih zadev, proti ministru zunanjih poslov in proti j trstičnemu ministru kazensko postopanje.
iZagovornik Buja pravi, da ije prepir med sodiščem in oblastmi žalostna slika naše današnje uprave, ki je sramota in v zasmeh vsemu narodu. Oblasti so v tesni zvezi s P lam en ce m in nimajo poguma, da ga prisilijo, da se odzove sodnemu pozivu. Plameuac se sprehaja med Beogradom in Dubrovnikom, njegovi nekdanji vojnaki pa delajo pokoro za njegove grehe. 2e je dobil Plamenac tudi potni list.
In slično so govorili nato obtoženci, žrtve Plamenca.
Razprava je bila nato zopet preložena, ker do g. Plamenca ne sega oblast naših sodišč.
iPa ee potem lak) čudi, če avtoriteta države pada...
— »Uradni list« št. 83 z dne 15. t. m. priobčuje pravilnik o ureditvi in poslovanju državne zaloge knjig in učil v Ljubljani, odločbo o prevozu agrarnih naseljenikov in njih inventarja ter tarilno obvestilo o uvedbi nove lokalne tarife in luške tarife.
— Kongres pravnikov. Gosp. predsednik dr. D. Marajon je prejel naslednjo brzojavko od 15. t. m. iz Beograda: Zapuštajuči zemlji-šte mile nam Slovenije neobično mi je drago uvaženi gospodine predsednice, da Vam se u imenu sv ih drugova Članova Udruženja pravnika iz Beograda zablagodarim na toplom
i	oduševljenom prijemu. Duboko sam uveren, da če naše struČno raspravljanje na Kongresu
i	Inlimni susreti uroditi odličnim plodom i ubrzati na taj način pravnu konsolidaciju naše jedinsivene države i stvaranje što srdač-nijih l bratskih veza. U to ime ja Vas i sjve drugove pezdravljnm sa: hvala i živeli. — Predsednik udruženja: Prof. dr. Arandjelovič.
— Redukcije. V ministrstvu za promet se bo izvršila reorganizacija uprave in dela. Redukcija bo samo v mi nistrstvu in generalnih direkcijah. V ministrstvu bodo ukinjeni nekateri oddelki. V ministrstvu pošte bo redukcija minimalna in sicer izključno pri ministrstvu iu pri direkcijah.
— Glavni prosvetni svet se v kratkem zopet sestane. Prva seja bo še koncem tega meseca.
— V prosvetnem ministrstvu se pripravlja velik ukaz o upokojitvi gimnazijskih ravua-t el jev učiteljišč. Upokojeni bodo vsi gimnazijski ravnatelji in upravitelji učiteljišč, ki imajo de predpisano število službenih let.
— Nev učni načrt ta srednje šole. V prosvetnem ministrstvu je izdelan nov učni načrt za štiri nižje razrede srednjih šol. Ko bo načrt dotiskan, se razpošlje vsem srednjim šolam v državi ter stopi takoj v veljavo.
— Uspeh velike pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni« je bil v moralnem oziru popoln, v gmotnem pa žal ni bil zadovoljiv: Razstava je končala z deficitom. Vlada je dala pokrajinski razstavi samo 15.000 Din podpore, znesek, ki ne zadostuje niti za premije razstavljalcem konj. Umestno bi bilo, da bi vlada to vpoštevala in posegla še enkrat toda nekoliko — globlje v žep.
— Jago&Ioveaaka turistična razstava na je-venakem sejmu v Leipsigu je imela velik uspeh. Obisk je bil od prvega do zadnjega dne zelo dober. Outi je bilo mnogo pohvalnih beeed naši narodni umetnosti, zlasti veliko je bik) zanimanje za čipke, vezenine itd., posebno bosanske.
— Zakup šumskega podjetja Dobrlin—Drvar. Iz Beograda poročajo:	V	torek	je	bila
licitacija za zakup šumskega podjetja Dober-lin ln Drvar. Bila je samo ena ponudba in sicer od komercialne eskoniptne banke v Bratislavi. Ponudba je bila zavrnjena, ker ne ustreza zakonskih predpisom. Kakor se d<>-znava, ne bo več razpisana licitacija, ampak bo vlada skušala najti način za skupni aran-žm med njo in privatnim kapitalom.
— Knjiiuira kuhuruo-pntsvetuega odseka Delavske »boruice, Kulturno-prosvetni odsek Delavske zbornice je otvoril v svojih prostorih v Gradišču štev. 2 knjižico, pristopno za Člane in članice vseh delavskih in nn-meščenskih strokovnih in kulturnih orga-nizaci* registrovanih pri Delavski zbornici. Knjižnica je odprta vsak delavnik od pol C. do 9. ure zvečer. Vstopnina s knjižnično a-kaznico vred anaša Din 2. Knjige se izposo-
jajo le osebno, za dobo 14 dni. Izposojnina za knjige do 100 strani znaša 25 para, za večje knjige 50 para, za vezane letnike revij i. p. pa 1 Din. Kulturno-prosvetni odsek je določil tako nizko izposojnino zato, da bo lahko knjižnico obiskoval vsak delavec. Ob istih urah kakor knjižnica, je odprta tudi čitalnica.
Na mestni ženski realni gimuaziji v
Ljubljani je razpisano mesto za zemljepis in zgodovino v zvezi s srbohrvaščino ter mesto za latinščino v zvezi s slovenščino. Pravilno opremljene prošnje z uradnim zdravniškim izpričevalom iu dokazilom, da je prosilec jugoslovanski državljan, je vlagati pri predsedstvu mestnega magistrata do 1. okt. 192<i.
— Odda se mesto pisarniškega uradnika v
II.	ali III. kategoriji pri okrožnem sodišču v Novem mestu, kakor tudi vsako drugo enako mesto, ki bi se izpraznilo zaradi razpisa ali med razpisom. Prošnje je vložiti .pri okrožnem sodišču v Novem mestu do dne 15. oktobra. Podrobnosti glej v zadnjem »Uradnem listu«.
— Z ljubljanske univerze. Za izrednega profesorja na filozofski fakulteti ljubljanske univerze je imenovan profesor zagrebške univerze dr. Milko Kos.
— Nov šef odseka v prosvetnem ministrstvu. Na mesto dosedanjega šefa odseka za učiteljišča v prosvetnem ministrstvu dr. Jankoviča, ki je imenovan za ravnatelja učiteljišča v Aabcu, je imenovan inšpektor oddelka za srednje šole Matko Potočnjak.
— Nov šel tujskega prometa. Za šefa tuj-skoprometnega urada v trgovinskem ministrstvu je imenovan dosedanji ministerialni tajnik Jašo Grgaševič.
— Iz zdravniške zbornice. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo je bil vpisan dr. Vladimir Mogilnicki, zasebni zdravnik v Sv. Juriju ob j. žel., iz imenika pa je bil črtan dr. Josip Urbaczek mL v Mariboru.
— Priznanje msgr. dr. Buliču. Kralj je podpisal ukaz, s katerim se podeljuje msgru dr. Buliču v znak priznanja za njegove znanstvene zasluge dosmrtna podpora, enaka pokojnini rednega univerzitetnega profesorja. Msgr dr. Bulič, ki je kot znano, honorarni ravnatelj splitskega muzeja in član akademije znanosti bo praznoval dne 4. oktobra osemdesetletnico svojega rojstva. Številni njegovi prijatelji in častilci se pripravljajo, da mu izkažejo ob tej priliki na viden način svoje spoštovanje.
— Smrt rodoljuba. V Središču je umrl v starosti 74 let trgovec in posestnik Maks Rolbič, oče dr. Maksa Robiča, .profesorja v Mariboru in Franca Robiča, 'trgovca v Središču.
Z njim je legel v grob star narodni borec, ki je deloval nad 40 let plodonosno v ormoškem okraju v vseh mogočih društvih in korporacijah, tako na nacionalnem, kot na go- j spodarskem polju. Blag mu epoonun.
— Konferenca juri-utov nasledstvenih dr- '
iav. Kot poroča »Neue Freie Presse:, se sestane prve dni oktobra na Dunaju konferenca pravnikov nasledstvenih držav. Doslej je priglasilo svojo udeležbo že znatno število pravnikov iz Avstrije, Češkoslovaške in Madjarske. Sklicatelji nameravajo pozneje prirejati take konference v rednih časovnih presledkih ter se nadejajo, da se jih bodo udeleževali tudi praktični juristi iz Jugoslavije, Poljske, Romunije in Italije.
— Preganjanje roparskih tolp v Hercegovini. 2e več mesecev je vršila v Hercegovini tolpa glasovi tega roparskega poglavarja Poganov iča vsakovrstna nasilja. Sedaj se je odločilo orožništvo za energično akcijo proti tolovajem. Roparje bo zasledovala močna orožniška četa ojačena z vojaštvom. Ekspedicija bo opremljena z 20 policijskimi psi. Pridružili so se ji tudi okoliški kmetje j>od vodstvom Črnogorca Blaža Pešikana. Domneva se, da se bo v kratkem času posrečilo ba ndi Ust vo v Hercegovini popolnoma zatreti.
— »Nedolžnost z dežele« ...! 16 letna hčerka posestnika v Nevesinju Milica Skoko je prišla te dni k zdravniku ter zahtevala, da ji ustavi izpričevalo, da je še »virgo intacta«, češ, da 'ljudje v vasi dvomijo o njeni »poštenosti«. Zdravnik je izjavil, da ji sme izstaviti izpričevalo, samo, če se da preiskati. Deklica ni imela nič proti temu. Preiskava pa je imela nepričakovan rezultat: Zdravnik je ugotovil, da je deklica pred kratkim porodila, nadaljna preiskava pa je ugotovila, da je deklica dete takoj po .porodu umorila in zakopala v hlevu.
— Zopet afera de Bella. Pred letom dni smo poročali o aferi zdravnika J ose-a de Bella, ki je dvignila v Beogradu mnogo prahu. Zdravnik je namreč obdolžil svojo soprogo, ki je rodom Beograjčanka, da ga je hotela polagoma zastrupiti. Kot ee sedaj ču-je, so vse zdravnikove obdolžitve neutemeljene. Podrobnosti še niso znane.
— Nesreča na morju. V črnem morju, v bližini Batuma, se je potopil te dni sovjetski parnik .»Sergijev«. Parnik je zadel na mino, ki je ostala tam izza časa vojne. 50 oseb je utonilo.
— Zverinski umor deklice na Francoskem.
Pariški listi poročajo, da je bilo najdeno te dni v nekem gozdu, 10 km od Rambouilleta ob cesti strahovito razmesarjeno Lruplo 12 do 13 letne deklice. Roke in moge so bile odrezane ter so se nahajale V vreči poleg trupla, glave še niso našli.
— 10 milijard kron zaigral. Iz Budaj>ešte ■poročajo: Te dni je zaigral bivši huzarski ritmojster Stefan Toth, ena od najbolj znanih budinvpeštanakih osebnosti, v budapeštan-•skem deželnem kazinu v hazardni igri nič manj kot 10 milijard madjarskih kron
— Madjarski moralisti. Iz Budapešte poročajo: Oblasti so prepovedale dijakinjam licejev kratka krila, bluze brez rokavov, dečjo frizuro, vporabo ličila in parfumov ter moško spremstvo na potu v Šolo.
— Zlatnike v Zlatorog-larpontinorem milu so našli: Marija Ham, Ljubljana, Opekarska
cesta, Mato Surbek, Doljanec, p. Raven, Milka Potisek, Litija, Lucija Rožencvet, Kamnik, Roza Kukovič, Laznica pri Limbušb, N. Smolnikar, Gornji Grad, Marija Čadež, Podvrh, p. Poljane, Jozeia Venus, Cankova, Valter Demšar, Skale pri Velenju, Apolonija Kette, Vrhnika 11, Michael Pečnik, strojnik, Strnišče, Anika Pugelnik, Libeliče, Marija Zbuzinek. Zagreb, Ciglana gradska kuba. Vilka Tota, Karlovac, Jos. Pibernik, Sisak, Jelisnva»Bla-žič, Pankovac, Anica Čanič, Kaniža kraj Go-spiča.
Ljubljana.
I— Odhod ljubljanski zdravnikov na zdravniški kongres v Beograd. Včeraj pojjoldne se je odpeljalo večje število ljubljanskih zdravnikov na kongres slovanskih zdravnikov v Beograd. — Na kongres so bili povabljeni tudi zdravniki iz Rusije, naša vlada pa jim ni dovolila prihoda v Jugoslavijo, ker se niso urejeni diplomatski odnošaji med našo državo in sovjetsko Rusijo.
Padec lire v Ljubljani. Včeraj zjutraj se je raznesla po Ljubljani vest, da je Mussolini ubit. Na nekatere posestnike lir je ta vest učinkovala tako, da so hiteli na vso moč zamenjavati lire v dinarje, in sicer po dosti nižjem tečaju, kakor po oficijelnem borznem. Prodali so seveda svoje blago zaradi nizke cene jako lahko. Ko pa so po preteku dobrih dveh ur ljubljanski denarni zavodi na svoja telefonična vprašanja na Dunaj in v ' Trst dobili odgovor, da je Mussolini še ve- I dno čil, čvrst in zdrav, je lira seveda zopet ' poskočila. Popoldne so se pa eni praskali za ušesi, drugi so si pa zadovoljno meli roke.
I— Umetniška razstava na velesejmu. Najodličnejši slovenski upodabljajoči umetniki so priredili prilikom Pokrajinske razstave na velesejmu zaokroženo umetniško razstavo, doslej prvo v tako širokem obsegu, ki je moralno popolnoma uspela. Zbog prevelikega navala na ta paviljon si resni intereseuti niso zamogli natančno ogledati vseh razstavljenih umetnin, kar je vzrok, da še lep del ni razprodan. Zato se bo za dva dni in sicer za pondeljek dne 20. in torek dne 21. t. m. razstava ponovno otvorila in uvedla razprodajo umetnin po najskromnejših cenah. Vodstvo po razstavi bo olajšalo vsakomur izbiro. Naprošamo vse kulturno občinstvo za blagohotni obisk, ki je omogočen vsakomur, ker je vstop prost.
1 Vidovičev klub v Ljubljani ponovno opozarja vse člane na občni zbor, ki se bo vršil nocoj ob 19.30 v Narodni kavarni. Na občnem zboru poroča tajnik o otvoritvi novih tečajev, v katerih bodo letos predavali srednješolski profesorji. Tečaji so namenjeni v prvi vrsti članom dopisne šole in v kolikor bo prostora, tudi drugim interesentom. Prijave za tečaje bo sj)rejemal klub na občnem zboru.
Maribor.
m— Ravnateljstvo dri. trgovske akademije
v Mariboru je bilo po velikem županu mariborske oblasti obveščano, da je dvorni mi-
nister po_nalogu Nj. Vel. kralja Aleksandra, izrekel vodstvu zavoda za pozdrav ob priliki otvoritve Trgovske akademije v Mariboru zahvalo. Tudi minister trgovine in industrije se je zahvalil vsem udeležencem za poslane mu pozdrave.
m— \ Maribor prispe v kratkem dr. Herman Sleč, zet voditelja lužičkih Srbov Smo-lerja, do prouči naše prilike.
m— V narodnem gledališču v Mariboru uprizori Sokol v Studencih s sodelovanjem »Drave« v nedeljo 19. sept. ob 20. uri melo-dijožno in naravnih komičnih zapletijajev polno Ziehrerjevo opereto »Potepuhi;. Minulo sobeto in nedeljo se je opereta uprizorila v Sok. domu v Studencih s popolnim uspehom. Občinstvo se ni moglo načudili sigurnosti diletantov zlasti v glavnih slogah. Kakor je znano ima Sokol v Studencih med svojimi diletanti nekatere prvovrstne moči. Brez dvoma je, da bode občinstvo z veseljem (»ozdravilo uprizoritev te priljubljene operete, ki se uprizori prvič v slovenščini ih se bode v nedeljo v obilnem številu odzvalo vabilu marljivih diletantov. Cene prostorom so dramske. Predprodaja vstopnic ob navadnih urah pri gledališki blagajni.
m— Okrajna sadna razstava se vrši od 2. do 4. oktobra v Ptuju.
ni— Krstna slava udruženja rez. oficirjev, pododbor v Mariboru, ee je vršila v sredo na trgu Svobode. Slavnosti je prisostvovala razen uradnih zastopnikov in vojaštva z ofic. zborom tudi vsa srednješolska mladina. Ob koncu proslave je imel g. polk. Lurkovič lep govor. Prireditev je zaključila državna himna.
Dopisi.
Zadružna mlekarna v Mežici na Koroškem. Po narodnem pregovoru: »Besede mičejo, vzgledi vlečejo, so se tudi Mežičani zganili, ter si hočejo v kratkem ustanoviti lastno zadružno mlekarno, kakor se je to tako lepo izvedlo pred kratkim v sosednji Črni. — Na pobudo in sodelovanjem srezkega kmetijskega referenta g. Emerana Stoklasa iz Prevalj se ( živahno dela na tej važni gospodarski zadevi j in je po predpripravah sodeč, zlasti pa z ! ozirom na dobro voljo, zanimanje in globoko • pojmovanje stvari od strani vseh lokalnih j faktorjev — sigurno, da se že letos otvori I. mežiška zadružna mlekarna. Menda ni potrebno povdarjali, kako velikega gospodarskega pomena je v tako močno razvitem izrazito industrijskem kraju, kakor je baš — Mežica — za delavstvo in kmetski stan — dobro urejena mlekarna na zadružni podlagi! Ako pogledamo v sosednjo Črno, se lahko prepričamo, da je tamošnja mlada^ zadružna mlekarna z ozirom na današnje težke gospodarske razmere primeroma jako lepo in s posebnim ozirom na higijeno — moderno urejena. Mlekarno je tehnično dovršeno oprem." znani mlekarski strokovnjak g• , vseUn-Ljubljane. Osobito pohvalo pa zasluži vse« kor vrli in razumni oWmsk odbor k. je pred kratkim votiral še nadaljmh 15.um m
narjev, tako, da je obstoj in brezhibno delovanje mlekarne v blagor in gospodarski pro-cvit vseh občanov, popolnoma zasigurano.
Marenberg. Akcija za nabavo prvovrstnih
i.	— originalcev čistokrvne marijadvor-ske pasme v Avstriji, katero vodita prevalj-»ki »rezki ekonom g. Stoklas in srezki veterinar g. Stibler, je tako daleč uspela, da dobi prevaljski sodni okraj v celem 6 bikov ple-menjako\, od teh 3 brezplačne državne. S tem bode ustreženo vroči .želji tamošnjih kmetovalcev, kajti je osvežitev krvi za razvoj pasme in povzdigo rentabilnosti živinoreje velikega pomena. — Ker se naš marenberšlii okrajni zastop ni udeležil te prekoristne gospodarske akcije, želimo da sodeluje pri bodočem proračunu okrajnega zastopa vsaj eden izmed goraj navedenih gospodov, da ne bomo zaostajali za prevaljskim sodnim okrajem, kateri je povrhu še brez okrajnega zastopa, pa ima vendar zabeležiti lepe uspehe na gospodarskem polju. — Več kmetovalcev iz marn-berškega sodnega okraja.
MARIBORSKA POROTA.
Uboj.
Dne 1. maja so praznovali delavci svoj delavski praznik. Tako je napravil tudi Miha Rambacher s tovarišema Frasom in Zarin-cem ta dan izlet v okoliško gostilno; seboj so imeli tudi več deklet. — Proti polnoči opazi Rampacher, da govori Fras z dekleti, ki sta bili preje v njegovi družbi. To ga je silno raztogotilo. Razvil se je prepir, ki je končal s tem, da je zabodel Rampacher Frasa na polu domov z velikim nožem v hrbet, Zorinca, ki je prihitel svojemu ranjenemu tovarišu na pomoč, v pa v vrat. Zorine je poškodbi podlegel, Porotniki so vprašanje glede hudodelstva uboja soglasno potrdili, nakar je bil Rambacher obsojen na 4 leta ječe.
Vlom v žel. skladišče.
Josip Hartman in Franc Rojs sta vlomila v noči od 23. na 24. februarja v železniško skladišče ter odnesla za 14.000 Din tobačnih izdelkov. Svoj plen sta si razdelila v bližnji gostilni Skof. Gostilničarju se je zdela velika količina tobaka sumljiva, zato je prijavil zadevo orožništvu.
Seveda sta oba tatiča odločno zanikala tatvino, kar jima pa ni pomagalo. Stvar je dokazana , kar so tudi porotniki potrdile man je bil obsojen na 5 let ječe,	...
3 leta. Oba pravita, da sta nedol*na ,e* 81 prijavila ničnostno pritožbo.
Posilstvo-
15.	t. m. se je zagovarjal pred porotniki Jože Zemljarič iz Prvencev radi zločina posilstva in oskrumbe, izvršenega na paši nad še ne 14 let staro deklico. Obtoženec je bil obsojen na podlagi soglasnega krivdoreka na poldrugo leto težke ječe.
Resolucije kongresa hišnih posestnikov.
(Konec.)
IV. V očigled odločilnega momenta, ki gre za tem, da nastopi s 1. novembrom, ko končuje veljavnost sedanjega stanovanjskega zakona s 15. majem ter izvojujejo hišni posestniki svojo svobodo, po tem v očigled usode-polnih predstoječih razprav parlamenta o izenačenju davkov, čegar zakonski osnutek iina določiti bremena hišnih lastnikov v naši državi za vso dolgo bodočnost, poživlja kongres vse hišne in zemljiške posestnike kraljevim* SHS, da strnejo svoje vrste, da se Čimbolje organizirajo, da se čimbolj oživijo in okrepijo in čim večjo aktivnost dovedejo v obstoječe organizacije, da provincijalne organizacije stopijo v čim tesnejše kontakt s svojimi sedanjimi organizacijami in tako v odločilnem šasu nastopijo kot močan in odlično organiziran faktor, ki bo vrgel na vago moč svoje vzorne organizacije.
Da zavaruje hišne in zemljiške posestnike pred nadaljnimi atentati aa njih privatno lastnino, poživlja kongres vse hišne posestnike držav v srednji Evropi, da v okviru obstoječe internacionalne organizacije v Parizu ustanovijo permanentno delavno enoto, ki ji bo namen, da se z internacionalno pomočjo postavi proti velikemu valu komunističnih idej, ki se širijo od vzhoda.
Kongres sklene posvetiti največjo pozornost vprašanju osnutka posvetovalnih komor ter nalaga predsedništvu Glavnega saveza dolžnost, da izbere odbor, ki bo to vprašanje temeljito proučil, eventualno izdelal primerno zakonsko osnovo in o tem obvestil naslednji kongres »Svojine«.
Kongres zaključuje in nalaga predsedstvu Glavnega saveza dolžnost, da'dela na to, da bodo tudi hišni in zemljiški posestniki pozvani v gospodarski svet in bodo mogli tam zastopati interese in portebe svojin mandatarjev.
V. Kongres hišnih in zemljiških posestnikov iz vseh krajev kraljevine SHS, zborujoč v Ljubljani, je vzel na znanje poročilo delegatov »Udruženja malih zemljiških posestnikov v Dalmaciji« glede načrta zakona o ureditvi agrarnih razmer v Dalmaciji in sprejel sledečo resolucijo:
1. Protestiramo proti najnovejšemu atentatu, izvršenem z načrtom zakona o likvidaciji agrarnih razmer v Dalmaciji im kulturne'}! principu zaščite privatne lastnine in sv« ^n. svobodnega rnzpolaganja ter na prim’ F rantirane državne ustave. oVuno uteme-
2. Najostreje obsojamo "j^be o ekspro-ljevanje nujnosti ustavn^. v obj0 korist ni|. pnjacijh ki m '^“£»kodnine, temveč sa-
ten^iJiUBtoT3&arske “ osebne avrhe. mo	sredstva	pod	naslovom	zakona	in
v	škodo ustavnih pravic vodijo do materijalne propasti državljanov ter škodujejo ugledu kulturne države z vsemi s tem združenimi slabimi posledicami.
4.	V svrho zaščite državnega ugleda in javne morale kot temelja družabnega reda, dviga kongres odločno la protest in zahteva, da se taka nevarnost odvrne, dokler'je še čas.
Dijaški vesiniK.
Likovič Joža:
SVET SLUŠATELJEV LJUBLJANSKE UNIVERZE.
I.
Potem ko je tudi dijaštvo kot nekaka kasta zase, doživelo v grozotah peterih vojnih let celo stoletno razdobje, se je zaprlo v neko duševno osamljenost ali se pa porazgubilo v hlastanju povojnih vzorov, ki so se izcimili
V	prenapet nacionalizem ali pa v borbeno razpoložen socializem v obnošeni ■suknji ruskih revolucionarcev; malo pozneje se je po-krenilo tudi čustveno, skoraj bolno razneženo razmišljanje versko-zapletenih resnic, kar ?i* 16 ve(ino nekaka mistična tajnost do->0bJeetv,a«, kakor se naziva oni del
sfdmih povojnih let je ono dijaštvo, vpndit	brezbrižnosti,	naravnost odre-
liateJ nezanimanju za vse številne dogod-ie LrL5tresavai° našo bolno dobo; ostalo .e nepristopno, zadnji čas se je zagrnilo cel« '-neko fatalistično apatijo. Saj so celo vzori. K'.S0 pred vojno ravno radi svoje naravne nujnosti razgibavali dijaštvo celih narodov (radikalna narodnostna vprašanja, [M k ret jugoslovanstva, borbeni socializem, svobodomiselstvo, praktično katoličanstvo, krščanska karitativa), tej masi dijaštva prav tako tuji. i(o različne meglene prerokbe, ki jih je rodil kaotični povojni čas. Sicer pa, ali je bil '■■ateri^ izmed prejšnjih problemov kedaj nuj-.no dojemljivejši kot prav le dni? Pomislimo na ponesrečeni koroški plebiscit, ki se nam 1!i izplačal. Ozrimo se doli na obubožani Kras. osamelo Goriško, opusiošeno Istro, ta laški pašaluk, ki mu ni podobna po gorju in bedi niti najbolj izmozgana turška drajma srednjega veka.
Pa če je že predaleč se odpraviti na meje »lalega naroda, pa ostanimo po naših zakotnih ,{rČmah in prisluhnimo obupni kvanti jetičnega Žgajnarja. Kdo ise ne bi ozrl p:o kupih bledičnih otrok, ki se potikajo iz dneva v noč V1'1 miakužnili predmestjih, medtem ko so V!wflKmatere pehajo po zatohlih fabrikah!
Pa kdo zaoral bolj na globoko in Wir k i. ^*ehmelovo: Wir haben ein Kelt,
V	ein	Killd’	mein	Weib!	“
hval«Jn naro<inostni državi se nudi zopet nat°ga proučevanja obredno prelepe i.,,, ,.?e cerkve in sodelovati pri zbližanju s valeč	''' Kot nepristranski opazo-
.	.	-	razruvanega životarjenja moram
mo priznati, da so edino maloštevilni viso-vosoici in sotrudniki. Mladine ubrali pot, ki Pelje navzgor. Mislim odkritosrčno, da jih je poročevalec E. v letošnji »Sooialui misli« St. 6. docela po zasluženju ocenil, »da so to zdra-
vi	vedri in samostojni mladeniči, v katerih poganja našemu narodu izobraženstvo, kateremu ne bo hlapčevstvo zasluga in renegat-stvo princip ..
Drugi, manjši del dijaštva, se je razdrobil v neplodne roje, ki si ne morejo pomagati niti v stanovsko-življenjskih vprašanjih. Enim se je zahotelo v bajni paradiž, ki so si ga nasiikali v prenapeto čustvovalnem socializmu; druge je prevzela ohlapna fraza modernega nacionalizma nekateri pa so se izgubili ali v mističnem bogoiskatelju ali pa v kovar-stvu zapletenih filozofskih sistemov. Pri vsem 'em .priznan-o pridnem in vestnem drustvo-'anju, ki je suženjsko uklepalo posamezne v'ane v lepo zveneče programe, pa ni bilo m°zno izvesti združbe, ki bi objela dijaštvo
saj v tistih primitivnih zadevah, ki jih stav-ja življenje na pripadnika vsakega stanu. ' j Otovo še lebde .spomini na poulično nizkotne
.e, ki' .so se izcimili v onemogočanju skupne bolniške blagajne, menze, skupnega akademskega doma. Cesto ie bila izključena s^unnT.l6?11 dijaštva <*lo vsaka akcija za prilikah i P I)ri narodnostno obrambnih
"ode ki or. ?•?'’ t0 80 »ne 24110311,6 P1'1' vale še nekaj več, namreč vso (l.	J'? v ^ 111 robatost v mišljenju povojne-
hiin! iasLva‘ Kajti ravno to skupno sožitje je •,toWv»S ° 7 "\ikom 5,1 t«rom kljubovanja,
v nriLn1 -, ,tenia’ ki se ie Cesto izneslo ne le v pretepaškem prerivanju s komolci ki
je dijastvu kolikor toliko lastna in ljubko-
vana geslu dozorelega fantovstva, ampak tudi rodilo znane ustrahovalne metode batinanja in izzivalnega zagrožanja z revolverji, s če-n,er je hotela gotova frakcija zagospodariti na svobodnih akademskih tleh. Gotovo je tudi,
da je preko dvajset akademskih društev na ljubljanski univerzi gojilo kolikortoliko politiko zaplankanega kmečkega zelnika;^ če si govoril nekoliko prijaznejše s tovarišem iz nasprotnega tabora, takoj so te pravoverni gorečneži izpljunili v svoji kulturni program-ni nestrpnosti kot mlačneža. Resnica pa je zopet, da so vnanje politične stranke to raz-ruvanost akademskih vrst prečesto izrabljale v svoje sebične svrhe. Skušale so se pririniti do nekakega poklicnega varuštva tem zmedenim nebogljenčkom m dati reliefu dijaškega življenja glavo in nos lastnega kova. tipajmo, da so se razmere toliko ustalile, da se ne bo več vršilo ogabno izsiljevanje h pristopu v gotovo stranko na račun lačnega študenta, ki bi se ga vabilo s kramarsko pre-računjenostjo na politični trg. Vsaj so viso-kcšolci sami obračunali z moralo take sorte, posebno pri proslulem podeljevanju štipendij.
rredno pridem na obdelovanje stavljene ei naloge, moram opozoriti še na nekaj. Naša častitljiva^ javnost cesto zmajuje nad današnjim brezbrižnim študentom.Trna se po družinah, jamrajo gospodje pri zelenih mizah, obupavajo pisci časopisnih člankov in učenih razprav po raznih revijah; celo neki minister si je privoščil dijake, da so pijanci in krokarji. Res je precej zla v današnjem dijaškem življenju; a ni še zlo, če je študent jjo vzorcu iz prejšnjih let živijo-narodnjakar, da nosi jugoslovansko krojeno obleko, prišpiČene cipele, da bere izrezke in odobrene člančiče Nietschejevih brošur, študira energetizem v filozofiji, deklamira sv. pismo ali da zadnja leta po i 7. ja vali visokih funkcionarjev buni z demonstracijami Ljubljančane v njih tivolskem tihožitju... Zlo pa je, da je študent pri naši javnosti nekaj inferiornega, kar se mora pri vsaki priliki odrivati med druhal, ki se zadovolji z milostnim poklonom ali prazno obljubo! Seveda .je diijaštvo samo pripomoglo k teinu zapostavljanju, ko ei ni znalo ohraniti primernega slovesa in se v gotovih trenotkih strniti v neprebojne vrete.
(Dalje prihodnjič.)
DEPUTACIJA DELAVSKE ZBORNICE O SVOJEM USPEHU V BEOGRADU.
Deputacija Delavske zbornice, ki je odšla
v	Beograd na podlagi skelpa upravnega odbora DZ v seji dne 5. septembra t. 1. v svrho zaščite interesov delavcev in nameščencev v sporu, ki je nastal med vlado in predstavniki rudarske industrije, poroča:
Po vsestranski pripravi .pri pristojnih oblastih v Sloveniji je odpotovala delegacija dne 11. septembra t. 1. v Beograd. Naslednji dan je na daljši konferenci s centralnim tajništvom DZ ukrenila vse potrebno za intervencijo pri raznih resortnih ministrstvih.
Dne 13. t. m. je pod vodstvom centralnega tajnika dr. Ž. Topaloviča obiskala ministra za poljedelstvo, g. Puclja in ministra za promet.
Oba ministra je deputacija podrobno poučila o zadevi ustavitve obratovanja v rudnikih TPD ter obrazložila težke posledice, ki bi nastale za delavstvo tn celokupno narodno
gospodarstvo, »ko državne železnice ustavijo nabavo premoga od strani TPD.
Pri imenovanih ministrih je delegacija nadalje slišala, da je spor med vlado in rud. podjetniki že poravnan, da pa hočejo slednji ceno sporazuma v doglednem času prevaliti na delavstvo v obliki znižanja mezd in podaljšanja delovnega časa.
Delegacija je proti tem nameram najodločneje protestirala ter iznesla konkretne dokaze, ki ne dopuščajo znižanja delavskih prejemkov in podaljšanja delovanega časa.
14. t. m. je zainteresirala za stvar ministra za socialno politiko, ministra za trgovino in "bil in ministra za šume in rude ter jih zaprosila za vsestransko pomoč.
Ministrstva so pokazala za vse stvarne utemeljitve in predloge delavske delegacije umevanje in obljubila svojo zaščito.
Delegacija je končno o vsej zadevi informirala še slovenske poslance. V parlamentu je našla poslance Jugoslovanskega kluba, ki so ji po obrazložitvi položaja obljubili, da bodo ščitili delavske interese.
Šport.
Otvoritev jesenske prvenstvene nogometne
sezone. Jutri v nedeljo dne 19. t. m. se otvo-
ri v Ljubljani prvenstvena nogometna sezona. "Nastopijo sledeči pari: v prvem razredu: Ilirija : Hermes, Slovan : Jadran ter njih rezerve, v II. razredu pa Svoboda : Reka, Kra-kovo : Panonija. Tekme I. razreda se vrše na igrišču Ilirije s pričetkom ob 14.30 uri, dopoldne rezerve - na igrišču Primorja pa se odigrajo tekme II. razreda dopoldne, s pričetkom ob 9. uri.
ASK Primorje : HSK Dcrbj Zagreb. Jutri gostuje v Ljubljani eden najmlajših, toda prvovrstnih zagrebških klubov, čegar moštvo je znano po svoji bojevitosti in prodorni sili. Moštvo je tehnično dobro izvežbano, vsled česar bodo morali Primorci napeii vse sile, da dosežejo lep uspeh.
Tekma se odigra ob vsakem vremenu ter prične ob 16. uri.
Za olimpijske igre v Amsterdamu delajo Amerikanci velike priprave. Njih ekspedicija bo šiela približno 350 vdeležencev, ki se bodo prepeljali v Evropo na posebni ladji. Kakor znano, so prispeli amerikanski tekmovalci tudi k olimpijskim igram 1. 1912 na posebnem parniku.
Slovni Finec Nurini, ki sta ga pred par dne-
vi	porazila na 1500 rn Nemec dr. Peltzer in Šved Wide, slednji pa še. na 3000 m, je pokazal v Diisseldorfu, da je še vedno nedosežen na večje daljave. Šlo je za tek na 5000 m; takoj ob startu je Nurmi prevzel vodstvo in pustil svoje tekmovalce daleč za seboj. Za 1000 m je rabil 2 min. 48 sek., za 1500 m 4:13_, z.a 3000 m 8:46, za 4000 m 11:48 in je pretekel celo progo v 14:51.2 (svet. rekord znaša 14:28.2). Ostali tekmeci: Finec Katz in Amerikanec Goodvvin ter 4 Nemci so toliko zaostali za Nurmijem, da so tvorili skupino zase; Katz je dosegel 2. mesto v 15:22.4, Amerikanec Goodvvin je bil tretji. Mnogoštevilno občinstvo — 8000 ljudi — je navdušeno pozdravilo Nurmijevo zmago.
*
Olimpijska zmaga vredna več ko 50.000 dularjev! Zelo zanimiv članek o dr. Peltzerju prinaša »Voss. Zeituag,. Pisec tega članka, dr. Willy Meisl, pravi med drugim: dr. Pel: Jzer je reumatičen, (sicer trpi tudi Nurmi na ischias), toda to ga ne ovira pri teku, posebno ker si je pustil operirati slepič. Kot otrok je bil slabič, kajti že s 7 leti je trpel na reumi in sicer tako zelo, da je moral več mesecev ležati. Šport je začel izvrševati šele z 20. letom (rojen je bil 1. 1900). Nurmi, ki šieje 29 let, je bil takrat že olimpionik, toda 30-letni Wide tudi ni začel trenirati pred 20. •letom. V treningu ne velja PeltZer dosti, kar sam prizna, da pokaže vso svojo moč, mora imeti tekmece. Peltzer se ni specijaliziral za .tek, temveč je v bistvu mnogobojnik; disk vrže čez 34 m, kopje 40 m, je dober skakač in znan po svojih <supehih v teku čez pre-graje. Toda ostal bo pri teku in na amsterdamski olimpijadi 1. 1928 bo startal na 400, 800 in 1500, mogoče tudi na 400 m pregraje.
Neka amerikanska filmska družba mu je ponujala 10.000 dolarjev na roko in 50.000 dolarjev letnih dohodkov, toda Peltzer je odklonil rekoč: »Če bi vedel, da 1. 1928 ne bom zmagal za Nemčijo, potem bi že sprejel. Tako pa ne sprejmem, tudi če vse življenje niti drobca te vsote ne vidim, ker io 'bi bila veleizdaja.« Ko ne bo- več mogel uspešno tekmovati, bo zaprosil za docenturo na visoki Šoli za telesne vaje.
Gospodarstvo.
KRITIČNO POMANJKANJE VAGONOV V SLOVENIJI.
Pomanjkanje odprtih vagonov za prevoz lesa in’ premoga, ki se pojavlja že nad dva meseca na celem območju ljubljanske železniške direkcije, je doseglo zadnje dni zelo kritičen obseg. Pretekli teden, ko je bilo delo v revirjih Trboveljske premogokopne družbe ustavljeno je železnica še nekako krila naročila trgovcev in industrijalcev, odkar pa se je obnovilo delo v premogovnikih, ni v stanju takorekoč niti enega vagona dostaviti privatnim interesentom za nakladanje blag«. Celo za nakladanje premoga primanjkuje odprtih vagonov tako, da se mora premog največkrat deponirati in včasih obrat po cele dneve ustavljati zaradi nedostatka vagonov.
Še hujše pa je za leseno industrijo in trgovino. Število na postajah naročenih vagonov znaša že samo za les nad 6.00. Velika eksport-na podjetja so prišla vsled tega v velike poslovne neprilike, ker niso v stanju izvršiti
prevzetih dobav pravočasno in vkrcati ladijskih tovorov. Grozijo jim velike izgube vsled kazni in stroškov, katerim bodo zapadli, ako 'se jim pravočasno ne dostavi zadostno število odprtih vagonov.
Vse interevncije posameznikov, kakor tudi
govske zbornice pri ministrstvu <»aobračaja in pri Generalni direkciji v Beogradu so (stale dosedaj brez praktičnega uspeha. Nasprotno se situacija šo od dne do dne slabša, posebno pa zadnje dni, ko je pričela železniška uprava odtegovati prometu velike množine vagonov, ki se imajo vsled odpovodi najemninskih pogodb do konca septembra vrnili raznim inozemskim posojevalnim in promet-nim družbam. Dasiravno je generalni direk-tiji zeleznic dobro znano, da nastaja vsako leto ob pričetku izvozne sezone občutno pomanjkanje tovornih vagonov, ki traja do konca februarja in da je letos vsled abnormalno velikega števila pokvarjenih vagonov situacije še posebno prekerna, je vkljub vsem opozorilom interesiranih krogov koncem junija odpovedala nad 2000 vagonov, ki jih ima izposojenih od raznih avstrijskih in belgijskih prometnih družb. Te vagone mora železniška uprava baš sedaj v dobi največjega pomanjkanja do konca tekočega meseca vrniti v inozemstvo. Medtem, ko trpijo gospodarski krogi vsled pomanjkanja vagonov največjo škodo, se nabira v Teznem pri Mariboru na stotine vagonov, da se po izvršeni reviziji vrnejo v inozemstvo. Apeliramo na vso merodajne činitelje, da ukrenejo vsaj v zadnjem trenutku potrebne korake, da se ta brezgla-vost Generalne direkcije popravi in da dobijo interesenti zadostno število voz na razpolago.
LJUBLJANSKA BORZA, petek, 17. septembra 1928.
Vrednote: »šešir«, tovarna klobukov d. d.. Škofa Loka, den. 103, bi. 104, zaklj. 104. — Blago: Bukove okroglice, suhe, fco na ki. postaja, 2 vag., den. 16, bi. 16, zaklj. 16.
Zagreb, dne 17. septembra. Devize. New-york ček 56.4475—0, London izplačilo 274.875 —275.17, ček 274.35—275.15, Pariz izplačilo 160—162, Praga izplačilo 167.35—168.15, ček isto, Dunaj izplačilo 795.86—798.86, ček isto. Milan izpl. 204.96—206.96.
Curili. dne 17. sept. Beograd 9.145, New-vork 517.50, London 25.11125, Pariz 14.575, Praga 15.3425, Milan 18.25, Berlin 123.2125, Dunaj 73, Bukarešta 2.7125, Sofija 3.7325, Bu-dapešta 0.<X)7245.
■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■MM
j Iv. Brunčič & Fr. Rebernik
pleskarje tn ličarja
| Ljubljana, Karel Kotnikova ul. 3
j Se priporočata za vsa v to stroko spadajoča dela.
Delo solidno !	Cene	ztnerme	!
■I
To (■ ono.
: Amundsenova knjiga o poletu na severni tečaj Amundsen je izročil založništvu (ivndendal rokopis za svojo knjigo o poletu na severni tečaj. Naslo.v knjige je: »Prvi po-let preko polarnega morja.« Delo izide dne o. novembra, in sicer zaenkrat v 12 jezikih, založništvo pa se pogaja glede izdaje knjige se v nekaterih drugih jezikih..
: Rabindranath Tagore pri Hindenburgu. V
sredo je sprejel Hindenburg v avdijenci indijskega pesnika Rabindranatha Tagore-a.
I	agore je prišel v spremstvu tolmača. Pogovor je trajal pol ure. Hindenburg in Rabiu-dranath Tagore sta govorila o kultumo-po-litičnih vprašanjih. Tagore se je zahvalil predsedniku nemške republike za gostoljubnost, ki jo izkazuje ‘Nemčija indijskim dijakom na njenih visokih Šolah. Nato mu je obrazložil cilje mednarodnega vseučilišča, ki ga je ustanovil, ter ga prosil, da to kulturno ustanovo podpira. Hindenburg mu je to obljubil ter omenil, da se bo zavzel na kompetentnem mestu za izmenjavanje nemških in indijskih profesorjev. O politiki nista izpre-govorila niti besede. Tagore je izjavil naprarn svojim spremljevalcem, da je napravil Hindenburg nanj mogočen utis.
Sudyard Kipling:	44
Knjiga o džungli.
da jeUottk111 mi j’’1 je unštel dolgo vrsto ter povedal, štirih mesecev oo«Lfskal okoli I>0 svetu> razen tistih %vastožni, kjer so	ie	vsako	leto	Vrehl]	m
njegovih namišljenih otokov^’;1	iz	W
iapagos, strašen, suh kraj obj malone spekel do smrti; obiskal je f. 'A ^ OM Enurald, Gough, BcJe, otoček južno od Rta Dobre Nade. Ali vsepovsod mu v morsko ljudstvo pravilo iste reči. Nekoč so pač zahajali morski psi na tiste otoke, a ljudje so jih pobili vse. Celo iko je plaval tisoč milj iz Tihega oceana in dospel do kraja, ki mu je bilo ime I\1 Corientes (to je bilo tedaj, ko se je bil vračal z otoka Gough), je našel na ondotnem klečevju nekoliko sto. grintavih morskih ha j»li 'kl *>a *'* m" P°vedali’ da s‘> 1 j udje tudi tja pri-
La vest ga je UK)gn<) potrla in vrnil se je okoli Kta Horn naziaj na domače obala Na tem potu na sever se je Kotrk ustavil nn nekem otoku,'ki je bil poln zelenega drevja, in na njeni je našel starega, starega morskega psa, ki je umiral. Koti k je lovil ribe zanj in mu razodel vso svojo bedo. »Sedaj,« mu je dejal, »sem na potu nazaj v Novastožno, in ako me z drugimi ho-luščiiki odženejo v klavnico, mi bo prav vseeno.«
Stari morski pes pa niu je dejal: Poskusi še enkrat. Jaz se.m poslednji z izgubljene naše naselbine na Masafuera; in tiste dni, ko so nas ljudje pobijali na tisoče An tisoče, je šel po obali glas, da pride neki dan bel morski pes iz severa, ki bo popeljal ljudstvo morskih psov na miren kraj. Sla1' sem in ■nikdar m>. doživim tistega dne, ampak drugi ga bodo. Poskusi še enkrat.«
Kotik si je zavihal brke (bile so krasne) in je dejal: Jaz sem edini beli morski pes, ki je kdaj zagledal luč sveta na obalah, in jaz sem edini morski pes, ki.mu ije prišlo na misel, da'bi poiskal novih otokov, sr
To ga je neznansko vzpodbodlo, in ko se je tisto poletje vrnil na Novastožno, ga je njegova mati Matka prosila, naj se oženi in uredi svoj dom, češ, da sedaj Ui več holuščik, temveč doraščen morski lovec s kodrasto belo griva, in tako velik, tako težak in tako silen Kot njegov oče. Kotik pa ji je odvrnil: Dovoli mi-še eno leto Pomni, mati, da je vedno sedmi val, ki se vrže najdalje na obalo.«
čudno je bilo, da ije bil še drug morski pes — krasna deva ki je bil istih misli z njim glede odloga poroke za eno leto, in Kotik je celo noč plesal ognjeni ples po lukanonski obali, p redno se je podal na zadnje iskanje.
To pot jo je mahnil na zapad; zasledil je bil namreč velik roj kambal, on pa je na dan potreboval najmanj sto funtov rib, da se je ohranil pri močeh. Lovil jih je, dokler se ni utrudil, zatem pa se je pognat vrh
vode, kjer je mirno zaspal na valovju, ki ga je gnalo proti otoku Copper. Tisto obrežje je prav dobro po-
znal, in lčo ga je okrog polnoči morje narahlo vrglo
na morski mah, je dejal:	Hm,	morski tok je nocoj
precej močan,« in prevalil se je pod vodo, odprl počasi oči in se iztegnil, Tedajci pa je poskočil kot maček;
v plitvi vodi je namreč zagledal ogromne živali, ki so povohavale in se pasle po morskem mahu.
»Pri velikih magellanskih valovih!« je vzkliknil sam pri sebi. Kdo vendar so to ljudstvo?«
Živali niso bile podobne mrožem, morskim levom, pse m, medvedom, kitom, morskim somom, ribam, školjkam, ki jih je bil Kotik doslej videl. Dolge so bile med dvajset in trideset čevlji, zadaj niso imele plavut, ampak lopatast rep, ki je bil videti, kakor da bi bil izrezan iz mokrega usnja. Njihova glava je bila videti nekaj tako trapastega, da tal;ega še niste videli; kedar se niso pasle, so se zibale plavajoč na repu v globoki vodi, svečano se priklanjale druga drugi ter mahale s sprednjimi plavutami kakor debeluhast možak maha /. roko.
»Aliem!« je dejal Kotik. /Dober da* gospoda!« Velike živali so mu odzdravile s tem, da so se priklanjale io. mahale s plavutami. Ko so se pričele iznova pasti, je Kotik opazil, da je bila zgornja ustnica razcepljena na dva kosa, ki sta se lahko čevelj daleč razmaknila in zopet zaprla s celim šopom morskega mahu vmes. Pobasale so mah v usta in svečano žvečile.
(Dalje prih.)
NARODNI DNEVNIK, dne 18. septembra 1926.
KK&KBW2I«MIII IIIB innwsmiTi MB——ww»M—*'rvmri p
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
Raiun poštna hraniulce it. 14.257
reg. snatlr. se neom. zav.
Brzoiairke: »KMETSKI DOM-. Telffon štev. 247
V
fjiibljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica šle v«, 1, pritličje
Daje;
Posojila na vknjižbo, proll poroštvu ter zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji.
Obrestuje vioge na ^ o/ fore* od~ knjižice ^ /o povedi čistih
V*Jje stalne vloge in vloge v tek. računu po dogovoru.
Preskrbuje:
Kavcije, inkas»>. srečkf in vr*dno«tne papirje ter Čeke in nakaznice (nakazila) na druga mesta. Uradne ore:
Vsak delovnik od 8 — 12.*/, in od 3.-4.*/,■
Pooblaščeni prodajalec srečk državne loterije.
iaMHMMfflMililMKMM
Ta deček jo srečen in vesel. Pomagal je materi pri pranju peni« 9
in našel v milu pristen ZJLATOIK!
| a ji> promenadne, bele in barvaste, Ol ClJ	ovratnike vseli vrst in
fason, pentlje, samoveznice, Šepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne - - potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. • • Nizke cene. — Velika izbira samo pri
JOSIP PETELINC-U LJUBUABfi
Sodna dražba
(raznega rezanega lesa, raznih stavbenih potrebščin, pohištva, pisarniške opreme), Dne 20. septembra t. 1. se bode iz konkurzne imovine javno prodajalo:
1.) ob 8. uri za Bežigradom pri mestnih sianovanjskih hišah: rezan les, plohe, barake, krampe, lopate, samokolnike, truge, vodovodne cevi, zidarske stolice, kianfe, betonski opaž itd.
2.) kasneje pri novtm mostu na Fužinah: plohe, deske, krajnike, štirioglai les.
3.) še pozneje in event. naslednji dan pa na Taboru hSt. 2 tudi rezan les in stavbene potrebščine, nadalje 1 oseben auto, landauer, ko' ija s komati, več težkih voz, vratca za dimnike, modele za cevi, samokolnike, traverze, pohištvo, žeU zna blagajna, pisalne mize, briljanten prstan i. sl.
Več se poizve v odvetniški pisarni
dr. D. MAJARONA« Miklošičev« cesta 1®.
Novost asa Ljubljano
so
** tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
nudi
rtajlirtejsi in najokusnejši namizni kis Iz vinskega kisa.
ZAHTEVAJTE PONUDBO I
Tehnično In hi g 1J e nič no najmoder-neje urejena klsarna v JugoslavIJl.
Pitamo: Ljubljana, Dunajska cesta It. la, II. nadstropje.
MARA čevlji
čevlji znamke „MAR ** so ročno trpežno delo najnovejše oblike in iz najboljšega blaga se dobijo
na Sv. Petra cesti št. 30
Mali oglasi
Za v*a ko besedo te pla&s 50 par, za debelo tiskano pa Din !•—.
KOKS-ČEBIN
aiolfosB l/tl. - T»ie*. 56
Potnike
dobro vpeljane sprejme vinska trgovina. Ponudbe in zahteve naj se pošlje na oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, Čopova 21/111-pod »vinska trgovina«.
Proda se po ugodni ceni dai-nogled »Trider«
tvrdke Zeiss, kateri poveča šestkfat. Naslov pove uprava 1 ista.
Oglašujte v »Narodnem Dnevniku"! -
Sprejmem
na hrano in stanovanje dijaka peto- ali šesto-šolca. '	;
Naslov pove uprava lista.
Stekleno
»trejSno opeko imajo »tai ao v zalogi Zdruiene opekarne H. d. v Ljubljani
Knjigovodja -korespondent
popolnoma sam o s t o -j e n delavec, bilancist, i znanjem slov., arbo-hrv., nemščine in italijanščine, strojepisja, 10 - letno prakso išče prinerno službo Ponudbe na upravo lista pod »Nastop takoj«.
M0DR0GE~
i* najboljšega domačega
in češkega platna, postelj j
□e mreže, zložljive postelje, otomane, dekoraoijske patent divane in tapetni ške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN, tanetnik Ljubljana, Krekov trg 1
Trgovskega vajenca *
s primerno šolsko izobrazbo sprejme takoj Josip Kodrič, trgovec, Sr. Krii pri Kostanjevici.
Najboljšo, aotcenejse
kolesa in šivalni stroj
so edino
Petelinovi
/.nnmktr	Od	dobrega
Grtaer, ftdier,-Phonix švicarski
81iju Prešernovega za dom, obrt in industrijo. Pouk brez- .pletilni stroj spomenika ?a vodo. pločen-ug,orfni S'»“f1 p°8°ji 'Tudi » PUB1EP'
no obroke. - Vcčlttna garancija.
josip Peteline, Ljubljana
Izdajatelj in odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za tiskamo »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever.
ISSSI TISKARNA MERKUR
in uradnih tiskovin.	TRGOVSKO • INDUSTRIJSKA O. O.
LJUBLJANA, Simon GreaorfUeva ulica 13.
Tiska časopise, knjigo, brošure, ceniko, tabele, Statute, vabila, letake, lepake, posetnice i. t. d.
TELEFON ŠT. 552
TRGOVSKA BANKA D. D, UUBUANS
PODRUŽNICE:
Mr, KlOill, Mus Bi8StB, Plui, Mil Mgraftc, Slinnb Konjice, Prevalje.
Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi).
Kapital in rezerve Din 20,100.000*—.
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Brzojavi: TRGOVSKA. Telefoni: 139,146,
, ■ -	"V
Izrežite in nalepite!
Na glasovnic! ne sme biti nlc pripisano, sicer
je glasovnica neveljavna!
Trgovinski odsek.
1. Kategorija:	2-	Kategorija:
Josip Verlič,	veletrgovec	Ljubljana Cesta na Gorenjsko železnico
Rudolf Stermecki,	veletrgovec in predsednik trg. gremija	Celje Kralja Petra cesta
Jurij Picek,	trgovec	Novo mesto
Vid Murko,	trgovec .	Maribor Meljska 24
Anton R avli e k ar,	trgovec	Ljubljana Pred Škofijo št. 20
Martin Vrabl,	trgovec	Ptuj
Franc Lipej.	veletrgovec	Brežice
Anton Fazarinc,	trgovec	Celje Kralja Petra 27
3. Kategorija		•
Stanko Lenarčič,	trgovec, župan in načelnik trg. gremija za logaški okraj	Nova vas pri Rakeku
Florijan Gajšek,	trgovec	Loka pri Žusmu
Avgust Čadež,	trgovec, načelnik trg. in obrt. zveze	Ljubljana Kolodvorska ulica 35
Edvard Kukec,	trgovec s hmeljem	Žalec
Matija Rom,	trgovec, načelnik trg. gremija	Kočevje
Krištof Spaniček,	trgovec	Rog. Slatina
Marko Kardinar,	trgovec	Sv. Marjeta na Dr. Polju
Rudolf Kovačič,	trgovec	Ljubljana Kongresni trg št. 19
Leopold Bruderman,	trgovec	Konjice
Venceslav Breznik,	trgovec, odbornik trgovskega gremija	Ljubljana Stritarjeva ulica 7
Ivan (trosek,	trgovec, odbornik trg. gremija za novomeški okraj	/ Trebnje
Franc Pečuli,	trgovec	Gaberje pri Celju
Josip Škafar,	trgovec	Beltinci
Josip Gagel,	trgovec	Ljubljana Sv. Petra cesta
Maks Vale,	trgovec	Št. Jernej
Franc Cajnko,	♦ trgovec z vinom	Sl ovenjgradeč
4. Kategorija:
Ivan Jelačin ml.,	trgovec, predsednik Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo	Ljubljana Rimska cesta št. 1
Anton Stergar,	trgovec, načelnik trg. gremija za kamniški okraj	Kamnik
Franc Korošec,	trgovec	Gor. Radgona
Janko Tavčar,	trgovec	Maribor
Josip Peteline,	trgovec	Ljubljana Sv. Petra nasip 7
Josip Lavtižar,	trgovec in župan	Kranjska g°ra
Davorin Tombali,	trgovec z mešanim blagom	Št. Vid pri Ptuju
Maks Turnšek,	trgovec	Marija-Nazarje pri Mozirju
Izrežite in natepite I
Na ptasovnici ne sme toltt ntc pripisano, sicer
je glasovnica neveljavna I
Obrtni odsek.
1. kategorija:	2	kategorija:
Jožef Hafner,	lastnik žage in župan	Škofja Loka	Jernej Ložar	krojaški mojster, podnačelnik krojaške zadruge	Ljubljana
Janez Lancič,	kleparski mojster	Gor. Radgona	Blaž Zupanc	brivski mojster, načelnik obrtne zadruge	Laško
Ivan Roj in a,	lastnik pogrebnega zavoda	Ljubljana Spodnja Šiška 59	Valerijan Spruschina	prevoznik in mehanik, načelnik zadruge kovinskih obrti in kolarjev	Ptuj
Avgust Fen,	gostilničar	Tržeč, občina Jurjevci pri Ptuju	Karol Stupan	zidarski mojster	Slov. Bistrica
Igrane Zavodnik,	mizarski mojster, predsednik obrt. zveze	Grlince pri Št. Vidu nad Ljubljano	Anton Bulc	mesar in gostilničar	Mokronog
Anton Lekše,	mizarski mojster	Mozirje	Jurij Moser	izvošček	Ljubljana Zeljarska ulica
Ignacij Šinigoj,	strojar	Ljutomer	Peter Zadravec	lastnik mlina in žage *	Ormož
Ivan Srebot,	čevljarski mojster	Ljubljana Ravnikarjeva ulica	Franc Breznik	pekovski mojster	Mežica
3. Kategorija		m	4. kategorija:		
Ivan Ogrin,	stavbenik in ope-karnar	Ljubljana Gruberjevo nabrežje	Janez Vrečar	* mizarski mojster	Sp. Domžale
Anton Lipovšek,	gostilničar	Maribor Gosposka ulica 26	Jakob Babnik	vodovodni inštalater	Ljubljana Kapiteljska 3
Štefan Sukič,	krojaški mojster, predsednik obrtne zadruge	Murska Sobota	Miloš Honjec	kipar	Celje Razlagova ulica
Ivan Pollak,	strojarstvo, predsednik obrtne zadruge	Kamnik	Franc Koražija	dimnikarski mojster	Maribor Stritarjeva ulica
Franc Pust,	tesarski mojster	Ljubljana Streliška ulica	Joško Toporiš	krojaški mojster, predsednik obrtne zveze	Tržič
Ivan Černe,	sedlar	i Lesce	Štefan Litrop	čevljarski mojster	Turnišče
Hans Schuller,	hotelir	Slovenjgradeč	Anton Benegalija	krojaški mojster	Ljubljana Poljanski nasip 40
Jakob Jas,	izdelovatelj olja	Št. Ilj pod Turjakom	Tinko Simonič	mehanik	Ptuj