Naj ▼ eč j i slovenski dnevnik t Združenih državah n Ve||a za vse leto • • • $6.00 „ • . $3.00 8 $7.00 D $7.00 | Za pol leta Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto GLAS NARODA » The largest Sfcmwi'wn DuBb in the United States. list slovenskih delavcev v Ameriki, TELEFON: CHelsea 3—3878 and legal Holidays. 75,000 NO. 171. — ŠTEV. 171. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1870 NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 24, 1935. — SEEDA, 24. JULIJA 1935. TELEFON: CHelsea 3—3878 VOLUME XLm. — LETNIK XLHL MUSSOLINI ZAVRAČA POSREDOVANJE LIGE NARODOV včeraj je italijanska vlada s posebnim odlokom opustila zlato valuto Mussolini noče stati z "divjim narodom" pred svetovnim tribunalom. — Italija se sklicuje na način, kako je Anglija razširila svojo moč. — Kolonizacija je za Evropo življenske važnosti. — Italijanska banka je od vezana svojih obveznosti. RIM, Italija, 23. ju _ — Italijansko časopisje je danes objavilo pogovor, ki ga je imel italijanski ministrski predsednik Mussolini z dopisnikom uglednega pariškega lista 4 'Echo de Paris . Mussolini mu je rekel, da se ne bo brigal za posredovanje Lige narodov in da mu niti na um ne pride, da bi stopil pred svetovni tribunal v družbi "divjega zamorskega naroda". — Ali ni nekaj nezaslišnega, — je vzkliknil Mussolini, — da bi divje zamorsko pleme tiralo pred svetovni tribunal enega izmed velikih narodov, ki so temeljito preosnovali vse človeštvo? — O Italiji mislim tako, — je nadaljeval, — kot so mislili o Angliji tisti velik Angleži, ki so u-stanavljali angleški imperij. O Italiji mislim tako kot so mislili o Franciji francoski kolonizatorji. — Abesinija je načela važno vprašanje, če je Evropa zmožna dovršiti svoje svetovno poslanstvo kolonizacije iz katere je črpala dolga stoletja svojo veličino. Ce Evropa ni tega zmožna, je udarila zanjo zadnja ura. — Dejanja dokazujejo, ne pa besede, — je nadaljeval Mussolini. — Meseca avgusta bom otvo-ril v severnem delu Italije velike manevre, ki se jih bo udeležilo petstotisoč mož. Meseca oktobra bom pa imel v Abesiniji nad en milijon Italijanov. Poročevalec je vprašal Mussolinija, kaj bi se zgodilo, če bi Nemčija in Jugoslavija izrabili položaj in mu začeli nagajati. — Od nobene strani se mi ni treba ničesar ba-ti, — je odvrnil Mussolini odločno. Glede Japonske piše Mussolinijevo glasilo "Po-polo d* Italia": — Ce je kakšna država na svetu, ki je najmanj pozvana vmešavati se v italijansko -abesinski spor, je ta država Japonska. Japonska se niti ne zmrdne za ukrepe Lge narodov ter na svojo pest osvaja Kitajsko, deželo z najstarejšo kulturo. Londonska poročila, da je sklenil angleški kabinet odpraviti embargo na pošiljanje orožja v Abesinijo, so še bolj podžgala italijanski patriotizem. Italijansko časopisje poroča, da bo vstopilo v italijansko armado na tisoče bivših sužnjev, ki so iz Abesinije pobegnili v Eritrejo. Ti vojaki se bodo baje z velikim navdušenjem borili proti svojim bivšim zatiralcem. RIM, Italija, 23. julija. — S posebnim kraljevim odlokom je Italija opustila zlato valuto ter je Italijansko banko odvezala obveznosti, da mora imeti 40 odstotkov pokritja v zlatu za papirnati denar, ki se nahaja v prometu. Ta odredba je v najožji zvezi z vojnimi pripravami v Vzhodni Afriki. Kraljev odlok med drugim pravi, da je razveljavljena določba z dne 7. junija, 1928, po kateri je Italijanska banka obvezana v svoji zakladnici imeti 40 odstotkov zlatega kritja za papirnati denar, ker ima vlada velika izplačila v inozemstvu. Italija je tako odločna, da izsili odločitev abe-sinskega problema, da je vsakdo prepričan, da mora prej ali slej priti do vojne, če bi tudi sedaj bila diplomatičnim potom odvrnjena. Angleški poslanik sir Eric Drummond in franco- Katoličani—največja nevarnost Nemčije konec stavke pravilniki vterre haute Generalnemu štrajku so napravile konec plinske bombe in dež. — Pogajanja med delavci in delodajalci. Terre Haute, Ind., 23. julija. — Stavkarji so za danes sklicali veliko zborovanje, na katerem so se hoteli navduševati za nadaljevanje generalne stavke, pa se je nenadoma vlila silna ploha, ki jih jo dosti pregnala. Cesar pa dež ni zmogel, so zino-kle solzne bombe miličarjev. V mesto je bilo dospelo 1200 miliearjev, ki so dvakrat z bombami razgnali št raj kar je, ki so demonstrirali pred Columbian Enameling and Stamping Co. Podjetje je namreč naročilo nekaj skebov, ki jih pa štrajkarji niso pustili v dvorano. Popoldne so se pa delavci zaceli vračati na delo. Generalni štrajk je bil končan. Proti večeru so se začela posvetovanja med zastopniki delavcev in delodajalcev. \ Kot posredovalec je nastopil član delavskega departinenta C. Tj. Richardson. Miličarji so aretirali par štrajkarjev, pa so jih pozneje izpustili. nraneb0d0 nadomeščeni VLADA ZARUBILA 712 HIŠ Washington, D. C., 23. julija. — Ker lastniki hiš, ki so prejeli vladno posojilo od Home Owners Loan Corporation, niso odplačevali svojega dolga, je vlada zarubila sirom dežele 712 his. Hiše bodo prodane na javni dražbi. Da je vlada obvarovala liišne posestnike, da jim hiše zaradi neplačanega dolga niso prodane, je posodila 882.-974 strankam $2,665,532.258. Za upravo teh hiš je postavljen posebni odbor, ki bo hiše ali prodal ali pa oddal v najem, da vlada ne bo trpela škode. NUDISTIČNA KOLONIJA OROPANA Barcelona, Španska, 23. julija. — Deset roparjev je napadlo nudistično kolonijo v Gavi. Nu-diste so prisilili, da so odprli svoje omare ter so odnesli denarja okoli $7000. Po ropu so obleko zažgali, da jih nudisti niso mogli zasledovati. Pravice delavcev morajo biti zavarovane. — Določene morajo biti najnižje plače in najvišje delovne ure. Washington, D. C., 23. julija. — Položaju ameriškega delavca je bila posvečena konferenca, katero je imel predsednik, Roosevelt s svojimi svetovalci in industrijalcem Ilowardom Cheneyem. Na konferenci sta bila tudi navzoča generalni pra-vdnik Cummings in načelnik NRA James O'Neil. Kot je bilo pozneje oznanjeno, ne namerava predsednik takojšnjih postavnih odredb, ki naj bi nadomestile prejšnje NRA pravilnike. Vendar pa je predsednik naročil raznim državnim uradom, da skušajo vzdržati one določbe, ki se tičejo najnižjih plač in najvišjih delovnih ur. Trgovski komisiji je predsednik dal nalog, da pomaga sestaviti prostovoljne pravilnike. Senatni odbor za vzgojo in delavska vprašanja poroča, da razni, brezvestni podjetniki, ki pa niso bili imenovani, oškodujejo delavce pri zveznih gradbenih delih . Odbor je že eno leto preiskoval obdolžbo, da nekateri podjetniki kršijo Baeon-Davisovo postavo, po kateri je za zvezna dela predpisana krajevna plača. Zato predlaga odbor pre-membo postave na naslednji način: 1. Delavcem morajo biti zajamčene krajevne plače pri kontraktih, ki znašajo nad dva tisoč dolarjev. 2. Podjetnikom, ki kršijo postavo, vlada ne bo izplačala denarja. in 3. Posebna komisija naj zastopa oškodovane delavce. verski boji na irskem 2e od 12. julija se vrče hudi bpji med katoličani in protestanti. — Posebno hudi boji so v Bejfastu. JEZOVI POKAJO NA KITAJSKEM Sanghaj, Kitajska, 23. julija. — Jezovi pokajo ob starem 4 * velikem kanalu," ob Rumeni reki in Jangce in votla je zalila več sto kvadratnih milj rodovitne zemlje. Več tisoč ljud» je brez strehe in mnogo jih je utonilo. V enem mesecu velikanske povodnji cenijo na 65.000 človeških žrtev. Oblasti se boje, da bo letošnja povodenj zahtevala več človeških žrtev kot pa povodenj leta 1931, ko je utonilo 80.000 ljudi. rfki poslanik grof Charles de Chambrun sta v stalnih posvetovanjih s podtajnikom zunanjega ministrstva Fulvio Suvichem. RIM, Italija, 23. julija. — Pred japonsko poslaništvo je bila postavljen močna vojaška straža, ker je prebivalstvo pričelo kazati veliko sovraštvo proti Japoncem, ko je časopisje pričelo pisati proti Japonski, ker japonska vlada obsoja Italijo zaradi spora z Abesinijo. Belfast, Irska, 23. julija. — Boji med katoličani in protestanti, ki so se pričeli 12. julija ob priliki jubileja protestantov-ske reformacije na Angleškem, so se razvili v pravo versko državljansko vojno, ko so se boji pričeli tudi v južni Irski. Včerajšnji dan je bil v znamenju požigov, razbijanja šip, pouličnih bojev in saj ene stavke. V Belfast u so bile dvignjene obtožbo umora proti "neznanim osebam." V Limericku so zastavkali pristaniški delavci, ker niso Hoteli nakladati neke ladje, ker je bila last neke parobrodne družbe iz Belfasta. V Kilmallocku je razjarena množica zažgala protestantovsko cerkev ter tn-zbila trgovine protestantskih trgovcev. Druga stavka pristaniških delaveev jo pretila v Belfast u, ko so prvi dan po počitnicah pristaniški delavci zopet prišli na delo in so bili na potu napadeni. Že nekaj dni prej je bilo slišati, da bodo imeli delavci težavo, ko se bodo vrnili na delo. Prišlo je do pretepa, v katerem so delavci, ki so hoteli na delo, bili zmagovalci. Vsi razun enega so prišli v pristanišče. Eden med njimi je bil ranjen in odpeljan v bolnišnico. V pristanišču so delavce pričakali duhovniki, ki so jih pozivali, da vzdržujejo mir. Vse mesto se je oddahnilo, ko so delavci duhovnikom obljubili, da bodo ostali na delu. Meti tem pa je šerif Thomas Alexander dvignil sedem obtožb prolti "neznanim** zaradi uboja. Sodnik, kateremu je bila vročena obtožnica, je rekel, da so bili umori izvršeni premišljeno in je verski fanatizem označil kot prekletstvo, ki teži mirno človeštvo. MNOGO UBITIH ZARADI KLOBUKOV Moskva, Rusija, 23. julija. — V Mešedu v Iranu (Perziji) je bilo ubitih več ljudi, ko je bila objavljena vladna odredba, da morajo moški nositi evropska pokrivala mesto običajnih tur-banov in fesov. V Teheranu zaradi te odredbe ni prišlo do nikakih izgredov, toda v Mešedu so duhovniki naščuvali prebivalstvo, da so napadali ljudi, ki so nosili evropske klobuke. Šah Riza kan Palilevy posnema turškega predsednika Ke-mala Ataturka in hoče iztrebiti vse verske in narodne tradicije ter hoče modernizirati svojo deželo. Mesed, ki je glavno mesto v provinci Hurasan, ima 75.000 prebivalcev. časopisje objavlja imena deklet, kise pajdaši jo z židi BERLIN, Nemčija, 23. julija. — Nazijska vlada označuje politično katoličanstvo kot sovražnika št. 1 in je položila težko roko na katoličane, Žide, protestante in druge nasprotnike nazijske vlade. S tem so nazijski voditelji pričeli strogo kampanjo proti reakcijonarcem. Vlada je prepovedala vsem katoliškim in protestantovskiin organizacijam nastopati v javnosti ter kazati svoje uniforme in znake. Med drugim se glasi v tej odredbi: — Vodstvo države ne more več mirno gledati na to delovanje, ki je v teku dogodkov postala nevarnost za javno varnost in red. Notranji minister Willielm Frick je naročil vsem oblastim, da prepovedo vsem verskim mladeniškim organizacijam kazati se izven cerkve in da ne smejo nositi kake posebne obleke in znakov bodisi v cerkvi, ali izven cerkve. Nazijsko časopisje je pričelo napadati reakcijonarce, med katere šteje katoličane, protestante in Žide. V soglasju s protižidovsko politiko propagandnega ministra Pavla Joseplia Goebbelsa uprave raznih kopališč zavračajo židovske goste. Preti židovske trgovine se postavljajo fotografi in fotografirajo vsakogar, ki je pri Židu kaj kupil. Posebno podeželsko časopisje je zelo nasprotno Zidom. Neki časopis je šel celo tako daleč, da je objavil imena deklet, ki se pajdašijo z Židi. Minister za cerkvene zadeve Hans Kerrl je rekel, da je sedanja gonja proti Židom, protestantom in katoličanom samo uvod tega, kar bo še prišlo. Kerrl je poslal v ječe že mnogo katoliških duhovnikov in bo sedaj šel za tri tedne na počitnice ter se bo, kot pravi sam, pripravil nalogo, katero mu je naložil Hitler. Duhovnika Martin tJtsch in Rudolf Wilmsen. ki pripadata misjonarskemu redu Najsvetejšega srca Jezusovega, sta bila obsojena na štiri leta ječe, ker sta pošiljala cerkveni denar iz Nemčije. Največji sovražnik Židov Julius Streicher je imel konferenco s Hitlerjem na Bavarskem. Poznavalci razmer pravijo, da je bila ta konferenca velikega pomena in da pomeni pričetek velike gonje proti Židom. r00sevelt0va vlada "blazna" Governer Marylanda napada predsednika. — Governer Nice je obiskal bivšega predsednika Hoover ja. San Francisco, CaL, 23. julija. — Governer Marylanda Harry W. Nice je preti okrajnim republikanskim klubom označil Rooseveltovo vlado kot "popolnoma blazno." Nice je bil klubu predstavljen s pripombo, da je imel malo prej sestanek z bivšim predsednikom Hooverjem in vojnim tajnikom Hurlevem. — Gospodarska kriza divja po celem svetu, — je rekel Nice, — v Združenih državah pa smo bili po zaslugi gradeče politike in ustavnega zadržanja tedanje republikanske vlade v juniju 1932 na potu nazaj k pro-speirteti, ko so nas volitve istega leta zopet vrgle nazaj. Da smo v pobijanju krize manj dosegli, kot pa katerakoli druga država, tiči vzrok v tem, da so profesjonalni in politični maza-či s svojimi zdravili naš narod vodili za nos. Kar sedaj v prvi vrsti potrebujemo, je, da od-stranino vso potrato v vladi in se vrnemo k štedenju ter znižamo davke, da bo mogla industrija in posebno mala trgovina izhajati. Dallas, Tex., 23. julija.—Dva člana mladodemokratske lige odvetnik Joe Bailey Humphreys in Phil Overton sta objavila oklic za organizacijo *' prot i- Rooseveltovega gibanja," katere cilj je preprečiti, da bi bil Roosevelt na demokratski konvenciji prihodnje leto zopet imenovan za predsedniškega kandidata. V tem oklicu je Roosevelt obdolžen, da je s svojo protiustavno smerjo stranko izdal in varal. Posebno povdarja oklic, da je predsednik kršil državne pravice ter je celo prejšnje republikansko gospodarsko politiko ponovil v povečani obliki. LLOYD GEORGEV NEW DEAL London, Anglija, 23. julija.— Angleški kabinet je zavrgel načrt za New Deal bivšega ministrskega predsednika Lloyd Ge-orgea. Poglavitna točka njegovega načrta so bila velika javna dela. BOJKOT RESTAVRANTOV Miren, pa učinkovit bojkot newyorških restavrantov je prisilil restavraterje, da so znižali cene, katere so zvišali 1. aprila. Predsednik društva restavra-terjev Paul Henkel je rekel, da so imeli restavranlti tako malo gostov, da je bilo treba znižati cene jedilom. Advertiie in • 'Glas Naroda" " QLrA S WAR'O D'A " NEW YOteK, WEDNESDAY, JULY 24, 1935. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. X C a Glas Naroda 99 SLOVBNIC PUBLISHING COMPANY IA Corporation). frul Bakur. Pmldmt L. Be&edlk, Treat. "ALAS NAIODA CVelee ef Day Eicept Sondayw and Holiday I6.0S P* Za New York ■ Za pol leta .... Za iMMMtTO M Za pol leta..... ••••K« fi.oo luo «7.00 Bebecrtptkm lenrfj 18.00 Adrertiaeinent on **Qlu Naroda" lafcaia mfcl dan Ureemil nedelj la pramlkOT. __b___podpisa ln oaetaoetl ae ne priobCojejo. Denar na] te blagovoli fottljntt po Money Order. Pri apremembl kraja naroCnlkov, prosimo, da ae tndl —eMuie MealUte naananl. da kltreje " * ULifl NABODA". SIS W. IStk Stmt, New lertu VL I. VZROKI MUSSOLJNIJEVE NESTRPNOSTI Italijanski ministrski predsednik hoče po vsej rnli vojno. Ljudje se za<-udeiio vprašujejo, kaj ga žeuie v to nevarno pustolovstvo? Nekateri domneva jo, Via častihlepje. Možak hoče biti slieen starini rimskim cesarjem, ki so osvajali s precejšnjim uspehom kos za kosom Itedaj znani svet. V Afriko je sedala njihova oiblast, podjarmili so ozemlje, kjer prebivajo danes Spanci in Francozi, proti Keltom in proti Germanom so pošiljali svoje legije. Drugi pa zopet zatrjujejo, da ni slavohlepje. V vojno ženejo Mussolinija težave, ki so se pojavili-v njegov domači 'deželi. Te težave skuša premagati oziroma se jim ho<'e izogniti s pomočjo vojne. Mussolini rbi bil popohioma zadovoljen s sedanjo Italijo in z lrjenim sedanjim ozemljem, če bi ne bilo no-"tranjih težkoč. Italijanske državne finance se slabšajo od meseca do meseca. Nekoliko prepozno je sledila laška vlada vzgledu ostalih evropskih narodov ter skušala spraviti uvoz v soglasje z izvozom- Ta politika, ki se je drugod dobro obnesla, je izvedla porazen vpliv na vse italijaiu s ko gospodarstvo. Italijanska državna blagajna je imela prejšnje leto znaten primanjkljaj, pa tudi letolšiiji proračun ne Ibo u-ravnovešeu. Marsikateri Amerikanec bo rekel, da je tudi v zvezni blagajni v Washingtonu primanjkljaj, toda pomisliti je treba, da se Italija v ničem ne more primerjati z Ameriko in njenimi viri nardd-nega bogastva. Da v Italiji ne vladajo »take razmere kot jih skuša naslikati Mussolini svetu, je jasno. V Italiji vre ter se vsepovsod pojavlja nezadovoljstvo. Podrobnosti o položaju ni mogoče dobiti zaradi najstrožje cenzure, ki jo je ttvddel Mussolini nad časopisjem, brzojavkami, telefonskimi }x>govori in celo nad privatnimi pismi- Mussolini navdušuje Italijane za vojno, dopoveduje jim, kakšni junaiki so in podžiga v njih sploh vse strasti, ki so za vojno potrebne*. Iz vsega jtega bo skušal kovati zase politični kapital. Bojevita dejanja ddvrax'ajo misli naroda od revščine ter začasno tudi poživljajo 'trgovsko življenje. S pomočjo nekaterih zmagovitih Ibitk bi Mussolini povečal svojo popularnost. Navzlic temu «e pa podaja v .silno tveganost. Ekspedicija, kakoršno sedaj organizira, stane ogromne vsote denarja. Italijanski ULržavni dolg znaša že sedaj 128 tisoč milijonov lir, pod takimi okoliščinami bo pa še bolj narasel. Ako pa ne gre Mussolini zmagam nasproti, pač pa porazom, bo imelo to ne samo za Italijo, pač pa za vso Evropo resne posledice- Za trmoglavost, s katero se pripravlja italijanski ministrski predsednik na vojno, ni nobenega opravičila. Nič čudnega ni, če vsa Evropa z veliko nevoljo zasleduje razvoj it&lijansko-abesin&kega spora. , VABLJENI STE. .... OA «E UDELEŽITE . PIKNIKA ki ga rnmi AMER - SLOV. DEMOKRATSKI KLUB ZA QRRATER NEW YORK V NEDELJO, DNE 28. JULIJA 1935, ▼BHSSALDPASKU, IMl JflpOe Ar«Me ' tileodale, L. L za Žejna in xa£ma grla bo prav dobro preskrbljeno v vseh ozirih. kakor tudi ZA t»lefuftbljnb. Igrate be snana fndfcn **ADRIA TEHT ZiMck ob 2. ari popoldne. — Tetepelaa ISc ta neebo — etreci preati. IVA VESELO SVIDENJE!! —■ odbor Center, Pa. Iz naše naselbine Center je le malo kdaj kak dopis v Glasu Naroda, navzlic temu, da je v tej okolici precejšnje število naročnikov. Vzrok je menda ta, ker stari rojaki najraje po svojem o-pravilu sedejo poleti v hladno senco, da se odpočijo in ohla-? de od hude vročine in dela, ]}o-zimi pa k gorki *peči, da se o-grejejo in raje berejo razne liste kot pa da bi pisali dopise. Mladina ima pa tako svoje muhe. Vedno imajo dosti posla s žogo in z enakimi stvarmi, pisava jim še na mar ne pride, posebno se pa malo zanimajo za slovenščino. Vročino imamo jako hudo. Toplomer kaze vsak dan od 90—100. Dežja ni bilo posebnega že več časa, tako je delo na prostem jako neprijetno. Kar se tiče dela, je pač tako kot drugod. Brezposelnih je še vedno dosti, posebno mladih ljudi. Ne vem, kaj bo iz njiU ker bodo kmalo dorašeni, pa še niso nikoli nič delali. Seveda, krivda je vsa na kapitalističnih ramah, zakar bodo enkrat tndi drugo plačali. V premogovnikih se se precej dela, pa je delo zelo težko dobiti in če ga dobi; mora iti od Poneija do Pilata, da ga pretehtajo in pregledajo, ako bo za rabo ali ne. Potem ga šele puste delati. Garati se pa mora kot stroj, tako kot da bi ne -bilo nikjer diolienega človeka za delo. To je kapitalistični sistem — profit hi zopet profit. Piknikov imamo tudi obilo letos. Vsako nedeljo so in ie v tednu je kakšen, tako da nam ni treba preganjati dolg čas in trpeti lakote Ln žeje, samo če je-cveuk v žepu, kar poglavitna stvar. V nedeljo, dne 28. julija popoldne bo priredilo tukajšnje društvo sv. Barbare št. 33 JKKJ. svoj piknik na Center Beach. Ta prostor je jako pripraven za slične prireditve. Mogoče bo kateri rekel, uak, na piknik pa že ne grem, ker se mi laliko prepeti kaj slične-ga kot se je pripetilo Mr. Pajku iz Conemaugha, ko je šel v conemauške gore. Ta strah je nepotreben, ker v tukajšnjem kraju niso tako visoke gore in tako globoki prepadi ter tako ozke ceste kot so tam. Tudi nadležnih kosmatincev ni, kot so v bližini Conemaugha, kjer je letos zelo huda vročina. Zato rojaki in rojakinje, nič strahu pred kosma tira medvedom. Žnjim je že Mr. Pajk obračunal. Vsi na piknik v nedeljo, dne 28. jnlija v Center Beaoh. Frank Schifrar. zastopnik G. N. Walsenburg, Colo. Dne 14. julija je umrl v bolnišnici v Trinidat, Colo., rojak Joe Hren. Joe je bil premogar ter je največ delal v bližnjih premogovnikih. Pred leti si je pokvaril nogo, ki se mu ni hotela pozdraviti. Večkrat nas je obiskal ter ob takih prilikah govoril, da se vrne v staro domovino. Doma je bil iz Prigori-ce pri Ribnici, in .je večkrat kaj pripovedoval o županu Skočar-jevem Nacetu. ki sva ga oba poznala. Dosti je vedel tudi po-vedati o lončarski obrti in je bil eden tistih, ki se ne sramujejo, da so lončarji. Pokojnik je bil zelo priljubljen med rojaki in tudi med ljudmi drugih narodnosti. Poznali smo se dolgo let. K nam je bil prišel baš na Jožefovo, rekoč: — Bil sem pri maši 111 sem ti prišel srečo voščit. — Imeli smo res lep go-dovni dan. Bil je član nekega društva (za ime ne vem), ter je imel precej denarja razposoje-nega največ pri drugorodcih. Bil je samec. Zapušča brata Toneta v Rapsev, Colo., in brata Franka v San Franciscu. Počivaj mirno v svobodni zemlji, ker se ti ni izpolnila želja, tla bi počival pri sv. Roku v Prigori-ci. Moje sožalje bratoma, nečakom in drugim sorodnikom. Pred par dnevi je bil pogreb slovenskega mladeniča Johna Svigela, ki se je smrtno ponesrečil z avtomobilom v Alainu-sa, Cal. Par dni se je boril s smrtjo, slednjič ji je pa podlegel v mladosti 21 let. Zapustil je stari še, brate in sestre. Vsem izrekam svoje sožalje. Njegov pogreb je bil veličasten. Udeležila se ga je tudi rodbina Mr. Loka Pamana iz Created Butte, Colo. Vabili so nas 11a okusne postrvi, pa letos žal ne moremo priti. Najlepša hvala za vabilo. V premogovih gre z delom ponavadi. Tudi pri reliefnih delili so zaposleni ljudje po par dni. Prihajajo tudi turisti, tako da je naše mesto precej živahno. Dežja imajo farmerji dovolj, in če ne bo toče, bo zopet dosti fižola. Kadar obrodi, ga prodajajo po poldrugi cent funt, kadar ga pa ni, ga plačujejo po 8 do 10 centov funt. Salonov imamo trideset in seveda povsod plesne dvorane, da "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. r iiiiiitLi; i< iiiiucuiif un; 11 liui 11 uuusxi iuiamttn&tiefileifii!sbi?^ DENARNE POSILJATVE ■ 1 ■1 ! ■ ===^====;S!!= Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ¥ J t 2.75 SMS f MS $11.75 {UN M1M VUO Din. IN Di n. 2M Din. 3M Din. 501 Din. IMS ▼ ITALIJO f Ml .......... Lftr 1M sunt__...... Ur tm $4Mi______________________Ur 5M SSSJI .......... Ur MS* 917C.— .......... Ur m* Ur SttS KER BE CEHE SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE PENE PODVRŽENE SPREMEMBI QOR1 ALI DOLI It laplačllo rečjin neikor kot agoraj ali lirah dovolj ajemo ia bolje bomm a OtearJUa Je. ISPUCOA V AKBKlSUH dousjis II- sl • ••••en* • • J Ml *4us 15 lJi • • • • r »•• • • •••••••ee« kraja leplettlo a dolarjih. 11—» SLOVEMC PUBLISHING GOMPXNY Narod*" , m. i. so lahko zabava staro in mlado. Imamo kino gledališče, vsakovrstne trgovine, med njimi pa seveda tudi dorfti verižnih trgovin. Verižne trgovine nekateri najbolj podpirajo, četudi je v drugih boljše in cenejše blago. Dosti je takih ljudi, ki se nas le takrat spomnijo, da smo poštene slovenske duše, kadar kaj potrebujejo. V prilogi vam pošiljam celoletno naročnino za Mr. Antona Škodo. On ima lepo trgovino s starim in novim pohištvom. Vse prodaja po zmerni ceni. Mr. Skoda se nahaja sedaj v Cameo, kjer lastnje premogovnik, v katerem je zaposlenih več Sloven- cev. Pozdravlja Petra Zgago in ga vabi, naj ga obišče. Imel bo priliko, nasrkati .se grozdne tekočine ter se najesti okusnih breskev in takega sadeža, ki ni ne češplja ne breskev. To svojevrstno sadje je sam cepil Mr. Frank Marolt in raste v njegovem sadovnjaku. Dopisi, ki jih piše naš večni popotnik, Mr. Matija Pogorele, so res zanimivi. On se zelo zanima za naše stare častitljive može in baš zato bo nikdar pozabljen med ameriškimi Slovenci. Žal mi je. ker se nismo lani sestali ž njim v Olemvood Springs, Colo. Zadnjič je bil tu leta 1927, ko je bila stavka T. W. Mi-ličarji so bili baš pred našo hišo postavili strojno puško. V spopadih so bili trije ustrel jeni. Baš sedaj pride mimo Matija. Miličarji so mislili, da ima v svoji baksi bombe ter so ga pozvali na odgovor. To ga je tako ujezilo, da je šel naravnost na postajo in od onega časa ga ni več k nam. No, sedaj pa že lahko pride. Se bomo zares dobro imeli. Tudi Mr. Charlesa Oorupa ni več. Današnji svet pač pije vs»' hujše medicine kot je Trinar-ček. Navzlic temu pa lahko pride, bomo šli zopet krompir peč. Pozdrav! M. J. Bavuk. Peter Zgaga SAMOSTOJNOST FILIPINOV Nedavno je bil objavljen rezultat ljudskega glasovanja na Filipinskem otočju, glasovanja, ki mu je bil namen, da se prebivalstvo izjavi o usta ti. Z ogromno veČino se je prebivalstvo izjavilo za ustavo, kar pomeni, da se bo v kratkem uvedla. Tako je storjen zopet korak dalje v smeri osamosvojitve Filipinov. Presenetljiv razvoj, ki bi bil še pred nedavnim popolnoma nemogoč. Zakaj do najnovejšega časa ni bilo nikdar in nikjer čuti, da bi bila katerakoli država prostovoljno resig-nirala na svojo kolonijo ali ji dala svobodo. Pred nekaj desetletji je prva dala vzgled Velika Britanija, ko je pričela organizirati domin ione. Toda vse doslej so se dominion*! uredili samo v onih kolonijah, ki so se bili naselili z angleškim prebivalstvom; da je ponekod močno zastopan tudi drugorodni živel j, ki izhaja iz neangleških doseljencev iz Evrope, pač ni bistvena razlika. Kjer bivajo samo domačini, tamkaj Angleži doslej še niso nikjer uredili pravega dominiona, niti o Egiptu se ne more kaj »takega trditi, dasi .mu je najbližji po sedanjih odnošajih, kaj šele o Indiji. Vse druge kolonije pa so ostale kratkomalo kolonije. Stvar za sebe so mandatne dežele v arab-sko-židovskem področju Prednje Azije; tu je tudi Anglija že napravila korak dalje ter pokazala, da ji ni več potrebna okorela oblika starega koloni-jalnega razmerja, marveč da morejo ostati njeni interesi zavarovani tudi, ako se samouprava stopnjuje do popolne samostojnosti. Na to pot je prešla sedaj tudi Amerika. Že predlanskim je kongres sklenil, da podeli Filipinom popolno samoupravo, ki postane po desertih letih defini-tivna, ako se obnese, tako da postanejo Filipini potem povsem samostojni. Ni še dovolj ustanovljeno, kako bo bodoče stališče Zedinjenih držav napram Filipinom, kar se tiče vojaških odnosajev, ali ravno v tem je ključ odgovora na vprašanje, kako spraviti podelitev dominioneke samostojnosti otočju v sklad s celotno vojaško m diplomatsko politiko Združenih držav na Tihem oceanu. V tem pa je zapopadena poglavitna važnost Filipinov in s tega vidika se tudi mednarodnopo-litični svet za zadevo najbolj zanima. Na Nizozemskem, pa v Avstraliji in Novi Zelandiji so se osamosvojitve Filipinov precej ustrašili. Zakaj smatrali in razumeli so jo kot resignacijo Amerike na pozicijo v zapad-nih vodah Tihega oceana. Taka resignacija bi pomenila toliko kot prepustitev torišča nadaljnji japonski ekspanziji. Smatra se, da bo Japonska takoj porabila priliko, ki se ji bo nudila, ter skušala razširiti svoj vpliv na Filipine, ko se tu utrdi, pa še dalje na otočje Indonezije, ki hrani zanjo silne zaklade v neizmernih zalogah sirovin itropskega izvora. Nizozemci tedaj smatrajo da hi se z ameriško resignacijo na Filipine silno poslabšal njihov položaj 11a imenovanih kolonijah, saj bi ga čim dalje bolj ogražala japonska ekspanziv-nost. ki bi ji ameriška bariera več ne branila razmaha. Pa tudi Avtralija ter Nova Zelandija, ki imata v- svojih redko poseljenih pokrajinah ogromno rezervo, na katero bi se mogel s pridom naseliti japonski pre-višek prebivalstva, si prav nič ne želita, da bi se z ameriško umaknit vi jo poslabšala pozicija belega moža na Tihem oceanu, tem bolj. ker smatrata, da bi se to poslabšanje posebno tikalo ravno njiju zemlje. Vidi se že iz navedenega, da je ameriška pozicija na Filipinih močno zvezana z mednarodnimi odnošaji na Tihem oceanu, pri čimer niti še nismo omenili razmerja do Kitajske, ki jo je prv o zadel ekspanzivni sunek japonski in ki se je tudi zanašala na ameriško zaslombo. Toda samo ob sebi je umljivo, da za ameriške odločitve interesi imenovanih držav odnosno dominionov niso in ne morejo biti odločilni, marveč da ima pred očmi samo svoje. I11 ako pri tem ni prišla do drugačnih rezultatov, kakor da se more oddaljiti s Filipinov, je to znamenje, da se ji tu ne zdijo za lastno varnost važne pozicije. Stvar je dejansko bolj preprosta, kakor se zdi. Amerika nima in ne more kmeti ekspan-zivnih teženj na zapadnih obalah Tihega oceana. Njeni interesi se izčrpavajo v gospodar-' skih odnosno trgovskih stremljenjih, o katerih pa se ji zdi, da bolj odločajo stvarne gospodarske sile nego politična osvajanja. Saj je rtreba pristaviti, da je to sploh spoznanje, ki se nam kaže pri premotrivanju (Nadaljevanje na 4. strani) VSEM TISTIM ŽENSKAM, ki so stare nad štirideset, petdeset, šestdeset in sedemdeset let, je -namenjeno to moje današnje pisanje. Prav nič se jim ne prilizujem, ampak govorim resnico kot sem jo videl in slišal. S štiridesetimi ali petdesetimi leti začne ženska pravzaprav šele živeti. Kaj bodo šestnajst in sedemnajstletne frklje in petindvajsetletne 1'loskalice! Res je, da so večinoma vs^ že preizkušene v ljubezni, toda izvežbane še niso. Izvežbauost je pa tisto, kar dandanes ve-Ija. Ne 1k>ui rekel, da razcvitajoči se božji stvor ni vreden občudovanja, da so dekleta, ki so se ravnokar telesno razvila, da so taka dekleta od mah. No, o«t muh niso, ampak muhaste so in baš ta muhavost jemlje moškim potrpežljivost in pogum. Xe bom rekel, da uiso njihovi poljubi shi«lki in da niso njihovi objemi prisrčni, toda poljubom iu objemom se pozna nerodnost in pomanjkanje prakse. Starejše ženske imajo pa prakso. Z ljubeznijo je kakor s plavanjem. Mlade zdihujejo, pihajo, se napenjajo in si prizadevajo; pa spusti starejšo pla-vačico v vodo ali v morje zakona oziroma ljubezni, boš videl, s kakšno izurjenostjo iu razumevanjem ti bo rezala valove, četudi je že dvajset ali trideset let vdova in takoreko.-brez moža. Ko govorim o vodi 111 morju, sem se spomnil starega dalmatinskega kapitana, čigar brod je bil med vojno pridi-žan v uewyorskeiu pristanišču. Brod, ki je bil avstrijski, j*1 prevzela ameriška oblast, ka pitan je bil pa navdušen Jugoslovan in je smel iti kamorkoli. samo iz Amerike ne, seveda. Možak je bil pri šestdesetih letih, sivolas, zagorel, postaven in močan. Ko smo se dodobra seznanili, nas je večkrat povabil na čašieo maraskina ali na buteljki« viškega vina. Imel je lepo stanovanje, ženo in služkinjo. Ženi ni bilo niti trideset let; živahna, bujna črnolaska; živa kot iskra, in sam smeh je je bil. Služkinja je bila pa stara in navidez odurna. Po ovinkih smo pa zvedel:, da kapitan posveča več pozornosti stari služkinji nege. svoji mladi in lepi ženi. Ko nam je nekoč maraskiu zlezel v lase, ga je nekdo drzno vprašal, kaj in kako. Mislili smo, da bo vzrojil, pa se je le široko zakrohotal. Segel je v telovnik in položil na mizo dve uri: majhno, ploščato in zlato; drugo pa staro, začrnelo, nikelnasto uro. — Poglejte, — je modroval, — ta je zlata, lepa, nova, toda na njene kazalce, na kolesja, na njen "movement'* se ne morem zanesti. — Ta tukaj je pa nikelna-sta. Že trideset let jo imam noč 111 dan pri sebi. Ni lepa nazunaj; če bi jo človek na cesti videl, bi je mogoče niti ne pobral. Njena zunanjost res ni vredna niti pet centov. Toda pred njenim kolesjem se lahko vsaka druga skrije. Njen "movement" je pa nepre-kosljiv in nenadomestljiv. " G L \A S N A ROD A NEW YORK, WEDNESDAY, JUJ,Y ZL, 1935. - THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S, rA. R. WRIGHT: ALIBI! Policija je Higgsa zelo do sem si domišljala, da je danes bro poznala. Vendar ga to ni motilo, zdelo se je. ko da mu je v zabavo. "Da bi mi le enkrat kaj velikega uspelo, pa bom imel dovolj denarja, da se bom mogel več let pošteno preživljati." je dejal polu u panja. Takih misli se je bil nabral iz raznih knjig. Vedel je, da je draguljar Packe rt on že -tar in ima eno samo mlado prodajalko; vedel je tudi, d.i so dragulji pod steklom na mizi v prodajal niči. Pa je skle nil, da bo preizkusil svoje zna-n je. Najprej je preudarjal, kako bi si priskrU'1 zanesljiv alibi. Zato je odšel v okolico mesta h gospe Bennev v Surrey, (lo-S)Ki Bennev je Že Vee let poznal. Sama je živela v svoji vili in se bavila z rejo kokoši. Prav razveselila se je. Ko je imela delo v kuhinji, da pripravi kosilo, s(. je Higgs u-kvarjal s tem. da je /. obeh stenskih kob-darjev v sobi od trgal datum dotičncga dne. Nato je pogledal, ali je kaj časopisov v sobi. Prav v see mu je bilo, ko ni našel nobenega. Ko je videl, da ni bilo nobenega« znaka vee, kakšen datum je bil tistega dne, je usedel za mizo in pričakoval kosila. Gospa se je vrnila iz kuhinje in ga je vprašala, koliko časa meni ostati pri njej. Iliggs je odvrnil: "Čakajte, da pomislim," j" zamrmral; "jutri je — sreda. Prav zaratia s«* bout moral «» i-peljati." "Jutri je torek," je dejala gospa. "Ne," jo je popravil Vtiggs, "sreda je." "Pa prav dobro vem, da je torek." "Sreda," j«* zatrjeval, "poglejte na koledar!" (ioMpa se je ozrla in se prf*-pričala, da ima 011 prav. Ne-zaupno se je ozrla na drugi koledar. Spet je videla isto. "Čudovito," se je začudila.— "Pa sem bila prepričana, d je danes ponedeljek!" "Kaj hočete," je dejal Higg in se zasmejal. "Izven mest i ste in nobenih ljudi ni v bližini." "Tako je," je pritrdila gospa. "Saj je kar smešno, da ponedeljek. Preneuintio!" Iliggs se je veselo zasmejal. Cez nekaj časa ga je gospa poklicala k čaju. "Ob štirih sem navajena, da pijem čaj." "Veseli me, da veste, koliko je ura," je dejal Iliggs. "Zakaj!" "O — lahko bi bili |»ozabili. kakor ste pozabili na datum!** 44 Kaj takega se mi pač ne ho več pripetilo," mu je zatrdila gospa. Drugo jutro se je liiggs vr nil V mesto. Dopoldne se j«* v-kvarjal - tem, da j«* popravljal svoj »tari samokres. Bilo je približno ob štirih, ho ji* Iliggs vstopil Packer! o-novo prodajalno draguljev. Le prodajalka je bila oiidi, ki se mu je s prijaznim smehljajem približala. "Rad bi," je hladno de j. d Iliggs, "kak zaročni prstan, ki naj bo najlepši in najdražji, kar jih imate." Odprla je stekleni pokrov skrinjice, kjer so bili najdra goeenejši prstani. "Tu >o prstani," je dejala, "ki stanejo po deset do dvajset tisoč dinarjev." 44 Hvala." Higgs je tiagu-baučil čelo. "In zdaj, draga moja, če radi živite, lepo mirno stojte iti se niti ne »»glasite." 1 )ekle ga je začudeno pogledala in se zdrznila, ko je za gledala samokres, ki je bil vanjo namer je n. Zakričala je. Iliggs je brezbrižno odrinil pokrov, segel z roko v skrinjico in potegnil pest prstanov iz nje. Naglo jih je spustil v žep. "(V se še enkrat, oglasite," j<* zamrmral prodajalki, "vam odsekam glavo." Nalahno j«' za ječa la. Iliggs je planil k vratom. Se enkrat je hotela zavpiti, a nato je o-inedlela. Paekerton je naglo pritekel skozi zadešnja vrata, a iliggs je bil že otlnesel pete. Cez nekaj dni je prišel detektiv k Higgsn. Ta -e ni začini i I, saj ga je bil že pričakoval. Detektiv s»- je iiacdel, saj je bil že tolik«»krat pri Higgsn, da je -bil pri lijem ko doma. POLA NEGRI SE SPET 0M02I 44 Kaj želite?" ga je prijazno vprašal Higgs. 44V torek ste pri Packerto-nu ukradli za petdeset tisoč dinarjev draguljev." "V torek, pravite?" "l>a. Približno krog štirih popoldne." 44 V torek ob štirih popoldne/* j«- mirilo od vrnil Higgs, "sem pri iro-.pi« Bennev v Surrey ju v njeni vili lepo dremal." "A!" Detektiv je zamišljeno umolknil. " Kako se imenuje gospa! Bennev! — V Sur-ivvu Higgs je prijazno prikimal. I>«*tektiv je počasi bral t«»1«* novico iz časopisa: "V torek (»opoldne je p»»-gorelii neka vila v Surrevju. ( >ndi je živela gospa Bennev, ki j«* takoj poklicala gasilce, a je bilo že prepozno. Vila j" pogorela do tal." Iliggs se j«' mogel h* za>inc-jati in ponuditi roki, da ga j*' detektiv uklcnil. Filmska igralka Pola Negri se baje pripravlja, da se poroči v četrtič. Tokrat bo nje mož neki vodilni angleški parlamentarec, a za sedaj še noče izdati njegovega imena. Poroka bo v decembru. Dotlej bo Pola Negri odigrala svoje uloge še v treh filmih, na kar se iz Hollv-wooda za stalno preseli v London. Pravi, da bo potem defini-tivno zapustila fiVin. BUDO AR ZA ZLOČINCE ČEBELE SPLAŠILE CELO MESTO Na Aragonski trg v španskem mestu Saragosi se je spustil te dni roj čebel, ki je po neki cenitvi štel najmanj '2 milijona živali. Vse je zbežalo v hiši« in s«* zabarikadiralo vanje. Ker ni kazalo, da se bodo čebelic«1 prostovoljno umaknile, so nastopili gasilci s plinskimi maskami in rokavicami. Sele po večurneiu boju jim je usf>c-lo, da so roj pregnali. V Weatstoneu na Angleškem >o otvorili novo jetnišnico, ki je zbudila v javnosti precej ugovorov. V takšni jetnišnici, jmivijo, j«' naravnost slast biti zločinec, Že na zunaj ne spominja s svojim elegantnim in okusnim slogom, svojimi zidovi iz rdeče o|»eke in belo ku|>olo prav nič na jetnišuiee, kakor si jih običajno predstavljamo. Znotraj ]ia je tudi bolj podobna bogatemu sanatoiiju ali budoar-ju. nego ječi. Za sprejemanje obiskov so jetnikom na razpolago naravnost razkošno opremljene spre-jeiimice. Prva jet niča, ki so jo spravili v to "palačo jetnikov, neka starejša ženska je bila naravnost navdušena nad kopalnimi. oblačilnimi in jedilnimi prostori. Osebje pa jo je spre jelo naravnost slavnostno. TRAGIČEN KONEC BABJEVERNE IGRE ZAROČENCA MLAXSKA ZGODB/ i Z 17. oTOLETJA Spisal: AIJWBAWDBO MANZONI CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo KNGLISU SLOVENE READEB STAN K SAMO $2 Naro&itt ga pri — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 WEST 18th STREET New York City. Znani pariški psihiater prof. Pierre Vacli««t je predaval o modnem zdravljenju s pomočjo hipnoze in lastne domišljije ter omenil kot javno nevarnost različne vedeže. napovedovalce u>od<* ill bistrogledee. Živčno obremenjeni ljudje lahko postanejo žrtev sličnih kvarnih vplivov. Tako je v Marseile-u neka praznoverna igralka zvetlela pri modni prerokinji, da bo za njo usoden neki Italijan z očmi razne barve. Istega dne je odšla igralka v večji družbi na obed v svojo stalno gostilno. Ko se je približal mizi pravkar v službo sprejet italijanski natakar. je ugotovila igralka, da ima mož različne oči: eno je bilo plavo, drugo pa rjavo. Igralka se je zgrozila, poklicala hotelskega ravnatelja in zahtevala. da l»i bil natakar takoj odstranjen in odpuščen iz službe. NaSto se je odigral mučen prizor. Natakar, ki je dolgo bil brez posla, je milo prosil usmiljenja in se skliceval na to, da ima ženo z otroki. Toda igralka je ostala neomajna. Hotelsko vodstvo ni maralo is^gubiti stalnega gosta. Natakar je moral oditi. PRIZOR IZ STAVKE GOZDNIH DELAVCEV NA ZAPADU Začasa štrajka gozdnih delavcev v državi Washington so se vršili resni izgredi. Do najhujših spopadov je prišlo, ko so doapeli člani narodne garde lastnikom žag na pomoč. Na slik i vidite, kako so morali atrajkarji bežati pred dimom plinskih - „ bomb, ki so jih metali vojaki. 40 * ' . Malo po slovesni obljubi je Gertruda postala učiteljica gf^jenk. Zdaj si lahk*o mislite, kako se je moralo teui deklicam goditi pod tako disciplino. Njene nekdanje zaupnice so bile vse oilšle, toda v "njej so ostale žive vse strasti one dobe in na ta ali oui način so jih morale tudi u • četike občutiti iu prenašati. Ko ji je prišlo na pamet, da bo mnogim izmed njih usojeno živeti v svetu, iz katedega je bila ona za vedno Izključena, je občutila proti revicam pravo mržnjo, skoro nekakšno željo maščevanja: imela jih je pod |>eto. ravnala je sirovo z njimi in jih silila, da so se že naprej ]Hikorile za radosti, ki jih bodo nekega dne uživale. Kdor bi jo bil v takih trenutkih slišal, s kakšnim zapovedovalnim ogorčen j<*m je za vsak najmanjši prestopek kričala nanje, Wi bil mi slil, da je to ženska divje in brezobzirne dušev nosti. V drugčauih trenutkih je isto sovraštvo do ^an lost a na, pravil in pokorščine izbruhnilo v napadih prav ua^protucga razpoloženja. T<*daj ni samo prenašala kričečega raz v« seljevanja svojih gojenk, temveč ga je celo podžigala; mešala se je v njih igre ter zanašala va nje še večji nered, udeležvala s je njih razgovorov ter jih tirala daleč preko namenov, s ka terimi so jih bile one začele. Ce je katera izustila besedico o žlobudrali ju matere opatinje, je učiteljica to dolgo oponašala ter napravila )>opolti prizor kakor v ko-t mediji, |>osiiemaIa je obraz te redovnice ali hojo one ter se pri tem pretirano >mejala; toda J>il je smeh, jm> katerem r.i bila nič bolj zadovoljna nego prej. Tako je živela uekaj let. ker riii bilo ne slučaja ne prilike za kaj drugega; tedaj pa je njena nesreča hotela, da se je prilika ponudila. i Med drugimi odlikami in predpravicami, ki so se ji dovolile kot nekakšna odškodnina, da ne more biti opatinja, je bila tudi ta, da je i-mela posebno stanovanje. Tista stran samostana je mejila na hišo, v kateri je stanoval mladenič, zlobnež po poklicu, eilen izmed mnigili, ki -o se v onih časih s svojimi biriči in opirajoč se na zveze z drugimi zlobneži do neke meje lahko posmehoval*! javn: sili in postavam. Naš rokopis ga inumuje Kgidija in ne omenja njegovega rodbinskega inieua. Ta je večkrat videl s svojega okenca, obrnjenega na malo dvorišče tistega stanovanja, kako se Gertruda šeta in v brezdelju postopa >em in tja. in ker ga je nevarnost in brezbožnost podjetja bolj mikala nego plašila, se jo je nekega dne drznil ogovoriti. Nesrečniea je odgovorila. Prvi hip je o)»čutila zadovoljstvo, ki gotovo ni bilo pristno, a bilo je živo. Dosadno praznoto njene duše je -napolnila krepka, neprestana zaposlenost in, skoro bi dejal, mogočno življenje; toda to zadovoljstvo je bilo podobno krop-čilui pijači, ki jo je izna>Ujiva krutost starih narodov nalivala obsojencu, da mu je dajala moči za prenašaaije muk. Obenem so se v njenem obnašanju pokazalo velike spremembe; nenadoma je postala bolj relj mirna, opustila je roganje in godrnjanje, kazala se je celo ljubeznico in priljudno, tako da so se redovnice meti seboj veselile srečnega preobrata, saj niso mogle niti oddale-'-slutiti pravega vzroka in razumeti, da ni bila ta uova čednost nič drugega nego hlimba. ki se je pridružila njonim starim pogreškom. Vendar ta videz in ta, da se tako izrazim, zunanja .pobeljenost nista dolgo trajala, ali vsaj ne z isto neprestanostjo in enakomernostjo. Nekaj časa se je zdelo, da nobena ne sumi kaj posebnega; toda nekega dne, ko se je gospa zaradi Bog ve kakšnih kvant sporekla z neko .sestro služabnico in se je si>ozabila, da je nenavadno grdo ravnala z njo Ln je kar ni hotela izpustiti, je to po dolgem trpljenju in potem ko si je precej časa grizla ustnic, minila končno vsa potrpežljivost in ušlo ji je, da ona nekaj ve in bo že govorila o pravem času in na pravem mestn. Od tega hipa gospa ni imela več miru. A ne dolgo po tem so nekega jutra služabnico zaman pričakovali pri njenih vsakdanjih opravilih; gredo gledat v njeno celico in je ne najdejo, kličejo jo glasno, a ona ne odgovori, iščejo tukaj, iščejo tam, krožijo in brskajo povsod od vrha do tal — ni je nikjer. In Bog ve kakšne domneve bi bile nastale, da niso pri tem iskanju zasledili luknje v vrtnem zidu; to je pri vsej zbudilo misel, da je ondod ušla iz samostana. Iskali so jo dolgo v Monzi in okolici in zlasti v Medi, odkoder je bila doma; pisali so na razne strani, a niso nikdar odnikoder dobili najmanjše vesti o njej. Morda bi bili kaj več izvedeli, da so kje blizu kopali, mesto da so daleč iskali. Po mnogem čudenju, ker si ni nihče rnL-lil, da bi bila kaj takega zmožna, in po mnogih pogovorih so zaključili, da je morala iti daleč, daleč. In ker je neki sestri ušlo: "Gotovo je zbežala na Holandsko/' so v samostanu in zunaj brž rekli in dolgo verjeli, da je res pobegnila tja. Zdi se pa, da gospa ni bila tega mnenja. Ne da bi bila kazala, da tega ne verjame, ali da bi bila pobijala splošno mnenje - »vojimi posebnimi razlogi; če jih je imela, ni gotovo nikdar nihče svojih razlogov tako skrbmi skrival kakor ona iu ničesar se ni tako rada ogibala, kakor da hi znova mešala po t i-ti zgodbi, za nič se ni tako malo brigala, kakor «ta bi dotikala ozadja te skrivnosti. Ali čim manj je o tem govorila, tem Indj je mislila na to. Kolikokrat na dan -e je slika te ženske vrnila v njenega duha. postavila se je tja in se ni hotela zganiti! Kolikokrat si je želela. da bi jo videla pred >ehoj raje živo in resnično, kakor da se ji zmerom vsiljuje v misel, kakor da mola biti podnevi in ponoči v druščini te prazne, strašne, nepremične podobe! Kolikokrat bi bila raje -ILšala njen pravi glas, in naj l»i ji bila grozila s čimerkoli, kakor da hi ji globoko v duševnem ušesu neprestano in fantastično brnel zmerom isti glas in bi morala poslušati besede, ki so se ponavl jale s tak t trdovratno;, t jo in neumorno vztrajnostjo, s kakršno jih živ človek nikdar ne bi mogel ponavljati! Kno leto približno je preteklo po tem dogodku. ko je bila Lucija prestavljena gospe in je imela z njo pogovor, pri katerem smo >-stali > svojo povestjo. Gospa je kopičila vprašanja o don Rodrig>-vem zasledovanju in >e j«* lotevala nekaterih podrobnosti s tako neustraŠeno-tjo, da se je moralo to zdeti več nego novo Luciji, ki si ne bi bila nikoli mislila, da s,, radovednost redov-more sukati krog takih predmetov. Pa tudi sodbe, ki jih j«' ona tr»»sila med vprašanja ali jih je dajala uganiti, niso bile nič manj čudne. Zdelo se je skoro, da se smeje silnemu gnusu, ki ga je Lucija vedno občutila do onega gospoda, in je vpraševala, je li to kaka pošast, da vzbuja toliko strahu; /.tlelo >e je skoro, da bi bila dekletovo upiranje smatrala za nespametno in bedasto, »la ga ni opravičevala prednost, ki jo je Lucija dajala TJenzu. In tudi o tem se je povz]>enjala do vprašanj, ki so vzbujala v deklici osuplost in so ji gonila rdečico v obraz. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so selo smerne. Knjigarna "Glas Naroda" G L "A S N A n '6 D "A " NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 24, 1935. Mož v ognjeni peči »»Roman iz življenjass=»ss= Za "Glas Naroda" priredil: L H. . 63 , — Poglej, — pravi, kdt bi govoril sam s seboj, — Ma-noela piše. Kaj neki hoče T Slugi namigne. Gabriel stopi nazaj. — Ali smem odpreti f — Juan odpre pismo in bere: — Za vranja: — zakolne. — Ta zverina, Raventos! Manoela je pri Editi v samostanu, |>a jo hoče a silo nazaj. In sedaj naj ji jaz pomagam. Kako morem to! Dija mu jasno pogleda v oči. Skozi njegove oči vidi doli v njegovo lahkoniišljeno srce. In takoj razume Mauoeliu krohot ob svojem obisku v Rio. Dija vstane. Stoji tik Kadena, polna ginjenosti, toda s čistim in resnim obrazom. — Pomagaj ji, Juan, — mu pravi. — Ai moreš. Za vzemi se za njo in bo zopet zdrava. Ti si zdravnik, i:\ ga potrebuje. Ti ai edini, ki je more rešiti. Pomagaj ji! — Jaz! — za kliče Juan. Začuden pogled šine če® Dijin obraz, tema zakrije njegovo čelo. Juan težko sede. Pol minute molka mine. Toda Dija in Juan slišita svoji srci ječati. Nato pa Juan dvigne glavo z lačnimi očini. — Ponovi mi, Dija, — ji pravi. — Ne potrebuješ novega premisleka! Tedaj je bilo vendar le? — Natančno tako, Juan. Z rokama seže v zrak, kot bi hotel kaj popisati ali pa uničiti. — Pojdiva, — pravi Juan. — Sprejmbn «e do tvojega voza.... Skozi peterokotno kamnito omaro na facendi Raventos doni tuleči glas starca. Zopet je nekoliko okreval. Samo zavita usta so še o.et vrnila. Sedaj pa ji je pisal, toda ni prejel odgovora. Pisal je zopet, tudi na opatinjo, nobenega odgovora. Tedaj pa prešine vse* njegove ude divja jeza. In to je bilo njegovo zaduje pismo: "Takoimenovani gospodarici v samostanu. Ako va š ostudni zarod moje hčere v teku treh dni ne izpusti iz svojih krempljev in mi je zopet ne pošlje nazaj, vain prisegam, da pridem sam po njo. Toda to za vas ne bo ni kako veselje. Raventos." Na to surovost seveda ni bilo nikakega odgovora. Zvečer tretjega dne je Raventos povabil svoje "ptiče za vislice" na veliko pojedino v staro dvorano v hiši. Njegov oče je iinel v tej dvorani veliko zbirko orožja, ki ga je prinesel s potovanja po Evropi. Na stenah so viseli šlemi in oklepi, sulice, meči in puške. Okoli velike mize sredi dvorane so se zbrale pustolovske postave kot tolpa pomorskih roparjev, v pisanih usnjatih srajcah, z dolgimi lasmi in s ščdtinastimi robatimi obrazi. Na desni strani sede: conte Carrano, baron do Salgueiro, dr. Valniček, njim nasproti pa trije ostali. Na koncu mize sedi gospodar s baronom Rahrlachom. Na mizi so bila samo mrzla jedila, toda v veliki množini in vsakdo si je moral sam postreči. Poglavitna stvar je bila pijača. Pričeli so z vležanim cachacasom, ki je bil močan in svetel kot konjak, zatem pa so pili rdeče vino. Toda ti 44 ptiči za vislice" so še bili »podobni. Med seboj govore samo polglasno in se boječe obnašajo, kot bi bili pod kazenskim redom v hiši. Skozi globoko okno v zidu je prihajal soparni večerni zrak in je močil debele potne kaplje na njihovih čelih. Raventos navzlic svojim poševnim ustnicam prične s svojim« gromkim glasom: — Veste, prijaitelji, za kaj gre. Oni zarod tam gori mi je vkradel mojo hčer. Počasi jo hočejo napraviti blazno. In že dolgo so na tem delu. Svojega otroka pa hočem zopet nazaj, toda zadržujejo ga, in vedi vrag, s kakimi sredstvi. Ker moje prošnje niso prav nič pomagale in na moja pisma niso niti odgovorili, se moram poslužiti sile. Za postave in policijo se ne brigam, jaz saan sem postava. Samostan bomo po vseh pravilih oblegali. Jutri zjutraj gremo na boj. Posekati sem pustil drevesa, ki jih bomo porabili pri prodiranju zidu, ako nam ne odpro vrat. Metalce kamenja, ki vise na steni, vzamemo tudi s seboj, da bomo tem čarovnicam razbili okna in oba ^tara topova v trdnjavskem zidu bom napolnil s smodnikom — naj jim grom bobni v ušesa. Preti nami jih mora biti strah, da se jim bodo tresli udje. Strah — to je najglavnejše! Za nas bo to samo šala. Obesite puške na rame — vsak mora izgledati kot roparski poglavar. Nobenega človeškega življenja ne zahtevamo, samo strah! Toda strah jim mora iti tako v ude, da mi mojo hčer brez dolgega pogajanja izroče. Sedaj razumete in bodite pripravljeni jutri zjutraj! Prime kozarec in ga zvrne v goltanec. Burno odobravanje zadoni kot bi padala toča. To je bilo nekaj za to pustolovsko druhal, velika komedija, ki je bila vredna pustnega torka. Ostali stavijo različne predloge, kako bi bilo mogoče nune pošteno prestrašiti: na zidove bodo naslonili lestve, plezali bodo skozi okna, v sobe bodo metali mrtve mačke in opice, predvsem pa bodo s seboj vzeli lovske pse, ki bodo streljanje iz topov spremljali s svojim lajanjem. Vsi kriče že vse križem. Toda vpitje narašča, ko conte in baron prinese ta velikansko lončeno posodo za bowle. Bila je peklenska mešanica porta, bordeauxa, žganja iz sladkornega trsa, šampanjca in curacao. Pijača ni bila slaba, malo sladka, toda, če je kak tujec popil samo en kozarec, tedaj so mu odpadle noge, pri drugem kozarcu pa je bil prilepljen na stol, ker ni mogel več vstati. _ {Dalje prihodnjič.) THE LARGEST SLOVENE DAILY IN TJ. '8. 1. HUDIČEV OTOK V CALIFORNIA Jeklo, ki mu ne pride do živega nobena pila; ključavnice, ki jih moreta odpreti le dve osebi z dveh oddaljenih točk in le z elektriko; štirideset starejših, preizkušenih paznikov, ki so odbrani in izbrani in oboroženi s samostrelnimi pištolami, puš-kami in mrtvaškimi ragljami (strojnice). Plin za solzen je; električni instrumenti, ki takoj povedo, ali ima jetnik ali obiskovalec skrito orožje, nože; žič-nate ovire; 2 in pol km širok ]ias vode; izvedeniški čolni paznikov in obrežnih stražnikov; brzojavna postaja, ki v 5 minutah prikliče 200 policijskih avtov iz luke v San Frančišku: tako je ameriški stric: Uncle Sam — poskrbel za 211 največjih zločincev sveta, ki so zaprti na 5 ha velikem dtoku Alca- traz, v zalivu San Frančišku, na goli skali. Že sto let je stara ta jetnišnica in je najstarejša, s pečinami obdana jetniška trdnjava sveta. Bolje je zastražena ko zloglasni francoski Hudičev otok. — Celice jetnikov na otoku Alcatrazu so iz take J snovi, ki ji ni nobeno jeklo kos " in tudi okenske rešetke so iz iste snovi. Vrata se sama zapirajo z navori od daleč. Istočasno se odpira po več vrat — po petnajst na enkrat — in če stopajo jetniki iz poslopja v poslopje. je treba za sleherna vrata dve osebi: čuvaja in paznika. Čuvaj vrat premika navor, paznik pritisne na gumb, da se električno zaklenejo vrata. Čuva.j pri vratih in paznik vidita drug drugega le skozi steklo, ki ga niti krogla ne prodere; pogo- ZBIRKA. __zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. ANDEBSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cena ........................ .35 ANDREJ H O KER ....................................................50« BENEŠKA VEDEŽEVALKA _______________________________35r BEMaRAJSKI BISER ...........................................35c BOŽIČNI DAROVI ________________________________________________35e BOJ IN ZMAGA ........................................................SO« CVETIXA BOKOC. RAJSKA ________________________________43c CVETKE (pravljice za stare in mlade)_______________30c ČAROVNICA S STAREGA GRADA __________________25« DEVICA ORLEANSKA ........................................50e DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ____________________40c ELIZABETA. HČI SIBIRSKEGA JETNIKA________35« FRAN BARON TRENK ........................................................35« FRA DIAVOLO .......................................................50« FRIDOL1N ŽOLNA. Spisal Milanski. 72 str......55 HEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA ..................40« JANKO IN METKA (kartonske slike za otrok«) 30« KOREJSKA BRATA (irtiee o misijonarjih v Koreji) --------------------------------------------------------30« KRALJEVIČ IN BERAČ ........................................30« KRVNA OS VETA (povest iz abruških gora* ..... 30« KAJ SE JE MAKARU SANJALO ____________________25« LJL'DEVIT HRASTAH. POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šinit) ................................. 30e MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75« MARON. krščanski deček iz Libanona _______________25« MCSOUNO. ropar Kalabrije __________________________________40« MRTVI GOSTAČ .....................................................35« MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ...............70« MLADIM SRCEM (par krasnih črti« pisatelja Meška) ...................................................... 25c NA RAZLIČNIH POTIH .......................................40« NA INDIJSKIH OTOKIH ____________________________________50« PABERKI IZ ROŽA __________________________________________25« PARIŠKI ZLATAR ______________________________________________35« POŽIGALEC ........................................................25« PRSTI BOŽJI .......................................................30e PRAPREČANOVE ZGODBE ______________________________35« POVODENJ (spisal Krištof Šmil) _______________________30« PIRHI (spisal Krištof Šarit) ______________________________3fe PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO ".................40e IL xv.__________40e PRAŠKI JI DEK ___________________________________________________25« PATRIA (povest iz irske zgodovine)________30« POSLEDNJI MOHIKANEC ..................................30« PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal Levstik. IIM strani. Tnla vez. ......................j._ PRISEGA H KRONSKEGA GLAVARJA .............30 PRVIČ MED INDIJANCI .........................................30 PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIONARJEV ....................................................& PRAVLJICE. Košut nit. II. tvezek. Cena...... .75 PRAVLJICE. H. Mayer. Cena ................ -3t RDEČA IN BELA VRTNICA __________________________30« REVOLCCIJA NA PORTUGALSKEM --------30« RINALDO RINALDINL Cena ...'........... 30 ROBINZON ______________________________________50« ROBINSON (Velika izdaja) .................. .70 SKOZI ŠIRNO INDIJO. Cena ................ SM STRIC TOMOVA KOČA. Cena .............. .50 S ČEŠKI INVALID ____________________________________35« S1STO IN SIESTO (povest «z Abrurev)_____30« SVETA NOTBLRGA ________________________35« STEZOSLEDEC _____________________________________________30« SVETA NOČ (pripovedke) ______________30« TRI INDIJANSKE POVESTI_______________30« TI RKI PRED DCNAJEM _________________________________30« TISOČ IN ENA NOČ (■ slikami; trda vez) L zv. $1.30; II. zv. $1.40; 1IL zv. $1.50 SKUPAJ $3.75 TISOČ IN ENA NOČ. Mala izdaja. Cena ......L— VOLK SPOKORN1K (spisal Franc Mečk«; a slikami) ________________________$1.00 Trda ves....... 1.20 ZABAVNI USTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po---------------------50« ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA___00« ZLATOKOPI (povest iz Alariie)_____________25« ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dete) L del--------40« IL del_____40« ZBRANI SPISI ZA MLADINO (deset povesti, spisal Engelbert Ganrf). v 1 zvezka...... JSt VINSKI BRAT. (V. zv.), Cangi .............. .50 8 POVESTI. (IV. zv.). Cangl ................ JS0 13 POVESTI. (III. xv.), Uangi .............. .50 varjati se moreta le s pomočjo mikrofona, a jetniki ne morejo priti do obeli naenkrat in ju morda pobrti in uiti. — V kaznilnici ne sme biti nobeno drugo orožje ko tisto, ki ga imajo pazniki in ki je natančno prešteto. » se tiste, ki pridejo jetnike obiskat, izvzemši uradnikov in državnikov — takoj preišče poseben električni aparat, ki je pa skrit. Ponekod, kjer stopajo jetniki ali obiskovalci drug za drugim, sta po dva taka aparata skrita. Sleherno orožje, sleherno bodalo, še sleherni žebelj takoj vpliva na elek*rič-ni tok v občutljivem aparatu in koj zabrni zvonček in se zabli-ska lučka in naznani, da ima nekdo orožje ali nekaj kovina-stega pri sebi. Pa bodi, da je še toliko oseb na hodniku, aparat takoj, v trenutku naznani nevarnost. — f'e bi se morda jetniki uprli v jedilnici, kjer imajo nože, vilice, je tudi to onemogočeno. Zakaj na stropu so ovalne, gladke plošče in za njmi so odprtine za plin .za solzen je. E11 sam paznik more z , enim samim gibom gumba ukrotiti vso jetnišnico, ki se more koj napolniti s plinom iti že lovijo jetniki sapo, da one-morejo. Ko zapuščajo jetniki jedilnico, jih spet preiščejo, da odda vsak pravilno svoj pribor. Jetniki imajo prav izvrstno, naravnost gosposko, tečno hrano. Za kosilo, n. pr.: juha, zrezek z omako, fižol, krompir, sir in kava. In večerja: fižol s špe-hom, koruzni kruh, oljnat krompir, sadje, sir in kava. — Obiski so dovoljeni le, če jih odobri pravosodno ministrstvo Združenih držav. Sleherno pismo prepiše prej paznik, pre den ga dobi jetnik. Te pride kak obisk, govorita jetnik in on tako, da sta vsak v posebni sobi, govorita skozi kluknjičavo. za sleherno orodje odporno steklo, ki je vdelano v steno. Celice so po 4 čevlje široke i 11 S čevljev dolge. Na koncu hodnikov so železne palice, tako da so pazniki prav tako zaprti ko jetniki, dokler imajo službo. — V ]>oslopju je dvorana za operacije, za zdravljenje; dalje imajo tudi gledališki oder, klavir in knjižnico. Nobena jetnišnica ni bila še tako zavarovana in tako dobro opremljena z varnostnimi pripravami, kot je Alcatraz. Ne le to, da morejo že v nekaj minutah iz raznih smeri priti oboroženi mornarji vanjo, tudi pazniki sami so najboljši, kar jih premore država Vnela Sama. Sedanji ravnatelj Alcatraz je Johnstone. S svojimi 40 odličnimi pazniki je odgovoren za varnost najhujših zločincev sveta. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 110 west ltth 8TREST new iokk, r. x. plarr* mam za cene voznih lotov, rezervacijo kabin, in pojasnila za potovanje ..................................... SAMOSTOJNOST FILIPINOV (Nadaljevanje z ± strani) Naročite jih pri: knjigarni "glas naroda" 216 West I8thStreet New York, N.Y. mnogih sodobnih mednarodnih gospodarskih odnošajev. Amerik«! ni smatrala za potrebno, da se resno in učinkovito upre japonski ekspanziji na račun Kitajske, kakor se je na tako brutalen način realizirala pred dvema letoma iu se ravnokar zopet nadaljuje. Amerika takrat ni intervenirala in s tem j je priznala, da se na zapadnih obalah Tihega oceana namerava uveljavljati samo gospodarsko, ne pa politično, kar je bil za kitajske nadt zelo bridek nauk. Resignaeija na Filipine je prav za prav samo nadaljevanje natančno iste politike. Oči-vidno smatra Amerika, da se ji (kaže opreti samo na izvestne j obrambne možnosti, ki se ji nu-, dijo s posestjo Panamskeoiirg 3. Hex v Genoa S. Majestic v Cherbourg 10. He tie France v Havre t'««.a Washington v Havre Norma mile v Havre ac. Cliamplain v Havre 27. Europa v Bremen Aijuitania v Cherbourg mednarodnih političnih od no sajili. Ali da si* s sedanjim razvitjem postojanke Japonske na riheni tH-eauu niso |H»slnbšale. o tem ne more biti nikakega dvoma. faroiite se na "GLAS XA RODA", največji slovenski dnevnik • Združenih državah. 2ELEZNIŽKA NESREČA V ARKANSAS Lokomotiva in sedemnajst tov ornih vagonov je začelo goreti, ko se je iztiril tovorni vlak blizu mesta Little Bock v drža vi Arkansas. Pri nesreči je bil a ena oseba ubita, več pa nevarno poškodovanih.