Leto V.
Szombathely, 1918. november 3.
Štev. 26
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno od deset več  .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   6 K.
Naročniki k Novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“
Cena ednoga drobca je doma 10 filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
pleb. v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye.
K tomi se more pošilati naročnine I vsi dopisi ne pa v tiskarno ali v Črenšovce.
Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp. pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye.
Nedela XXIV. po Risalih.
Kda bi Jezuš stopo vu ladjico, nasledüvali so ga vučenicke njegovi.
	Mataj VIII.
Ladja je naš žitek. Ladja se redi iz lesa. Les je pravica po Kristuši. Blaženi les, po šterom pride pravica. Ladja so redi iz železa. To je batrivnost. Ovo postavo sam te za železen steber, piše sv. Pavel. Zato pa pravica i batrivnost nas more voditi.
Štiri dela opravla ladja. Ob prvim vozi lüdi preo morja, ob drügim blago vozi, ob tretjim na njoj se bori, ob štrtim ž njov se ribe lovijo.
Tak i mi moremo živeti. Moremo se bojüvati proti vragi. Ne je naše borenje, pravi sv. Pavel efezijancom, proti teli i krvi, nego proti vladarom i zmožnostjam, nego proti voditelom sveta — te kmice. Dobro blago moremo voziti, jaboka štere na vse kraje dišijo. Job že pravi: Moji dnevi so odišli, liki ladje, štere jaboka vozijo. Dober zdüh Kristušov smo vse povsedi, pravi sv. Pavel. Moremo ribe loviti, to je, lüdi na dobro pot spravlati. Hodite za menom, je pravo Jezuš, postavim vas, za ribiče ljüdih. Moremo sveto z morja, to je, z toga sveta k Bogi iti v nebesa. Potniki se na mali les zavüpajo svoje živlenje i se prek pripelajo. Tak i Bog od nas malo, preveč malo žele. S malim, či mo verni, si velko zaslüžimo.
Bojna.
Na našo noto 4. oktobra, vu šteroj smo mir ponüdili, je 18. okt. Wilson odgovor dao. Pravi, da se je 8. januara, kda je on goripostavo one 14 točke, dosta spremenilo. Med 14 pogodbami je teda bilo, da se narodom Austrijske i Vogrske države da mogočnost, da se autonomno razvijajo. Od tistoga mao je američka vlada že spoz-
nala, da med čehoslovakami i med Austrijsko vogrskov državov bojne stoji, čehoslovaki se tüdi bijejo kre ententa, na dale Wilson spozna pravico jugoslovanov, da se na sloboščino terejo, zato Wilson tak pravi, da čeho-slovaki i jugoslovani naj povejo, ka želejo. S ednov rečjov naj se naša vlada pogaja s čehami slovakami, s slovencam, s hrvatami i srbami. Vište, tak je. Proti tomi pa vogri glasijo, da ne püstijo razčesati vogrsko zemljo, s narodami se tüdi ne ščejo pogajati. I na dale de lehkar meč mogo mir prinesti i de tekla draga človeča krv.
19. okt. Francozi i angluši napadajo, nemci se omikajo — Ententa med drügimi bode želela da Nemčija plača vse kvare, štere so njeni podmorski čuni včinoli vu ladjah ententa. — Glasi se, da naskori bodo angluši močno napadali na moriji proti nemcom. Slovaški poslanik je vu orsačkom spravišči goriprečteo deklaracijo slovakov. Zatirani slovaški narod žele, da sam odloči od sebe i da na mirovnom pogajanji poseben poslanik zastopa njihovo delo.
22. oct. Na državnom spravišči je govorio poslanec Hock. Država krvavi, je pravo, beteg reči lüdi, lakota se približava i pred granicov sovražnik stoji .....Ne oni dajo sloboščino, s kemi se vküp borimo. Či bi nemci zmagali, bi od srednje Europe — liki od edne države — gučali. Ne Burian je naš zünanji minister, že mamo drügoga ministra i to je Wilson, on se bori za sloboščino narodov.
23. okt. V Zagrebi je nastanolo Narodno Veče (Svet Tanács), to je politično predstavništvo vseh Slovencov, Hrvatov i Srbov, šteri živejo v Hrvatski Slavoniji z Rekov (Fiume), v Dalmaciji, Bosni - Hercegovini, Istri, Trstu, na Kranjskom, na Goriškom, Štajerskom
i Koroškom, i Bački, Banati, Baranji, Medži mnoji ino ostalih krajov jugozapadne Vogrske, — Hrvatski 79. polk je v Reki (Fiume) razorožo honvede, njihovo kasarno je zasedo, šinje na železnici so gori strgali. — Vogrski predsednik Wekerle je izjavo na državnom spravišči, da skoz žmetneši časi pridejo. Pred krala, de šo i preporačo bode njemi, da naj takšo vlado imenüje, štera vse narodne moči zjedini, i one, šteri so ne tü v parlamenti. Tisza je izjavo, da takši časi postanüjejo, da i on za dobro spozna skrovno volilno pravico. — Proti novomi nemškomi vojaškomi poveljniki generali Rohrbachi je v Ukrajni atentat včinjeni — List francuskoga predsednika Clemenceau piše: Mogoče je, da mo se i na dalje pogali s sovražnikom. Nego dale se bojüjemo i bodemo se bojüvali, dokeč se sovražnik brezi pogodb ne poda.
25. okt. Na taljanskom fronti so taljani napadali, ništerne prve postojanke so zasedli. — V Črnoj gori (Montenegro) so prebivalci goristanoli, austrijci i vogri se paščijo iz države. Vsako črnogorsko žensko, štera je austrijskim vogrskim vojakom kakšo poznanje mela, s smrtjov kaštigajo. — Mesto Buriana je grof Andrassy imenüvani za zvünešnjega ministra. — Američki predsednik je odgovoro Nemčiji, žele da nemški casar doli zahvali i se odstrani vojaška vlada. To je, ka je ententa vsikdar želela, da se ona ne šče pogajati niti s casarom, niti s generalami, nego s spravimi zastopnikami ljüdstva. — V Budimpešti je nastavljeni Narodni Svet (Nemzeti Tanács). Želejo med drügimi, da se bojni včasi konec napravi. Pravico do samoodločbe moremo spoznati i onim prebivalcom, ki so ne vogri. Kak celo nači se glasi to, kak pa ono, ka so v Soboti vöskričali: Tiltakozunk szláv nemzetiségü és szláv
2
NOVINE
1918. nov. 8.
érzelmü elnevezésünk ellen is. Itt szlávok, idegen nemzetiségek nincsenek. Csak magyarok laknak itt. . . Protestiramo, da bi nas za slovane zvali. Tü ne ga slovencov, tü ne ga tühinske narodnosti. Samo vogri prebivajo tü. Dobra gospoda! Siromak slovenec Vani se potrdi, nego to te njemi zaman gučati, da je on ne Slovenec.
Dom i svet. — Glási.
Zgodovina štiriletne bojne v broji. Vojni napoved je bilo 41. Mir smo sklenili z štirami državami. Vojakov na obe strani je bilo 38 milijonov pri vojski. Do 1918. jan. 1. je štirimilijon i šeststo jezer vojakov vmrlo, trimilijone i štiristojezer jih je pa hromih postalo.
Sód Kurije. Kraljevska Kurija je sód napravila poleg šteroga so ženske dužne svoje siromaške, betežne, delanezmožne može braniti. Mnoga vlačüga ne mara več za svojega slepoga, cšuklavoga, plantavoga moža, zato je trbelo to odredbo.
Skrb za hrome vojake. Občina Csurog je svojim 22 žalarom, ki so hromi vojaki, zemljo odala, klafter po 1 k., 55 vojnim dovicam pa za 50 filerov, zvüntoga dala vsakomi té vrste siromaški dvá plüga zemlje v nájem ali z arende za 100 k. — Lep zgled!
Cerkvene novice. Tristoletnico svojega obstanka obslužavajo letos vsmiljene sestre. Sv. Vincenci, Pavlanski je njihov nastavitel. Rimski papa so je ob priliki v ljübeznivom pismi prisrčno pozdravili. Više 3600 hiš majo po celom sveti iz svojov dvorbov pri betežnikah so si spravile neprecenljive zaslüge posebno v tom bojnom časi. — Povrnenje. Anglešnih luteranskih vojakov se je v tom boji više stiridesetjezero povrnolo nazaj v katoličansko Matercerkev. Kak sami luteranski gospodje pastirje spoznajo, ljüdstvo najbole to gene za katoličansko vero, ka na smrtno vüro nieden dühovnik ne more tak tolažiti vmirajočega kak katoličanski. Prinas pa, dober Jezus, se ne povračajo k tebi, nego v kraj od tebe milijoni v nožne grehe, zato nas pa bije tvoja pravična šiba. — V južnoj Afriki v Samariji se je iz poganstva na katoličansko vero povrnola vladarica štirinajsetih obljüdenih vesnic. — Zakaj so dobri misijonarje? V francozkoj vojski slüžijo tüdi črnci iz Senegalije v Afriki. Ti so se začeli en čas puntati i nišče jih ne mogo pomiriti. Neveren francozki minister Klemanso (Clemenceau) je zdaj poslao nekoga misijonara med nje ki pozna njihova šege: te je
že pomiri. Kda že nega drüge pomoči, te je pop li pa dober. — Kitajsko Kitajsko ma dva milijona katoličancon, eden milijon se jih pa zdaj pripravlja na sprejem sv. krsta. 2380 misijonarov dela na tom velikanskom poganskom sveti. Lazaristi naseljeni v Pejtangi pri Pekingi so začeli zdaj izdavati latinski mesečen list »Sacerdos in Siuis«, to je Dühovnik na kitajskom, naj žnjim vse narode sveta po dühovnikah «svojih spravijo v dotiko i na pomoč kitajskim misijonom. — Kak so popi lakomni za peneze. Najsiromaškejši püšpek na Vogrskom Prohaska Otokar v Stolnom belomgradi. — Székesfehérvár — je zemljo ponüdo v najem hromim vojakom. Dozdaj se jih je 30 zglasilo že za njo. Od židovov, šteri toga dobroga püšpeka tak strašno napadajo v svojih zamazanih listah, smokaj takšega še ne čteli, čeravno milijone majo. — Vmrli so v Heiligenfeldi plivanoš. Celoj krajini so dober oča, presvetnik, pomočnik bili. Herbije je za njimi to le ostalo: gotovčine 2 kroni, — eden osel, edna koza i edna goska.
Za doktorja bogoslovja je promoviran (doktorat je naredo) Ivan Sobočan misijonar, naš rojak iz Gumlic. Čestitamo.
Proti spanskomi betegi od strani zdravnikov se preporača opojna pijača. Kühanoga vine dve-tri salice vsaki den vroče spiti.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru Zaloga in cenik molitvenikov. B Bartol: Hoja za Marijo Devico F. S. B žjak: Marija žalostna mati 1887. K 1 50, zl. obr. Jože Čude: Sveto opravilo 1909, K 1·20, ž. J. Čude: Malo sv. opravilo. Molitve za mladino. Rud. obr. 70 v; Čigon Karol: Nebesa, naš dom. Razne vez. od k 1·50 V nebesa hočem priti. Raz. vez. od 50 v. Rajski glasovi. Razne vez. od k. 1·40. Skrbi za dušo. Razne vez. od k. 1·30. P. Alfonz Furlan: Trinajst torkov v čast sv. Antonu Pad. 1900. Godec Janez:	Kraljica
vseh svetnikov in Pomočnica kristjanov. Razne vez. od K 1·30. Češcena Marija. Raz. vez. od K 1·20. Kvišku srca, molitvenik za otroke. Raz. vezave od 1 k. Gregorec: Marija Mati dobrega sveta. Znižana cena. Alfonz Ligvorij — Furlan; Prava nevesta Kristusova, 2 knjigi skupaj vez. L. Herg: Venec pobožnih molitev in svetih pesmi za očitno in domačo službo božjo bogoljubnih kristjanov. 8. izdaja. rudeča obr. k. 3.— L. Herg: Venec svetih pesmi za domačo službo božjo (za se vezan) 2 k. Jurkovič M.: Vrtec sv. devištva ali nauki za mladenke 1903. Premišljevanje. broš 3 k. A. Kalan:
T. Kempčana: Hodi za Kristusom 2 k. Dr. A. Karlin: Priprava na smrt 2·20 k. Kerčon: Rafael. ali nauki in molitve za odraslo mladino 1895 1·50 k. Fr. Kosar: Nebeška hrana I. in II. del, po 2·20 k. Dr. J. Križanič: Sveto vodilo z raznimi molitvami in pobožnostmi za šolske sestre III. reda sv. Frančiška 1·40 k, zl, 2 k. Lintelo, Mladini! Pogosto in vsakdanje sv. obhajilo. 30 v. 20 iztisov ali več po 25 v. J. Pagani: Presv. Rešnje Telo 2 k. J. Pajek dr.: Sv. Jožef 2 k. J. Pavlič: Gospod teci mi pomagat! 2 k. Podgorc: Sv. Spoved. 2 k. Pristov: Vir življenja in svetosti 2·20 k. Jožef Rozman: Druzbine ali dekliške bukvice, nova izdaja 1907: vezan v usnje z zlato obrezo 3·50 k., vezan v usnje z rud. obrezo 3.— k. Rozman: Krščanski vojak. Pouk slov. mladeničem, ki so poklicani v vojaško službo. Vez. 1·10 k, broš —·80 k. Seignschmied: Sv. Druzina 2 k.
V imeni Bl. D. Marije prosim bogatce, naj pošlejo nej meni al komi drügomi na hasek, nego jedino njenomi Listi šteri se zdaj štampa, malo vekšo podporo. Več jezer koron je stroškov. Vsi dohodki na Novine ido. Marija 1. tiste prosi štere je blagoslovila z zemelskimi dari Ne odvržite njene prošnje dragi bogatini! Črensovci, Cserföld, Zalam. Klekl Jožef vp. pl.
Deca v bojni
Spisao: Gorski.
Žalosten sam gda te, nevole vidim. Pelam se vön z Gradeca k Maria Trošti, trošt iskat. Hitro sam tam. Žmetno idem gori po dugih stopnjah... Že sam skoron gori prišo gda zglednem ednoga 13—14 let staroga dečaka. Po palici ide gori po stopnjah i poleg njega je mati, štera ga z vse močjov pomága naj gori pride... Slovenski si gučita. Vanek ešče malo se pretrgni, tako va gori. Ka pa fali etomi dečaki pitam slovenski, Jaj gospod samo me naj nepitajo! Oča je v bojni i te dečák je mogev orati, pa se je nikak pretrgno i zdaj vidite nemre se na noge podeprejti. . . Že je 4 tjedne v bolnišnici (spitali) ali nikaj je jemi ne bolše. . . Esi sam ga pripelala lehko de jemi Maria Troštarca pomagala. . . Sküže jo pobijejo i mené tüdi i jočeč idemo notri k Mariji pomoč prosit.
Konec.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomdában Szombathelyen.