Stntas plačana * gofavtal -» OU Pottt«Mlir Bi BgtfHfc SLOVENEC •adnlitr« . npr»»»« LdabUMfc »piurj*»» 1 Tetefea tt-«-JM4 [eMAna untolu B Ii*. m tn» ([I1,f.o «t Ui. - C«k. rei. Lin* 10(9« U «aro4nlB» ta 1MM , iDMrato. UkUnAa« lutopttTi , oglu« U ItalU* ta tooMsMtvai OP1 S. A., Uilan«. l»kepl«e» •• Erbitterte Kampfe im oslpreussischen Grenzgebiet Kanadischc Angriiie im Raum von Antvverpen im wcsentlichcn zum Scheitern gebracht — Feindliche Angrillgruppen an der Adriatisehen Kiiste zerschlagen — Verstarkter ieindlicher Druck in Sud-Ungarn — Harte Abwehrkampie beiderseits Seroc OKTOBER . 1044 24 TOREK Aus dem Fiihrerhauptquartier, 23. Okt. pjjB. Das Oberkommando der\Vehrmacht ei'bt bekannt: Unsere Truppen brachten durch ue-»enangrilfe und zahen Widerstand die Angrifie der Kanadier im Rauin nbrd-lich und nordostlich Antvverpen im nesentlichen zum Scheitern. Auch die fnglisehen Divisionen. die iistlich II er-togenboseh nini Angriff antraten, lionnten nur vvenig Roden gcwinnen. Im Raum ron Wiirselen halten harte Kampfe in und um Bunkerstellun-ten an. Ostlich Lune vlile und im Raum Ton Bruyeres kain es auch gestern zu heftigen ortlichen Gelechten. Eigene Gegenangrille brachten den stellenvveise Torgedrungenen Feind nach geringen An-langserlolgen raseh wieder zum Stehen. Im Etruskischen Apennin fiihr-ten die Verbiinde der 5. amerikanisehen Armee eine Reihe von AngriSIen, die ab-jteniesen wurden. An der adriatisehen Kiiste s^rschlugen nnsere Divisionen feindliche Angrilfsgruppen, die den gan-len Tag iiber mit vermehrter Wurht ge-pen unsere Stellungen anstiirmten. Nur nordlich Česen a konnte der Feind einen kleinen BriickenkopI iiber den Sari o gewinnen. Kamptfahren der Kriegsmarine versenkten im Golf von Genu a ohne eigene Schaden ein britisehes Schnelllioot u. besrhiidigten ein weiteres schwer. Auf dem Balkan kamptten sich nnsere Truppen, nachdem sie sich tagelang im Raum von Niseh gegon die amlrin-jende feindliche ttbermacht hatten beli aupten konnen, von don gegnerisehen Umlassungsversuchen frei und gewannen Anschluss an unsere Ilauptkralte. In Siid-Ungarn hat sich der Druck des Gegners in Richtung auf die Donau rerstarkt. Deutsche und ungarisclie Truppen sehlugen nordwestlich Szeged wie-derholte bolschowistische Angriiie ab. Die Vernichtung der ostlich Szolnok ringeschlossencn riimiinischen u. sowje-ti-rhe Divisionen geht vveiter. Nach hart-nSckiger, aber vergeblicher Gegenwelir wurden sie in einzetne Gruppen nutge-»plittert. Nordlich Debrecen schnitten unsere Truppen die bis an die obere Tli ci ss vorgedrungenen sowjetischen erbande von ihren riickw»rtigen Ver-bindungen ab und fiigten ihnen hohe Verluste zu. In den Ostbeskiden, wo der Feind westlich des Dukla-Passes vvicder Ogorčeni boji na vzhodnopruskem obmejnem ozemlju Kanadski napadi na področju Anversa so sc v glavnem izjalovili Sovražne napadalne skupine razbite ob jadranski obali — Ojačen sovražni pritisk v južni Madžarski — Hudi obrambni boji ob obeh straneh Seroca erfolglos angrilf, warfen unsere Grena-diero die Bolschewisten aus einer am Vortage verbliebeuen Einhruchsstelle zuriick. In mehrwochigcn harten Gebirgs-kampfen in (ler Ost-Slowakei haben Truppen des lleeres UDd der WafIen-SS grossere Bandengruppcn zersrhlagen und umfangreiche Beute sichergestellt. In der M i 11 e 1 - SI o \v a k e i sinil vveitere Uiiter-nehmungen gegen die durch bolschevvi-stisehe Fallschirmspringer verstiirkten Banden im Gange. Beiderseits Seroc stehen unsere Verbiinde in harten Abwehrkiimpfen gegen die mit starken Kriifteu angreitenden feindlichen Divisionen. Die Schlacht im ostpreussischen Grenzgebiet hat nach Siiden bis in den Raum Augustovv iibergegrillen. Zwischen Sudan en und G o Ida p gelangen den Bolscheivisten tiefore Einbriiche. Nach schweren Strasscnkiimplen ist Goldap in Feindeshand gelallen. Siidlich G um bin-nen unterbrachen unsere Grenadiere im Riicken der vorgedrungenen Sowjets de-ren Nachschubstrassen. Durchbruchsversuche der Bnlschewisten beiderseits Ebenrodo sind blutig geseheitert. In die erbittnrten Kampfe im ostpreussi-schen Grenzgebiet grilfen Schlachtflieger und Flakartillerie der LuftwaIIe erfolg-reich ein, zerschlugen sowjetische _An-gritfsspitzen und vernichteten zahlreiche Panzer. In der siehentiigigen Schlarht in diesem Kampfraum wurden bisher 616 feindliche Panzer abgeschossen oder er-beutet. Angriffe der Bnlschewisten gegen den Briickenkopf Memel blietten erfolglos. Auf der I^andenge der Halbinsel S w o r b e drangten unsere Grenadiere eingebroehenen Feind wieder nach Norden zuriick. Sie wurden dabei wirksam durch das Feuer leichter deutscher See-streitkrafte und Kampffahren unterstiitzt. Im hohen Norden setzte der Feind bei Kolosjoki und an der Eismeer-strasse seine Angriffe unter starken Schlachtfliegereinsati fort. Grenadiere u. Gebiergsjiiger wiegen die sowjetischen Angriffe ab und vereitelten Umfassungs-versuehe des Feindes. Anglo - amerikanisehe Terrorbomher griffen bei gesehlossener Wolkendecke Hannover. Miinster, Braun-s c. h w e i g , Neuss nnd Hamburg und warfen vereinzelt Bomben in West-deutschland. Fiihrerjev glavni stan, 23. oktobra. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil Naše čete so s protinapadi in z žilavim odporom v glavnem izjalovile napade Kanadčanov na področju severno in severnovzhodno od Anversa. Tudi angleške divizije, ki so pričele napadati vzhodno od II c r t o g c n b o s c h a. so le malo napredovale. Na področju pri W U r s e 1 e n u sc nadaljujejo hudi boji v buukerskili postojankah in okrog njih. Vzhodno orl L u n 6 v i 11 a ter pri B r u v e r c s u je prišlo tudi včeraj do silovitih krajevnih spopadov. Z lastnimi protinapadi smo po manjših pričetnih uspehih hitro zopet zaustavili sovražnika, ki je ponekod napredoval. V otruščanskih Apeninih so izvedli oddelki 5. ameriške armado vrsto napadov, ki sino jih zavrnili. 01» jadranski obali so razbile naše divizije sovražne napadalne skupine, ki so ves dan i ojačeno silovitostjo naskakn-vale naše postojanke. Lo severno od C e s c n e se je sovražniku posrečilo dobiti majhno predinnstje preko S a v i j a. Bojni splavi vojne mornarice so potopili v Genovskem zalivn brez lastnih izgub nek britanski hitri čoln, nekega nadaljnjega pa težko poškodovali. Na Balkanu so se naše čete, ki so nn področju pri Niš u vzdržale več dni kljub pritiskajoči sovražni premoči, osvobodilo sovražnih obkoljemlnih poskusov ter se priključile našim glavnim silam. V južni Madžarski se je ojačil na sprotni pritisk v smeri proti Dona v i. Nemške in madžarske čete so odbile se vernozahodno od S z e g e (1 a ponovno boijševiške napade. Uničevanje vzhodno od Szolnoka obkoljenih romunskih in sovjetskih divizij se nadaljuje. Po šilavi, a brezuspešni obrambi smo jih razdrobili v posamezne skupine. Severno od Dehfeczena so odrezale naše čete sovjetskim oddelkom, ki so prodrli do zgornje Tise zvezo z zaledjem ter jim zadale visoko izgube. V vzhodnih B e s k I d i h , kjer je sovražnik zahodno nd dukeljskega prelaza zopet brezuspešno napadel, so vrgli naši grenadirji boljševike iz nekega prejšnjega dno nastalega vdornoga mesta zopet nazaj. V večtedenskih hudih planinskih bojih v vzhodni Slovaški so razbile četo vojske in vojaško SS večje tolovajske skupine ter zavarovalo obsežen plen. V srednji Slovaški se nadaljujejo nastopi proti tolovajem, ki so jih ojačili boljševiški padalci. Ob obeli straneh Seroca bijejo naši oddelki hude obrambne boje s sovražni mi divizijami, ki napadajo z močnimi si-lami. Bitka n,i vihodnopruske m obmejnem ozemlju se je razširila tudi proti jugu vse do okolice A u g u s t o w a. Med S u d a u e u o m in Goldapoiii so se posrečili holjšovikom globlji vdori. Po težkih pouličnih bojih je padel G o I d a p v sovražne roke. Južno od Gumbi nne-n a so odrezali naši grenadirji napredujočim Sovjetom za hrbtom njihove oskrbovalne ceste. Prebijalni poskusi boljševikov ob obeh straneh Ebenrodo sn se krvavo izjalovili. V ogorčeno bojo nn vzhodnopruskem obmejnem ozemlju so uspešno posegli borbeni letalci ter protiletalsko topništvo. Razbili so sovjetske napadalne kline in uničili številne oklepnike. V sedemdnevni bitki na tem bojišču je bilo doslej uničenih ali zaplenjenih 616 oklepnikov. Boljševiški napadi proti memelskc-m u predmestju niso imeli uspeha. Na kopni ožini polotoka S w o r be so potisnili naši grenadirji vdrlega sovražnika zopet nazaj proti severu. Pri tem jih je uspešno podpiral ogenj lahkih nemških pomorskih sil in bojnih splavov. Na V i s o k o m severu jo sovražnik pri Kolosjoki in ob ledeno-morski cesti z močno uporabo borbenih letal še naprej napadal. Grenadirji in planinski lovci so zavrnili sovjetske napade ter preprečili sovražne obkoljovalne poskuse. Angloameriškl strahovalni bombniki so napadli pri popolnoma oblačnem nebu Hannover. Miinster, Brnun-s c h w c i g , N e u s s in H a m h u r g ter vrgli posamično bombe na zahodno Nemčijo. časopisni glasovi o nemški ljudski vojski Berlin 22. okt. Berlinsko nedeljsko časopisje/se obširno bavi z ustanovitvijo nemške ljudske vojske. Pod velikimi naslovi navaja smisel in cilj nemške ljudske vojske. »Ves narod nespravljiv sovražnike, je naslov današnjega uvodnika v listu »Vol-kiseher Beobachter«. ki ga je napisal stotnik Ritter von Scbramm in v katerem je med ostalim napisano: »Nemški vojak ne misli na to, da mu ho nemška ljudska vojska odvzela glavno težo boja, toda on se zaveda pomena velikega števila ter ve, kaj pomeni, ce je lo število v odločilnem trenutku pomnoženo ter ga s tem razbremenjuje v stranskih nalogah, tako da lahko na odločilnih mestih nastopi z osredotočenimi silami. V tem smislu niso pripadniki nemške ljudske vojske samo formalno vojaki, marveč dejansko pomnožujejo nemško oboroženo silo. Sedanji boj pomenja najvišjo in poslednjo obliko ljudske vojske v njenem obsežnem pomenu. Doba vojaškega specializiranja, ki prepušča boj in s tem bodočnost Nemčije samo vojski, je 8 tem dokončno končana. Sovražnik nima sedaj za nespravljivega sovražnika samo vojsko, marveč oborožen narod v vsej njegovi skupnosti. Nemški narod bo postavil vojake nemške ljudske vojske pod isto strogo vojaško disciplino ter jim ukazal prav tako spoštovati mednarodno pravo, kot svojim vojakom. Nemški narod ne bo vodil divje in samo razrušilne, marveč sistematično ljudsko vojno.« »"Deutsche Allgemeine Zeitung« imenuje novo dobo nemškega obrambnega boja, ki je nastopila z ustanovitvijo nemške ljudske vojske, »ljudski boj za Nemčijo in pravico«. Če bi se posrečilo sovražniku, tako piše .Deutsche Allgemeine Zeitung«, prodreti nemško zunanje bojišče, potem bi naletel v vsej Nemčiji na eno samo bojišče. Videl bi poleg sebe, pred seboj in za seboj same odločne borce, čijih število bi bilo tako veliko, da ga 6am nikdar ne bi mogel doseči. Ta ljudski boj bi pokazal sovražniku, da je zda-leka izgubil svojo nadmoč v moštvu in gradivu. »Mi vemo, da ne moremo proizvajati več orožja kot naši nasprotniki, ki črpajo surovine iz ogromnih rezerv sveta,« pripominja list, »toda mi^ bomo ustvarilo drugo orožje, ki bo daleč pred-njačilo sovražnikovemu. Sovražniki Nemčije se borijo za oblast in za tržišča, mi pa za domovino in pravico. Oni hočejo potisniti svet nazaj v 19. stoletje, mi pa hočemo enotnost in svobodo, katere odlaga je narodni socializem.« »Berliner Morgenpost« ugotavlja pod ogromnim naslovom, da je postal ves nemški narod ena sama velika vojska. »Zakon sedanjosti« je: našo svobodo in naše življenje lahko samo sami zavarujemo. List navaja med ostalim tudi madridski časopis »Informationes«, ki je zapisal 20. oktobra 1944 k ustanovitvi nemške ljudske vojske, da ima Nemčija z obrambo domače zemlje, ki jo bo branil ves nemški narod, pravico, staviti svojemu narodu ustrezajoče zahteve. K političnemu prevratu na Madžarskem Z bojišča pri Beogradu Berlin, 23. okt- Velika nemška bojna skupina, o kateri so boljševiki že poročali, da so jo uničili in ki se je, kot je bilo že javljeno, prebila iz področja izliva reke Moi-ave proti zapadu, je_dosegla glavne črte ter se na različnih odsekih postavila v bran- Štiri tedne je poreem navezana sama na sebe in le s podporo nemških letal zadrževala boljševiško ofenzivo, ki so jo vodili sovražniki s 3 strelskimi zbori in 1 motoriziranim zborom proti Beogradu. Vezala je glavnino teh armad ter jim najtrših bojih zadala visoke izgube. Zaradi njenega odpora so se morale sovražne skupine, ki so vdrle v južni del mesta, zopet umakniti in so lahko šele 20. oktobra nadaljevale s svojim napadom na Beograd. Posadka mostišča je pridobila s tem čas, da se je lahko odmaknila na severno obrežje Save. K tej sedaj že zaključeni bitki sporočajo naslednje podrobnosti: Močni deli te bojne skupine, ki se je v težkih bojih prebijala proti zapadu, so pri Mokrem Lugu napadli višinske postojanke, kjer so se na majhnem prostoru utrdile razmeroma velike sovjetske sile. Sovražniku ni pokazala svojega namena ter je nenadoma z močnim sunkom prodrla sovjetske zaporne postojanke južno od Donave. Bojna skupina je "uničila glavnino dveh sovjetskih polkov, prekoračila v težki borbi železniško progo ter je v najboljši disciplini in l>o z nezlomljivim bojnim duhom skoro neovirano od sovražnika šla ob Savi, dokler se ni združila pri mostišču ob Šabacu s tamkajšnjimi nemškimi edinicami- Bojna skupina je privedla s seboj tudi večino svojega težkega orožja in vozil. Gorski lovci, lovci in oklepniki grenadirji te bojne skupine so s tem preprečili sovjetski operativni načrt. Njihove izgube ne znašajo več kot Budimpešta, 22. oktobra. Madžarska agencija MTI objavlja k političnemu prevratu, ki je bil izvršen pretekle dni na Madžarskem, k odstopu državnega upravitelja von Horthyja ter k novi madžarski vladi Szalasija s pristojnega madžarskega mesta še naslednje podrobnosti: Ko so razširili v nedeljo, 15. oktobra opoldne preko madžarskega radia v imenu državnega upravitelja pro-klamacijo, ki ie pomenila izdajo nad Nemčijo in kapitulacijo Madžarske pred boljševizmom, je pričela narodna opozicija s takojšnjimi protiukrepi. Od tega trenutka dalje je bila trdno odločena, pod vsemi okolnost-mi in z vsemi sredstvi preprečiti izvedbo izdaje ter nadomestiti to izdajalsko vlado z novo ljudsko vlado. Odločno stališče narodne opozicije je povzročilo v taboru državnega upravitelja in njegove izdajalske klike kmalu močno negotovost. Zaradi naraščajočega pritiska opozicije jc bil Eoložaj državnega npravitelja vedno olj nevzdržen, posebno ker je bilo medtem vedno bolj jasno, da sc je glavnina madžarskega naroda odvrnila od izdajalskega obnašanja madžarskega državnega vodstva. Pod tem pritiskom je hotel državni upravitelj v zgodnjih jutranjih urah 16. oktobra odstopiti. On osebno se je hotel umakniti popolnoma v privatno življenje ter se nastaniti nekje izven Madžarske. Zaradi tega je po ministrskem predsedniku I.akatosu sporočil nemškemu poslaniku, da se postavlja pod varstvo nemške vlade ter prosi, da se sme s svojo rodbino preseliti v Nemčijo. Nemška vlada je ugodila tej želji. Istočasno je dal general Lakatos odgovarjajoča povelja policiji in vojski, da bi preprečil krvoprelitje. Še isti dan je odstavil državni upravitelj Lakatosovo vlado, poveril sestavo nove vlade voditelju stranke puščičnstih križev Szalasiju ter podpisal listino o svojem odstopu, s katero se je istočasno odrekel vsem pravicam državnega upravitelja. Medtem je gospod von IIorthy zapustil s Svojo rodbino v spremstvu generalnega poročnika Vattaya, dosedanjega šefa vojaške pisarne, ter generalnega majorja Brunssika v posebnem letalu Budimpešto ter sc podal v Nemčijo. Majhna izdajalska klika, ki je hotela z brezpogojno kapitulacijo vreči Madžarsko v boljševiški prepad, se ni upala niti poskusiti preprečiti prevrat. To je aokaz, na kako šibkih nogah je stala ta izda jalska klika • in kako močne so bile narodne sile Ma-džrske, ki so takoj imele za seboj ves madžarski narod. Moskovski razgovori zaključeni Stalinov načrt je boljševizacija Evrope Berlin, 21. okt. V soboto zjutraj so izdali o sestanku med Churchillom in Stalinom uradni komunike, iz katerega jc jasno razviden načrt, izročiti Evropo boljševizmu, uničiti Nemčijo ter za-sužniti nemški narod. Dovolj značilno je, da tso ob pričetku komunikeja ponovno potrdili uničevalno voljo, kot je bila izrečena tudi na konferencah v Teheranu in (Juobccu. Iz komunikeja je razvidno, da ni bil Stalin pripravljen dati koncesije niti v eni odločilni točki- Objava ne vsebuje niti besede o samostojnosti Bolgarije, Romunije ali Grčije, prav tako ni niti govora o Baltskih državah in Finski. Churchill je torej že vnaprej odobril politiko Kremlja v teh deželah. Predvsem pa so v Moskvi ponovno izdali angleške zaveznike Poljake. Ni prišlo do sporazuma med londonskimi begunskimi Poljaki in jioljskimi Sovjeti ii LubVina. Objava govori le o »napredovanju glede rešitve poljskega vprašanja« o »zmanjšanju sporov« ter o »razčiščenju gotovih nesporazumov«, vendar ugotavlja, d« bodo morali o važnih točkah še midalje razpravljati- S tem je postavila britanska vlada svojo izdajo na raven notranjepolitičnega spora ter naprtila ministrskemu predsedniku poljske begunske vlade v Londonu Mikolajczyku odgovornost za nadaljnji razvoj, ki bo verjetno dovedel !e do končne kapitulacije londonskih emigrantov pred lublin-skimi Sovjeti. Stockholm, 23. oklobra. Uradni sovjetski list »Pravda« podaja bilanro moskovske konference ter ugotavlja, da pomeni »nov korak naprej v razvoju auglo-sovjetskega sodelovanja«. Značilno je, da »Pravda« izrecno poudarja, da so imeli prav oni, ki so smatrali anglo-sovjetsko sodelovanje ojačeno s pomočjo Združenih držav kot »temeljni kamen ne lo boja proli Nemčiji, marveč tudi bodočega miru v Evropi.« To potrjuje nemško tezo, da so Angloamerikanci izročili Evropo boljševizmu, kar po teheranski konferenci ni bilo več dvomljivo. Članek »Pravde« je odkrita izpoved sovjetskega imperializma, ki se popolnoma zaveda, da je nadvladal 'angloameriško politiko v Evropi. Z zadovoljstvom ugotavlja »Pravda r, da so v poljskem vprašanju močno napredovali. V čem obstojajo ta napredovanja. ni nobenega dvoma. Anglija in Veleposlanik von Bergen umrl Berlin 21. 10. Veleposlanik v p. von Bergen jo umrl 7. oktobra v \Viesbadenu. Von Bergen, ki je liiUrojen 30. oktobra 1873 v Bangkoku (Tajska), je stopil v službo zunanjega ministrstva leta 18S»5< Od leta 1919. do njegove upokojitve v septembru leta 1913. je bil kot poslanik m kasneje kot veleposlanik zastopnik Nemčije pri Vatikanu. Delno sovjetsko priznanje Stockholm. 23. okt. Po nekem poročilu radia Moskva je izrekel predsednik sovjetskih delavskih združenj in zastopnik Sovjetske zveze na mednarodnem kongresu delavskih združonj v lilack-poolu, Kuzneoov, značilno priznanje glede ogromnih sovjetskih izgub na vzhodnem bojišču. Po tem priznanju je zahteval Stalinov način, brezobzirno pošiljati v smrt velike množice sovjetskih čel, v treh letih 7 milijonov vojakov. Nadalje so izgubili boljševiki jk> izjavah tega sovjetskega zastopnika še 70.000 oklepnikov, 60 tisoč letal in 90 tisoč topov. Četudi Ruznecov gotovo ni povedal popolne resnice, je razvidno žo iz njegovega delnega priznanja, kako grozovite krvne žrtve in koliko gradiva terjajo sovjetski množični napadi. Čungking javlja padec Kweipinga šanghaj. 23. okt. Vrhovno poveljstvo čungkinško armade sporoča, da <»o čung-kinške četo izgubile mesto Kweiping na jugovzhodu provinre Kvangsi. Japonsko bombardiranje je povzročilo težko izgube. Ostanki kitajskih čet so potem, ko jim jo pošlo strelivo, padli v boju iz bližine na cestah Kvveipinga Stalinov pozdrav namesto živil Bern, 23. oktobra. Po nekem poročilu lista »Corriere de Geneve« iz Storkholma je sovjeteka vlada Fincem sicer dovolila zunanjo trgovino s Švedsko, istočasno pa je prepovedala uvoz živil in teksli-lij iz Švedsko, tako da švedska pomoč za Finsko ne more biti izvedena - predvidenem obsegu. Kot vzrok navijajo, da hoče Moskva najprej videli, v koliki meri izpolnjuje Finska pogoje premirja. V tolažilo za izostalo življenjske potrebščino je poslal Stalin častnemu predsedniku novo ustanovljenega društva M'insko-Sovjetska zveza«, Praskiviju v Helsinkih telegram, v kalerem se mu zahvaljuje za njegove izraze vdanosti ter Izraža upanje, dn bodo nastali med A>vjrtsko zvezo in Kins»ko prijateljski odnošnji. Toda najprej naj pogine FinsKa \s!ed lakote. Nezadovoljstvo z De Gaullom Ženeva, 21. oktobra. Britanski tednik »Econoinist« nasprotuje obtožbam, ki jih je naslovil de Gaulle v svojem poslednjem govoru na Angloamerikanre zaradi pomanjkljive pomoči Franciji. List očita de Gaullu, da je šel s svojimi obtožbami predaleč. S svojimi namigavanji, da je sebičnost zaveznikov kriva sedanjih gospodarskih težkoč Francije, >je • v zmoti«. »Econoinist« k temu grozeče piipo-minja, da se mora do Gaulle zavedati, da bo s takšnimi obtožbami izgubil naklonjenost Anglcm"' Min"""-. Kratka poročila Amsterdam. Ministrski predsednik poljske begunske vlade Mikolajczyk se je vrnil iz Moskve v London. Zunanji minister Eden še ni prispel v London. Kakor javlja angleška poročevalska služba, domnevajo, da še vedno vodi razgovore o stvareh, o katerih se najlaže osebno pomeni. Ženeva. Kaže, da še nadalje velja prepoved, ki jo je izrekel Churchill verjetno na žeijo Sovjetske zveze, da ee namreč, grški kralj ne fime prej vrnitd v deželo, dokler tega ne bi odobrilo ljudsko glasovanje. Na vsak način je grški kralj Jurij ponovno izjavil, da se ne bo prej vrnil v Grčijo, dokler- mu tega ne bo omogočilo ljudsko glasovanje. V ostalem je pozval grški narod, naj nadaljuje z bojem. Ženeva. Po poročilih švicarskih listov »delujejo« v okolici Pariza komunistične tolpe, ki ustavljajo, preiskujejo in ropajo potnike. Budimpešta. Po vladni odredbi so pritegnjeni k vojaški delovni službi vsi Žid je moškega spola v starosti od 16 do 60 let. Bern. »United Press« javlja iz Moskve, da se je podal ameriški velepo-tlsnik v Kremlju po zaključku moskovske konference na pot v Združeno države. Odšel je nu poročanje v \Vashington ter se bo vrnil nazaj v Moskvo verjetno šele po predsedniških volitvah 7. novembra. Združene države sta žrtvovali Poljsko. Četudi so poskušali na moskovski konferenci odslraniti spor med -obenn strankama, bo Moskva že skrbel«, da bodo sovjetski Poljaki tudi nadalje obdržali vodstvo ter da ne bodo popustili v svojih zahtevah, dokler se ne bo londonska begunska vlada brezpogojno podvrgla moskovskemu diktatu. Izvajanja lista »Pravde* je še podčrtal moskovski list »Izvestja«. Tu je še bolj vidno, da jo bila Poljska cena za anglo-sovjetsko sodelovanje. Tudi »Iz-vestjn« izražajo upanje, ,da bo poljsko vprašanje v bližnji bodočnosti zadovoljivo rešeno. »Zadovoljivo« naravno v smislu Kremlja. Silni boji na Filipinih Tokio 21. 10. Na Filipinih eo zadali Japonoi sovražniku, ki je izvedel v petek nadaljnja izkrcanja in 6edaj napreduje v severovzhodnem delu otoka Leyte, težke izgube. Japonska posadka na otoku je prodrla v protinapadu globoko v sovražna izkrcevališča. V petek so izvedle japonske čete silne nočne napade ter zadale sovražnim četam nadaljnje hude izgubo. Na tem področju so se izkrcali deli ameriškega mornariškega zbora. Japonsko letalstvo je potopilo ali poškodovalo doslej šest sovražnih vojnih ladij, ki so vdrle v vodovje otoka Leyte. Med temi ladjami sta dve letalonosilki in dve bojni ladji. V petek eo japonski bombniki v polno zadeli neko sovražno prevozno ladjo, kii je bila natovorjona s četami in vojnim gradivom. Istega dne so uničili silni letalski napadi dve nadaljnji sovražni letalonosilki v vodovju vzhodno od Samarja. Dne 19. oktobra so sestrelili na področju Filipinov 37 sovražnih letal. Tokio. Kakor javlja list »Yomiuri llo-chi«, računajo na Japonskem, da bo izvedel nasprotnik razen 6vojega sedanjega invazijskega poskusa na Filipinskem otoku Leyte še drugo ali celo tretje izkrcanje na Filipinih. Sovražnik namreč zbira na področju Nove Gvineje nadaljnje sile. Za Poljsko - Balkan Nov konflikt med Londonom in Moskvo Položaj na bojiščih Berlin, 22. okt. »Deutsche Adria-Zeitung« poroča iz Berlina: Do sedaj najdaljši sestanek med Stalinom in Churchillom, ki je trajal od 8. do 18. oktobra, se je končal s čudovito pičlim uspehom. Redkobesedno moskovsko uradno poročilo predvsem potrjuje mnenje, da so bila politična vprašanja v prvi vrsti vzrok Churchillovega potovanja k Stalinu. Iz besedila posnemamo, da je tvorilo poljsko vprašanje jedro razgovorov. Toda ravno ta pogajanja so bila prekinjena brez uspeha. Gotovo je samo eno, da vodja londonskih begunskih Poljakov Mikolaj_czyk ni mogel uveljaviti svojega stulišča proti lublinskim Poliakpm. ki jih podpira Moskva. Prav aobro je moral biti poučen judovsko-anglofilski list »Goete-borger Handels- u. Schiffahrtszeitung«, ko je napisal, da Stalin na vsak način vztraja, da mora imeti bodoča Poljska boljševiško vlado. Ce danes angleški tisk enoglasno zvraea odgovornost za nadaljnji poljski razvoj na begunske Poljake, potem je jasno, da je Churchill v Moskvi dokončno pristal na rešitev poljskega vprašanja v moskovskem smislu. Potrdilo tega jc dejstvo, da je že prispel zastopnik sovjetskega lublin-skega poljskega komiteja v London. Štefan Wilanowski je znan kot oster nasprotnik londonskih begunskih Poljakov. Je podpredsednik vseslovan-skega komiteja, ki ga je osnovala Moskva. Londonski begunski Poljaki vedo, da jim je ura odbila. Uradno poročilo nadalje pravi, da je bil dosežen sporazum o pogojih za bolgarsko premirje. Spominjamo se še, tla so Angloamerikanci svoj čas že postavili take pogoje v Kairu. Takrat pa je Moskva napovedala vojno Sofiji in preprečila bolgarsko - anglosaška pogajanja v Kairu. Sedaj ima Moskva vodstvo tudi v bolgarskem vprašanju in Churchill sc je moral zadovoljiti s tem, da je na to pristal. Zanimiva je tudi formulacija, da sta sc Anglija in Sovjetska zveza sporazumeli, da bosta vodili v Jugoslaviji -vskupno politiko«. »Rešitev notranjih jugoslovanskih težav« naj bi bila dosežena z »unijo med kraljevsko jugoslovansko vlado in Titovim gibanjem.« Po poljskem precedencnem primeru naznanjajo torej tukaj bodoči k.onflikt. Bodočnost nas bo kmalu poučila o angleški kapitulaciji pred Moskvo na vseh teh področjih. Roosevelt brez krinke Ženeva, 28. okt. Roosevelt je izjavil v nekem govoru pred »Foreign Policy As-sociationc k vprašanjem ameriške zunanje politike, da so si zavezniki povsem edini, da z nemško vlado nočejo razpravljati. Svetovni mir pa v ostalem ni mogoč, če ne bi Združene države pripomogle k dosegi miru. Nemčija se danes bori za vsako ped zemlje. Ameriški narod jo moral v preteklih letih preživeti krizo velikih debat. Kazalo je, kot da bi se Združeno države lahko zedinilo z Nemčijo. Toda one so to odklonile. Prav tako bi lahko sklenilo Združene države kompromis z Japonsko ter bi tako lahko dosegle gotove postojanke v Aziji. Toda tudi-to so odklonile. Severnoameriški narod je dosegel v poslednjem času »moralno, politično, gospodarsko in vojaško moč«. In s to močjo je prišla odgovornost in priložnost »prevzeti vodstvo narodov«. Po vojni se bodo znašli štirje zavezniki v vše večji in težji nalogi«, namreč v zavarovanju miru. Svet zaveznikov mora posedovati potrebno moč, da lahko hitro in odločilno dela za ohranitev miru in če je potrebno tudi s siio. Zaključno je Roosevelt še enkrat omenil, kako bodo postopali z Nemčijo v primeru zavezniške zmage ter je poudaril, da zavezniki ne bodo dopustili Nemčiji nobene možnosti, da bi še kdaj lahko prišla do vojaške moči. Nemške osebnosti bodo strogo kaznovali in potrebno je, da si Nemci »odslužijo povratek v skupnost redoljubnih narodov*. Berlin, 23. okt. Diplomatski dopisnik DNB-ja Dr. Horn piše k Rooseveltovemu govoru: Govoi* .ie kljub zunanjepolitični vsebini izrazit volilni govor in je zato v prvi vrsti namenjen za notranjepolitično uporabo. Toda vsebuje nekaj omembne vrednih priznanj, ki so jih tudi v Berlinu z zanimanjem zabeležili. Da odklanjajo zavezniki vsako razpravljanje z Nemčijo, to se pravi, da zahtevajo brezpogojno kapitulacijo, ni nič novega. Roosevelt tudi potrjuje, da hočejo nemškemu narodu zlomiti hrbtenico. Njegova trditev, da nemški narod ne bo zasužnjen, da pa si mora odslužiti povratek v skupnost tako zvanih miroljubnih narodov in da bo strogo kaznovano le nemško vodstvo, je samo zakasnel in vse preveč prozoren poskus, da bi z njim prikrili javno razglašene uničevalne načrte. To je samo poskus, da bi ujeli narod na linianice, poskus, na katerega je nemški narod že odgovoril. Brezpogojni odpor, ki ga postavlja nemški narod nasproti uničevalni volji svojih sovražnikov, govori za pravilnost Rooseveltove napovedi, da bo stala pot v Berlin potoke krvi. Svojim volivcem pa je hotel Roosevelt olepšati le krvne žrtve z izjavo, da jim je dana s tem edinstvena možnost, da prevzamejo vodstvo svetovne politike. Končno je odvzel Roosevelt krinko: njegov cilj je svetovno gospodarstvo in vsled tega je tudi odklonil vsakršen sporazum z Nemčijo in Japonsko. Ze dolgo znano dejstvo, da se je predsednik Združenih držav z vsemi silami zavzemal za vojno, je danes sam potrdil. S tem je izrečena obsoiba politike moža, ki hoče tudi v povojni dobi s silo I izvesti svoje gospodovalne načrte. Naraščajoča zaskrbljenost v Španiji Lizbona. 21. oktobra. Boljševiki z naraščajočo aktivnostjo rovarijo proti Francu in Salazarju. Portugalski in španski boljševiki agitirajo sedaj predvsem s krilatico, da mora biti do 25. obletnice moskovske revolucije dosežena odločilna zmaga v Španiji in na Portugalskem, Boji ob francoski meji so še bolj pod-netili rovarjenje v notranjosti Španije in Portugalske. Portugalski komunisti so izjavili,^ da so pripravljeni podpreti špansko državljansko vojsko ter jo po možnosti presaditi tudi na Portugalsko. Zalo v Španiji z veliko zaskrbljenostjo zasledujejo delovanje sovjetskih elementov na oni strani ?"«neo.=ko-španske Berlin, 23. okt. K položaju na bojiščih piše vojaški sodelavec D(NB-ja dr. Mas Kruli: Do konca preteklega tedna se An-gloamerikancem ni posrečilo, da bi dali težkim in zanje tako izgub polnim jesenskim bitkam pomen vele-ofenzive. Vsi njihovi napori se razpršijo dnevno v vrsto krajevno ločenih posameznih akcij. Tu' in tam zasedejo par kilometrov, toda to zdaleka ni to, kar so pričakovati morali, če so računali na svoje izgube ter upoštevali, da se je ugodna vremenska doba jeseni že skoraj končala ter da bodo Nemci koristno izrabili bližajočo se novembrsko meglo, da bodo medtem zbrali ogromne sile, ki hodo prešle iz defenzivnega v ofenzivno stanje. Na južnem odseku so se izčrpali sovražni sunki v počasnem napredovanju skozi doline Vogezov, torej mimo močnejših nemških utrjenih postojank. Sovražnik doživlja vedno znova poraze ter naraščanje nemške bojne moči, kot na primer severno od LuNemburga, kjer so sovražnikove tipajoče bojne skupine odbile že nemške predstraže ter jih pognale nazaj preko Mosele. Z zased-ix> Aachena so dobili Amerikanci samo kadeč kup razvalin, toda zgubili so medtem toliko časa, da stojijo sedaj vzhodno od mesta pred novo nemško obrambno črto, k jer mora jo zopet vsak korak napredovanja plačati s potoki krvi. Velik krvni davek morajo nadalje plačevati tudi Kanadci, ki 6e trudijo, da bi z zasedbo izliva reke Schelde dosegli prost dovoz v luko Anvers, kar pa izgleda, da se jim za enkrat še ne bo posrečilo. Toda tudi s tem si ne bi pridobili odločilne strateške točke, marveč bi imeli v najboljšem slučaju le luko, ki je v bližini bojišča. Tudi na vzhodu iščejo nasprotniki zaman kakSnega znaka, ki bi kazal na skorajšnji nemški zlom, kot so to izjavljali. Predaja Beograda je brez-dvomno boleča izguba za nemško vojno vodstvo. Toda s tem še zdaleka niso okrnili obzidja trdnjave Nemčije. Nemška posadka je pognala v zrak velik most preko Save, se umaknila proti severu ter nudi v kolenu Save in Donave, torej v neposredni bližini, ogorčen odpor. Tako je težišče združene ofenzive še nadalje na madžarskem področju in okrog vzhodne Pru-sije. Utrjena cona najvzhodnejše nemške province zadržuje nndmočne materialne in človeške napore Sovjetov. V ospredju so bile v petek zopet oklepniške sile, ki so na nekem mestu, namreč nn severnem robu Rominter Hei-de, dosegle globlji vdor. Vendar so morali plačati Sovjeti pridobitev tega ozemlja -i izgubo skoraj 501) oklepnikov, ki so jih izgubili samo na področju med Sudauenom in Schirwind-tom. Ker pa dovajajo z obeh strani nove rezerve, še ni možno govoriti _o višku bitke. Sovražni glavni sunek je usmerjen sedaj proti cestam iz Golda-pa v Gumbinnen. Na področju severno od Varšave so izvedli Sovjeti šibkejši sunek. To pa verjetno zaradi premeščanja in izpolnjevanja svojih oddelkov, ki so utrpeli visoke izgube tukaj ter pri fc/ydtkau. S svojimi sunki severno in južno od Varšave hočejo obkoliti razvaline milijonskega mesta, ki so ga tedne zaman napadali. Če nadaljujejo Sovjeti z napadi na Karpatske prelaze, hočejo s tem motiti nemške odmikalne premike v Karpatskem loku in to na njihovem severnem delu. Tu so Honvedi z močnimi ofenzivnimi sunki doprinesli k utrditvi položaja. Zaradi menjajočega se dežja in snega, zahtevajo ti gijrski boji od čet velikih naporov. Izid bojev na bojiščih pri Velikem Varadinu in Debreczenu je ključ za razvoj strateških poti celotnega jugovzhodnega bojišča. Z obeh strani dova-žajo vedno nove rezerve. Severno od Debreczena sovražnik nadalje močno pritiska proti severu in severozapadu. Nasprotno pa so Nemci z bočnim protisunkom, ki so ga izvedli iz Szolnoka. proti Metoetiiru proti vzhodu, zasedli ozemlje. Severno od Szolnoka pa so zožili madžarski oddelki sovražno mostišče oh Tisi. Tako se je ob koncu tedna pokazala tudi na tem bojišču konsolidacija nemških sil, ki kaže na močnejšo napadalno pobudo. \ Stockholm. Kakor poroča »Afton Tidningen« po nekem poročilu iz Londona, so ugotovili vojni dopisniki, da je Aachen močno zmanjšal optimizem v Londonu. Poročevalec John Hali je izjavil, da ni nobenih znakov, ki bi kazali, da obstojajo v nemškem narodu spori, na katere so zavezniki upali. Po svojih opazovanjih je prišel le do zaključka, na v Nemčiji ni »proti-nacistov«. Stockholm. Kakor poroča londonski dopisnik lista »Afton Bladet«, je postalo »pozabljeno atlantsko bojišče«, namreč nemška odporna gnezda pri St Nazairu, Lorientu in Bordeauxu, za zaveznike vedno resnejši problem. Približno 60 do 70 tisoč nemških vojakov se tam za utrjenimi betonskimi braniki še nadalje drži ter so odločeni, da dobesedno izpolnijo dano povelje, vzdržati do poslednjega moža. Ti Nemci napravijo večkrat izpade v okolico. Neka tnkn skupina je prodrla' pred nedavnim 100 km globoko v deželo. Primorske Črne bukve meje, kjer zbirajo sedaj boljševiki svoje sile ter hočejo tudi sestaviti neko novo vlado. Vedno bolj jasno postaja, da de Gaulle ne more več obvladali položaja na jugu Francije. Tudi madridski večerni list »Madrid« je tega mnenja ter piše, da francoske oblasti praktično nimajo nobene možnosti, da bi posegle v te razmere, ker so prešibko ali pa ker jih sploh ni. Londonski »Times« prinaša neko poročilo iz južne Francije, ki pravi, da je južnofrancosko področje j>opolnoma odrezano orl osrednje vlade v Parizu Vsa južna Fr."" ija je prišla pod nadzorstvo odporniških skupin, med katerimi je več tisoč sovjetskih Špancev. 5Črne bukve« dolenjskega in notranjskega kmeta pozna danes že vsak Slovenec, razen onih. ki so si zatisnili oči in ušesa ter nočejo slišati in^razumeti krika zemlje, ki je pila nedoMo kri tolikih svojih sinov. Najtežje je človeku zaradi uničenja naših najboljših. Prišel bo zopet mir, popravila in na novo sezidala se bodo poslopja i,n hiše, uredila pota. Zopet bo mirno teklo življenje svojo pot, a onih, ki so nekoč tod hodili, ne bo več. Kajno-a roka jo segla po njih in jim vzela življenje. Tudi na Primorskem bodo tiskane obširne »Črne bukve«, ko bodo zbrani si podatki. Mnogo imen, poročil, podrobnosti in podatkov so objavili že časopisi. V zadnjem času je »Slovenec« večkrat našteval žrtve po Tolminskem in po Banjški planoti. Danes naj sledi žalosteu prispevek za »Črne bukve« iz reške pokrajine. Posnemamo ga po »Straži ob Jadranu« 7. dne 11. okt.: Trnovo: osebnih žrtev (53, požgano 80 posestnikom (vasi Podštenje, Merače). Knežak: osebnih žrtev 12, požgano 7 posestnikom, Zagorje: osebnih žrtev 7, požgano 40 posestnikom (Rateževo brdo, Kilovče). Prem: osebnih žrtev 16, požgano 45 posestnikom. Jelšane: osebnih žrtev 302, požgano v Lipi 85 posestnikom, v Sušaku 24 posestnikom, v Liscu 32 posestnikom, v Novih Kračanih 6 posestnikom. Podgraje: osebnih žrtev 7, požgano Borcu Martiniku v slovo II' Vrenje med sosedi USA Madrid 22. 10. Kakor poroča agencija Reuter, je začasni državni predsednik Poncos v soboto po 13 urni revoluciji v Guatemali ponudil revolucionarjem, ki jih vodijo mladi častniki in vojaki, »brez-(»ogojno kapitulacijo«.. Revolucija je izbruhnila, ko so mladi častniki v barakah častne straže, 500 metrov od predsedniške palače, ubili svojega poveljnika generala Frederika Gora d o. Po uiicah glavnega mesta so divjali ves petek silni boji. Uporniki so bombardirali tudi trdnjavi San Jose in Mata-rnore, ki obvladata mesto, ter nato napadli predsedniško palačo. Ko so grozili, da bodo pognkli palačo v zrak, je kapituliral državni predsednik Ponces s svojo vlado. Kakor javlja agencija EFE k revoluciji v Hondurasu, ie prodrlo približno 5000 Hondurancev. ki so doslej živeli v izgnanstvu v Salvadorju, Guatemali in Ni-caragui, preko meje. dn bi vrgli državnega predsednika generala Tiburcio Čari asa, ki vlada že enajst let. Državni predeodnik San Salvador.ja Menendez je podal v sobolo narodni skupščini 6vojo denuisijo. Za začasnega predsednika je določil Osmina Aguirro Sali- i dasa, ki mu je bila tudi poverjena se-' 6tavn nove viade. Stockholm. Kurirski letalski promet zaveznikov s Švedsko je zavzel obseg, da lahko govorimo o rednem atlantskem prometu, pripominja list »Folkets Dagblad« ob priliki strmo-glavljenja nekega štirimotornega ameriškega letala tipa Liberator, ki je bilo v kurirski službi. List se vprašuje, kaj naenkrat iščejo štirimotorna Liberator letala n.a Švedskem. Zavezniški kurir-sko-letalski promet je zelo zagoneten Amsterdam. Kakor javlja radio London, je izjavil prvi lord britan ske admiralitete Alexander, dn boj proti podmornicam še ni končan. Nemške podmornice so se zopet pojavile na nekaterih morskih cestah. Milan. Pri poslednjem težkem terorističnem napadu na Milan 20. oktobra je bilo ubitih 500 in ranjenih fi00 oseb. Doslej pa še niso izkopali vseh mrtvili, tako da bo to število še večje. Izpod razvalin šole »Franeeseo Crispi« so izkopali 150 razmrcvarjc-nih trupel šolskih otrok. Mnogo zasutih otrok v ostalih šolah in otroških domovih šc niso mogli izkopati. 70 posestnikom, Kuteževo 40 posestnikom, Fobci 8 posestnikom. Hrušica: osebnih žrtev 24, požgano v Podbrežah 25 posestnikom. Podgrad: osebnih žrtev 10, požgano v Staradu 20 posestnikom. Pregarje: osebnih žrtev 80, požgano Pregarje 100, Huje 20, Zajevše 10, Gaberk 10, Erjavce 5, T.it.re 30, Brezovo brdo 20, Prelovc 15 posestnikom, skupaj 250 posestnikom. Brezovica: osebnih žrtev 35, požgano Artviže 20 posestnikom, Kozjane 35 posestnikom. Mune: osehnih žrtev 5, požgano Velike in Male Mune in Zejane okoli 200 posestev. Vodice: osebnih žrtev 18, požgano Vodice 50 posestnikom, Daine 25 posestni kom. Slivje: požgano 5 posestnikom. To so suhe, grozne, številke. Govore pa z nemo besedo o bridkosti in bolečini tisočerih, ki so danes brez strehe, bedni in revni, da ee jih Bog usmili. Govore o otrocih-sirotah, ki ne bodo poznali ne očeta ne matere. Govore o vdovah, ma-terah in očetih, ki so zgubili svoje najdražje. Govore o gruntih, ki imajo sicer korenine do pekla, pa so danes razdejani. Govore pa tudi o veliki krivdi zločinske in izdajalske OF, ki je posredno ali neposredno kriva te velike bolečine in strašnega razdejanja. Pozdrav prezidenta Gospodu divizijskemu generalu Leonu Rupniku, prezidentu Ljubljanske pokrajine in generalnemu inšpektorju v«i>ga Domobranstva — Ljubljana, Pokrajinska uprava. Domobranci, združeni z vsem Ijmj. stvom, v Logatcu, pošiljajo ob juhi. lejni proslavi prve obletnice prihoda sin. venskih domobrancev v Logatec svojemu generalnemu inšpektorju prisego zvesto, be, neomajnega zaupanja in sinovske vdanosti, in obljubljamo neodjenljiv boj ko. munizmu do popolnega uničenja. Živel general Rupnik! Verlautbarun« Die Lebensmittelgutscheine und Geld-unteTsttitzungen firr den Monat Novem ber werden in den Dienstraumen, Lai. bacb, Bleiweisstras«e 13 in nachstehen-der Reihenfolge ausgegeben: Dienstag. 24. 10. Nr. 1-400 Mittwocb, 25. 10. Nr. 401 - 800 Donnerstag, 26. 10. Nr. 801 -1200 Freitag. 27. 10. Nr. 1201 -1900 Samstag, 28. 10. Nr. 1601 - 2000 jedesmal von 8 Uhr bis 12 Uhr vormit-tags. Diese Einteilung ist streng eiruu-hallen, da sonst die Untersttitzungen ver-fallen. Razglas Razdeljevanje živilskih bonov is denarnih podpor za mesec novembe se vrši v naših uradnih prostorih v Ljubl jani, Bleiweisova 13, od 8 do 12 po sledečem redu: Torek, 24. 10. Sreda. 26. 10. Četrtek, 26. 10. Petek, 27. 10. Sobnta. 28. 10. Držite »e točno vrstnega reda, ker si cer podpore iapade;o. št 1— 40f) št 401 — št 801 -1200 št. 1201 —1600 št. 1601 — 2000 iz lntt ire Odmev z Banjške planote. Koliko zlodejstev so rdeči tolovaji zagrešili na Banjški planoti, je bilo jasno razvidno iz obširnega poročila, katerega smo pred nekaj tenni po »Goriškem listu« priobčili. »Goriški list« od 18. oktobra zopet prinaša poročilo z Banjške planote in navaja imenoma glavnega zastopnika »Banjškega VOS-a« Julija, kf nos: odgovornost za najmanj 12 nedolžnih žrtev, ki leže razmr-cvarjene po raznih jazbinah v kraju, in zn dolgo vrsto dnigih zlodejstev. med drugim za ponesrečen atentat na župnika Stankota Zerjala. Potem na-šteje več terencev, ki ob Banjški in Grgarski cesti prežijo in ropajo ženske ter kradejo po kmečkih hramih. Končno imenuje še nekega Petra Mo-urnovega, ki se. je izkazal pri pokolju slovenskih fantov v črnem vrhii^ Grozotno poročilo zaključuje dogodek s tolovajskega mitinga na Vrhavču pri Kalu. »Po končani igri »V borbi« s? je prekarala na odru lerpnka lluimi Angela in dobesedno objavila ?ed*j bo Tržaška brigada zapela v italijanščini »Trst je naš!« Pes, lepo nas je osvobodila« OF! Slovenski narodnjaki, podporniki te sleparske bande, sli s p zavedate svojega zločinskega početja?! Rdeča nasilja v Franciji Bern, 21. okt. Na vsem zasedenem francoskem ozemlju ni z izjemo Lyo-rta, več nobenega španskega konzulata. javlja dopisnik lista »Tribune de Geneve«. Vse konzulate so zavzele z naskokom dobro oborožene in opremljene španske boljševiške čete. španski uradniki so morali ponoči in v megli zbežati. Nato so poslali boljševiški Španci v Pariz odposlanstvo, ki je pozvalo degaullistično vlado, naj prizna nove konzule, ki so jih postavili boljševiki. Ženevski list pravi, da ni dvoma, da predstavljajo ta nasilja ds francoskem ozemlju le uvod v komunistično invazijo Španije same. De Gaullo va vlada gleda na to početje španskih boljševikov popolnoma brez moči. k*' jasno izhaja • iz poročila ženevskegs lista. AAAAkAHkkKkkkAA Spor! AAAAAAA4AAAAAAA V soboto, 14. oktobra, je v okolici Št. Petra padel v j« boju s komunisti mladi borec Mar-< tinšek Janez, član Slovenske narodne varnostne straže v Št. Petru na Krasu. To je tretja žrtev, ki jo je morala dati ta straža v boju za lepšo bodočnost Primorske. Pokojni Janez se je rodil 5. aprila 1926 na Verdu pri Vrhniki Zgodnje spoznanje, da je komunizem največja nevarnost za slovenski narod, ga je prignalo v vaške 6traže in po 8. septembru v Slovensko domobranstvo. Pozneje se ni ustrašil negotovosti na Primorskem in je stopil v vrste stražarjev, kjer je do svoje smrti branil domovino pred brezbožnim komunizmom. V živem ognju navdušenja za prave ideje se je pokojni Janez z vso vnemo udnleževai 1 Kijev proti komunističnim zločincem. Neverjetno drzen in srčen je še prav zadnji hip pokazal, koliko zmore žrtvovati pravi borec za domovino. Čeprav težko ranjen je šel prostovoljno v smrt samo da je rešil svoja dva to-I variša. I Šn v zadnjem trenutku je mislil na svo,;.' prijatelje soborce. Njegovih zadnjih . lu-sed »pozdravite tovariše in nadaljujte, , kar smo skupaj začeli.' ne bomo nikdar pozabili. Hermes in Ljubljana sta Igrala neodločeno Ljubljana : Hermes 1 :1 Včerajšnja nedelja ns£im nogometaSsm ni bila naklonjana. Zjutraj je kazalo, da ne bo dežja, toda l* okrog devetih je začelo poSasi roditi, pozneje pa jo deževalo in ni nehalo v«o do večernih ur. Turnirski odbor hočo končati Se pred snegom začelo tekmovanje In je zaradi tega odločil, da bodo tekme odigrali ob vsakem vremenu. Iztok : Mladika 5 :2 Kot prvi obeh nastopajoi-ih popoldanskih parov sta nastopili enajstoricl Tztoka in Mladike. Športna reklama je napovedala ostro borbo med obema nasprotnikoma in dajala akoraj več izgledov Mladiki kot pa zmagovalcu Iztoku, Velik del prvega polča*a jo bila igra enakovredna, vendar jo imel Iztok velikokrat'' priložnost, da bi potresel nasprotnikovo mrežo. A Mladikina otrramba je bila trda, »redn.ia in napadalna vrsta sta bili lepo po-vozanl, le napad j« bil pred golom premalo odločen. Skoraj zadnjo minuto prvega pol časa so prlneale polčasni rezultat 2:1. V drugem delu Igre pa so je žo poka-zhla večja uigranost ln točnojše podajanje Iztokov, ki so venomer ogrožali Mladiki" gol. Veliko smolo so Imeli Iztoki, in.lo sroči se imujo MtadikarJI zahvaliti, da doseženi rezultat nI bil do konca Igre 5o večji kot so ga dosegli. S to ztnngo si Je Mladika, tako že lahko trdimo, priborila četrto mo sto v končnem plasraanu. ssj ni veliko upanja, da hi ji mogla Zab.ink ali Vič ogrožati to mesto. .. Porsem prvenstveni, da ne grob nači' igre, pa smo videli pri drugem paru me1 Ljubljano in Herm^sora. Takoj prve potes so kazal«, da na bo borba lepa in da » 'stojita nasproti zagrizena partnerja, ki bo sla hotela na vsak način Iztisniti zmae1 vsak v evojo korist. Malo je manjkalo. P bi Herme« odnesel v SiSko ves izkupife* saj se mu je skoraj do zadnje minuto Pc srečilo zadržati dosežen uspeh v Izkuptfk gola," ki ga j® zabilo desno krilo Hilinr tem, da je čisto pravilno Izbil neodločnem nasprotnikovemu vratarju žogo iz rok. Ie' j» bila tipično prvenstvena, in gledalec. 1 se jo malo spozn.il na nogomet, je lahk videl v marsikaterem startu tudi V' drugega, kot željo ra pravilen in fair na'*' priti do žoge. Veliko je bilo namernih ' grdih grobosti, tako z ene kot z drui strani. Vse tako »športno< Igranje pa Imelo na koncu tekmo r,:i p'->sl'-dico. da ptlSlo pri odhodu pod Iriouro do n»katf: medset-r!n!h obračunavanj, B 1" je vik'i krika, ki ni zadovoljila nekaj sto gledalce I an la. O .grl vimi ni pi^Hlati -oliko, saj bi'o spričo važnosti snmegu sr-čanja veti' naton-i, -inja ln io mulo p-" ezmostl, ločno' v oddainnju In atreljcija; vsi proveč Jo l lo »udri« sistema in pri i-.n tem je trp-f Igra, k! n zadovoljila uka.; slo gleda'« Rezultati mlaJ'nsK'h tekem: Vič. : Zabjak 4:0. LJubljani : Hermes 1 Mladika s Iztok 6.0. /sakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Zatemnitev Naval ua prostovoljno dražbo Ka Srednji tehnični šoli je bila v so->to dopoldne in popoldne sodna prosto->l|iia dražba raznih premičnin, spada,joti v zapuščino samskega služitelja Že-znika, ki je umrl v začetku letošnjega plcmbra. Železnik kot samec je bil soli-'ii človek. Imel je svoje lepo pohištvo, nogo obleke in perila, kakor tudi dru-h stvari, kar vse je bilo sodno cenje-) na 62.000 lir. Zapustil je med drugim ' lepili srajc, sodno cenjenih po 50 lir. apuščinska oblast je razpisala sodno rostovoljno dražbo, na katero je bil rav velik naval mnogih interesentov, ražba je bila izredno živahna. Za sraj-; so se ljudje kar pulili. Dražba je pri-esla prav čeden izkupiček. Uvoz južnotirolskih jabolk Sindikat veletrgovcev s sadjem je iretekli teden prejel iz južne Tirolske rpko Beljaka do 80.000 kg jabolk, ki jih edaj prodajajo branjevci na drobno, akor tudi trgovci s sadjem po mestu na oločene odrezke. Prispelo je tudi do DOOO kg plemenitih hrušk. Pričakovati i še nadaljnje pošiljke jabolk. Lastniki naj se javijo Na kriminalnem oddelku policijske rave v sobi št. 13, III. nadstropje, je hranjeno zeleno pleskano moško kolo s tov. štev. 208.323. Lastnik kolesa naj se zglasi na omenjenem oddelku, da ga dobi nazaj. Ob priliki neke hišne preiskave so organi kriminalnega oddelka našli in zaplenili 8 m dolg in 15 cm širok gumijast transmisijski jermen. Lastnik naj se javi na policiji v sobi št. 1, 111. uadstr. Razne nesreče ln poškodbe Na cesti v Rožno dolino je v nedeljo okoli 10 nek avto ■ podrl '20 letnega pomožnega delavca Vinkota Jenka, ki jo bil prišel z Jesenic na dopust. Jenko je dobil hude poškodbe na glavi. — Na Marmontovi cesti se je v nedeljo dopoldne vsled srčne slabosti zgrudila 17-let-na dijakinja Mara Urbasova. Reševalni avto jo je prepeljal v bolnišnico. — Od neznanega psa je bil popaden in ugriznjen v desno nogo 72-letni upokojenec Fran Gomiršek. — V Dvoru pri Stični na Dolenjskem je v kuhinji padla in si zlomila levo roko petletna posest-nikova hčerka Antonija Lavričeva. — V Ambrusu pri Žužemberku je neznan človek obstrelil ll-letnega posest-nikovega sina Antona Bobna v desno koleno. Tretja oktobrska ali misijonska nedelja ni splošno zaznamovala kakih hujših nesreč in katastrof. Bila je deževna in čemerna. Ljubljana je nedeljo preživljala v zatišju. \ Dogodki in novice današnjega dne GROBOVI NOVI f Preč. g. Mihael Klančnik C. M. Včeraj zjutraj je umrl v Leonišču v Ljubljani preč. gosp. Mihael Klančnik, misijonar — zlatomašnik iz Misijonske družbe 6v. Vincencija Pav. Rojen je bil 21. avg. 1864 v Zrečah pri Konjicah na Štajerskem. Gimnazijo je obiskoval v Celju, kjer je bil med dijaki posebno znan kot izvrsten pevec-tenorist. Po gimnaziji je vstopil leta 1886 v Misijonsko družbo sv. Vin-r.encija v Gradcu. Tam je dovršil svoj aov.ic.iat in svoje bogoslovne študije ter ie bil v mašnikn posvečen po škofu dr. Zvvergerju dne 22. julija 1892. Po svoji novi maši je prišel v Ljubljano in začel goreče mišijonariti. Pozneje je bil pri Sy. Jožefu v Celju, kjer je bil tudi nekaj let. predstojnik. Po svetovni vojni je odšel 1. 1920 v Miren pri Gorici. Šestnajst let je prav goreče misijonarji po vseb primorskih škofijah. Ni župnije v Slovenskem Priniorju, kjer ne bi bil na misi-jonu. Premisijonaril je vso slovensko Benečijo že pred svetovno vojno in potem Tudi po drugih škofijah je bil na prai mnogih župnijah na misijonu. še za časa madžarske vlade je misijonarji po Prek-murju- V svojih 53 letih duhovniškega delovanja je opravil preko 500 misijonov držal neštevilne duhovne vaje in imel razne tridnevnice. Leta 1935 je bil izgnan iz Gorice in je bil nato nastavljen pri Sv. Jožefu v Celju. Kljub visoki starosti je tam Še vsa leta do izbruha vojske prav vnelo hodil na misijone. Dne 10. julija 1941 je prišel preko Hrvaške v Ljubljano. Tu je obhajal pred dvema letoma zlato-mašni jubilej. Zadnji čas je bival v Leonišču. Samo zadnjih 14 dni ni mogel ma-sevati. Sedaj jo pa odšel k Bogu po plačilo za svoje veliko misijonsko delo med slovenskim narodom. — Na mrtvaškem odru leži v mrtvašnici Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta, do srede zjutraj, ko bo truplo prenešeno v cefkev Srca Jezusovega, kjer bo ob pol 8 zjutraj slovesen rekvijem. Potem bo prepeljan na Žale v kapelo Sv. Marije. Pogreb bo v Sredo, dne 26. oktobra ob 2 popoldne na pokopališče pri Sv. Križu. od 17.30 do 6.10 KULTURNI OBZORNIK Človek je ustvarjen svoboden, svoboden ostane, čeprav je bil v verigah rojen. (Schiller.) Koledar Torek, 54, vinotoka: Rafael, nadangol; Armela. devica; Evergist; Skof ln muč. Lunina sprememba: Prvi krajeo ob 23.48. Herschel napoveduje lepo vreme. Sreda, 25. vinotoka: Krizant In Darija, mučenca; Bonifacij I.. papei; Miniaa, m. Dramsko gledališče »Jakob Buda«. Red C. Ob 17. Operno gledališče »Mlgnon«. Red B. Ob 17. Kino Matica »Ple« s easarjem« ob 16 in 19. Kino Union »Njeno iivljeoje« ob 16 ia 19.15 Kino Sloga >Med Hamburgom in llaiti« ob 16 in 19. Lekarniška služba N o« n o ilnlbt I m « J o I e k « r B e i dr. Piccoli. Dunajska cesta fi, mr. Ho. čevar, Celovška costa 62, in mr. Gartiu, Moste, Zaloška oesta. Dne 15. okt. 1944 je imrl v Št. Lovrencu na Dol. Ivan Šašelj, župnik ' pokoju, hiseromašnik in starosta duhov nikov ljubljanske škofije, star 86 let. Pokojni so je rodil dne 13. maja 1850 v Mokronogu. V mašnika je bil posvečen dne 7. julija 1883. Služboval je dve leti kot kaplan v št. Petru pri Novem mestu, nato pa 36 let v Adlešičih v Reli Krajini, kjer je "bil kaplan, upravitelj in župnik. Kot upokojenec se je leta 1922 naselil v Št. Lovrencu. Bil jc nadvse za služen slovenski pisatelj Pokopan je bil dne 17 oktobra 1944 Pogreb je izvršil prodekan Hinko PovSe v prisotnosti okolišue duhovščine. Naj v miru počiva! + Antonija Rakovee. Umrla je gospodična Antonija Rakovee. Pokopali jo bodo v torek 24. t. m. ob pol petih popoldne iz kapele sv. Petra na Žalah. + Ana Magolič. V Ljubljani je umrla gospa Ana Magolič roj. Čeme, soproga šefa krajevne kontrole. Blago mater bodo pokopali v torek 24. t. m. ob pol treh popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Zalan. + Ignac Lavrič. Umrl je gospod Ignac Lavrič, posestnik. Pogreb blagega očeta bo v torek popoldne ob pol treh iz hiše žalosti Štepanska c. 18 na pokopališče k Božjemu grobu v Štepanji vasi. + Jelka Jugovič. V večnost je odj šla gospa Jelka Jugovič roj. Grohur, soproga preglednika fin. kontr. v p. Pokopali jo bodo v torek 24. t. m. ob pol štirih popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah. + Judita Pavlovčič. V boljše življenje je odšla gospa Judita Pavlovčič roj. Mavric,'žena prog. čuvaja in mati urednika »Slovenca« prof. Romana Pavlovčiča. Blago mater bodo spremili k zadnjemu počitku v torek 24. t. m. ob treh popoldne iz kapele sv. Janez« na Žalah. Sveta maša zadušnica bo darovana v ponedeljek, 30. oktobra ob sedmih zjutraj v cerkvi svete Družine v Mostah. Naj rajnim sveti večna luč, vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje. ZGODOVINSKI PABERKI 23, vinotoka 1. 1430. je najbrže prišel v Ljubljano Johannes de Layb«co. Oče, Friderik iz Beljaka, je bil slikar in pri njemu je Jo-hanns napravil svojo slikarsko visoko šolo. V Ljubljano je prišel v času, ko se je zaradi bujne trgovine blagostanje mesta zelo povečalo. Da ni požar večkrat uničil cele predele, bi se skoraj gotovo našle njegove slike tudi v Ljubljani, kjer je Johannes pridobil tudi meščanske pravica Ohranjene so njegove umetnine v ccr kvah Sv. Nikolaja na Visokem, na Muljavi in na Kamnam vrhu v Suhi Krajini, vseh črtah kompozicije in v podajanju sloga jc v krogu tradicije, ki je prevladovala v umetnosti konec 14. stoletja. Popolnoma samobiten pa je v risanju obra- ■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■BB& Slovenci — berite! Malo knjižno žrebanje se vrši z listkij ki jih je v vsaki vrečici 50 in prav toliko jc tudi dobitkov, tako da vsak igralcc zadene po eno knjigo. i Kdor žreba,, plača za vsak listek 20 lir. Vsaka serija ima naslednje knjige: tO Jurčič: Cvet in sad. ljudska izd. 5 Jurčič: Cvet in sad, večja izd. 10 Gregorčič: Oljki, ljudska izdaja in Šali: Spev rodni zemlji. 5 Gregorčič: Oljki, večja izdaja. 7 Slupšak: En starček je živel. 4 Bevk: Po živalskem svetu. ~i Jenkovi zbrani spisi. 2 Matičič: Pctrinku. 2 Vašte: Umirajoče duše. I Maleš: Cankarjeve risbe. I Zbornik Z. P. 1044. Na vsakem listku je točno označen dobitek. Kdor potegne listek, gre v pisarno tombolskega oddelka. Gradišče 4, in dvigne knjigo na podlagi izžrebanega listka. Lektorat Nemške akademije v Ljubljani priredi z dnem 6. novembra 1944 ZIMSKE TEČAJE, ki bodo trajali do konca junija, in sicer: nižji tečaj za začetnike — srednji tečaj za one, ki imajo osnovno znanje jezika — višji tečaj za one, ki imajo že dobro znanje jezika — tečaj za zgodovino, književnost in umetnost. Tečajna pristojbina znaša Lit. 25.— mesečno, vpisnina Lit. 25. — . Informacije se dobijo v tajništvu lektorata v Beethovnovi ulioi 14/1, od 10 do 12 in od 16 do 18. — Vpisovanje od 25. oktobra naprej ORODJE MEDNARODNEGA ZIDOVSTVA Dokument preteklosti! General Rupnik svojim častnikom. Krn "ujevac 1938 Dobi se v vseh založbah in knjigarnah 1 f Narodopisec biserni mašnik Ivan šašelj . * * 'v! ■ Danes nas je presenetilo poročilo, da je «1 g umrl 15. t. m. na Dolenjskem f '- HI in bil pokopan 17. oktobra veliki slovenski rodoljub in narodopisec, naš odlični in marljivi sotrudnik, biserni mašnik Ivan šašelj. Letos maja meseca je dopolnil 85 let ter jo tako spadal med najstarejše slovenske pišoče ljudi. Vse življenje je bil izredno marljiv kakor redko kateri človek med nami, pa je ohranil vedrino duha do zadnjega dne. Rodil 6e je 13. maja 1859 v Mokronogu, oče pa je bil Korošec iz Borovelj, puškanskega rodu. šolal se je v Ljubljani, na kar je odšel v Novo mesto, kjer ie maturiral leta 1879, torej pred petinšestdesetimi lati. Po bogoslovju v Ljubljani je služboval po različnih krajih, dokler ni prišel v Belo Krajino, v Adlešiče k znanemu prevajalcu iz slovanskih književnosti Lavoslavu Gorenjcu, kjer je po njegovi smrti ostal za župnika 36 let Pokoja pa ni preživljal v Bell Krajini, temveč na Dolenjskem pri Sv. Lovrencu ob Temenici, kjer je zaključil svoje bogato »ivljenje in kjer je dobil svoj poslednji dom. Pokojni Ivan šašelj je namreč bil izredno marljiv kot mravlja. Zgodaj se je začel zanimati za zgodovino, predvsem pa za domače izročilo in narodopisje. Važno je njegovo mladostno odkritje starih novcev pri Mokronogu. Posebno za svojega bivanja v Beli Krajini je izredno marljivo zapisoval narodno blago ter ni bilo leta, da ne bi izšla kakšna njegova razprava. Bil je sotrudnik raznih listov, posebno »Slovenca« in »Doma in sveta«, pa tudi drugih. S temi svojimi zapiski je postal pravi naslednik naših prvih narodopisnih zbiralcev, kakor Valjavca, Navratila itd. Kot zgodovinar, ali boljše — kol domači kronist, jc napisal zgodovino Šem-petnske faro na DoJenjslfem, potem Adlc-šičke fare v Beli Krajini, Št. Lovrenc ob Temenici in njegove izkopanine, opise božjih poti kakor 60 Zaplaz ln Trška gora. Posebno ceno pa imajo njegovi zapiski narodnih pregovorov in reko1. SVETU (( Je bogato pisana beseda Dramsko gledališče Torek, 24. oktobra oh 17: »Jakob Ruda«, Rod O. Sreda, 25. oktobra ob 17: »Matiček «e leni«. Red A. Četrtek, 21. oktobr« ob 17: »J«koh Rnd««, Red D. Operno gledaii&ce Torek, 24. oktobra ob 17: »Mlgnon«. Red B, Sreda, 25. oktobra ob 17: »Manon«. Rod Sreda. Cotrtek, 2«. oktobra ob 17: »Mlgnon«. Red Četrtek. Ker «o Je p«rkrat ponovilo, d« »o bile predstave v Državnem gledališču prekinjeno zaradi alarma ▼ udnjl tretjini predsls. ve, ho odslej začetek v ne h predstav v Operi ln Drami eno uro prej t. J. oh 17. Ce traj« alarmno stanje eno uro ali manj, «e ho predstava 1» minut po končanem alarmu nadaljevala. J. Masscnet: »MANON«. Opera v Štiri b dejanjih (Šestih slikah) napisala H. Moil-hao in F. Gille, prevedel N. Stritot. Osebe: Manon Le«oant — Heybalova; Pousetto — Barbičeva; Javotte — Baukartova; Rosette — .Jančarjeva; Chovalicr des Grieui — Li. palček; Grof des Grt«ux — Betetto; Lo-ecaut. Gardo du Corps — .Tanko. Guillot de Morfontalno — M. Sancin; Bretigny — Bolničar! I. In IX. gardist — Langu«, Menotn; Sergennt — Porko. Dirignnl: dr. Svarn. Ro-f.isor: O. Debevoo. Scena: In* E Franz. Kostumi: D. Kačorjova. •Oddainlfiiu s.tupia« l«trijii>.,ii pn,.,^« RADIO L3UBL3 AN A Dnevni spored za 24. oktober: 7 Poročila t noinSčlni — 7,10 Jutranji pozdrav, vmes 7.H0 Poročila v slovensčini — 7.5(1 Jutranji koncert — 0 Poročil« v nemSčini — 12 Opoldanski koncert — 13,30 Poročila v nemSčini ln slovenSčinl, napoved sporoda — 12.45 Koncert za razvediilo Izvaja radijski orkester pod vodstvom D. M. Sijanca — 14 Poročila v nemSčini — 14.15 Od dveh do troh, glasben meh - 17 Poročila v nomščlnl in riovonSčini — 17,15 Popoldansko kratkočasje — 18.30 Pregled Športnih dogodkov v nomSdlni In slovenSčinl — 18.4» Zdravniška ura, dr. Josip Prodan: Borb« proti jetikl — 19 Slovenska ljudska oddsja — 19.30 Poročila v slovenSčinl — 19.45 Prenos aktualnega prodavanja — 80 Poročila r nomščlnl — 20.15 Dunaj pozdravlja LJubljano — 21 Komorno glasbo Uvaja Ljubljanski komorni trio, violinist Miran Viher, pri klavirju Marijan LlpovSek — 32 Toročil« t nemSčini, napoved sporeda — 82.15 Plesni orkester vodi M. Vodoplveo - 23 Prenos osrednjega neuMkera spored«. Kaj je novega pri naših sosedih? iz Trsta Not način dajanja znakov za letalski alarm je bil s 15. oktobrom uveden v Trstu. Poslej l>o namreč dau znak za dve vrsti alarma: Šestkraten kratek pisk pomenja samo posredno nevarnost in se daje v slučaju da krožijo nad mestom osamljena sovražna letala. V tem primeru ni potrebno, da se ljudje zatečejo v zaklonišča, morajo pa biti prazne vse ceste, prebivalci v hišah pa se morajo zadrževati proč od oken, kiijti lahko obstoja nevarnost ol>streljevanja z letalskimi strojnicami. Štirikratni dolgi pisk pomenja resno nevarnost bombardiranja iu se morajo v tem primeru ljudje zateči v zaklonišča. V obeh primerili pa se mora ustaviti ves cestni promet. Ta način dajanja znakov za alarm je prebivalstvo z veseljem vzelo na znanje, kajti sedaj se ve ravnati in mu ni polreba hežati ob vsakem alarmu v zaklonišča, kar bi bilo zlasti v mrzlem in deževnem zimskem času skrajno neprijetno. Sploh ee protiletalska pasivna zaščita v našem mestu zelo izpopolnjuje in je bila pred kratkim spet nameščena nova sirena na stisnjen zrak. Namestili so jo v splošnih skladiščih blizu železniškega nadvoza preko Barkoveljske ceste ter je slišati njen globoki glas prav tja do Barkovelj. Nov umik odpiranju in zapiranja trgovin je odredil prefekt tržaške pokrajine za mesto Trst. Poseben člen te naredbe se tiče obratov z živilskimi potrebščinami, ki morajo v slučaju alarma, trajajočega nad polovico dnevnega obrata, odpreti trgovine takoj po končanem alarmu in jih imeti zvečer odprte eno uro delj kot sicer. Pokrajinski gospodarski svet je odobril nove cene za petrolej. Po tem tenisu znaša cena za potrošnike osem lir za liter petroleja. Nesreče. Pri delu se je poškodoval na desni nogi delavec Marcel Marsan, stanujoč v Balbovj ulici. — Železni drobce je ranil levo oko delavca Ivana Bo-heka iz Grljana. — Konstantin Marušič iz Gor. sv. Marije Magdalene je med delom omahnil in ga je pri tem zgrabilo za peto kolesje velikega žerjava ter mu jo zdrobilo. Zdravi se sedaj v splošni bolnišnici. Umrli so: Bjekar Jože. star 56 let, Luč Ivan, star 67 let, Vizič I.udvika, stara 78 let, Gustinčič Ivana por. Brambilla, stara 17 let, Mušič Marija por. Semitz, stara 55 let. Z Gorenjskega Srebrno poroko je v špitalu ob Dravi obhajal 20. oktobra t. 1. okrožni vodja Zmolnig. Zborovanje uradnikov v Kranju. — Te dni je bilo v Kranju posebno zborovanje vseh uradnikov glede na vpoklic v Totsko. Zborovanje je vodil okrožni VjtfiJ^ član stranke in šolski svetnik Ken-A«, Sv. Petra c. 2, se je preselila s svojim požarnim, transportnim in škodnim oddelkom v palačo »Dunav«, Beethovnova 14/1., telef. St. 24-10 in s svojim telef. It. 24-10 življenjskim in nezgodnim oddelkom ter blagajno v palačo Zedinjene zavarovalnice, Cigaletova ulica l/I., telef. št. 29-17 telef. $t. 29-17 "L KINO »MATICA« Temperamentna Marika Rokk in WoIf Atbach Relty v zabavnem filmu »PLES S CESARJEM« Predstave ob II In 19. ,EL KINO »VIVIOIV« »•" Ljubezenski roman kmetsfrčga dekleta. — Sijajna filmska umetnina ■ slovito Paulo We»sely. »NJENO ŽIVLJENJE« Predstave ob 1( In 11.15 Namesti predsti.ve v soboto ob 19.15, ki .ie bila prekinjena, bo predstava v torek, dn* 24. t. m. ob 17.45. Veljajo 7,a soboto ob 19.15 izdano vstopnico "L KINO »SLOGAozial sleherno krtino, sleherni kamen, sleherno vzboklino. vsako vdrti-no, da sleherni ovinek, ki so jih tvorili številni potočki na svoji poti po pobočjih nizdol. Prav za prav pa mu j« bilo najbolj hudo zaradi očeta in matere. Z neomajnim nagonom otroka je razumel, kako -i je njegov oče , »nnl k srcu. da je moral zapustiti do-. močijo, čeprav je tako mirno ko prej hodil okoli. In svojo mater je videva . kako se je skrivči jokala in je vedel, da so zadaj za smehljajem, ki se je vedno javljal vpričo moža in otrok, preža le solze- Smilila sta se mu in, ko je bil sam, se je po tihem razjokal. Zaradi sebe mu ni bilo hudo- Res se je v poslednjih dneh poslavljal od vseh starih krajev in je bil pri tem tak y čudovito otožen. A otožnost ni bila grenka in prav za prav si niti ni želel, da bi ostal doma. Misel na to, da b*o vse dni od ranega jutra do poznega večera skupaj z Blido, je daleč prekašala vse tisto, od česar se je moral zdaj posloviti, ln ko je družina prestala preselitev in se je polagoma »vživela v župnišče, so Siilviju minevali dnevi, ne da bi vedel kako. Tista dolga razdalja, ki jo jc prej občutil med posameznimi nedeljami, se je mahoma skrčila. Prav za prav je bila zdaj zmeraj nedelja, nobenih sivih dni v tednu n i bilo več, nobenih težkih dni čakanja in hrepenenja in samotnih sanj- Niti tnalo sc llis,a naveličala drug drugega, marveč sta se /. vsakim dnem bol I prisrčno vživela drug v drugega. In polagoma so dnevi tako moono pri- vezali otroka tfrugega k drugemu, da bi pomenila zdaj kaka ločitev že resno nevarnost za oba. Solvi je bil Blidi vse življenje. On, ki je bil močnejši, jo je polagoma izoblikoval v svojo lastno podobo. Prej jo je le največ zaposloval — ji bil pol življenja. Odtlej pa, ko se je bil s starši jjreselil v žnpnišče, ko se je začelo vsakodnevno videvanje, je živela samo v njegovem svetu. Solvijev svet pa je bil čudovit svet, poln nemirnih misli in fantastičnih sanjarij, ki so pač mogle prežeti čud nežnega in voljnega dekleta, zlasti še, ko je bila na stvaritelja tega fantastičnega sveta z vsem svojim nedolžnim srcem priklenjena. Solvi je bil ves le v bodočnosti in v preteklosti. V sedanjosti je živel samo površno, le če se jc kaj zgodilo zgodilo se pa prav za prav ni nikoli nič — vsaj v njegovih očeh ne. Bil je poln hrepenenja po dogodkih, po' velikih dogodkih, te pa je našel v obilni meri v bajkah in pravljicah in šc v obilnejši meri v svoji domišljiji. Da bi bil srečen, pa je potreboval človeka, ki bi sodoživljal njegov sanjski svet. Z Blido si je pridobil voljno in iskreno občudujočo poslušalko. Prve ilni so sc njegove sanje razvijale bistveno le v to smer, da si hoče spet pridobiti domačijo. To se bo zgo- dilo, ne da bi oče ali mati kaj slutila. Nekega dne ju je hotel presenetiti, najrajši ne v preveč oddaljeni bodočnosti. Nato bi z osedlanimi svojimi konji, fiočakal pred vrati, da bi z njima pojezdil na Vadi. Seveda bi se spočetka branila, pa bi ju že pregovoril. Ko bosta oče in mati v stari domači ji, jima bo povedal, da je posestvo zdaj spet njuno, tla ga je odkupil. Kakšno veselje bo to! — Odkod bi dobil denar,- to je bilo veliko vprašanje, ki nanj kar ni mogel dobiti odgovora. Izmislil si je mn#go sredstev. Lahko da bo našel kak zaklad, ali pa si bo sam zaslužil denar, ali pa bi potoval h kralju in ga prosil, naj mu ga posodi. Kralj je imel »ploh veliko vlogo v njegovih sanjarijah. Saj je bil kralj vendar najvišji! In niti malo ni zdvajal o njegovi brezmejni oblasti in da lahko stori, kar koli hoče, in rla je povsem pravičen in neskončno dober Trdno je bil prepričan, da bi mu kralj čim bi dospel k njemu, izpolnil sleherno željo — a teh želja ni bilo malo in tudi majhne niso bile. Ko je tako nekaj dni fantaziral o zopetni pridobitvi posestva, je ta zadeva, kot že toliko prejšnjih, zdrknila v negotovo bodočnost in slednjič je povsem izginila iz njegovih misli. Nato je nekaj časa sanjaril o svoji prihodnosti. Hotel je študirati, postati deželni svetnik in kasneje višji predsednik, da bi — seveda — končal kot minister. Zs vedno nas je zapustila naša ljubljena soproga, mama, sestra, teta in svakinja, gospa Jugovič lelka roj. Grohar soproga pregled, fin. kontr. v pok. Togreb drage pokojnice bo v torek, dne 24. t. m. ob pol 4 popoldne t Zal, iz kapele sv. Jožefa k Sv. Križu. Ljubljana, Zagorje ob Savi, dne 22. oktobra 1944. Globoko žalujoči: Jnrij, soprog; Zorko, I.jndmila, Stanka, otroci; in ostalo sorodstvo. Umrla je naša ljubljena teta, gospodična Antonija Rakovec Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 24. t. m. ob pol 5 popoldne z Zal, iz kapele sv. Petra k Sv. Križu. Ljubljana, 23. oktobra 1944. Žalujoči ostali. Umrla nam je naša dobra žena in mati, gospa Judita Pavlovčič roj. Mavric žena prog. čuvaja Pogreb drage rajnicc bo v torek 24. oktobra ob 3 popoldne z Žal, kapela sv. Janeza, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša za rajno se bo brala v ponedeljek 30. oktobra ob 7 zjutraj v cerkvi svete Družine v Mostah. Pridružite se nam v molitvi za rajno. Ljubljana, Ptuj, Fojana, dne 23. oktobra 1944. Anton, mož; Štefanija, Jože, Otilija, Roman, Nada, Vojko, Mira, otroci; družine Petel Moder, Mavrič. Umrla nam je naša srčno ljubljena soproga, zlata mamica, babica, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa Ana Magolič roj. Černe soproga šefa krajevne kontrole Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 24. t. m. ob pol 3 popoldne z Zal, iz kapele sv. Nikolaja na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Schwaz, Wien, Zagreb, dne 22. oktobra 1944. Globoko žalujoče rodbine: Magolič, Černe, Baloh, Ribnikar, Cerar, Hren. Pri tem bi se pač sešel s kraljem in kralj bi njega izpraševsl za svet- In prav nič ne bi bilo nemogoče, da bi bil že dolgo prej svetovalec kralja, nasprotno, celo verjetno bi bilo, da bi kak vpliven človek že prej opozoril kralja na njegove odlične sposonnosti Nekega dne pa si je izmislil, da bi postal župnik- Spodaj na obali je stopil na skalo in je imel dolge, gromovite govore o grehu in milosti, ki so se razlegali čez tihi fjord. medtem ko je Bik sedela spodaj na pesku — kot edinf poslušalka. Potem ga je Blid vzpod bujala, mu zatrjevala, da govori vsa. talio dobro ko njen oče — sa j ni »po znala niti očetove izbire besed in nje govega govorniškega načina, niti dol gih oddelkov njegovih pridig v govo rih svojega oboževanega prijatelja Njemu pa tudi ni bilo povsem jasno ali so bile vse besede njegove — al ne. Sicer pa mu jc Blid malokdaj ka, rekla, temveč ga je le gledala s svo jimi sivimi, mirnimi, zaupljivimi otro škimi očmi, si z roko odstranjala last s čela in je tako samo po sebi umevn< stopala poleg njega in je zmeraj so glašala z njim v vsem, kar je reke ali pripovedoval. Nekako podzavestni jc čutila, da je bogatejša, če je z njin skupaj, občutila je nekakšno ugodje le te je mogla vštric z njim korakat ali poslušati zvok njegovega glasu Fiir »Ljudska tiskarna« - Za" Ljudsko tiskarno« Jože Kramarii - Herausgeber, izdajatelj; joško Krošeij - SchrifUeiiet. urednik; Janko »Jalner k