ND
s-yit/Sloce.
Ameriška Domovina
. psv,c ^
^Oo^Oo!i}	SPIRIT	SLOVcKiAN
A^yjj , y e ICUAC-P ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€W§PAP€B
^,šksk.;;u-vsa;.';^^-■>;... v.
■ K'
fy.y
NO, 171
' 7/^
Pitts6urgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, vvinnipeg CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. SEPTEMBER 8, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Enaka tola premalo!
Do sporazuma med ameriškimi in afriškimi črnci je še dolga pot.
LAGOS, Nig. — Včasih ima majhen, skoraj neopazen gospodarski premik tudi posledice na odnose med rasami. Tega bi na prvi pogled nihče ne pričakoval, pa je vendarle tako. V modo so na primer prišli izleti na “čarterski” način. Te oblike potovanja ne poznajo samo ameriški in evropski študentje, je znana tudi med ameriškimi črnci.
Čarterske letalske družbe so hitro začutile, kje lahko dobijo klijente, začele so organizirati čarterske polete med Ameriko in Afriko. Posli ne gredo baje slabo, kajti zmeraj več naših črncev se poslužuje tega cenenega načina potovanja v razne afriške države ob Atlantskem o-ceanu. Taki izleti izredno mnogo koristijo izletnikom, pa tudi a-friškim domačinom, dajo jim namreč priliko, da spoznajo razlike med našimi- in afriškimi črnci v luči stvarnosti. Teh razlik je več, kot bi človek mislil na prvi pogled.
Prva ovira za sporazumevanje med našimi in afriškimi črnci je razlika v miselnosti med našo in afriško črnsko gmoto. Ko pride naš črni izletnik v Afriko, je res po polti črn in ga imajo afriški domačini za svojega človeka. Komaj odpre usta, pa se takoj vidi, da črni prišlek iz Amerike misli in gleda na življenje na a-meriški način in ne na afriški. Že prišlekove želje po nekaterih ugodnostih ameriškega življenja, ki. jih pri nas smatramo za nekaj vsakdanjega, pomenijo za afriške domačine željo po izredno visokem življenjskem standardu. Druga razlika, ki bode v oči, je vpliv zaposlenosti, odnosno nezaposlenosti. Afriški črnci imajo zelo radi ameriške prišleke, dokler se med obema skupinama ne vname boj ze delovna mesta.
To niso majhne stvari. V Gani je na primer gospodaril znani diktator Nkrumah, ki je privabil nad 100,000 črncev iz sosednjih držav na delo v Gani. Ko so ga pregnali, je novi režim ugotovil, da v Gani vlada brezposelnost. Zato je kratkomalo pregnal vse tuje delavce nazaj, od koder so prišli. Še hujši je boj za mesta, kjer je potrebna izobrazba. Afriške države imajo sedaj že lastno inteligenco. Vprašanje je sicer, ali je res zmožna za vsa strokovna dela, toda v Afriki poznajo tudi “priznano strokovnost”, ki odganja tujce. Za tujce veljajo v boju za kruh tudi ameriški črnci.
Tretja ovira je različno vrednotenje kulture in podobnih narodnih pridobitev. Ameriški črnci jih cenijo zelo visoko, afriškim črncem je pa več za vsakdanji kruh kot za vse, kar lahko drugače nudi neodvisna domovina.
Novi grobovi
Sophie F. Bencin
V ponedeljek je nenadno umrla v družinskem letnem bivališču v Harpersfieldu 52 let stara Sophie F. Bencin z 19714 Shawnee Avenue, roj. Kadunc v Clevelandu. Predno so jo pripeljali v Memorial bolnišnico v Genevi,^ je bila že mrtva. Bila je žena' Stanleyja, sestra Johna, Josepha m Edwarda, hčerka Johna in ook. Johanne, roj. Mivec. Bila je članica ADZ št. 4. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v petek ob 9.15, v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 10., nato na Ali Souls pokopališče.
šlrajk ¥ iasS Evite
BUENOS AIRES, Arg. — Generalna delavska zveza, naj večja delavska organizacija Argentine, je oklicala za petek 6-urni Jtrajk v proslavo vrnitve trupla pokojne Evite Peron njenemu možu Juanu v Madridu pretekli petek.
“Nepozabna tovarišica Evita’ je umrla leta 1952 na raku in je bilo njeno balzamirano truplo spravljeno na častnem mestu v glavnem uradu te delavske organizacije. Ko je bil Peron /ržen z oblasti, so truplo Evite leta 1955 odpeljali neznano kam. Sedaj so ga vrnili Peronu in napovedujejo, da ga bo skoro Peron osebno pripeljal nazaj v Argentino.
Peron ima kljub svoji 11-letni odsotnosti iz Argentine še ved-ho močno podporo med argentinskimi delavci. Zato se sedanja vojaška vlada razgovarja z njim o sodelovanju pri pomirja-
Večlns pcdjeli] uspeva po uvedbi zamrznitve
Večina industrijskih podjetij in družb uspeva po zamrznitvi cen in plač. Izjema so uvozna podjetja.
NEW YORK, N.Y. — Podjetniki v raznih panogah industrije so kar zadovoljni s poslom po zamrznitvi plač in cen v o-kviru nove Nixonove gospodarske politike. Pregled New York .Timesa kaže, da je ponekod še vedno precej zmešnjave v pogledu zamrznitve, da pa se njeno odobravanje v podjetniškem svetu ni zmanjšalo.
Edina večja izjema so uvozniki družb, ki zavise od uvoza sestavnih delov svojih produK-tov ali surovin za nje. Prav tako je precej nejevolje in zadržanosti v pogledu Nixonove gospodarske politike pri zavarovalnicah, električnih, telefonskih in telegrafskih družbah, ki so upale na povišane cene svojih uslug, pa se jim morajo sedaj začasno odreči, ne vedo pa tudi, kako bodo to mogle doseči v bodoče.
V prehranjevalni industriji o-pozarjajo na dejstvo, da cene hrani na debelo niso omejene, o-mejene so šele, ko pridejo iz predelovalnic, na trg in jim torej vežejo roke. Predlagatelji zamrznitve so s tem računali, pa pri tem upali, da se bodo podjetja prehranjevalne industrije bolj trdo upirala dražitvi deželnih pridelkov in živine, če bodo vedela, da cen svojih izdelkov ne morejo povišati.
Posebno zadovoljni so v je-
-iju dežele in njeni obnovi, .cma kiarskg industriji,' med tem ko
Poslanik IM v Kambodži ušel poslsssn atentata
PHNOM PENH, Kamb. — Poslanik ZDA Emory C. Swank je imel včeraj posebno srečo, da je ušel poskusu napada nanj v tukajšnjem mestu, ko se je odpravljal na pot na posel.
Trije domačini so potiskali oieikel, na katerem je bilo 20 runtov močnega razstreliva, in ga hoteli pognati v poslanikov avtomobil, ko je vozil ta mimo Phan pagode, koder se običajno /ozi na delo v poslaništvu.
Bicikel je avtomobil zadel in obstal na cestnem pločniku. Atentatorji, katerih eden je bil maskiran kot prodajalec kruha, njegova tovariša pa kot kupo-valca, so izginili. Razstrelivo, pritrjeno zadaj na sedež, so odkrili šele čez nekaj ur. Poslanik je šele tedaj zvedel za poskus napada nanj. Oblasti so nato še bolj zastražile tako poslanikovo stanovanje kot samo poslaništvo ZDA.
Doslej je bil to prvi napad na ameriškega poslanika v Kambodži in na Amerikance sploh.
Poskus uničenja letal
izraelske El Al ni uspel
JERUZALEM, Izr. — Tu so koncem tedna razkrili, kako sta dva.Arabca skušala zadeti izraelsko letalsko družbo El Al. E-den se je sprijaznil z mladim dekletom iz Peruja in potoval z njim v ZDA in po Evropi, obljubil jo je poročiti, pa jo poslal naprej s kovčkom, ki ga je napolnil in zaklenil, \ izraelskem letalu v Izrael.
Drugi Arabec je spoznal neko Holandčanko v Beogradu, jo povabil s seboj v Rim, od tam pa
KOSYGIN OBIŠČE KANADO, BRANDT SOVJETSKO ZVEZO
Sovjetska zveza je včeraj istočasno s Kanado objavila, da bo predsednik vlade ZSSR A. Kosygin v oktobru za en teden obiskal Kanado kot vrnitev obiska predsednika kanadske vlade P. E. Trudeau ja v ZSSR v letošnjem maju. V Bonnu in v Moskvi sc objavili, da bo kancler *W. Brandt “kmalu” obiskal Sovjetsko zvezo. Oba obiska kažeta povečano delavnost ZSSR v mednarodni politiki.
CLEVELAND, O. — Včerajšnji objavi obiska predsednika sovjetske vlade A. Kosygina v Kanadi in obiska nemškega kanclerja Willyja Brandta v Sovjetski zvezi dopolnjujeta vrsto obiskov sovjetskih vodnikov v tujih državah in tujih državnikov v Sovjetski zvezi. Vsi ti obiski so znamenje povečane dejavnosti Sovjetske zveze v mednarodni politiki. Sklenitev in podpis “berlinskega sporazuma”, ki pa ma še dolgo pot do potrditve in izvedbe, skuša Moskva uporabiti za zmanjšanje napetosti na Zahodu, ko se vedno zagrizenejše spopada v besedni vojni z rdečo Kitajsko. Sovjetski vodniki bi radi pospešili sklicanje evropske varnostne konference, za katero se zavzemajo že več let, predložili pa bodo menda tudi sklicanje mednarodne razorožitvene konference.
Večina diplomatov v Moskvi | njev P0i^e konec teg^ meseca \ je, kot poroča NYT, mnenja, da ; JuSoslavij°> Podgorny prihodnji
je pospešena delavnost Sovjetske zveze v mednarodni politiki, odgovor na pospešeno dejavnost Kitajske v odnosih do sveta, ki ima svoj začetek v letošnjem “ping-pong” srečanju Amerikance v in Kitajcev. Povečani kitajski stiki z ZDA in napovedani obisk predsednika ZDA Nixona Kitajski gre Moskvi na živce, prav tako ji gre na živce kitajsko poseganje na Balkan. To smatrajo v Moskvi za nekak poskus kitajskega obkoljevanja.
Zato je razumljivo, da je mos-
od Peronovih zahtev je vrnitev Evitinega trupla.
bila
Bodi previden in pazljiv, pa •e boš izzognil marsikateri ne-»reči!
Svojo ženo in 7 otrok postrelil v Avstraliji
ADELAIDE, Avstral. — Policija je prijela in obtožila 40 let starega voznika tovornjaka C. C. Batholomewa včeraj, da je u-strelil svojo ženo in 7 svojih o-trok v starosti od 4 do 19 let. Poleg svoje družine je ustrelil še svojo svakinjo in njenega 16 mesecev starega sina.
To je doslej naj večji znani množični pomor v Avstraliji. Njegovo ozdaje še ni pojasnjeno.
pričakujejo v avtomobilski industriji več uspeha prihodnje leto. Iz Detroita poročajo, da je prodaja domačih avtomobilov po zamrznitvi v avgustu porašt-la za 20% v primeri z lansko.
jo je -poslal s kovčkom “z darili1 kovska “Pravda”, glavno glasilo Betlehem. O-1 Komunistične partije ZSSR, pre-
V preteklem mesecu 22% prodanih avtov v ZDA tuje izdelave
DETROIT, Mich. — V avgustu je bilo prodanih v ZDA skupno 565,450 novih avtomobilov, od tega je bilo 157,000 uvoženih iz tujine. To je 22% celotnega števila prodanih' avtomobilov, največ kdajkoli v pre-
k svojE družini” v be dekleti sta svojo zgodbo razkrili izraleskim oblastem v vseh podrobnostih. Te so dekleti o-značile za naivni in jih izpustile. Ali je dekletoma postala vsa reč sumljiva in sta obvestili posadko letal ali bombe niso eksplodirale zaradi kake napake, ni znano.
— Madagaskar ob vzhodni o-bali Afrike je četrti največji o-tok na svetu.
teklosti. V juliju je bil delež tujih avtomobilov v prodaji 18%.
teklo soboto v obsežnem članku svarila Peiping, naj ne skuša biti prevnet , v svojih dejanj in ne v komunističnem svetu ne v “tretjem svetu” in ne med zahodnimi državami, članek v Pravdi dopolnjujejo članki v drugih sovjetskih listih, ki očitajo Peipingu naravnost “ustvarjanje” vojne psihoze, približevanja Washingtonu in poglabljanje in širjenje sovražnosti proti Moskvi.
Za bližnjo bodočnost imajo sovjetski vodniki v načrtu sle-1 deča potovanja v tujino: Brež-
MCATWRVE
Vremenski
prerok
pravi:
Delno oblačno in soparno z naj višjo temperaturo okoli 86.
CLEVELAND, O. -— Letošnji dan dela nam ni prinesel ničesar izrednega, česar ne bi poznali že iz prejšnjih let. V političnem pogledu je bil prilično mrtev. Glavni dogodek je bil besedni dvoboj med predsednikom Nixonom in voditeljem AFL-CIO Mea-nyjem. Nixon je skušal biti zmeren in pomirljiv, Meany pa udaren. Meany je ponavljal svoje prejšnje kritike Nixonove nove gospodarske politike, Nixon je pa dodal svojim idejam še potrebo po večji delovni storilnosti. Pri tem je spregledal, da delovna storilnost ni odvisna samo od delavčeve strokovne sposobnosti, ampak tudi od racionalnosti in mehanizacije proizvodnje. Zato na naš delavski svet govor ne bo pustil trajnega vtisa.
V Washingtonu so otvorili JEK center za umetnost. Zaenkrat so gostje mogli občudovati le stavbo samo, njena vsebina bo javnosti dostopna le postopoma. Med prvimi prireditvami bo “Maša” skla-
LefosnjiDelavski dan
datelja Bernsteina.
je potekal po tradiciji
Nekateri njeni odlomki so že znani. Pravijo, da si bo Bernsteinovo delo moralo šele priboriti svoje mesto v ameriški glasbi. Tudi -zgradba, ki so jo o-tvorili na Dan dela, uradno s programom pa jo bodo danes, je postala takoj predmet živahne debate. Mnogi ji namreč očitajo, da se odlikuje le s kolosalnostjo, kot da bi bilo na ta način treba opozoriti na investicijske stroške v znesku $65 milijonov. Avtorji stavbnega načrta so baje preveč gledali na pojem kolosalnosti, kot je bil in je še deloma v modi za železno zaveso. Tudi Hitlerjev režim ni ideje kolosalnosti ravno zaničeval.
Na Delavski dan tudi ni manjkalo žalostnih novic. Pred očmi imamo letalski nesreči na Aljaski in v Zahodni Nemčiji. Nesreč ni manjkalo tudi v našem cestnem prometu. Po vsej deželi so na cestah našteli nad 550 mrtvih. V naši ohajski državi nismo sicer dosegli lanskega števila smrtnih proinetnih nesreč — bilo j in
je gg___; pa jih je bilo še ved- novice, nekaj je bilo med nji-
no veliko preveč — 28.
Neprijetno je dirnila novica, da je število rojstev v naši deželi tako padlo, da je nevarnost, da prihajamo v dobo, ko se bo naraščanje prebivalstva omejilo skoraj na ničlo.
Predsedniški kandidatje so seveda porabili priliko, da so iskali stike “z narodom”, kjer so ga pač mogli najti: na raznih .organiziranih in priložnostnih zabavah. To je napravilo vtis, da smo že v predsedniški v olivni kampanji. Ali se jo volivci ne bodo naveličali, ker se je začela tako zgodaj ?
Iz političnih virov smo zvedeli, da je bilo v maši deželi kar 125,000 podtalnih rušiteljev naše republike. Podatki se nahajajo v rokah pristojnega senatnega poodbora, ki pa zaenkrat odklanja objavo vseh podrobnosti seznama. Najbrže ga bo moral odbor dati temeljito pregledati, predno bi začel objavljati podrobnosti iz njega. ,
Zunanji svet nam je hvala Bogu : prihranil vznemirljive
mi pa vendarle zanimivih.
Tako je znana urugvajska uporniška organizacija Tupa-maros skopala pod glavno ječo dolg rov in od tam odpeljala 106 zaprtih svojih članov. Zaenkrat je to dokaz, da urugvajska državna uprava ne more biti dosti vredna, čeprav ima menda energičnega predsednika v osebi Pacheca Areca. Sicer pa za Urugvaj to ni nekaj novega. Organizacija Tupamaros je že 17. julija na ta način osvobodila 39 svojih članov, policija pa do danes še ni izsledila “osvoboditeljev”.
Ko se svobodni svet u-kvarja pretežno z gospodarskimi vprašanji, v naši deželi ne ravno najmanj, se Kitajci in Rusi zopet grizejo med seboj in očitajo drug drugemu grehe, ki so jih storili in ki jih niso storili. Sovražnost med o-bema narašča v takem obsegu in globini, da se opazovalci položaja ne upajo več izločiti možnosti sovjetskega napada na Ljudsko republiko Kitajsko.
mesec v Severni Vietnam, Kosygin v Kanado in Alžirijo, Brežic jev in Podgornv v Francijo. Kosygin v decembru na Norveško in na Dansko. Podgorny bo v oktobru obiskal tudi Iran, ko bodo tam slavili 2,500-ietnice nastanka perzijskega imperija pod Kirom Velikim.
V zvezi s Kosyginovim obiskom v Kanado prihodnji mesec ugibljejo, da utegne priti' tudi do sestanka Kosygina in Nixona. Če bo Kosygin iz Kanade odšel na zasedanje glavne skupščine Združenih narodov, ki bo tedaj v New Yorku, se Nixon skoro ne bo mogel izogniti povabilu predsednika vlade ZSSR na razgovor.
Vsi številni obiski kažejo, da je pred nami doba močno razgibane mednarodne politike, ko države precenjujejo svoj položaj v luči novega mednarodnega razmerja sil, nastajajočega s povratkom Kitajske v svet.
Egipi zahteva smrtno kazen za zarotnike
Iz Clevelanda
1
in okolice
Mali Šmaren—
Danes je nezapovedan praznik Marijinega rojstva ali Mali Šmaren, katerega smo včasih v Sloveniji spoštljivo praznovali. Vsem Marijam, Maricam, vsem Mary, Mickam in drugim, ki danes godujejo, vse najboljše! leja—
Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima nocoj ob pol osmih sejo v navadnih prostorih. Po seji zabava.
Zadušnica—
Jutri ob pol osmih zvečer bo v cerkvi sv. Frančiška sv. maša za pokojnega Vincenta Savnika ob 34. obletnici njegove smrti.
V	petek ob pol osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pokojno Mary Panchur ob 5. obletnici njene smrti.
Iz bolnišnice—
Mrs. Anna Marolt, 19314 Mus-koka A ve., se je po štirih tednih .ednih bivanja v Euclid General bolnišnici vrnila domov. Lepo se zahvaljuje za obiske, darila in kartice, posebno pa čč. gg. Tomcu in Krajniku za prijazne obiske. Sedaj se zdravi na domu in si želi obiskov, žeja—
Društvo sv. Cecilije št. 37 ADZ ima svojo sejo jutri, v četrtek ob pol osmih zvečer v šoli sv. Vida. Ker je na sporedu posebna zanimivost, so članice se posebej vabljene.
Prijeten obisk—
V	spremstvu g. Rudija in ge. Anice Knez, 679 E. 157 St., je včeraj obiskala urad Ameriške Domovine č. sestra Kristina Knez, salezijanka, katera je odšla pred 37 leti iz Slovenije v misijone v Srednjo Ameriko. Svojega brata Rudija je zadnjič videla leta 1934, ko je bil še majhen. Č. s. Kristina je letos obiskala rodno Slovenijo, kjer ima osem bratov in sester in seveda veliko drugih sorodnikov. Preko Clevelanda se vrača na misijonsko delo v El Salvador. Ljubeznivi redovnici prisrčna hvala za obisk, srečno pot domov in ves božji blagoslov pr: njenem zaslužnem delu.
Stokes spet doma—
Včeraj se je vrnil s tritedenske poti po Jugoslaviji, Romu-
Javni tožilec je zahteval smrtno kazen za Ali Sabry-ja in tovariše, ki so v preteklem maju beteli vrečijniji in Turčiji, kjer je bil gost Sadatovo vlado.	i vlad, mestni župan Carl Stokes.
KAIRO, Egipt. — Sadatov režim je, tako trdi, odkril v maju zaroto, ki jo je podpredsednik Sabrv organiziral proti Sadatu, obenem pa tudi polovil vse voditelje zarote, ki so sedaj prišli pred sodišče. Svet ni dolgo časa mogel verjeti, da je vse skupaj res. Tega mnenja so se nekateri oklepali celo potem, ko je bila obravnava proti zarotnikom razpisana, saj je Sabry s svojo tovarišijo veljal za prijatelja in zaupnika Sovjetske zveze.
Potek obravnave se je zasukal v drugo smer. Velik del obravnave je bil javen. Svet torej ve, kako sodi zadevo sedanji egiptovski režim. Na drugi strani Moskva ni nikoli trdila, da jo usoda zarotnikov ne zanima. Predlog za smrtno kazen bo prisilil Moskvo, da pove tudi s svoje strani resnico, kar ve o zaroti.
Proces je prišel do take točke, ki ne bo dovolila Egiptu in Moskvi, da vse skupaj poravnata za kulisami. Z nekaterih vidikov je namreč sedanji proces v Kairu še hujši kot znano preganjanje komunistov v Kartu-
Protestanti v Severni Irski eborožujejo svojo IRA
DUBLIN, Ir. — Po sem do-šlih poročilih pripravljajo protestanti v Severni Irski po zgledu IRA svojo lastno tajno vojsko, ki se bo skoro začela boriti proti IRA — Irski republikanski armadi, ki se žene za združitev vse Irske v Irski republiki.
Jedro nove protestantovske tajne vojske naj bi bila razpuščena “posebna B” policija, ki so jo sestavljali protestanti in jo rabili proti katoličanom. Nova tajna organizacija naj združi pod skupnim poveljstvom vse protestantovske oborožene skupine v Severni Irski.
Veliko mladih
Med preko 206 milijoni prebivalcev ZDA je 66 milijonov starih izpod 20 let.
mu v Sudanu, ki je pomenil klofuto svojetski politiki v arabskem svetu. Ali naj Moskva sedaj preboli še drugo klofuto?
Ameriška Bohovim
l Si ti a M >j i’afe i

6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
-	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year, $8.00 for 6 months; $5.00 for ? months Canada and Foreign Countries:
■	$18.ftQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months
|	Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
No. 171 Weds., Sept. 8, 1971
Indonezija po parlamentarnih volitvah
Indonezija je pravzaprav najbolj zanimiva dežela v jugovzhodni Aziji. Je tipična otoška država s 3,000 otoki, ob obalah katerih se križajo morska pota dveh oceanov. Šteje 126 milijonov prebivalcev in ima nad 2 milijona kvadratnih kilometrov površine. Njen strateški položaj je edinstven v jugovzhodni Aziji, zato se zanjo brigajo tudi vse velesile. Dolge rodove je bila v sklopu nizozemskega kolo-nalnega imperija, dokler se ni pod vodstvom pokojnega Sukarna osvobodila in postala neodvisna republika.
Sukarno je bil dober ljudski tribun, pa slab politik in še slabši administrator. V letih svojega primeroma kratkega režima je nagrmadil deželi na bilijone dolarjev neplačanega dolga, ki so jih morali šele njegovi nasledniki konsolidirati ob dobri volji vseh upnikov. Da je bil Sukamo simpatičen povsod, priča ravno zbirka dolgov, ki jih je napravil za svojo deželo. Med upniki se namreč nahajajo vsi kontinenti, pa tudi vse države, kapitalistične in komunistične, od Moskve in Peipinga do Washingtona.
Končno je Sukarnov režim doživel svoj polom, ustvaril je namreč tak kaos, da ga celo generali niso mogli prenašati. Sukamo si je hotel pomagati z ljubimkanjem s komunizmom, to mu je pa ravno bilo v pogubo. Jeseni 1965 so generali prevzeli oblast in skušali vnesti nekaj reda v javno upravo. Še preje so mislili, da morajo obračunati z vsemi, ki so držali s Sukarnom, posebno s komunisti.
Pri tej priliki se je pokazala tudi moč Indonezije, odnosno nemoč Kitajske. Mao ni mogel pomagati svojim tovarišem, ki jih je generalska diktatura pomorila na tisoče; je samo rohnel in kričal, kaj drugega pa ni mogel storiti. Pokazalo se je znova, da je Kitajska še zmeraj celinska država, ki ne more uspešno nastopiti proti otoškim državam. Nepremagljiva je s svoje strani Kitajska radi prostranosti njenega ozemlja in števila prebivalstva. Spomin na takratne dogodke je še danes zelo živ v indonezijskih glavah, zato se na primer tam zelo malo razburjajo, da bo Maova Kitajska zopet začela igrati svojo vlogo kot tretja v trikotniku sodobnih velesil.
Indonezija je prevelika dežela, da bi mogla vojna diktatura že v 5 letih spremeniti vse, kar smatra za slabo in izbrisati vse posledice Sukarnovih polomij. Posrečilo se ji je pa, da je uredila svoje dolgove na tujem, tako da je indonezijska valuta zopet na trdnem. Obnovila je svojo kreditno sposobnost na vseh kapitalnih trgih, ker je vrnila vse koncesije, ki jih ni mogla plačati prvotnim lastnikom, dala pa obenem nekaj novih koncesij, če se gospodarsko stanje popravlja, ne bi tega mogli trditi o socialnem stanju. Narodni dohodek po glavi prebivalstva je še zmeraj skrajno nizek, brezposelnost pa večkrat dosega 20%. Seveda cvete korupcija, akoravno jo režim skuša zatreti tudi s silo.
V politiki vlada vzorna vojaška diktatura. Vsa javna uprava je dejansko militarizirana. Civilni politiki jo smeje le opazovati in delati toliko-pripomb, kolikor jih režim dovoli. Posamezni delegatje centralne vlade na deželi se pa radi obnašajo kot pravi lokalni diktatorji. Centralna vlada jim skuša šele sedaj stopati na prste.
Zato tudi zadnje “parlamentarne” volitve nimajo za 'usodo režima nobenega pravega pomena. Diktatura jim je zato postavila tudi skromne cilje. Najprvo so volitve morale izbrisati vsak političen spomin na pokojnega Sukarna. Ta cilj so menda dosegle. Sukarnovi oboževatelji niso več sposobni, da bi organizirali svojo stranko. Drugi cilj volitev je bilo iztrebljenje komunistov. To je bil pretrd oreh za generale. Ko so namreč pri zadnji revoluciji prišli komunisti pod udar, jih je režim pobijal kar v masah. Koliko sto tisoč jih je bilo pobitih, ne ve nihče. Gotovo je, da je izginilo 9 desetin vsega komunističnega vodstva, ostanek se je pa rešil na Kitajsko. Ker je bilo registriranih komunistov pod Sukarnovim režimom okoli 3 milijone, simpatizerjev pa okoli 15 milijonov, je razumljivo, da generali niso mogli vse pobiti. Še danes je baje nekaj koncentracijskih taborišč, kjer odmirajo ostanki komunističnega gibanja.
Suharto je porabil volitve tudi za tp, da se je znebil nezanesljivih generalov. To je dosegel'le deloma. Veliko generalov je dal upokojiti, nekaj jih je bilo odpuščenih, nekaj jih je pa tudi kar izginilo in nihče ne ve, kje so.
Suharto je tudi potrebil med političnimi strankami. Še lani jih je bilo vsaj na papirju okoli 40, kf. so imele v svojih programih namešano in nametano vse, kar premore demagogija. Suharto je pri zadnjih volitvah pusti! le 10, da so postavile kandidate. Jim je pa tudi'cenzuriral vse kandidate in odredil, kje naj 'kandidirajo. Zato je vladna stranka lahko tako zanesljivo kalkulirala, kakšno večino bo dobila v parlamentu.
Diktatorske volitve ne pomenijo dosti tudi v Indoneziji. So na vendarle znamenje časa. Pomenijo konec prehodne dobe od Sukarnovega režima na generalski. Pomenijo začetek vojaške diktature, ki še išče prikladno obliko
za svoje delo v Indoneziji. Režim že ima svojo vladno stranko, akoravno jr noče popolnoma priznati značaj politične stranke. Z opozicijo ima režim drug namen; iz vseh opozicijskih strank, ki so že sedaj le orodje v režimskih rokah, bi rad ustvaril združeno opozicijo. Dežela bi tako dobila vladno stranko večine in vladno opozicijo manjšine. Ali se bo ta poskus posrečil, je težko reči.
Prehod na novi “dvopartijski režim” pod vojaško kontrolo bo trajal dolgo. S tem računa tudi predsednik Suharto. Zato je dal izvoliti tak parlament, da ga bo čez dve leti lahko brez političnih potresov zopet “izvolil” za predsednika republike. Seveda moramo računati še z generali, ki tudi v Indoneziji niso preveč disciplinirani. Od tam bo lahko sedanji diktaturi grozila resna nevarnost, čeprav jo imajo sedaj generali v rokah.
I
BESEDA IZ NARODA
jmmmmmmmmmmmmrnmsmmmmmmma
(’kje močno žulil. Vsak žulj pa tudi boli.
Menda se prav tako ne posmehujemo, ampak kar precej hu-
ISaif jubilej društva sv. Jožefa št. 189 KStCJ
CLEVELAND, O. —- Največ- dujemo in se jezimo, ker napoje društvo Kranjsko slovenske vedana naša poštna reforma še katoliške jednote, društvo sv.'nikakor ni uspela. To spoznava-Jclžefa št. 169 bo v nedeljo, 12. j mo najbolj izvenklevelandski septembra 1971, p r o s 1 a vij alo naročniki Ameriške Domovine
svoj zlati jubilej, 50-letnico obstoja društva.
Vsak zlati jubilej, osebnega, društvenega ali narodnostnega značaja, je velika pomena, saj je 50 let dolga doba; celega pol stoletja vzdržnosti, dela, naporov, napredka, uspehov in razoča ranj, veselja in družabnosti, rojstev in smrti.
Društvo sv. Jožefa št. 169 se pridno pripravlja na to pomenljivo proslavo zlate obletnice. Praznovanje se bo začelo v nedeljo, 12. septembra, s sv. mašo ob dvanajstih v cerkvi Marije Vnebovzete. Ob dveh popoldne bo slavnostni banket v Slovenskem domu na Holmes Avenue, združen z bogatim in lepim sporedom, s pozdravnimi govori, petjem, s počastitvijo nad 50-letnih članov društva, predstavo sedanjih uradnikov in gostov. Proslava se bo zaključila z ljudskim petjem “God Bless America” in z molitvijo.
Če želite priti na slavnostni banket in prisostvovati lepi proslavi zlatega jubileja društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, pokličite za vstopnico tajnico Mrs. Dorothy Ferra, tel. številka 531-7131.	P. D.
Ge se že -
posmehujmo se vsemu!
RIDGEWOOD, N.Y. — Skoraj v vsakem zdomskem časopisu sem zasledil posmehovanje jugoslovanski gospodarski reformi. Po polomiji, ki so jo dosegli s svojo marksistično miselnostjo, ker so pozabili na dejstvo, da je sleherno gospodarstvo živ organizem, da je nekaj, kar je bilo spočeto pred Markso-vo teorijo in analizo, ter da ima zategadelj naravne zakone. Te lahko v neko miselno in dejansko nasilnost vklepaš, vendar posledica bo: namesto zdravega življenja, boš dobil spačka, kri-peljčka.
Izkušnja je to pokazala in dokazala in druge rešitve ni bilo kot poklicati na pomoč reformo.
in pa Amerikanskega Slovenca. Človek ne ve, kaj bi naredil, ali bi pismonošu vsak dan eno zaušnico dal ali bi šel in poštni u-rad razbil ali bi samega državnega predsednika iz Bele hiše na cesto postavil! Tako, zdaj pa ti tukaj, na svojo pošto čakaj in ne posmehu j se ter ne jezi se!
Včeraj, 1. septembra, smo v našem njujorškem naj večjem slovenskem naselju vsi “srečni” v redu prejeli Ameriško Domovino od 16. avgusta, ki. nam sporoča o “dogodku, pomembnem za vse človeštvo”, o dogodku, ki je zasenčil duha Prešerna in Cankarja, ker ta dva nista uspela, da bi nas svet spoznal, ampak zdaj nas pa pozna vsakdo, celo vsak voznik taksija na washing-tonskih ulicah in bulvarjih ve za Slovence, kdo smo, kje smo in kaj smo. Vsa naša kultura, vsa naša preteklost, vsa naša sedanjost in vsa naša prihodnost se je vsemu svetu in vsemu človeštvu razgalila in razodela. O, srečni mi, ki smo temu svetovnozgodovinsko pomembnemu dnevu prisostvovali.
Če bi bil odvisen samo od slovenskega lista Ameriška Domovina, potem bi o tem dogodku zvedel šele po 16 dneh in samo zaradi tako lepo uspele reforme ameriške pošte, ki so nam jo napovedali in nam obljubili, da bo s 1. julijem vse v redu. Pa, verjemite ali ne, ravno zaradi nekih osebnih interesov, ki so hkrati skupinski, tudi ta reforma še ni uspela.
Pa poglejmo še drugo reformo. Ta je reforma naše Cerkve, ki se naj spelje po koncilskih sklepih. Včasih se kar zasmejem na ves glas. Liberalni, nekdanji člani ‘brezverskega’ Sokola smo
Rušenje temeljev slovenske vernosti in narodnosti na Koroškem
Resna beseda k novi knjigi W. Mucherja.
II.
ZA ZMAGO ZGODOVINSKE RESNICE
Zdi se nam, da W. Mucher nima dovolj strokovne usposobljenosti in še manj lastnosti resničnega zgodovinarja:	manjkajo
mu nepristranost, resnicoljubnost, stroga pravičnost. Iz knjige je namreč več kot razvidno, ^ da je avtor nemškega ultranaci-Ij onalističnega mišljenja in bo-” lestno pristranski: zanj je resnica samo to, kar je nemštvu v prid; vse, kar bi podprlo slovenske vidike, mu je dvoumno, če že ne potvara in kleveta.
Ni res, da bi bili nemški škofje mučili sv. Metoda, četudi to trdi papež Janez VIII. v posebnem pismu: papeževo pismo je odjek Kocljevih laži! (str. 21). Ni res, dostavlja, da bi se bil lagal freisinški škof Ano, ko je papežu trdil, da Metoda sploh ne pozna, čeprav mu je pozneje papež to laž ostro očital (str. 18). Nemški škof Vihing, tako trdi, ni tožil sv. Metoda v Rimu niti ni potvoril papeževega pisma, da bi sv. Metod onemogočil na Moravskem (str. 138, 149). Če je dr. Grivec drugačnega mnenja (Fr. Grivec, Sv. Ciril in Metod, Celje 1964, str. 164),. je v zmoti, je obrekljivec!
Je župnik Mucher neomajno zvest resnici? Kako, da potem zagovarja “zatajitev resnice”, ki jo je zagrešil celovški škof, ko je spremepil in izpustil cele odstavke in skupnega pisma avstrijskih škofov v proslavo 1100-letnice prihoda sv. Cirila in Metoda na Moravsko? Zakaj niso smeli verniki celovške škofije slišati tistih resnic o svetih bratih, ko so jih vsi ostali avstrijski verniki slišali ob čitanju pastirskega pisma celotnega avstrijskega episkopata?
Mucher pravi, da je bilo potrebno vse to zamolčati, sicer bi te resnice bile na Koroškem “provokacija in razstrelivo”. S tem seveda priznava, da lemi o-stal neomajno zvest resnici! Vse hujša je žalitev, ki jo je ob tej prildžnosti izrekel na račun celotnega zbora astrijskih škofov: “Take stavke je lahko zapisal samo ignorant!” (str. 123-125).
APOSTOL SVOBODE -IN SAMOODLOČBE Dalje Mucher trdi, da hoče biti apostol “svobode in samoodločbe”, zagovornik pravice, ki jo
budo in da bomo v nedeljo. 19. septembra — po deseti maši za koncilske sklepe bolj ogreti J— lahko s svojo udeležbo poka-
in jih tudi spolnjujemo v širjenju krščanskega bratstva — kot pa mnogi bivši — nerad zapišem — klerikalci: Da ta reforma
zali in dokazali, ali nam je kaj do tega, da naša farna reforma uspe, ali ne. Naš skupen interes je, da uspe! Kdor čuti ta sku-
ne uspeva še, prepričan pa sem, | pen interest, ta, če bo le mogel, da bo, ker izhaja iz bistva Kri-!bo prišel.
stusovega nauka, je., kriva sovražna miselnost, ki se je vlezla v nas s pričevanjem negativnega katolicizma, ki nas je napra-
To bi se reklo: Kripeljnu je tre- vil do drugih kristjanov zaprte, ba na nek način preskrbeti ne- in da nismo hoteli videti pri svo-kakšna zdravila, da bo poštarjem krščanskem sobratu, pa če-
spet naturen in da bo ves organizem deloval, kakor mora delovati.
Ker Jugoslovani niso v reformi uspeli, se jim zdomci vse preveč posmehujemo! To posmehovanje se mi zdpneuteme-
prav je bil naše krvi in našega jezika, niti njegovih lepih in dobrih stvari. Odklanjali smo vse in še zdaj se ga skušamo izogniti, če se le da, kot hudič križa. Mnogi poznate to zgodbo.
Sicer sem v letošnjih poletnih
Ravno včeraj sem v knjigi “Koroška znamenja” bral pretresljivo resnično izjavo koroškega Slovenca Janka Ogrisa, ki v težkih okoliščinah z delom in naporom izpričuje dejstvo, katerega spoznava v svojem narodnem okolju in težkih pogojih za naš narod severno od Karavank, kjer naša narodna zibel je nekdaj bila:	“Narod propada, ker
sv°j jezik izgublja. Kakor hitro pa jezik izgubi, je konec.” Zdomski Slovenci bi morali tudi gledati, da ne zapravimo narodne farne cerkve in naših
Ijeno zlasti takrat — kadar mesecih skoraj stalno izven nju-pomislim, koliko reform je člo-'jorške slovenske srenje in zate-vek že vsepovsod začel izpelja- gadelj se danes tudi vprašujem, vati, pa mu niso uspele. Mi vsi^Kako pa bo z našo farno-srenj-prav gotovo upamo in želimo, sko reformo, ki smo jo začeli'v da bi in da bo našega predsedni- pomladnih mesecih s tretjene-ka Nixona dolarska reforma u-jdeljsko mesečno prosvetno uro spela. Seveda, če jo bomo izigra- po deseti maši v slovenski cer-vali z raznimi osebnimi in sku- kveni dvorani na OSMI?! pinskimi koristmi, kot so to de-j V nedeljo, 29. avgusta, sem v lali v Jugoslaviji s svojo zadnjo cerkveni veži bral na velikem gospodarsko reformo, potem se | stenskem oznanilu, da bo naša kaPelice pa bodo mrtva priče-bomo lahko tudi naši dolarski’narodna skupnost nadaljevala s vanJa> da smo nekdaj tudi tu v reformi posmehovali. Pa posme- to srenjsko-farno reformo in daIAmeriki živeli — izven svoje hovali se ravno ne bomo, ker bo zategadelj Zdravko Kalan rodne domovine! nas bo dolarski primanjkljaj ne-^nadaljeval s svojo reformsko po-'	- Osovnik
imajo vsi Korošci, da svobodno izražajo svojo voljo na volitvah, in še zlasti pravice, ki jo imajo starši, da svobodno odločajo, kako in v kakšnem jeziku naj bodo vzgojeni njihovi otroci.
Lepe so te besede, a kaj ko so krinka, ki zastira leglo laži! Vsi in še prav posebno pripadniki narodnih manjšin, vemo, kako borna je “svoboda” in kako zlagana “samoodločba”, ki jo imajo narodne manjšine pri plebiscitih, ljudskih štetjih in pri ugotavljanju številčnega stanja narodnih manjšin. Vse te oblike glasovanj so tako spretno in zvijačno izpeljane, ustroj tako premeteno izdelan, na več ali manj viden način se uporabljajo grožnje, nasilje, moralni pritisk, da so izidi takšni, kot si jih je želela država: uradne prevare, ki na ji služijo za osnovo nadaljnje raznarodovalne politike in varanje svetovne javnosti.
O koroškem plebiscitu 1. 1920 je zgodovina že spregovorila v smislu gornjih trditev. Izidi ljudskega štetja leta 1951 pravijo, da je bilo tedaj na Koroškem 42,095 oseb, ki so se posluževale slovenskega občevalnega jezika, leta 1961 pa samo še 25,472 oseb. Kako to, da je v borih desetih letih uplahnilo število Slovencev kar za skoro 17,000 ljudi? Leta 1946 je bilo na Koroškem 107 dvojezičnih šol leta 1967 pa le 76. Od 9,930 o-trok, ki so leta 1958 posečali obvezno dvojezično šolo, jih je leto pozneje, ko je stopil v veljavo prosluli Wenedigov šolski zakon, ostalo le 2,096, in od teh leta 1967 le še 1,767.
Odkod ti naravnost škandalozni padci številk v tako kratkih razdobjih? Ali niso ti uradni izidi prava obtožba avstrijske potujčevalne politike? Ali se ne skriva :za temi številkami temno ozadje ustrahovalnega nasilja, načrtnega zavajanja k nezvestobi in torej neizrazne tragedije številnih slovenskih staršev in družin?
Poznamo obupni boj, ki ga bijejo koroški bratje, da bi rešili svoj narodni obstoj. Živeti hočejo, kot hoče živeti vsako živo bitje, ohraniti se hočejo kot posamezniki in kot manjšinska skupnost. Pravica do življenja in do obstoja je nekaj svetega, božji ukaz je! Tu pa je nekdo, ki jih je kot rajo obupancev že zapisal smrti in ki jim pa zdaj zabičuje, da imajo vso pravico svobodno hiteti smrti v naročje. To pravico, svobodno se odločati za samomor, jim hoče zaščititi. Saj je tudi v tej samoodločbi, tudi v tej svobodni izbiri prava demokracija. Če pa bi hotela sama državna oblast prekiniti ta proces asimilacije in dati slovenski manjšini na Koroškem narodno zaščito, tedaj “bi to ne bilo demokracija, temveč samovolja, azijatski depotizem, ki postopa v nasprotju z izjavljeno voljo prizadetih!” (str. 159).
W. Mucher se hoče prvenstveno boriti za pravico staršev, da se svobodno odločajo glede vzgoje otrok. Niti država nima pravice, siliti starše, da bi pošiljali otroke v zgolj slovensko ali v mešano slovensko-nemško šolo. Starši Južne Koroške so se povečini, kar za 84 odstotkov, odločili za zgolj nemško šolo (str. 156).
V veliko zadoščenje mu je, da
narodnih srenj. Pokoncilska Cerkev nam nudi pomoč z na- se slovenski starši izneverjajo rodnim bogoslužjem. Starši slo- svojim narodnim dolžnostim, venski in vsak od nas pa ima j Žal, gre za dejstvo, ki ga ne mo-dolžnost:	ohranjati slovensko remo zanikati. Ne vpraša se pa
zvestobo in zaničevanje lastnega pokolenja; nedopustno je, kajti zatajitev lastne narodnosti je greh zoper resnico, je laž. Krščanska morala vse to obsoja: obsoja same starše zaradi storjene nezvestobe, a še vse huje obsoja tiste, ki starše zavajajo k tej nezvestobi.
Le kdaj si kdo, ki je priseben, svobodno voli uničenje? Kako je bilo s samoobtožbami in z zahtevami po smrtni obsodbi na stalinskih procesih, je zdaj pojasnjeno. Gre torej tudi na Koroškem za žrtve psihičnega nasilja? Bo torej le res, da je nemška večina te starše obdelovala, dan za dnem, za zastraševanjem, s prikazovanjem slovenske manjvrednosti, z ugodnostmi, ki jih bodo imeli, če se zlijejo v nemško skupnost, tako da so se ti nesrečniki le odločili za narodni odpad.
Pa tu ni govora o kakem “svobodnem” odločanju, pač pa o “izsiljenem pristanku” nesvobodnih in moralno zlomljenih ljudi. V teh žrtvah psihičnega nasilja ne glejmo narodnih odpadnikov, ampak nesrečnike, živeče v prav tako nesrečnem in pomilovanja vrednem družabnem redu na Koroškem, ki ni zmožen, niti ne na strogo cerkvenem področju, zagotoviti koroškim Slovencem svobodni razvoj , v spoštovanju njihovega človeškega dostojanstva. Vse to pa je zadnji vatikanski cerkveni zbor strogo obsodil:
“Človeško dostojanstvo zahteva, da se pri svojih dejanjih ravnamo po zavestnem in svobodnem odločanju, to se pravi osebnostno, iz notranje pobude in iz notranjega nagiba, ne pod pritiskom zunanjega n a s i 1 j.a .. Vse, kar rani neokrnjenost človeške osebe, kakor psihično nasilje, vse, kar ponižuje človeško dostojanstvo, je v resnici sramota, ki omadežuje tiste, ki se tako vedejo, hkrati pa kar najhuje nasprotuje Stvarnikovi čast 1” (Cerkev v sedanjem svetu, 17 in 27).
Gosposvetski župnik se na te nedvoumne obsodbe ne ozira. Čisto mirne vesti se proglaša za zagovornika “obstoječega reda” na Koroškem, zanika, da bi imele oblasti pravico v čem kaj popustiti, in odkrito grozi tistim zavednim koroškim Slovencem, ki nočejo na pot narodne izdaje.
Takole grozi: Neslovenski Korošci dobro vemo, da bodo neučinkovite vse izjave o zvestobi Avstriji, ki jih dajejo sedanji predstavniki koroških Slovencev, kajti Jugoslavija se ne bo ozirala nanje, pač pa bo “ob prvi ugodni priložnosti zasedla vse one predele Južne Koroške, v katerih živi večji odstotek Slovencev in v katerih je večje število otrok prijavljenih k slovenskemu pouku (ali tudi samo k slovenskemu verouku)” (str 157).
Tisti torej, ki se javno priznavajo za Slovence, in ki pošiljajo otroke v slovenske šole, so že sokrivi bodočega razcepa nedeljive Koroške in so mažnostni državni izdajalci. Grožnja zadobi vse hujšo ostrino, ako jo povežemo z naslednjimi odstavki v knjigi. Tisti, tako pravi, ki so se odločili za nemštvo, so to storili, da bi sebi in svojim otrokom prihranili usodo, ki je doletela 300,000 Nemcev in poldrugi milijon Slovanov, ki so jih poklali med zadnjo vojno v Jugoslaviji (str. 157-158). Kdor torej vztraja v zvestobi slovenstvu, tira Koroško v poplavo krvi in morije.
Dr. Rudolf Klinec (Kat. Glas)
(Konec prihodnjič)
besedo med našim življem.
— kot duhovnik bi se moral —
Ko bo ta zamrla, potem bomo kako je vendarle to mogoče, saj tudi zdomski Slovenci samo še'gre za ravnanje, ki je po svojem
zgodovina, vse naše cerkve
bistvu protinaravno, ponižujoče in nezdružljivo z dostojanstvom človeške osebnosti. Protinarav-no je, ker nasprotuje zakonu samoobrambe in samoohranitve; ponižujoče je, ker vsebuje ne-
Dva milijona parov na <
V ZDA je okoli 1200 to1 čevljev, ki izdelajo skupn koli dva milijona parov če\ na dan, torej nekako dva ] za vsakega prebivalca de na leto. V zadnjih letih i čevljev in vseh vrst obuval tujine stalno raste, don čevljarska industrija pa pe
*XžXxxxxxxz'XT^g!gYl!Y^,Y^^,j!,TgTTTTTTTYY!f
Karel mauser:
VELIKA R1DA
PELIN V PŠENICI
Mlačev je bila v kraju, strelišča preorana in z drevja se je osipalo listje, ki ga je sicer zje-sensko sonce čudno lepo zlatilo, toda življenja mu ni moglo več dati. Rumeno in črnjevo se je nabiralo pod drevjem, vmes so gnila jabolka, ki so jih ob obiranju pozabili med vejami in jih je zjesenski veter sklatil na tla. Pristujenost se je počasi razraščala od lesa in silila v dolino. Tu in tam se je z njiv kadilo, dim se je leno razpotegoval, lizal tla in se le včasih z muko vzdignil proti vodi, kjer se je razte-kel med ločje in bič j e. Med smrekove gozdove po Dobraču so se zrinile velike luže rumene in rdeče barve. Listnato drevje je žarelo ob lepih dneh prav tja do Bistrice. Toda vsak dan je bilo lepote manj. Usihala je z deževnimi dnevi. Dež in veter sta česala drevje in kmalu so zazijale po Dobraču gole lise.
Agato je jesen zaprla. Lesove je imela prav pred nosom in kar čutila je, kako mrzlo in mokro so zadihali. Foltej se je na čudno spremenil. Agati se je zdelo, da je vojske skoraj vesel. Po cel teden ga ni bilo iz Beljaka. Ljudje so žobarili to in ono, toda Agati je bilo zdaj že vseeno — tudi, če je vse resen, kar ljudje marnja j o.
Potlej je neki večer krehnil stari Smrečnik:	“Slišiš, kaj
ljudje žobarijo?”
“Slišim, nisem gluha,” je usekala.
“In mu nič ne rečeš?”
“Mu tudi vi niste, ko je les in dekline kupoval,” je zbodla.
Stari je zasrepel vanjo, se Vzdignili in stopil prav k njej.
“Takrat ni bil oženjen,” je rekel trdo.
“Potlej bi ogrizek drugi prodali. Zakaj ste ga meni?”
Tako ga ni udarila še nikoli. Smrečnik je zasihal, zdelo se ji je, da jo misli udariti, pa se je nenadoma zasukal in odšel iz izbe.
Nič se ni gnala. Zaklela se je, da bo mučila vso Smrečnikovo Zemljo z ljudmi vred.
Ko je Foltej v soboto prišel iz Beljaka, se je komaj zmenila zanj. Videla je njegove zabuhle oči, suh vrat in najraje bi pri priči odšla od doma.
Skušal je biti prijazen.
“Dela čez glavo. Naročila in naročila. Vojska je, kaj hoče-mo!”
Ni mu verjela.
Strahovit, mrzel molk je bil V izbi. Smrečnik je sedel pri mizi, Foltej se je naslanjal pri peči in Agata je poskušala brati. Nihče ni rekel besede. Kakor da so v molk obsojeni, kakor da si vidijo v srce do poslednje naisli. In na sredi leži življenje,
oba sovraži in da ji nista kos. Kupila sta jo, toda zdaj je gospodinja in obema enaka. Ne moreta mimo nje.
Stari žinja na zemljo, Foltej žinja na deklino, ki ji je najel stanovanje v Beljaku. Sovnikov pelin prerašča vso Smrečnikovo zemljo. Izruval ga je Smrečnik iz pšenice, iz Agate ga ne bo nikoli.
V nedeljo popoldne se je Foltej odpeljal nazaj v Beljak, Smrečnik je stopil za njim na dvor.
“Foltej!”
Sin se je obrnil. Stari je videl njegovo priprto desno oko, ki je zasmehljivo bolščalo vanj.
“No?”
“Takole resen ne gre več,” je siknil stari.
“Žinjam, da bo šlo,” se je zasmejal Foltej in odšel.
Stari ni mogel verjeti. Gledal je za sinom, ki je kobalil za vogal in utonil med hišami. Čutil je, da se mu tresejo roke, da ima srce prav v vratu, da bo padel, če se hitro nekam ne opre. S težavo je odkolavtral do pri-take in se naslonil. Potlej je s hadrco obrisal obraz. Poten je bil.
Mrak je lezel z Dobrača in Cjstrnika kakor prihuljen pes v vas. Nekje daleč je vriskal vlak, ki bo odpeljal Foltej a. Med vejami je šumelo in zdihovalo in nad vodo je ležala drobna megla. Smrečniku se je zdela kakor prav na drobno raztrgano oblanje, ki ga devljejo mrtvim v krsto.
Okrog njega je ležala zemlja. Razmočena je bila od zadnjega dežja, porjavela trava je bila umazana. Čudno topo je Smrečnik strmel vanjo. Tamle se še pozna Foltejeve stopinja. Mrzla in grozeča.
Odšel je torej. Agata mu niti zbogom ni povoščila. Niti vzdignila se ni, še glave ni vzdignila od knjige. Kakor da je iz izbe odšel človek, ki že dolgo ne spada vanjo.
Obrnil se je. Hiša je pošastno rasla v mrak, celo v izbi ni bilo luči. Nič se ni zganilo, kakor da je od vsega ostal samo mrtev zid: zid s starimi kamni, ki je kril Smrečnikove rodove pred dežjem in vetrom. Pred nesrečo jih ni mogel. Ta je prišla zdaj, se zažrla v ta zid, ga gloda in grize in Smrečnik to uro ve, da bodo ti kamni zmleti v moko.
Ko je bled stopil čez prag, je srenčal Agato v veži. “Šel je,” je votlo krehnil.
“Že zdavnaj,” je rekla na glas. Smrečniku se je zdelo, da se na tihem smeje.
“Tudi ti si kriva,” je nenadoma zinil. “Nanteja imaš v srcu, on ti je pa mož.”
Tedaj se je obrnila. Smrečnik je videl njene žgoče oči in spa-
'Pobeg možganov", težah problem Evrope
Eno izmed perečih vprašanj, s katerimi se danes bavijo vlade številnih držav na svetu, je gotovo problem, ki ga opazovalci imenujejo “pobeg možganov”, t. j. izselje- ženili in se možile do dne, ko je vanje tehnikov in raznih specialistov v bolj razvite de- šel Noe v ladjo: in prišel je požele, ali bolj točno (v tem primeru) v Združene države, top in pokončal vse. Podobno bo,
ikakor je bilo v dneh Lotovih:
devno odgovoril in pojasnil, na- mo njegov opomin: “Čujte, ker to joravi:
“In kakor je bilo v dneh Noetovih, tako bo tudi v dneh Sinu človekovega: jedli _so in pili, se
Knjiga “The Knowledge Revolution”, ki jo je napisal Dimitris Chorafas, je v Evropi sprožila preplah. Razni bolj ali manj aktualni komentarji so povzpeli
manj Italija in Francija.
A to še ni vse. Sedaj v Evropi, , - ,. ugotavljajo, da te številke niso jje šel Lot iz Sodome) ]e
se dežilo ogenj in žveplo izpod ne-
!jedli so in pili, kupovali in pro-sadili in zidali; tisti dan
pravilne. Odkrili so namreč šc
drug, “skriven” pobeg. To so in-
njegovo obtožbo glede izseljeva- ženirji, strokovnjaki, raziskoval-
ki bi bilo lahko lepo in mirno, ^
Pa ga vsi gazijo kakor ubitega! £en 0braz.
Psa, ki ga je nekdo na cesti po- j “imam ga v srcu, Nanteja, "vozil in pustil, dokler ga vozovi rekia zasoplo. “Resen, imam ne zmeljejo in sonce ne razsuši, ga ” — Potlej se je sklonila prav da bo od vsega ostal samo še^ njemu in, kakor da ji je be-
” je
Prah, ki se bo zmešal s cešto.
Stari natančno vidi, da Agati htripajo žile na vratu in da se davi z vekom, čeprav je mirna in bere kakor človek v čakalnici, ki čaka na vlak, ki ima zamudo.
Foltej ve, da med njim in Agato ni ničesar več, kar bi vezalo preteklost in bodočnost. Vse je mimo. Ni mu hudo. Ima ga sicer, da bi stopil do žene, ji na glas povedal, da je vse resen, kar ljudje žobarijo, udaril bi jo "v tisti mirni obraz, vstal in zadr-Nščil duri ter odšel na vlak in nazaj v Beljak. Tam je vsaj življenje, družba.
Agata gleda v črke, toda ne bere. Ve, da jo gleda Foltej in da jo gleda stari. Oba jo gledata in tipljeta vanjo. Ne moreta ji blizu. Dobro vesta, da
seda nož, je vrtala z njo:
“Foltej a pa še vi nimate. Mene je izdal in zemljo, ki ste jo vi zibali kakor. Sedmenikova Mojca otroka.”
Stari se je zibal kakor pijan in brez besede gledal za Agato, ki je počasi stopala po stopnicah proti izbi. Ni se obrnila, ni pogledala nazaj.
Smrečnik je kot na smrt zaboden padel v izbi za mizo, stegnil roke čez prt, da je zlil kozarec vina, ki je stal poleg j ruha.
Rdeča luža se je širila po belini.
“Moja kri,” je goltal. “Kakor moja kri.” — Potlej mu je ob mizo najprej udarila glava. Težko telo se je prevagalo in z vso silo je udaril starec ob tla.
(Dalje prihodnjič)
nja tehnikov in strokovnjakov, ter zahtevajo konkretne ukrepe, da se ustavi struja, ki (v vedno večjem obsegu) vodi iz Evrope v ZDA. Mnogi gredo celo tako daleč, da postavljajo kot edino možno pot: ali se poišče rešitev temu problemu, ali pa Evropa izgubi še preostanek svoje neodvisnosti na gospodarskem, političnem in zlasti znanstvenem področju.
V bližnji peteklosti najdemo korenine temu zlu. Bilo je takoj po drugi svetovni vojni, ko se je sistematično začel odhod visoko kvalificiranih znanstvenikov čez morje. Nekateri so šli za boljšim dohodkom, drugi za večjimi možnostmi za svoja raziskovanja, ker v razrušeni Evropi za razne znanstvene finese še ni bilo denarja.
A tok je naraščal iz leta v leto; zlasti je nevarnost, da se spremeni v hudournik sedaj, ko so ZDA z zakonom omogočile podelitev državljanstva študirajočim imigrantom. Številke govorijo, da 57°/0 vseh tehnikov, ki pridejo v Združene države, izhaja iz Evrope. Ostali procent si razdelijo druge države po svetu. V desetletju 1957-1967 se je število evropskih znanstvenikov v ZDA šestkrat pomnožilo.
Ena najbolj prizadetih je Anglija, od koder odhajajo kemiki, biologi, fiziki, astronomi in celo zgodovinarji. Med leti 1961-1966 se- je izselilo 26,000 znanstvenikov in inženirjev, ker so specialisti zračunalL da znaša v denarju 500 do 800 milijonov dolarjev. V letu 1967 je število angleških “izvoženih” raziskovalcev naraslo na 1400, kar predstavlja 14% diplomirancev na visokih institutih. Bivši minister za vzgojo, lord Bowden je nakazal, da “denarna vrednost1* za strokovnjake, ki ;
ci in razni znanstveniki, ki delajo v objektih, ki so last ameriškega kapitala v Evropi. Delajo sicer v lastni deželi, tam, kjer so doštudirali (na državne stroške) in se za delo pripravili, a njihovo delo in sad pripadata tudi tujemu kapitalu. Ta “skrivni pobeg” bi dvignil število ugotovljenih izseljencev za močne odstotke.
Kaj storiti? Evropa stoji pred velikim vprašanjem. Treba bi bilo bodoče možne ‘begunce’ zaposliti doma. Za to pa pripraviti več delavnih mest za znanstvenike, več laboratorijev, nove načrte znanstvene dejavnosti. Doslej je le Francija v tej smeri storila večje korake.
Razni opazovalci, ekonomisti in “futurologi” ugotavljajo, da bo kmalu poleg dveh velesil (ZDA in ZS&R) nastala še tretja gospodarska velesila: ameriški kapital, investiran v Evropi. Tega se tudi Evropa in njeni narodi zavedajo. In imajo seveda pri tem zadnjo besedo.
Jože Grdina:
?o stopinjah Gospodovih
(Nadaljevanje)
Judovski poraz je bil strašen; nima zlepa para v zgodovini. Judovski zgodovinar Jožef Flavij pravi, da je pomrlo v mestu od sovražnikov, lakote in kuge 1,100,000 ljudi, v sužnost pa je bilo odpeljanih 97,00Q. To so ogromne številke za tedanje čase: nad milijon ljudi pokončanih in toliko odpeljanih v sužnost. Prebivalce, kar jih je še ostalo, so prodajali kot sužnje po 30 Judov za en srebrnik.
Mnogo ujetih je Tit odločil za Rim, da jih tam pokaže radoved-od drugeinim Rimljanom. Med temi je bil
svetovne vojne dalje odšli v|tudi branitelj Jeruzalema Simon
ZDA, krepko presega vsote gospodarske pomoči “Marshallove ga načrta”. Financial Times pa ugotavlja, da bodo posledice tega izseljevanja v teku desetih let katastrofalne za angleško konomijo.
Tudi v drugih evropskih državah ni bolje; ponekod še slabše. Tako približno 10% inženirjev, kar jih letno diplomira v Zahodni Nemčiji, odide v ZDA. A norveški procent izseljenih inženirjev zraste na 24% letne promocije; 21% je številka v Nizozemski. Nekoiko manjši, a prav ta-
Ben Giora. Ta Titov zmagoslavni sprevod se nazorno vidi v Titovem slavoloku v Rimu. Kdor se bo kdaj mudil v Rimu, naj ne zamudi si ogledati te velike tra-e- gedije: Razdejanje Jeruzalema, kakor je to napovedal naš božji Zveličar Jezus Kristus, ki je tedaj, ko je napovedoval razdejanje Jeruzalema, napovedal tudi konec sveta. Kdor še ni čital tega Njegovega govora na Oljski gori, naj si dobi Sv. pismo in ga prebere. Navajati ga tukaj bi bilo preobširno. Naj mimogrede omenim le, kar je o svojem dru-
ko grozeči so odstotki po drugih !gem prihodu povedal farizejem, državah; 16% Švedska; 15% Ir-jko so ga vprašali: kdaj pride ska; 11% Avstrija; nekoliko božje kraljestvo, pa jim je toza-
ba in pokončal vse. Prav tako bo tisti dan, ko se bo razodel Sin človekov.
Kdor bo tisti dan na strehi, njegove stvari pa v hiši, naj ne hodi dol ponje; in prav tako naj se ne vrača, kdor bo na polju. Spominjajte se Loto ve žene. Kdorkoli bo skušal svoje življenje rešiti, ga bo izgubil, in kdorkoli ga bo izgubil, ga bo rešil.
Povem vam:	tisto noč bosta
dva na eni postelji; eden bo sprejet in drug puščen. Dve bosta skupaj mleli; ena bo sprejeta in druga puščena. Dva bosta na polju; eden bo sprejet, drugi puščen .. .” Tako piše v svojem evangeliju sv. Luka.
Danes se mnogo piše in govori kot, da se bližamo nekejnu koncu. Koncu sveta? Bog ve! Iz ozira, kaj se danes dogaja, bi se dalo marsikaj razmišljati o tem. Nihče ne ve, kaj je pred nami, eno pa je gotovo: To, kar je Jezus povedal, stoodstotno drži. O tem je vsak dvom odveč. Kar je povedal o razdejanju Jeruzalema, se je točno izvršilo, kakor se bo tudi to, kar je povedal o koncu sveta: Jezus je govoril o znamenjih, ki se bodo vršila, a časa, kdaj bo konec sveta, ni povedal. To je človeku prikrito in to ve samo Bog. O znamenjih, ki se bodo vršila pred koncem sveta, zelo poljudno piše pokojni ljubljanski škof dr. A. B. Jeglič v knjigi “Na noge v sveti boj!” kjer jako dobro naniza o teh dogodkih, ki se bodo vršili pred koncem sveta.
Škofa Jegliča smo vsi poznali kot dobrega vbdhlka našega naroda, ki se je zelo trudil z besedo in peresom za dobrobit slovenskega naroda. Toliko dobrega, spodbudnega in lepega ni menda napisal še noben ljubljanski škof kot on, ki je res svetniško živel in v sluhu svetosti tudi umrl. Baš tedaj sem bil na obisku v Jugoslaviji in tri dni pred njegovo smrtjo sem z njim govori in se potem udeležil njegovega pogreba, ki je bil naravnost kraljevski. Že prej sem dosti slišal o tem možu, ki ga je Bog dal našemu narodu, še prav posebej pa sem videl in slišal ob njegovem pogrebu. Naj navedem, kaj škof Jeglič o tem piše v že označeni knjigi pod naslovom: Znamenja pred koncem sveta. Takole piše:
“Kdaj bo konec sveta? Časa Gospod Jezus ni hotel povedati natanko rekoč: “Tistega dne in ufe ne ve nihče, niti angeli nebeški, ampak samo Oče.” Je že za nas bolje, da ne vemo ure, kdaj bo prišel Gospod. Poslušaj-
ne veste, katero uro bo prišel vaš Gospod.” Povedal nam je pa nekoliko dogodkov, ki se bodo vršili pred koncem sveta. Ker so ti dogodki jako poučni, jih naštejmo in pojasnimo.
a)	Evangelij povsod oznanje-van. O tem je sam Gospod rekel: “Oznanjeval se bo evangelij kraljestva po vsem svetu in potem pride konec.” Pred koncem sveta se bo evangelij ozna-jeval vsem narodom. Ni rečeno, da bodo vsi narodi verovali v Jezusa, vendar pa bi sklepali, da bo med vsemi narodi dosti vernikov, ki ne bodo dobili ponujene milosti.
b)	Pred koncem sveta se bo tudi večina Judov spreobrnila. O tej skrivnosti božje previdnosti piše apostol Pavel: “Slepota je prišla na en del Izraelcev, dokler ne vstopi polno število poganov ... Kakor namreč svoj čas vi (Rimljani) niste verovali v Boga, sedaj ste pa usmiljenje dosegli radi njihove nevere, tako so tudi oni (Izraelci) sedaj neverni vam za usmiljenje, da bi tudi oni usmiljenje dosegli.” Torej po spreobrnitvi poganov se bodo spreobrnili tudi Judje.
c)	Odpad od vere in Antikrist. Iz besedi apostola Pavla posnemamo, da se bo pred koncem sveta dogodil splošen odpad od vere. Solunčane, ki so bili prestrašeni misleč, da se poslednji dan že približuje, tolaži sv. Pavel, rekoč: “Nihče naj vas nikakor ne preslepi, ko da bi bil Gospodov dan že blizu. Prej pri de odpad in razodene se človek pogubljenja.”
bo Antikrist najbolj divjal in se poveličeval, “ga bo Gospod Jezus umoril z dihom svojih ust in uničil s svetlobo svojega prihoda”.
(Dalje sledi)
-------o-------
Grivas zopet kali ciprsko premirje
NIKOZIA, Ciper. — Znani grški junak iz ciprskih vojaških in političnih kriz je izginil iz Aten in odšel neznano kam. V Atenah pravijo, da je šel zopet na Ciper, kjer so se odnosi med Grki in Turki močno zaostrili.
To je dalo povod ciprskemu predsedniku nadškofu Makariju, da je šel v Atene na obisk k predsedniku Papadopoulosu. O-bisk je trajal dva dni, uradno poročilo pa ne pove, kaj sta oba grška politika govorila. To bi pomenilo, da se nista mogla sporazumeti, kako usmerjati ciprsko krizo.
Poravnajte naročnino! Datum poteka naročnine je nad Vašim imenom na naslovu!

loški dobijo delo
PRI DELU — Tri slušateljice visoke tehnične šole v Vqrsavi na Poljskem na poletni delovni praksi. Zdi se, da jih “moško” delo ne moti preveč, se kaf zadovoljno smeje.
Ta splošni verski odpad bo Bog dopustil v kazen onim, ki resnico zaničujejo. Sv. Pavel tako trdi in piše: “To bo za tiste, ki se pogube, ker niso ljubili resnice in je niso sprejeli, da bi se zveličali.”
Kako si moremo ta odpad misliti? Odgovor nam poda odpad, ki ga sedaj gledamo. Od vere Dodo odpadle posamezne države, ne bodo več verske države, v vseh svojih postavah in napravah, kakor v šoli, v družini, se ne bodo več ravnale po nauku Jezusovem, ampak po duhu popolnega brez verstva;	zatirale
Dodo Cerkev in njene pravice, pospeševale pa bodo zmotne nauke zoper Boga in večno resnico.
Vsled tega odpada bo splošno zavladalo življenje sovražno Cerkvi, Jezusu in samemu Bogu, življenje razuzdano, poželjivo; nesramnost, in brezbožnost se bo razširjevala po mestih in iz mest po selih. Sam Jezus napoveduje, da bp ob koncu sveta ravno tako lahkomišljeno in razuzdano življenje, kakor je bilo ob času vesoljnega potopa in ob času kazni nad Sodomo in Gomoro. Odpad bo torej vsesplošen. Vrši se pred našimi očmi in sicer zadnje čase, posebno po vojski, izredno naglo ter po vseh deželah, med vsemi narodi.
Ta odpad pripravlja pot Antikristu, o katerem nas poučuje a-postol Pavel v drugem listu do Solunčanov. Slišali smo že, kako jih je tolažil, rekoč, da še ni blizu sodni dan, ker “poprej se bo razodel človek greha in pogubljenja”. Potem pa ga še bolj natančno opisuje rekoč: “On se bo uprl in dvignil nad vse, kar se imenuje Bog, sam se bo posadil v božji tempelj in se izkazoval, kakor da bi bil Bog... Njegov prihod bo po delovanju satanovem z vsakovrstno močjo, z znamenji in lažnjivimi čudeži in vsakovrstnim hudobnim zavajanjem.” Antikrist bo torej človek greha grozen sovražnik božji in zvit ter nasilen zavodljivec. Celo satan sam bo pomagal z navi-aeznimi čudeži, da ljudi bolj preslepi.
Odpad bo velik, toda mnogi bodo ostali zvesti Gospodu Jezusu, ki bodo mučeni in prelili zanj svojo kri, kakor nam opisuje sv. Janez v skrivnostnem razodetju. Toda grozni Antikristovi časi ne bodo trajali dolgo. Ko
Moški dobi delo
Pomivalec posode in nosač. Nočno delo.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Avenue tel. 361-5214
(173)
Female Help Wanted
Assemblers
Must have good exp. in assembling rather small steel components. $1.95 per hour plus production bonus. Usual fringes. Off E. 70 north of St. Clair Ave. 361-6264. If not experienced — DO NOT CALL! ________________________(173)
COOK
Cook to live in. Nice country home on East side. Own room, bath and TV. Excellent salary. Other help employed. 696-6464
MALI OGLASI
Iščejo stanovanje
Dve odrasli osebi iščeta stanovanje z 2. spalnicami v zgornji okolici E. 185 St. Kličite 531-1539 po 5. uri pop.
-(171)
Ženitna ponudba
Neoženjen Hrvat, star 33 let, želi spoznati Slovenko, staro od 28 do 40 let, v svrho ženitbe. Je lahko vdova. Ponudbe poslati na Ameriško Domovino pod “Lepa jesen”.
—(8,10 sep)
V	najem
Oddamo 5 sob zgoraj, na 1035 E. 147 St. Kličite 333-6742.
________________ (172)
V	najem
Tri neopremljene sobe, na novo barvane, za eno ah dve osebi. Vprašajte na 1176 E. 61 St. Apt. 3 ali kličite 475-2644.
x(MWF)
Pozor!
Kadar kupujete ali prodajate hišo, farmo ali lot, kličite nas, staro zanesljivo agencijo. Tudi dajemo nasvete brezplačno.
KNIFIC REALTY 481-8890	820 E. 185 St.
(8,15 sept;
Hiša naprodaj
Enodružinska, 7 sob, blizu E. 72 Place in St. Clair Ave. Vzamemo G.I. ali F.H.A. posojilo. Kličite 881-3410.
(25, 1,8 sep)
Naprodaj
Naprodaj so hruške in češplje na 18115 Nottingham Rd.
Tel.: 531-8327
(172)
Ženitna ponudba
Hrvat, star 35 let, želi spoznati Slovenko, staro od 30 do 40, tudi vdovo, v svrho ženitbe. Ponudbe poslati na Ameriško Domovino pod značko “Zvesta ljubezen”.
—(8,10 sept)
&LEXANDRE DUMAS«
Grof Monte Cristo
“O milostiva,” pravi nato glasno, vaš soprog je’ na borzi predobro doma. “Kar je na eni strani izgubil, to na drugi dvakrat dobi.”
“Vidim, da tudi vi živite \ splošni zmoti,” pravi gospa Dan glars.
“In kaj je ta zmota?” pravi Monte Cristo.
“Ljudje mislijo, da bankir igra, dočim on ne stori tega nikdar.”
“Ah, da, to je res, milostiva spominjam se, da mi je rekel gospod Debray ... Toda oprostite, kje pa je Debray? Videl ga nisem že tri ali štiri dni.”
“Tudi jaz ne,” odvrne baronica s čudnim izrazom. “Toda svojega govora niste končali.
“Katerega?”
t
“Rekli ste, da vam je gospod Debray nekaj rekel.”
“Ah, res je. Gospod Debray mi je rekel, da ste se vi vdali demonu igre.”
“Vsekakor moram priznati, da sem imela nekaj časa veselje za to, a zdaj me je minilo.”
“In tega nimate prav, milostiva. Moj Bog, kako nestalna je sreča, in če bi bil jaz ženska in slučajno žena bankirjeva, kakšno zaupanje bi imel jaz v srečo svojega soproga! Znano vam je, da je človek pri špekulacijah prav tako lahko srečen
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD liELf
CHILD CARE — Motherless home, Mat. father needs resp. woman to care for household. Girl-11, boy-9, live in. Own rm., bath & TV. Streamwood. $20.
289-3466 & 686-4390
(172)
MATURE WOMAN NEEDED To live in and care for 2 children. Own room and board plus good wk. salary. In Berwyn area. Call 749-4498 before 10 a.m. or RO 2-5424

REAL ESTATE FOR SALE
BY OWNER — 6 rm. frame sided home, 3 bdrms., IVz mod. baths. Gias forced air heat, low dn. pymt. 3700 W., 1600 N. $15,500 or best Offer.	PE 6-7645, 1-3.
(172)
6245 N.W. HWY. - Brk. deluxe 10 flat bldg. Only 2 yrs. old. 8-2 bdrm. apts. & 2 efficiencies. Plenty storage-utility rm. & parking. $24,000 jnc. annually. Owner 685-1728
BY OWNER — CRETE Brick tri-level on 1 ac?re in country. 4 bdrms., Ige. patio, and garage, bit. in kitchen, dishwasher, bar. Carpeted thruout. Immed occup. leaving state. $40,000.
Call 312-672-5566
_______________________________ (172)
OAK BROOK AREA—BY OWNER 10 rm. Air cond. contemporary split. 9 yrs. old, 4-5 bdrms., 2% baths. Cath. ceil, in Liv., din. and Fla. rms. U shaped kit. w-blt. ins. Den w-bar, bsmt., dble. frplc., dble. gar., Ige. patio, fenced yard. Lot 100x222’. Crptg. & drapes incl. Close to schls. & shops. Quick poss. $59,500.	627-5217
BUSINESS OPPORTUNITY
HARDWARE STORE— Well establ. bus. in gd. neighborhood. Vic. Di-versey & Central. Stock incl. Quick sale. By retired owner. BE 7-7891 Days or ME 7-6913 Eves. _________________ (172)
BEAUTY SALON — 4700 N. & 4700 W. — Well establ., 2 stations, 3 dryer shop. Low rent w-4 rm. apt. in rear/ $2,500. Ideal starter shop. By transf. owner.
725-1084 anytime.
(172)
kakor nesrečen. Poskušal bi si ustanoviti svoje lastno premože-1 nje, in svojo korist hi izročil rokam, ki bi bile njemu neznane.” Gospa Danglars močno zarudi. “Čujte,” pravi Monte Cristo, prezrši navidezno to rudečico, “ali se ne govori o velikem dobičku, ki se je napravil včeraj z neapeljskimi boni?”
“Jaz jih nimam,” pravi baronica živahno, “in jih nisem nikdar imela. Toda pustiva ta predmet, ljubi grof, saj govoriva kakor dva menična agenta. Govoriva raje o teh ubogih Villefortovih, ki jih zdaj tako preganja nesreča.”
“Kakšna nesreča pa jih je zadela?” vpraša Monte Cristo čisto naivno.
“Saj vendar veste, da je umrl gospod marki de Saint-Meran tri ali štiri dni po svojem odhodu od doma in da so izgubili gospo de Saint-Meran tri ali štiri dni po njenem prihodu.”
“Ah, to je res,” pravi Monte Cristo. “Slišal sem o tem, toda, kakor pravi Claudio Hamletu, je to zakon narave. Njuni očetje so umrli pred njima, in ta dva sta jih objokovala, in ta dva morata umreti pred svojimi otroci, in ti ju objokujejo.” “Toda to še ni vse.”
“To še ni vse?”
“Ne; znano vam je, da se je imela gospica Valentina omožiti ...”
“Z gospodom Francem d’Epi-nay... Ali se je razdrla ta nameravana možitev?”
“Da, včeraj zjutraj je odpovedal Franc svojo besedo.”
“Ah, res? In ali je znan vzrok?”
“Ne.”
“Dobri Bog, kaj mi pravite, milostiva! In kako prenaša gospod Villefort vso to nesrečo?” “Kakor vedno kot filozof.”
Ta hip se vrne Danglars. “Kako?” pravi baronica. “Vi ste pustili gospoda Cavalcantija samega s svojo hčerko?”
“In z gospico d’Armilly,” pravi bankir. “Toda za kaj ga vendar smatrate?”
Nato se obrne k Monte Cristu. “Krasen mladenič ta princ Cavalcanti, ali ni res, gospod grof?” pravi. “Toda ali je pač princ?”
“Jaz ne jamčim za to,” pravi Monte Cristo. “Njegov oče mi je bil predstavljen kot grof, torej bi bil grof. Toda zdi se, da se ne vleče posebno za ta naslov.”
“Zakaj?” pravi bankir. “Vsakemu svoje! Če je princ, naj se tudi imenuje tako. Jaz nimam rad, če kdo zataji svoj rod.”
“O, vi ste popoln demokrat," pravi Monte Cristo smeje.
“Toda pomislite,” pravi baronica, “kako bi bilo neprijetno, če bi prišel slučajno gospod Mor-cerf in bi našel mladega gospoda v sobi svoje neveste, v katero sam ne sme stopiti nikdar?” “Prav imate, da pravite slučajno,” odvrne bankir, “kajti res ga je videti tako redkokrat, da je lahko reči, da ga nam vodi pred oči le še slučaj.”
“Toda če bi prišel zdaj in bi našel pri vaši hčerki mladega moža, ali bi ga to ne razdražilo?”
“Njega? O moj Bog, vi se motite. Gospod Albert nam ne izkazuje te časti, da bi bil na svojo nevesto ljubosumen; za kaj takega jo premalo ljubi. In pravzaprav, kaj pa je, če ga to razdraži ali ne?”
“Toda v kakoršnem razmerju smo..
“Da, v kakoršnem razmerju smo. Ali veste, v kakšnem raz-
merju smo? Na. balu pri svoji materi je plesal z Evgenijo enkrat, dočim je plesal Cavalcanti z njo trikrat, ne da bi bil on to opazil.”
“Gospod grof Albert Morcerf!” naznani komornik.
Baronica se hitro dvigne, hote obvestiti svojo hčerko, a Danglars jo zadrži.
“Pustite* to,” pravi.
Ona ga osuplo pogleda.
Monte Cristo se naredi, kakor da tega malega prizora ne vidi.
Albert vstopi. Bil je zelo lep in zdel se je jako vesel. Baronico pozdravi prijazno, Danglar-sa zaupno in grofa prisrčno.
“Dovolite, milostiva,” pravi,
PRESEDLAL JE! — Župan mesta New Yorka John Lindsay jc nedavno objavil, da je sit repub likanske stranke in da je zato prestopil v demokratsko. Bil je še dalj časa v sporu z republikanskim predsednikom Nixo-nom, z i epublikanskim guvernerjem N. A.. Rockeffelerjem in republikanskimi vodniki Neio Yorka. Nekateri ugibljejo, da bi utegnil biti J. Lindsay (na sliki) imenovan za demokratskega predsedniškega ali podpredsedniškega kan di data prihodnje leto.
^ 1 r-’"—
“da . vprašam; ; kako - se počuti gospica Danglarsova.”.
“Izvrstno, gospod,” odvrne bankir živahno. “Zdaj se zabava v svojem malem salonu v družbi gospoda Cavalcantija z godbo.”
Albert ostane miren in ravnodušen; kljub temu je. bil v srcu nekoliko užaljen, toda čutil je, da je uprt vanj pogled Monte Crista.
“Gospod Cavalcanti ima zelo lep tenor,” pravi, “in gospica Danglars diven sopran, ne vštev-ši njenega igranja. To mora biti krasen koncert.”
“Da, da,” pravi Danglars, “izborno soglašata.”
Zdi se, da Albert to neumno dvoumnost presliši, a gospa Danglars zarudi.
“Tudi jaz,” nadaljuje mladi mož, “sem muzikaličen; vsaj moji učitelji zatrjujejo to. Toda čudno: moj glas ni še nikdar soglašal s kakim drugim, in zlasti ne s sopranom.’
Danglars se nekoliko nasmehne, kakor da hoče reči:
“Le jezi se, le!”
“Da,” pravi, upaje, da doseže svoj namen, “tudi sta včera] princ in moja hčerka žela splošno priznanje. Ali vas včeraj ni bilo tukaj, gospod Morcerf?” “Kateri princ?” vpraša Albert. “Princ Cavalcanti,” odvrne Danglars, dajaje mlademu možu dosledno ta naslov.
“Ah, oprostite,” pravi Albert, “neznano mi je bilo, da je to princ. Torej princ Cavalcanti je pel včeraj z gospico Evgenijo? To je moralo biti res divno, in iz srca mi je žal, da jih nisem slišal. Toda vašemu povabilu nisem mogel slediti, ker sem moral spremiti svojo mater k baronici Chateau-Renaud, pri kateri so peli Nemci.”
Nato zavlada kratek molk. “Toda,” nadaljuje potem Morcerf brez vsake zadrege, “ali se smem gospici pokloniti?”
i <	? ■ / 1 i
■■■■*'	-v:- • -	f i
“O, poslušajte, poslušajte, prosim ,vas,” :pravi .bankir, zadržuje mladega moža; “poslušajte to divno kavatino, ta, ta, ta, ti; ta, ti, ta, ta. To je krasno; takoj bode končano... le sekundo še. Izborno. Bravo! Bravo! Bravis-simo!”
In bankir prične divje ploskati.
“Res,” pravi Albert, “to je izborno.” “Nemogoče je, da bi kdo razumel glasbo svoje domovine boljše nego princ Cavalcanti. Saj ste rekli princ, ali ni res? Sicer se ga pa, če bi to še ne bil, princem lahko naredi; v Italiji to ni težko. Toda da se vrneva k svojima oboževanja vrednima pevcema, vas prosim, da nam izkažete neko veselje, gospod Danglars: prosite gos-
ODPOVEDAL JE KANDIDATURO — Upokojeni general Duong Van Minh je odstopil kot predsedniški kandidat Jušnega Vietnama z izjavo, da sedanja vlada predsednika Van Thieuja ne dopušča svobodnih in nepristranskih volitev. Ko je objavil umik iz votivnega boja tudi podpredsednik Ky, je ostal Van Thieu edini dejavni predsedniški kandidat.
NAROČITE Si
AMERIŠKO DOMOVINO
NAJVEČJI

SLOVENSKI
DNEVNIK
TISKOVINE m
!
AMERIŠKI DOMOVINI
pico Danglars in gospoda Cavalcantija, naj zapojeta še kako pesem, a ne povejte jima, da je prišel kak tujec. Nekaj nebeško sladkega je poslušati petje ali godbo nekoliko iz daljave, ne da bi nas videl pevec, in ne da bi ženirali pevca, ki se lahko popolnoma izroči instinktu svojega ženi j a in razpoloženju svojega srca.” .
To pot mladeničeva hladnokrvnost Danglarsa čisto zmede, da vzame Monte Crista na stran.
“Torej,” mu pravi, “kaj menite o našem zaljubljencu?” “Vraga, nekoliko hladen je, to se ne da tajiti. Toda kaj storiti, ko ste vezani?”
“Gotovo, to se pravi, da dam svojo hčerko možu, ki jo ljubi, in ne možu, ki mu ni nič do nje.
Glejte, Morcerf je hladen kakor marmor, prevzeten kakor njegov oče; če bi bil vsaj bogat, če bi imel Cavalcantijevo premoženje, potem bi še šlo za silo. Pri moji veri, svoje hčerke še nisem vprašal, toda če ima dober okus..
“O,” pravi Monte Cristo, “ne vem, ali me dela slepega moje prijateljstvo do njega, toda gospoda Morcerfa smatram za šarmantnega mladeniča, ki lahko osreči vašo hčerko in prej ali slej gotovo kaj postane, kajti stališče njegovega očeta je izborno.
“Hm,” pravi Danglars.
“Zakaj dvomite?”
(Dalje prihodnjič)
------o-------
Oglašajte v “Amer. Domovini”

K
tli
t
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
HEnderson 1-0628
NA PRAGU DOMOVINE — Melina Mercouri, znana pevka in njen mož Jules Dassin, na počitniedh v Selcuku na Turškem. Melina ne more domov na Grško, ker ji je vlada vdela državljanstvo, ko jo je ostro javno kritizirala zaradi ukinitve demokracije in ljudskih svoboščin.