296. številka. Ljubljana, v sredo 24. decembra. XVII. leto, 1884. Isbaja vsak dan »vefer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avatrij tko-ogerike dežele ca vse leto 15 gld., ta pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ae od četiriBtopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, »Gledališka stolba". Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne atvuri. Zaradi Božičnih praznikov izide prihodnji list v soboto 27. decembra 2884. Vabilo na naročito. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo narocbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: za vse leto........13 gld. — kr. n pol leta........6 „ 50 , četrt leta.......3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 p Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za VBe leto........15 gld. — kr. ■ P«! leta........8 „ — „ „ četrt leta .........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ VpvavniStvo „8lov. Naroda". Božič. V hitrem diru preteklo je zopet jedno leto in srečno smo doživeli božične praznike, katerih je vsakdo teško pričakoval, nežna mladina v burnej nadi, da se jej Hpolnijo vse leto gojene vroče želje, roditelji, da se bodo na sveti večer spominjali na davno pretekla mladostna leta in veselili se z veselimi — svojimi otroci. Otroci po svetu razkropljeni hitijo na očetov dom, samci in samice povabljeni so k prijateljskim rodbinam, vsakdo hoče ta večer prebiti v rodbinskem krogu, le sam ne biti na sveti večer, le sam ne! Celo možje, ki so po Bvojem poklicu osamljeni, iščejo Bi družbe, da si pripovedujejo o preteklih letih in se spominjajo, kako so bicer preživeli prelepe te praznike. V razsvetljenih stanovanjih zbira se staro in mlado, prižigajo se lučica na „jelkah" in smerečicah, ki se kar gibe lišpa in raznovrstnih daril, otrokom Bije radost z žarnih lic, odraščeni čutijo z otroci vred sveto radost, nad vsemi pa veje posebno prazničen mir, kakor bi odmevale iznad nadzemHkih višav doli na trpeči človeški rod divne besede: Slava Bogu na višavah in mirljudem na zemlji, ki so dobre volje! A mej tem splošnim veseljem, mej vriskajočo radostjo nežne mladine, vidimo siromaka pozabljenega, ki ni deležen veselja tega dneva. Nikdo mu ni jelke prižgal, nihče mu ni priredil božičnice, nobenega darilca ni mu poklonila ljubeča roka na skromno njegovo mizo. Tožni so zanj božični prazniki, kakor je bilo tožoo vse, Že b koncu nagibajoče leto. Pozabljeni ta siromak je narod slovenski, za katerega so letošnji božični prazniki neveseli, ki nema uzroka, da bi se veselil, kakor bi zanj ne veljale besede: Mir ljudem na zemlji! Spominjajte se torej tega siromaka, tisočletnega trpina, Vi vsi, ki Vam je dobrohotna osoda poklonila pozemskih darov, spominjajte se ga Vi, ki boste obdarovani in Vi, ki boste darove delili, spominjajte se ga v duhu in v resnici, spominjajte se ga dejanski! Saj je preziram siromak kri od Vaše krvi, meso od Vašega mesa, pravi roditelj Vaš in otroška dolžnost Vas veže, da ne zabite nanj v Svojem veselji. V živem dejanskem spominu na tega siromaku bode se Vaše veselje podvojilo in pomnožila se Vam bode radost prelepih, poiuembepolnih božičnih praznikov, za katere Vam vsem z dna stca želimo vse blaginje in blagoslov z nebes! Kranjska eskomptna banka morala je, kakor Brno že včerai poročali, ustaviti svoja plačila, ker ni imeU dovolj gotovine, da bi izplačala vse uloge, ki so jih stranke uazaj terjale. Banka pa ni pasivna, ampak ima dovolj varščine, da pokrije vse terjatve, zlo tiči le v tem, da ima svoj kapital deloma na hipotekah, večinoma pa v menicah, torej ne takoj na razpolaganje, da bi zadostovala vsem zahtevanjem. Ker je ta bankina katastrofa nesreča ne le za prizadeti zavod, ampak za vso Ljubljano in /a mnoge trgovce na deželi, kajti kranjska eskomptna banka je bila jedini veliki denarni zavod za personalni kredit, mora vsak, komur je mar za uspešni razvoj in nemoteni obstanek trgovine in ž njo združenega obrtstva, globoko obžalovati, da je prišlo do tega poloma. Preiskovati pa nam je tudi, kaj je zakrivilo denarni propad še do poslednjega časa solventne banke in konečno iskati po sredstvih, s katerimi bi se dala odvrniti nevarnost, katera preti trgovstvu, ki je svoje kreditne potrebe pri tej banki pokrivalo. Po bilanci koncem leta 1833 znašala so aktiva 1,641.119 gld., mej temi na menjicah 292.107 gld , na rimesuh 1,188.774 gold., na tekočih računih 268.068 gld. Mej pasivi pa se nahaja delniški kapi ic I v znesku 150.000 gld, reservni fond 73.544 giro-conto 1,299 088 gld. Iz te bilance se vidi, da je imela banka velik kredit, ker so stranke blizu 1 milijon 300.000 gold. imele pri njej naloženega denarja. Zraven banke in od nje podpirano pa je poslovalo kreditno društvo, ki je imelo 121 družnikov z dovoljenim kreditom 452.750 gld. Koncem 1. 1. bilo je v portefelji 661 menic v zneaku 1,035 694 gld. Celo leto pa se je eskomptovalo 3246 menic v znesku 5,230.841 gld., z ozirom na delniški kapital velikansk promet. Reservni fond je narastel na 73 544 gld., dasi je banka izplačala svojem delničarjem vsako leto po 12 do 14%. Dobiček lanskega leta je znašal 12.189 gld. ter ae večinoma razdelil delničarjem. Ker se je znalo, da banka pri eskomptovanji precej Btrogo ravna, zdela se je vsacemu VBega zaupanja vredna in nikdo se ni bal za svoje uloge. V tem pa je nastopila sladorna kriza, slador je nezaslišano v ceni padal in jedna glavnih firm, ki se peča z izdelovanjem sladorja, firma H. Tschinkel prišla je v denarne zadrege. Mej upniki bila je tudi eskomptna banka z neprimerno \eIiko VBOto 280 000 gld. Da Bi je ta svotu, kakor bo .di na varnem mestu uknjižena na Tachinkelnovi tovarni v Ljubljani in na nekem poseBtvu na Češkem, začelo je vendar po tihem šumeti proti banki in zanetila se je tinta iskra nezaupanj«, katera je potem naglo razširjajoč se že upepelila marsikateri denarni zavod. Gorje nesrečni firmi, o kateri se začno šepetati, dsse maje! Nezaupanje jej podira kredit in če je prev aktivna, kmalu je v tacih zadregah, da nema druge rešitve, kakor obrniti se do upnikov za kak moratorij, in če se ta ne dovoli, ustaviti mora svoja plačila. Taka osoda zadela je tudi kranjsko eskomtno banko. Upniki so začeli odpovedavati svoje uloge iz Čisto neopravičenega strahu in banka je morala izplačati hkratu tolike svote, da je, kar je čisto naravno, prišla v denarne zadrege. Gotovo banka ni previdno ravnala, da je posodila jedni firmi več kapitala, nego ga je imela na delnicah uplačanega. Misliti bi morala na nekako ravnotežje mej prvotnim svojim kapitalom in izposo-JIli. S tem, da je banka ves uloženi kapital tako naložila, da za slučaj nevarnosti ni imela disponiblih s v o t, nakopala si je nesrečo, katera jo je zadela. Krivi pa so še drugi, ki so podkopavali njeni kredit in ki so tembolj plašili in begali upnike, ker slove za v trgovinskih in denarnih Btvareh izvedene LISTEK. 3ST e vesta. *omu-li kupuješ venček s cvetic, Komii ta prBtanek zlati? ^Zase-li ali za ktero družic, Njim greš, nje vabiš-li v svati? Povesila kodrasto temence je, Nasmehnila se, zarudela, Pospravila svatovsko bremence je, Iz izbe je tržne zletela. A zunaj viharen zimski je dan, Nov sneg na stari se vsfplje, Pod težo zdihuje hrib in ravan, In drevje v dobravi škriplje. A kaj je dekletcu za zimo, za mraz! Saj nji cvete mladoletje, Gorkd nje srcć je, žareč obraz, In v prsih poganja ji cvetje! Pogumno, veselo biti skoz sneg Iz trga prek ozke doline, Iz d6la obrne v strmi se breg, Saj dom ji je onkraj planine. Pač strm je hrib in se snegom zasut, A deklica čvrsto koraka, KrepČa jo mladost in nek sladek čut, In sreča, ki z dragim jo čaka. Po gori pleza viSej in višej, In v sneg se ji dolbe stopinja, A sneg se vsiplje silnej in silnej In sled korakov zagriBJa. Le više in v'8e se vspenja v breg, Že sredi je gore visoke, Le dalje bori se, naj pada sneg, Saj jutri že dan je poroke. A sneg le silnejši vsiplje oblak, Nasiplje zamete snežene, Kdo padati videl je sneg kdaj tak, Že znati ni steze nobene. Stopnje globoko se vdirajo ji, Že peša nevestica mlada, Že udje od truda umirajo ji, Počila bi malce si rada. A kje? Tu hiše, tu strehe ni! Pa glej tam visečo pečino, Tam deva bi skromno zavetje dobi, Sklonivši se v pl:tvo dolblino. može! Mi nočemo imen imenovati, da vsakdo v Ljubljani jih pozna in kaže na njih kot moratićne prouzroči tel je denarne krize, ki je na v stala vsled za-pretja eskomptne banke. Sedaj upajo, da zopet dobe tisti „gescbaft" z 9 do 10% pri eskomptovanji, kateri jim je, predno se je ustanovila eskomptna banka, tako dobro teknil. Kako pa se je obnašalo kranjska hranilnica v tem za Ljubljanrt in vso Kranjsko tako imenitnem slučaji? Ona, katera razpolaga z več, nego 1 ]/s m i 11 - reservnega fonda, nabranega od kranjskih uložiteljev, bila je v prvi vrsti poklicana, da s svojimi fondi priskoči na pomoč denarnemu zavodu, ki je bil za personalni kredit na Kranjskem to, kar hranilnica za hipotekami. Ravnatelji hraniluični, mej njimi gg. Luckmann, Muhleisen, Mayor itd. so dobro vedeli, da ima eskomptna banka vsaj glavne svote svojega denarja v dobrih menicah naložene in da bi za hranilnico ne bila nobena posebna nevarnost, ko bi eskomptni banki njene menice rees-komptovula. S tem bi se bila zabranila kriza io s časom bi se vse bilo poravnalo. Ravno na tem pa ni bilo ležeče hraoilničnim ravnateljem in sklenili so z večino glasov, nesrečno banko prepustiti njeni osodi. Kako drugače ravnali so te dni na Dunaji denarni zavodi, ko je šlo za tiižje-avstrijsko eskomptno banko. Avstniska nacijonalna banka o Iprla je na Htežaj svoje blagajnice in deset milijonov goldinarjev bilo je na razpolaganje eskomptni banki, da se reši iz nevarnega položaja. Pri eskomptui banki Ljubljanski bi, kakor se sliši, z 250.000 gld. bilo pomagano, in ko bi, kar ne verjamemo, res cela svota ne biia popolnoma varno oddana, bi hranilnica vsled tega ne trpela nikake neprenosljive škode, od našega trgovstva p» hi bila odvrnila hud udarec, odvrnila „krah", ki preti tolikim rodbinam. Pa hranilničnim ravnateljem, ki so v ravnateljstvo prišli večinoma, kakor Poncij v ve.-o, bolj roje po glavi nemške muhe in nemške šole, kakor prid Ljubljane in kranjske dežele. Će se je ktdnj očividno pokuzalo, da sedanje vodstvo branilnično ne razume ali neče razumeti svoje naloge, kot prvi in glavni denarni zavod v deželi, pokazalo se je v tem tre* notku, ko ni šlo le za eksistenco jedne banke, am pak za kredit mnogih ž njo zve um h firm. Tembolj obžalujemo, da Še ni ustanovljena j mestna hranilnica in da njena pravila, ki so že zdavnaj vladi predložena, do danes še neso potrjena. Mestna braniluica uapruvila bi lahko oddelek za personalni kredit in u.*tanowla. kakor je bilo pri eskomptni benki kreditno diuštvo. Naj se podvizajo naši merodajni krogi, da se čim preje otvori mestna hranilnica. Bolj treba nam to je in sicer brez razločka narodnosti, kakor nemških ljudskih šol, katerih otvorjenja vlada ne more pričakati. S kacimi sredstvi b> se dala odvrniti kriza, da se dalje ne širi? Najbolje bi bilo, da se, ako mogoče, eskomptna banka obrani, ker za zdaj ni tacega zavoda v Ljubljani. Kajti hranilne in posojilne za-zadruge imajo po svojem ustavu bolj omejen delokrog. Eskomptna banka pa bi se dala ohraniti, ko bi upniki preveč ne silili na izplačevanje svojih ulog. In do tega strahu, da bi imeli izgube, ni pravega povoda, ker bodo, uko bo res kje kaka izguba, trpeli le delničarji s svojimi 150.000 gld., potem pride na vrsto reservni fond, torej vsega vkupe 223.000 gld. Da bi bt.nka pri svojih dolžnikih toliko izgubila, ni verjetno, ker se je denar posojeval le dobrim firmam in bo k večjemu pri Tscbinklovi odpadel kak del posojila. Zato naj bi upniki se umirili in ne po-vekšali po odpovedbah bankinih zadreg. Ker je propad eskomptne banke v veliko kvar trgovstvu na Kranjskem, naj bi naša trgovinska zbornica jednako, kakor je storila Praška v zadevi češke „Bodenkreditanstaltu, posvetovala se in stoii!a potrebne korake, morda pri nacijonalni banki, da /.viša kredit za Ljubljano. Pri tej priliki se je spet pokazalo, da ves 1' .kini sistem, kakor se je v Avstriji udomačil, ne sloni na zdravih podlagah in da bo pri dovoljenji nove koncesije za avstro-ogersko nacijonalno banko treba dobro premislit', ali bi se ta privilegij še podaljšal, ali se bankini sistem postavil na drugi temelj, na pr. kakor v Ameriki Jednakopravnosten predlog v državnem zboru nemškem. — o.— Predno se je malo občudovani nemški parlament razkropil na božične p a.nike, pustil je pred se še starega znanca, predlog zastran jeduako-pravnosti poljščine pod nemško krono. Poslanec dr. pl. Jazdzewski predlagal je v zboru 17. dne t. m., da naj se nemški sodovnik s 1877. leta predrugači in sicer 1. tako, du bode poslej v vseh poljskih pokrajinah, ki so izza 1772. It prišle pod prusko krono, torej v veliki vojvodini Poznonjski in v zahodni Prusiji imel poljski jezik isto pravico kakor nemški, in 2. tako, da je povsodi v državi, kjer se razpravlja mej strankami, nemščine neukimi, dovoljeno, jemati si tolmaea in poseben zapisnik u pisavah v jeziku, ki ga stnui«e ra2umevajo. Mi, ki tako živo čutimo pomanjkanje slovenske jednakopravnosti, kakor Be dan na dan zanjo borimo, morali smo posebuo pazljivi biti, kako-li se bode jedoakopravnostnemu predlogu poljskih poslancev godilo v novem nemškem parlamentu, — in sedaj, ko je rečeni predlog jezikovni prvo izkušnjo dobro dostal, ne bode nam kvarno, ako odgovorimo na to le dvojno: kakšni razlogi so podpirali jezikovni j ta predlog, io ali smejo jednakopravnosti narodni j nasprotovati avstrijski Nemci, ako njih rodni bratje 1 „v rajhuu ne nasprotujejo, doka/, to, da so poljsko jezikovno zahtevo zadnjič odobrili, oddavši jo posebnemu odseku v pretres ? Zakaj v človeški, kamo-li v novoveški urejeni državi hodi sleheruemu narodu pripoznati in tudi dajati jeduakopravnost jezika, to ori nas le vsakdo otroškim hlačam odrasli ve, ker to ga uči že svoja, normalna pamet, in s časom utegnejo te razloge čivkati vrabci po slovanskih strehah, akojihbodemo le še dolgo ponavljati morali! Kar pa je nemškemu državnemu zboru samo po sebi dovolj jasno iu prepričevalno, to bi utegnilo nekoliko logike in principa imeti tudi za avstrijske zakonodavne zbore, za naše Nemce, katerim, kakor kaže, jame se pamet mešati, kakor hitro se jim približamo z dokazili, da so zahteve jednakopravnosti jezikove naravne, k«.kor je naravna potreba vsakdanjega kruha. Dr. pl. Jazdzew-ski podpiral je svoj predlog nekako tako-le: Ker je Prusija privzela si tuj, poljski narod, morala je njemu odkszati iste pravice kakor drugim v Prusiji bivajočim narodom, ker sicer navstanejo v prebivalstvu razni razredi: ta nejednakost pa rodi nezadovoljnost in nezvestobo; nezvestoba je tam doma, kjer gospoduje nepravično postopanje s podložniki. Trd nemški pisatelj pravi, da je naravnost potrebno, sleherni narodov jezik ohraniti in spoštovati kot deželni jezik v dotični pokrajini. Vsakemu mora biti možno, da v svojem jeziku moli in pravice išče. Sicer pa je pravica poljskega jezika tudi na pismu' Država nemška je tedaj, ko se je sestavljala, vzela za svojo dolžnost, da bode varovala pravice posameznega, in tako mora tudi pravico Poljakov do svojega jezika čuvati, pravico, ki je tudi zagotovljena v pravomoćnih državnih pogodbah. Tačas pa je tako, da se poljski prebivalci z nemškimi oblastvi ne morejo pogovarjati, morajo si prijemati posredoval v, in iz tega se razvije zavod, moraličoo in gmotno prekvarl]ivi zavod zakotnih pisačev, ki so jih že mnogo uničili. Imeli smo celo pravosodniih ministrov, ki načeloma neso nobenega sodnika a poljsko narodnostjo postavili v poljske kraje, *) — ia -no je, kako vsled tega trpi vse pravosodie po tacih krajih. Prusija s tem uničuje blaginjo svojih poddanikov. Sedaj se morajo uradniki ravnati po danih zakonih, večkrat proti svojemu prepričanju, prenarediti jih je torej z ozirom na razmere in potrebe poljskega prebivalstva. Sedaj je uprava taka, pravosodje tako, da Poljaki podpisujejo zapisnike, katerim vsebine in pomena ne vedo, in to so stvari — človeka nevredne. Tako pravno ali marveč brezpravno stanje moramo odstraniti, to je naša dolžnost. — Tudi voditelj najmočnejše stranke v nemškem državnem zboru, središfa voditelj dr. VViodthorst potezal se je za jezikovno pravico Poljakov in dejal je mej drugim: Novejši zakon? so zdelani po načelu germanizacije, to se ni le jedenkrat jasno povedalo pri posvetovanji jezikovnih zakonov, in stari poslanec pl. Gerlach je tedaj s solzami v očeh izjavljal, da ne more glasovati za take zakone, ki prelamljajo obljube, Poljakom storjene. Kar pa Poljaki zahtevajo, da namreč po uradih izhajajo s svojim jezikom, to zahteva tudi pamet, pravo naravno, po katerem naj se slehernemu pravica daje v materinskem jeziku. — Mi vidimo, da so to isti tehtni razlogi, katere tudi mi že leta in leta upletamo v svoji vsakdanji oče-uaš, da bi z njimi naše politične bogove omečili za jadnakopravnost našega jezika! Ti razlogi tuko v oči bodejo, da so trdi in zmagoviti Nemci ob Sprevi ugledali pravično zahtevo pod-jarmljenega poljskega prebivalstva in bi se v slične m slučaji brez dvojbe jednako godilo tudi črnim divjakom v ameriških lesovih! Le nemško-avstrijska logika ne pozna umovanja, po katerem se iz rečenih jasnih razlogov priti mora do slovenske jednakopravnosti, taka logika iu pa naši utadniki, ki so bili slovenski pouk ztlenubili in zaničliivo prezrli, krivi so, da bode poldrugi milijon poštenega in izobraženega naroda moral „štiri do petdeset let" še čakati odrešitve svoje! Čujmo še, kaj pravi velika nemška ,.1'rank-furter Zeitung"! Ona piše 18. dne t. m. k poljskemu predlogu : „Zabtevanje Poljakov je popolnem opravičeno, nobena narodna korist nam ne veleva, da bi morali kateremu narodu rabo pjegovega jezika ustavljati, in če bi se to godilo s tem, da se jezik odganja izpred sodišč, potem dotičnim jemljemo možnost, pravice svoje iskati in zastopati jo. Samo s stališča germauizovauja „a, tout prixu in z VBakim sredstvom, dala bi se opravičevati odstranitev poljskega kot ohc:jalnega in z nemščino jednakopravnoga sodojega jezika, — a tako stališče ni le proti vsaki pravici, nego tudi v praktičnem oziru je neizmerno kvarljivo, kajti ni je stvari, ki bi Poljakom nemško državo delala bolj zoprno, nego germanizacija. Poglejmo le v živ- *) „Tout comine chez nous!" Dalje v prilogi. Tam notri počiva dekletce mlado, V naročji okrasje poročno, Kako ji bo jutri to stalo lepo, Ko z dragim ae sklene neločno! Primerjati jame si ves ta kras, Na roko bi prstan natakne, Ovije si venček krog gostih las In v misli se sladke zamakne. Že v duhu z ljubljencem se ored oltar Pomiče med brati in svati, Pred Bogom že združena sta za vsigdur, Že dnevi ji vbtajejo zlati. Razgrinja bodočnost se ji pred očmi Cvetoča in solčnoblesteča, In slika na sliko pred njo se vrsti, — Oj kolika, kolika sreča! To sanja pol speč in bedeč na pol, A vse bolj jo spauec objemlje, /drsava na lahko z dolbline nizdol In v snegu mehkem zadremlje . . . Jasni se ... in zvezde že dvigajo se ln mraz ledeni pritiska, — Kaj baklje po gori vžigajo se, Da gora v svitlobi se bliska? Prišli so nevestioo mlado iskat, Iačo in klico jo po gori, Svatovi jo iščejo, ženin in brat, O zlati jo najdejo zori. Pod steno kamnito nevzdramno spi Z odejo sneženo odeta, Na levi ji prstan poročni blesti, Bel venec ji čelo opleta. Tyrrhel, kraljevi morilec. Zgodovinska črtica. (Konec.) Spomnivši se povabila mladega kralja, ostavil sem druščino, ter se podal v sobo prinčev. — Igrala sta šah. Zopet dala Bta mi prostor sredi nju. „Do-volite gospod konštabel," de mladi kralj, „da izigrava to partijo, ker je prezanimiva, da bi jo pu-Btila." Igra me je zanimala, Baj sem bil sam strabten igralec. „Za kaj pa igrate?" vprašam. „Ako jaz dobim," odgovori Richard, „morava Še dalje v Tovverji ostati." „Ako pa brat izgubi," pristavi mladi kralj, „tedaj Be peljem jutri v — London!" V Brce bo mi sezale te beHede — a princa sta dalje igrala s toliko pazljivostjo, kakor bi šlo za kraljestvo. Jaz sem opazoval vsako potezo na deBki, kakor tiger svoj rop. Priloga „Slovenskemn Narodu" St, 296. 24. decembra 1884. ljenjel Ali je poljstvo zadnjih deset let kaj na izgubi, ali se nasprotno ni okrepilo in razširilo? Pravo, priličnost iu razum stojijo torej na strani poljskega predloga, kateri je še zdatno podprl odličen poljski poslanec z včerajšnjo svojo odkrito izjavo, da njegova stranka samo za tem teži, da bi pristojno stanje pridobila poljski narodnosti v nemškem cesarstvu, da se pa ne pr.zadeva, iztrgati se mu." Jasno je s temi besedami povedano, da se niti pruti nemškim Poljakom, proti ozemlju nekdanje slavne Poljske ne more s piidoin poudarjati državna varnost, politična rezona, zavoljo katere naj bi se individuvalui narodni razvoj na podstavi jednako-pravnosti brutaluo zabranjeval 1 Še jasuiše in sloves* niše pa je isto misel izjavil dr. Windshorst v ime središča, rekši: „Naui Nemcem se ni treba bati, da nam zatro narodnost našo. A prvi pogoj, da si jo ohranimo, je pač ta, da spoštujemo narodnost in pravo druži h narodov. Kateri narod tega ne stori, izgubi sam svojo narodnost. Ne morim si misliti, zakaj bi za Nemce bilo nevarno, Če se pri sodnji obravnavi oba jezika imata jeduako-pravnimi, kakor je to bilo že poprej." Po vsem tem pa se kaže velika razlika mej našim, deloma ponarejenim nemštvom v Avstriji in mej nemštvom v Nemčiji. Nemški parlament je pristopen razlogom za jednakopravnost, zastopniki 41 milijonov broječega neinštva ne terorizujejo 16 zastopnikov 2 Va milijona broječega poljskega prebivalstva, jemljo v poštev jednakopravnostue predloge poljske in odločno se izrekajo proti brutalni germanizaciji. In naši Nemci? Jednakopravuost slovanskih narodov v Avstriji jim je groza vseh groz, smrt zu nemštvo, zadnja ura za av Btrijsko državo 1 Slovauski živ« Ij je tu v večini, ima na pismu pravice, o katerih pravomočnosti pač nihče dvojiti ne sme, na jednakopravnosti je osnovano vse, sama država stoj' iu pade z jednakoprav-nostjo. A tedaj, ko Nemci ueso rekli, da nemajo gospodstva v državi, takrat so po Dioklecijanovo preganjali jednakopravnosti nauk in njegove učitelje ter učence, v sedanjem času pa, — skoro zavoljo njih storiti morajo drugi, kar so poprej sami storili. Samo upiti jim je treba, in jednakopravnost si ne upa priti nu dan: Naj Nemci v „rajhu" germanizacijo še tako obsojajo, naš Nemec je slednji čas k ohcijalnemu germanizacijskemu aparatu piidul še ne-oficijalne aparate. Oni Nemci učijo vlado, naj se ne protivi jednakopravnostim zahtevam, saj neso opasne, temveč državi koristne, — naše nemštvo pa postane besno pri vsakem koraku, bi ga sedanja vlada stori za jednakopravuost, in ikočkrat ua dan ponovi bedastoćo, da Avstrija propade, če bode vsem svojim narodom jednako pravična. Nemški parlament se izjavi za primerno popravo centralističnega zakona a 1877. leta, hoče poleg nemščine za ofkijalni, sodnji jezik pripoznati tudi poljščino — pri nas pa so t< posebni Nemci hoteli jednakopravuostni člen XlX-ti zastrupiti z zakonom o nemškem državnem jeziku! Vse to pa se ne godi na novo sklopljeni državi, v skoro shinih Nemcih, nego brutalno teorijo germanizacije praktikujejo in hočejo praktikovano imeti Nemci, ki so v manjšini proti nam Slovanom, to pa v Avstriji, ki je napojena s slovansko zvestobo, ki mora jednako pravična biti vsem, ako hoče biti srečna iu stuuovitua, ki za to tudi ima jednakopravno osnovo in ustavo, in ki je za to v zgodovini poklicana, da je zavetišče vsem svojim narodom. Da „Pazi Eduard!" kliče Richard, „šah kraljici!" Mladi kralj meri komeuje pred seboj s pogledom, s kakeršnim vojvoda pregleduje bojne trume — jedno potezo, — še jedno! Šah kralju! Varuj svojo kraljico, Richard!" „Nesem še izgubil," de* Richard. „Pregledi tvoje trume in moje, ljubi Eduard, poglej to potezo — iu to zadnjo, — no, premakui se, če moreš! — Megleno! — Ljubi Eduard, ne boš se še peljal v London, še ostaneva v Towerji." Mladi kralj bil je žalosten, nagne se k psičku in tu mu liže nežni ročici. „Zdaj ne igrava več, kaj ne, Richard? Moliva večerno molitev." Oba poklekneta, skleneta ročici in Eduard vzame molitvene bukve, ter iz njih bere več molitev. Ko sta koučala, me objameta in potem ležeta v po-Bteljo — jaz pa sem zagrnil zagrinjalo, ter odšel. — Še so pili pomagači moji in tudi jaz sem a čel z nova vino v se vlivati. Omamljen od čutil, razsajajočih mi v prsih, še več pa po vinu vzdražen, bližal sem se sobani prinčev — ura je bila deset. — Tiho odprem, pes me bi nam Že jeder.krat priklilo pravo avstrijsko življenje! Politični razgled. \ou,uij4 diete le. V Ljubljani 24. decembra. Nek poljski list je izvedel, da državni zbor v tem zasedanji ne bode rešil nobene važnejše predloge v u/mu budgeta. To pa Še ni odločeno ali se bodo de/.elui zbori sklicali pred ali po volitvah za državui zbor. Najbrž bodo poprej volitve, ker se vlada boji, da bi se opozicija v dezeluib zborih ne okoristila položaja in tako uplivala na bodoče državno-zborske volitve. V ccilicni Klubu so se že posvetovali o spremembi volilnega reda za Moravsko. Grof Gam Maitiuic, in Zeilhamer sta se izrekla proti temu, da bi v tem zasedanji se ta stvar spravila pred zbor. Ker tudi vlada za to ne mara, so češki poslanci z Moravskega sklenili, da v tem zasedanji ne bodo sprožili te zadeve. S tem je pa tudi nam Slovencem za sedaj splavala na da po vodi, da bi se spremenil za naše dežele državuozborski volilni red tako, da bi se uštelo več trgov, ki sedaj vol jo s kmetskimi občinami, v mestne volilne skupine. Da je volilna komisija pri volitvah -a trgovsko zbornico v Brnu zavrgla nekatere volitve nemških kandidatov, je jako razdražiio tamošnje Nemce, in govori se že, da so proti volitvi uložili protest. Posebno j• h jezi, da je baš vladui zastopnik bil zato, da se izvolitev zavrže ter češki protikandidati proglase za voljene, in da je tako s svojim glasom pripomogel k omenjenemu rezultatu. — Po oficijalnem jioročilu je izvoljenih v trgovskej sekciji: v prvem volilnem razredu 5 Nemcev, v drugem 4 Nemci in 1 Čeh, kojega sta pa obe stranki posta vili za kandidata, v tretjem vol Inem razredu 1 Nemec in 5 Čehov; v obrtnej sekciji : v prvem volilnem razredu 10 Nemcev, v drugem 1 Nemec iu 7 Čehov, v tretjem 8 Čehov, v četrtem l Čeh in 1 Nemec. Kakor je že znano, Be je bil Levovski mestni magistrat pritožil proti ukazu galiskega deželnega šolskega soveta, ki je bil izdan na podlagi razsodbe upiavuega sodišča. Ministerstvo nauka je pa to pri tožbo zavrglo. Tako je ta stvar zopet prišla predmestni zbor. Pravni odsek je priporočal, da se uloži /.op' t pritožba ua upravno sodišče mestni zbor je pa skl* ml ustreči rusinskim zeljem. Srečni Rusini! Sedaj done v Levovu čisto rusiusko šolo, z začetka letošnjega leta pa imajo že na poljskih ljudskih šolah paralelke i rusinskim učnim jezikom. Hrvatska nezavisiia stranka jo sklenila, ds se udeleži zopet sej v saboru, če tudi je bila izjavila, da se prej ne povrne v zbor, dokler se ne I povrne stranka prava. To bi pa bilo le vludni stranki po volji, ker bi bila hitro lahko dovolila še za na-daljne tri mesece pobirati davke, nc da bi temu kdo ugovarjal. Tako pa utegnejo baš nezavisnjaki posve> tovanju tako dolgo zavleči, da so povrnejo poslanci stranke prava, ki so izključeni še za pet sej, potem se pa -aene' huda govorniška borba, katero pa ne želi vladna stranka. % ii a nje države. Kohanova komisije za reorganizacijo ruske notranje uprave začne sredi februvurja zopet svoje posvetovanja. Kakor se z dobro poučenih strauij poroča, bode tedaj navstala prava borba mej reakci-jonarji in naprednjaki v komisiji. Prvi mislijo predlagati, da bo v zemstvih da najmuuj polovico sedežev plemstvu, tako da bi ti vedno imeli večino. Naprednjaki se pa neki mislijo odločno uatuviti temu. Ta odločitev bode velike uačelue važnosti za notruu|i razvoj Rusije. — V ruskih listih se sedaj govori, da bi Rusija prevzela vrhovno v irstvo nad Abesiir.jo. Abesinci so namreč pravoslavnega veroizpovedovanja. Poročila časopisov o položaji v Makedoniji neso ostala brez vspeba. Obrnila so se v to deželo oči je spoznal, veselo prlskaklja — a v plačilo dobi za ljubezen — smrt. Ta o v e i a je bila odstranjena, druge ni bilo. Pomagači moji planejo v sobano — jaz jim nesem sledil, prehudo mi je bilo. Čul sem vrseti zagrinjalo in onesvesten pul sem ob steni na tla. Šum vrnivšib 8e morilcev probudi me, — v njih rokah gledal sem — krvave meče. „Ali ste zadovoljni?" vpraša prvi, nniti glasu uesta dula od sebe !u „Vojvoda bo zadovoljen," de drugi, „dobro smo zvršili nalogo, kaj ne ?" obrne se k Bomo rilcema. „Še ne popolno," reče tretji, ter se obrne k meni: »Ali naj ostaneta v pOBtelji, konštabel?" — Odgovoriti nesem mogel, jezik mi je bil nem, ko sem čul, da je moritev gotova. Molče pokazal sem na kraj sredi preddvora. Razumeli so me kej, ker neso bili prvikrat morilci —* kakor jaz. Vzdignili so kamnito ploščo, skopali v debeli zid globok grob in jaz sam sem položil kraljeva mrliča v njega. S solzami sem rosil darova vladnega nasilstva in hudo- d plomatov. Vafcd tega je že Turčija tudi spoznala, da bo treba kaj »tor iti, vsaj da še za nekaj Časa odvrne kako neprijetna utikauja tujih držuv v svoje zadeve. Tre-ti*viti hore več uradnikov v Makedoniji. S tem se pi najbrž razmere ue bodo dosli /boljšale, ker ni dosti razločka mej turškimi činovniki. Kal 1 lanska zbornica je vsprejela z 237 proti 188 Klasom vladno predlogo o železniških konvencijah Pottm se je odložilo zborovanje do 15. ja-nuvarja. Ker ni mogoče pred novim letom rešiti budgeta, hod" francoska vlad \ zahtevata od zbornic 800 milijonov frankov za državne stroške za prve tri mesece. Senatna komisija jo izjavila, da ona odbija vso odgovornost, da budžet ne hode ob pravem času n se«. Knva je le vlada, ki ga je prepozno predložila. Nek anarhistični shod v Parizu je izrekel svoje odobravauje Niederw»ldskiin napadnikom. K m m bode h ji' odstopilo šua-nfsk« ministrstvo Canovas. Silvela bode njegov uuslednik, ka kor se govori. Bgl |i<«»v sli a "lada misli priporočati podkralju, naj pomilosti vse politične zločince iz poslednjega u^tauka. Arabi je baje prosil podkralja za milost, obetal mu svojo udanost ter izrekel, da je pripravljen iti v boj proti Mahdiju, ako ga rebabili-tup-jo. To pomiUVčenje p« Angležem ni po volji, zlasti so je angleški zastopnik proti temu izrekel, da bi se pomilostili tudi oni politični, zločinci, ki so bili jnognani \? dežele. Dopisi. Z Dunaja 23. decembra. [Izv. dop.] Ivan Lukas bil je načelnik uradu za efekte pri „Giro-in Kiissenvtreinu". Njegov višji bil je Buldev, ki je pred osmimi dnevi prišel pravici v roke, ker je poneverb1 hil 16G.O00 gobi. Ta defravdacija je upra-viteljstvo rečenega zavoda prisilila, da so skontrovali denarnice in poklicali v nedeljo popoludne tudi Lu-kasa, kateremu se je pokazalo, da j" zaltnobil svoje dolžnosti in je tako sokiiv Baldevevega zločina. Reklo se mu je tudi, da bode najbrž iz službe odpuščen Včeraj opoludne pa dojde novica, da se je Lukas v Arastetteuu, kamor se je bil že v nedeljo odpeljal, blizu kolodvora zjutraj do smrti ustrelil. Ker je bil to poskus Bamozadavljenja, mislilo se je, da ga je Lukas storil, ker ga je odločna sumnja in ukor upmviteljBtvn tako globoko razžalil. Včeraj zvečer pa je Lukas tudi utrni. A že poprej je preiskovanje pokazalo, da je tudi Lukas na svojo roko kradel, poneveril uujmenj 50.000 goldinarjev, in uvidelo bo je torej, da se je Lukas z revolverjem hotel odtegniti pozemeljski pravici in javuljuo hotel — priti pred drugo pravico. Ker namreč včeraj sjutraj Lukasa ni bilo ob svoji uri v urad, jeli so preiskavuti njegove papirje. Uradne stvari so sicer uašli v ledu, a drugače se je pokazalo, da si je Lukaa vrednostne papirje, ki so mu jih bile stranke deloma v vurstvo, deloma za zavod izročile, zločinsko osvojil. Občevanje mej borzo in „Giro- ter Kassenvereinom" je namreč vodil Lukas satn iu tu živi razvada, da ljudje zavoljo drugih poslov ne čakajo pravilnega, formaluega rešila svoje transakcije, nego jim je dovolj, če imajo kratek „bandbon" v rokah. Tacih nepravilnih transakcij |>a Lukas ni opisoval v zavodsko knjigo in iu obdržal je za r.e izročene mu vrednostue papirje iu uovee. Po tem potu je defravdacija narasla nad 50.000 golil. Ta denar jia je splaval po borsi, ker Lukas je igral z drznimi špekulacijami in imel pri tem za [lotnočnika svojega sorodnika Klaara, tudi uradnika pri „Giro- iu Kaaaenvereinu", ki so ga bje, — t*, v srci želel soui, biti pri njima v globokem grobu. Žuto sem so opotekel nocoj, ko je moja noga zadela ob ploščo in me jo deseta ura spominjala groznegu hudodelstva. Velik; Bog! zakaj ue gine z leti mojega življenja tudi moj spomin, da strahove, kateri me preganjajo od one strašne ure, pozabim !M — Dolgo že svetijo se solze v očeh Henriku VIL, ko pa Tyrrhel konča grozno povest, ne more se več zdržati. Glasen jok zažene iu britke solze toči, — potem pa zopet spregovori: „Vašega hudodelstva nečem osvetiti s smrtjo, Tyrrhel. Vsega mogočni dal je osiveti vam teme, vzurbuočil je vaše čelo, — poslal tudi razjedajo/ega trva v vaše srce - on nuj vam bo tudi soduik!u Tvrrhel hoče poljubiti kralju roko, — a ta odstopi nuzaj in nesrečni starček, katerega zgodovina imenuje: kraljevega morilca, opoteka se ihteč 8ko/,i duri izgine — in nikdar ve ni bilo videti 1 J. M. zavoljo tega utaknili pod ključ in odpustili iz dosedanje službe. Dasi tudi je ta defravdaciji v primeri z Jau-nerjevo mslostna, vender tuili ona pripomaga, da javni zavod', po katerih je koncmtrovano naše finan-čno življenje, izgubivajo vi-ljavo in zaupanje v trgovskih krogih. Tudi Lukas je zlorabil zaupanje svojega urada, in maloupnost, ki bi njega imela pre-ganjat'. obrsča se proti zavodu, kateremu je slutil, obrača se proti kreditu našega trga splob. Sato pač ne moremo verjeti, da zavod ne misli i/plačati od-škodovaneera ne potrdila, na „handbone", katerim je vrednost vzel brezvestni slepar. Prvič se po običaji pripuščajo tudi taka potrdila in odškodovunei so torej ravnali „bona Ade", drugič pa, Če bi so ta vest potrdila, imel bi zavod veliko moralno kvaro, iz katere pa pride tudi kvara materijalua in ta bi bila veči, nego izguba, ki naj jo „Giro- in KaiKOD-verein" trpi po nezvestobi svojih uiadnikov. Tako ravnanje bilo bi le jeden žalosten simptom uuše krize več. Defravdacije, in sicer monstre-defravducije se sedaj pobijajo pri nas druga drugo Pretečeni teden je bilo, kakor da je pekel prišel na tukajšnjo borso In le čudo je, da malverzacije pri „G'ro- in Kussen-vereiuu", torej pri zavodu, ki rtguluje borane transakcije, neso borse spravile raz sebe, marveč da je borsa prestala krizo to celo mirno iu hladnokrvno. I, kaj se čudimo ? Kakor zmirom, imela je tudi ta pot Dunajska borsa prebrisane ljudi, ki so že naprej vedeli in videli, kaj da pride! To, kar je Bal-dey delal, zanje ni bila nobena skrivnost, temveč „gšeft"! Jako interesantne peue in penice spušča dnevnik borse ta čas na dan. Na borsi se je dobro videlo, kaj Baldey počne, kaj bode rodilo dijabolsko razmerje Jauner-Kuffier, — a tega neso videli upravitelji in svetniki pri ponesrečenih zavodih! Malo marnosti na jedni strani in židovsko-borsne vesti na drugi strani ne morejo nadomeslovat najboljši akcijski zakoui i.i še tako bistrooki borsni ustavi!" — Iz Postojine 23. decembra [I/.v. dopis.] Danes obb je zapustil naš priljubljeni gosp. soanik Fran Tomšič ter nastopil svojo novo službo kot sve-tovalski tajnik c. kr. deželne sodmje v Ljubljano. Postojina izgubi izvrstnega sodnika, čegar poslovanje ne moremo lepše označiti, nego je to st"ril pristav g. Btuineu v družbi, odhajajočemu ua čast zbiam, v svoji uapitnici trdeč, da je njegovo uradovanje uresničilo nasvet mojstra Goetheja: „sei hilfreich, edel und guttt. Će nas vbo ne moti, ohranilo ga bode tukajšnje razumništvo v veliko prijetnejšem spominu, nego njegovega prednika, ki pa je neprimerno ; več česa tukaj služboval, nego g. Tomšič. Kot na- j rodnjaka ga se ve da ne moremo tako čislati, kakor kot sodnika, če ravno moramo priznati, da on ni z nasprotno stranko glasoval iu da svojim pod« redjenim uraduikom ni zabranjeval voliti po svojem prepričanju. Vender lahko še bi bil več storil; lahko bi si bil bolj sprijaznil s slovenskim uradovanjem, lahko bi bil postal ud čitalnice, lahko bi se bil ogibal tako vestno društva tukajšnjih kazinotov kakor se je ogibul društva čitalnice; — da lahko bi se bil celo ubranil predsedništva tega kazinskega društva. Vsega tega ni stoiil. Ne če mu kot plod tega „taktnega" postopanja usoda kmalu nakloni dostojanstvo svetovalca pri sodniji — mi mu tega ne bodemo zavidali tako, kakor Be je on bal pokazati, da je slovenskega rodu. Mogoče, da njegov nusieduik ne bode v stanu še toliko samostalnosti si pridobiti proti uplivom »temnih molčečih duhov;" mogoče, da Be bode naslednika stališče še bolj zibalo in prevagovalo sem ter tja nego Tomšičevo; mogoče, da bo naslednik še bolj omahljiv, še bolj „von der Paiteien Gunst und HasB verirrt" nego odhajajoči gospod. Qui viora, verra. Čuditi se temu ni; ta lastuost ima zdaj visoke kurze. Ljudstvo je bilo zadovoljno z odhajajočim BOduikom; ljubilo ga je kot pravičnega soduika, spoštovalo kot blagega, koncilijuutuega moža, trpelo kot narodnjaka in koučuo tudi — trpelo. Ker smo tedaj tud' g. Fran Tomšiča kot sodnika čafitili, ker smo ga kot moža priljudnega vedenja spoštovali iu ker nam ni bil za narodnj; ka semkaj poslan, si želimo, da dobimo vsaj več takih sodnikov na Kranjskem. Njega pa prosimo, n^j ohrani Postojino in Postojinčane v blagem spominu. Mi bi ga ohranili še v prijetnejšem spominu, ko bi bil on manj zatajeval svoj rod, svoj muterni jezik; njegova značajnost bi nam bila tako spoštljiva i u častna, kakor njegova priljudnost, če bi se bil bolj zavedel, da ni rojeu ua — Kitajskem. Na zdar! Po st oj i n Z1 a n. Domače stvari. — (Srečke za „Narodni dom" v Ljubljani) nakupili so razen mnogih posamičniknv zopet naslednji in sicer: Brnlno društvo v Gorenjem Logatci 30 in članovi tega društva še pos-be 50, občinski odbor v Ilirski Bistrici 20, prva ob čanska založna v Pragi 16, mestni zastoj) v Kralo v s k i h V i n o h r a d i h 20, mestni zustop v Mladi Bole slav i 6, mestni zastop v Visokem Mytu na Češkem 20, grudsko poglavarstvo v Karlobogu 4 in občinsko poglavarstvo v I loku ua Hrvatskem 7, hranilno iu posojilno društvo v P tuj i 5. — Ia-mej potamienifa rodoljubov, kateri so kupili jako znatne množim: sreček. nam je pohvalno omeniti gg. Dragotina Dolenca, župaua v V i pa v i, Frana Žerka v Cerknici in pa Aleksandra Žgurja, trgovca v P o d u r a g i, kateri je kupil 20 sreček od nekoga, ki jih je baš hotel vrniti! Slava mu! Vrli mož bodi v vzgled vsem, ki pridejo v jeduak položaj! — (S i o v e n s k a g 1 e d a 1 i š k a p r e d s t a v a.) V 26. dau t. m. se bode predstavljala novost za naš oder „Zriui", T. Kornerjevt žalo igra v 5 dejanjih v prostem prevodu režiserja g. J. Kocelj a. Ker izvemo, da se dotični igralci marl|ivo vežbajo iu se bo igta spretno vprizorila, ker je \ osodilo vso krušno opravo narodno deželno gledališče v Zugrebu, torej ne dvomimo da se ne bo le naše Ljubljansko, nego tudi vrianje občinstvo zanimalo za to predstavo. Omeniti nam je še, da priredi g. Kocelj na koncu 5. dejanja veliko živo podobo, v kateri Bodeluje 40 osob in da se uloži znani zbor iz hrvatske jednakoslovne opere „ V boj!' — (Knezoškof dr. Misija) obiskal je včeraj dopoludue nunski samostan in notranjo šolo. Vladika se je ondu bavil skoruj celo uro in bil z napravami iu redom v samostanu, posebno pa v notranji šoli izredno zadovoljen. - (Božični oratorij) od Mlillerja, predstavljal se bode v „Colegium Maiiauum", ua korist zavodu prvikrat v petek zvečer ua sv. Štelaua dan, s slovenskim tekstom. — (Anton grof Barbo-Wuxenstein) jedini še živeči sin znanega pred malo leti umrlega slovenskega rodoljuba, gra.ščaka v Rakovniku, imenovan je poročnikom v reservi v petem dragonskem polku. — (S. Gregorčičevih poezij) izšel je, kakor smo že omenlli, drugi pomnoženi natis, to pa v tako krasuej bogatoj obliki, da kaj jeduactga doslej še nesmo imeli. Ker nam ui bilo moči, za danes pisati obširneje, priobčili smo izmej novih pesnij: „Dražba", „Nevesta", „Selitev", „U/ori" na prvej strani v listku prelepo pesen „Nevesta", katere se bode vsuk poznavalec poezije iz Brca radoval. — (Prodajalci premoga), oziroma njih hlapci začeli so občinstvo zopet nudlegovati s avojim upitjem. Bolj ko ni to, pa bi Opozarjali javne made na goljufivo prodajo premoga po hlapcih kateri od vsake vreče vzamejo nekoliko premoga, da si sesta-v jo nov cent, dobljeni denar pa utuknejo sami v žep. Že v mestnem /boru Ljubljanskem je uaglusai mestni odbornik dr. Derč to nedostatnost, s katero se občinstvo škoduje. Tu bi bilo treba pač strogo postopati. — (Ulomil) je nezuan tat včeraj v zaprto stanovanje pomočnikov dimuikarju Turka m ukrul, dve suknji, dvoje hlač in nekaj perila vse v vrednosti desetih goldinarjev. — (Kopuna ukrala) je daues dopoludue neznana malovredna ženska uekej kmetici rekoč, da gre menjat petak k mesarjem. Neprevidna bila je prodajalka, du je tatici s kopunom vred dovolila po mestu iti iskat drobiža. Lahkoverna kmetica ni videla potem ne koj.uiia, ne kmet ce, ue denarja. — („Saviujski Sokol") ima dne 26. t. m. (v dan sv. Štefana) ob 4. popoludno svoj redni občui zbor. Dnevni red: 1. Sedanji odbor poroča o društvenem delovanji „Suv. Sokola". 2. Volitev novega odbora v smislu §§. 8. 9. in 10. društvenih pravil. 3. Nasveti. — Zvečer ob 7. zabava s petjem in godbo. — K mnogobrojnoj udeležbi uljudno vabi odbor. — (Narodna čitalnic* Vranska) ima v dan 28. t. m. svoj občui sbnr, kateremu sledi tombola in ples. V obilno udeležitev uljudno vabi odbor. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 24. decembra. „Wiener-ZeitungB objavlja zakone, da se davki nadalje pobirajo do konca marca, da začasno ustavljenje porotnih sodišč še podaljša za Dunaj in Korneu-burg, isto tako tudi izjemno sodišče v Kotoru. Budimpešta 24. decembra. Policijskega uradnika Farkasa so zaprli, ker je baje izneveril 2000 gld. iz policijske blagajnice. Halifax 24. decembra. Na dvorišči blizu stanovanja večih vojaških uradnikov našlo se je 4 funte dinamita. Novi York 24. decembra. „Theater comique" pogorel. Škoda ceni se na 175.000 dolarjev. Razne vesti. * (Volilna pravica lekarničarjev.) Od trgoviuskega ministerstva Pra«kej trgovinskej in obrtuej zbornici došli ukrep priznava lekarmčarjem aktivno iu pasivno volilno pravico za trgovinsko in obrtno zbornico kakor tudi dolžnost, da plačujejo za pokritje zborničnih potrebščin odmerjene doklade. * (Sežiganje katoliškega duhovna.) Iz Rima se poroča 18. t. m : Dvorni kaplan Savi izjavil je v svojej oporoki željo, da bi njegovo truplo po smrti sežgali. Izvrševalcem svoje oporoke izvolil je Rimskega posluncu Maioehi-ja. Ranjkega zad-njej želji ustregli so danes zjutraj ter sežgali truplo pokojnikovo. Duhovenstvo trudilo se je zaman preprečiti sežiganje. * (Dvoboj mej tretješolcema.) Dva gimnazijalca, dijaka tretje latinske šole, imela sta minule dni dvoboj s pištolami radi „nesrečne Iju bežni." Sekundanta bila sta jeden gimnazijalec in jeden realec. Kakor je bil dvoboj Bmešen, tako resen iu tožen bil je izid njegov, kajti G. ranil je svojega nasprotnika J. s strelom, tako da je ta umrl. Po končanem dvoboji pobegnil je G. od doma. Dvoboj se pa ni vršil niti v našej stolici, niti v kakem drugem sloveuskem m^stu, merveč v mestu Mitavi na Pruskem. „Lepa Helena", zastian katere Be je zaljubliena nemška dvojica streljala, je ueka nedorasle Nemka, kstera še v šolo hodi. v Žrebanje dobitkov na korist „Narodnemu domu" v Ljubljani prirejene efektne loterije. vršilo se bodo v dvorani mestnega magistrata Ljubljanskega 20 di>ć 24. decembra t. 1. (Iivirno •■'lugrafično poročilo.) Papirna renta..........81 gld. Srebrna renta......... Zlata reuta........., 5°/o marčna renta ........ Akcije narodne banko....... 847 „ Kreditne akcije........289 gld. London ............123 Napol............. C. kr. cekini.......... Nemške marke......... i*U državne srečke is i. LS54 250 gld. Državne Hrečke iz 1. 1364. 100 gld. 4°/0 avstr. alata renta davka prosta. . Ogrttka /.lata renta 6°/0......124 . i*'. .... 96 papirna renta 6*/( ..... 91 6°/0 štajerske zemljišč, odti.es. oblig. . . Dunava reg. srečke 6° , . . 100 gld. Zenilj. obč. avstr. 4,/t°'„ »tati SSJt liati . Prior, oblig. Elizabetine zapau. železnice Pri')r. oblig. Ferdinandov lev. Uznice Kreditne srečke......1UO gld. Rudoltove srečke .... 10 „ Akiije ungio-avstr. banka . . 120 „ ; ,ii '..v t\ i m-'' velj. 170 gld. a. v. 82 103 96 9 5 60 126 170 104 104 115 122 110 105 178 18 98 209 75 60 45 85 40 25 747, 78 30 50 25 05 20 10 50 10 70 kr. kr. 25 50 po analizi ces. kr. poskušnje postaje za vina v Kloster-neuburgu jako dobra, prava malaga, jako dobro krepčilo za slabotno, bolne, okrevajoče, otroke itd., proti pomanjkanju krvi in slabemu želodcu izvrstno upliva. V '/i i" Vi originalnih steklenicah pod postavno deponirano varstveno znamko (605—12) ŠPANJSKE TRGOVINE Z VINOM VINADOR DUNAJ HAMBURG po originalnih cenah a gld. 2.50 iu gld. 1.80. Dalje rasna fina inozemska -vin.ee v originalnih steklenicah iu po originalnih cenah pri gospodih: Josip Swo-boda, lekar, in II. h VVenzel, prodajalec delikates v IJub-Ijnui i A. Itoblok, lekar v Ituriovljici : Fran Doleuz, trgovina s špecerijskim blagom v K run ji. Prežalostnim srcem oznanjamo v svojem in vseh ostalih sorodnikov imeni pretresujočo vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod FRAN KLOPČAR, hišni posestnik in magaeinski paznik na južnem kolodvora, v 23. dan decembra I. 1884 ob 11. uri dopoludue v 63. letu dobo svoje nenadno umrl. Truplo predrazega ranjcega bo v čerrtek v 26. dan decembra ob 3. uri popoludne v Krakovskem predmestji: Vrtne ulice h. št. 8, svečano blagoslovljeno, na mirodvor k sv. Krištofu prepeljano in onili pokopano. Zadušne sv. maše služile se bodo v Trnovski farni cerkvi. Nepozabljivi priporočen je pobožnemu spominu vsem sorodnikom in prijateljem. V Ljubljani, v 23. dan decembra 18H4. Ana Klop čar, roj. Rogl, soproga. — Fran in Ivan Klopčar, sinova. — Frančiška Klop-čar, hči. (.822) Mejnaroilna linija. h Trsta v Novi-Jork na.ra.vnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V N0VI-J0RK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „German.lau, 4300 ton, okolu 15. jan. 1885. Kajuta za potnike 200 goUl. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj se obrnejo na (814—Dj J.TEHKUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na KtiiiliMiio d' Ant. l*oglayeii, generalnega agenta v TrHtu. Važno za vsacega trpečega na živcih. Batno z elektriko se dado temeljito odstraniti slabosti živcev. Moj novi indukcijski aparat 'električni »trojček) se da lahko rokovoditi in bi ne smel manjkati pri noheuoj rodbini. Trganje, revmatičen), omodlevico, zobobol in revmatični glavobol in sploh vse bolezni živcev ozdravijo se z indukcijskim a pa rabini. Cena aparatu z obširnim nakazilom, kako rabiti, 8 gld. — Naročiti se morejo samo direktno pri meni. (741—11) Dr. F. Beeck, Trst, 2 Via Pondares 2. ;-.,~.;.y. v v.. , .'.jo >■: '» m» fi r . ■ r*\ p: C-J. pa loo^oo^oo^oo^dtg Važno za trpeče na prsili in Neogibno potreben za kašelj, hripavost, zaslizenje, katar in oslovski kašelj je (708-8) a^sok kranjskih planinskih zelišč a 56 kr.-w iz lekarne TRNKOCZT v Ljubljani. Ta sok hitro in gotovo upliva, raztaplja slez, deluje pomirujoče in vla-žajoče, napravlja mirno in okrepčujoče spanju in ne moti prebavljenja če tudi se dolgo uporablja. Sijajne lastnosti in srečne vspelie dovolj potrjujejo mnogobrojna priznalna in zahvalna pisma, ki si jih vsak lahko ogleda. 1 velika steklenica 56 kr. Boljše upliva, kakor vsi v trgovini nahajoči so soki in siropi in se more rabiti pri odrašenih in otrocih. Ker je sok iz kranjskih planinskih zelišč, kojega jaz narejam, jako priljubljen, zato se pogostem posnemlje, tedaj ponareja. Poskušajo ga mnogi delati, ki pa neso posvečeni v to, kako bc nareja. Ker so ti ponarejeni izdelki v svoji dobroti in uplivosti mnogo slabši od mojega iz kranjskih planinskih zelišč napravljenega soka, prosim p. n. občinstvo, da naj se ne dik moliti po takih po oarvi podobnih in cenejih neučinko vajo čin šokih Ta sok, katerega samo jaz; pristnega po nekej skrbnoj, popolnem posebnoj metodi iz svežih kranjskih planinskih zelišč narejain i u na parnem aparatu kuham, se pogostem zahteva in se vsak dan razpošilja samo iz lekarne Trnkoczv, 3s^Eestzii trg: št. -^r x_o-cL"blja,ni_ Vsaka steklenica mora zaradi pristnosti imeti poleg stoječi moj lastnoročni podpis: ooooooooooooooooooooooot Spodaj navedene specijalitete, ki so po večletnej izkušnji za lEvrtttno UMpeftiie pripoznane, ima vedno ciste v zalogi in razpošilja takoj po poštnem povzetji lekarna JULIJ p). TRNKOCZY-ja „jj*11*1 samorogu št. -i. Kri čistilne krogljice, c. kr. priv., gf no Brnele Be v ni - jednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočilo pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skažouem želodcu, jetrnih in obistnih bolesnih; v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava ae le jeden zavoj. Planinski zeliščni sirop kranjski, ^n„^°pe^l; prsne in p rčne bolečine; 1 steklenica 56 kr. Koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. , . Zrmnnln najboljše \\ste, ljudstvu priliubljeni lok-, mala ^ranCOSliO ZgclIIje steklenica 20 kr.-, velika steklenica 40 kr. z obširnim navodom za uporabo. n„ »vi < „«„Xrvlr r#«i .(..ina najfinejšo vrste, bel in rožaBt, v ška- rarizki prašek za aame, teijcai. po ao kk, s pravo roiuo vonjavo, zelo nežen po 40 kr. 0, ; li.nl.lcl i ili^niM nflJcaL' odvzame, če se dene mej perilo, ne-rijentftlSKI CllSeU piaSCK prijeten duh po mili in razširja pri-jetno vonjavo. 1 zavitek 30 kr. Ozeldinski balzam po dr. Kepesu »£**2JggM in zaBtarele ozeblinske bule. Steklenica z navodom vred 30 kr. 7.1..,., ;|,. „„ I-nhaoa gotovo uplivajoče sredstvo, treba samo AiUrdVllU Ad llllljcl U^COa, ZVečer s čopičem namazati. 1 steklenica samo 40 kr. najfinejša v botelijah po JJ^J^| najfinejši v botelijah po 30 in Malaga - - eokr. najfinejši v zavitkih po 30 in 50 kr. 60 kr. (691—8) Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetji. ^pQ[ l0OOOOOOOCX30OOOO00OOOOO000O Izdelki morajo imeti, da so pristni zraven stoječi podpis in zgornjo obrtno varstveno marko. Prekrasno Božično is lonlitu darilo Ravnokar so v našem založništvu izišle sviti«): l«s(mj — Poezije, m S. Greflorcic. Drugi, pomnoženi natis. — Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo 2 gld. Ign. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg knjigotržnica v Ljubljani. r S Umetne v32—9B) ♦zob« in zobovja ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu brez vsakih bolečin ter opravlja ploinbovanju in vse ubne operacije j zobozdravnik A. Paichel, ♦ # poleg Hradeckvjevega mostu, I. nadstropje. XXXXKKXXKXXXXXXXK Priznano nepokvarjene, izvrstne voščene sveče izdelujejo (750—3) P. & R. Seemann y Ljubljani. XXXXX«XX»XXXXXXX*X Dr. Spranger-jevo zdravilno mazilo jemlje takoj pekočino in bolečine vsem ranam in balam, zabranjuje divje meso, izvleče vsaka u lesa brez razniehčalnega sredstva in brez rezanja skoraj brez bolečin. V kratkem času ozdravi prsnega raka, krvava nlesa, zastarane poškodbe na nogah, zanohtnice, ozebljine, prisadne rane, razpobane roke itd. Hitro pomaga pri kašlju, dušivnemu kašlju, difteritidi, trganju, bolečinah v križi, rev mat i/.m u v členkih. Dobiva se škatljica po 30 kr. pri lekarnarji J. Swobox*i c*t*iim 13, Husova (Dominikanska) ulice 13, V Ljubljani pri Albinu Sličarji, trgovcu. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjeno po plakatih. (230—12) VABILO. Po mnogo let obstoječem hvalevrednem običaji se blag otvoritvi] i oproščajo čestitanja ob Novem letu in ob godovih, tako. da si vzemo oprostne listke na korist mestnega ubožoega zaklada. Ustrezajoč lagodnosti slavnega občinstva, sta gospoda Karol Karioger. trgovec z galanterijskim blagom na Mestnem trgu -t. 8, in Albert Schaefer, rokovičar in bandažist na Kongresnem trgu Št. 7, drage volje prevzela razpečavanje oproHt oih li.dkov v svojih prodajalnicab. Za oprostne listke je kakor d. /daj položiti po 50 novć. za Novo leto in po 50 novč. za godove, no da bi se velikoduš-nosti stavile meje. Pismenim pošiljatvam naj se blagovoli dodati razločna adresa. Pri tej priliki se izreka najtoplejša zahvala slavni tiskarni in kamnopisalni Josip Blaznikovih de dičev, da je, kakor vsako leto, tudi letos brezplačno magistratu dobavila oprostne listke. (807—3) Mestni magistrat v Ljubljani, v 16. dan decembra 1884. Hiša 0. k. privilegij šivalnih za zooljsanje strojev. V Ljubljani, H6tel Evropa. Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za družine in rokodelce, rabljivih za vsakatero šivanje. (iis—46) 6letna garancija! Poduk brezplačno. Na mesečne obroke po W gl. s krčmo in prodajalnloo, tik velike ceste na križ-poti, farni cerkvi najbližu* izmed drugih krčem, torej dobro cb-iskana, 1'/§ ure od Ljubljane oddaljena, z lepim sadnim vrtom, jedno njivo in z 4 orali mladega gozda je iz proste roke lastnikove zaradi premembe obrta pod ugodnimi pogoji na prodaj ali se pa da v najem. Več in natančneje o tem se pozvev prodajalnici jro-spuda Luckmana. Slonove ulice v Ljubljani. (796—4) Salicilna ustna voda, aromatična, upliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 velika Bteklenica 50 kr. Salicilni zobni prašek, splošno priljubljen, upliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, a 30 kr. ! W Najnovejše spričalo. ~W ! Vaše blagorodje! Mnogo let uporabljam Vašo salicilno ustno vodo in salicilni zobni prašek z izvrstnim vspehom in priporočati ja morem vsakemu najtoplejo. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice. Spoštovanjem Anton Sitima, župnik. Vsa navedena sredstva ima vedno sveža v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju lekarna ..pri (samorogu" JUL. pl. TRlTK0CZ7-ja v Ljubljani, na Mestnem trgu it. 4. i*MT~ Vsakej v lekarni Trnkoczr kupljen«-j originalnoj saliiiinij nstuej vodi in salicilnemn zobnemu prasku se zastonj priloži obširni pouk, kako zdrave (703—8) ohraniti zobe in usta hranilnice in zastavljavnice Ljubljanske. Zaradi sklepanja računov za drugo polovico 1884. leta bo od ±. do :L5. dne 5a,:n.-u_T7-sirjsi 1885 in zaatavljaviiiea cd ±, do ±3_ dne ja,xx-ULT7-a,r33, ±335 za občinstvo zaprta. Ravnateljstvo kranjske hranilnice in zastavljavnice, v Ljubljani, dne 16. decembra 1884. (820—i) 11^v'^v*- \t > Jedno najpraktičiiejšili DARIL ZA BOŽIČ IN NOVO LETO ki si le misliti more, je in ostane brez vsacega ugovora lop, dober wmr šivalni stroj, -*ws kateri bi sedaj ne smel manjkati pri nobenem rednem gospodinjstvu. Kdor pa hoče dobiti zares dober, popolnem pripraven šivalni stroj z vsemi najnovejšimi popravami, za katerega se garantuje pet let, naj se obrne z zaupanjem ua tukajšnjem mestu že skoraj 15 let obstoječo, tedaj dovolj kot jako reelno znano, udauo podpisano tvrdko, kjer se prodajajo m jboli^i šivalni stroji po čudovito nizkih cenah, tudi na obroke po 4—5 gld.. ako se plača takoj 10—15 gld. Pouk v šivanji zastonj. Zvunaj vsprejemajo naročila moji potovalci, ki imujo pri sebi legalizovana pooblastila, ki tudi zastonj poučujejo šivati s strojem. Nadalje zaloga F. Wertheimovih blaga jnic svile za šivalne stroje, sukanca (cvirna), šivank, olja, strojevih delov itd. itd. po najnižjih tovarniških cenah. Stroji se v mojej mebauičnej delavnici popravljajo, obnovljujejo in snažijo. Z velespofitovanjun ( m mb mm v Ljubljani, na Glavnem trgu št. 168. i zda tel j in odgovora! urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Naroane Tiskarne*.