Poštnina plačana v gotovini
Leto XXI
Posamezna Stev. um
št. 18.
Upravništvo »Domovine v Ljubljani — Knafljeva ulica 5 Uredništvo »Domovinef — Knafljeva ulica Stev. 5/n., telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 din, polletno 18 dtt. celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: cetrtletn« 12 din, polletno 24 din, celoletno 48 din. Amerika letno 1 doUC. Račun poštne hranilnice, podružnice » Ljubljani. St. IKuL
Pomoč naši meji
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani nam je poslala:
Letos poteka dvajseto leto, odkar smo Slovenci vsaj po večjem delu v svoji svobodni narodni državi. V tej dobi so se nam uresničile najvažnejše težnje, za katerih izpolnitev smo se pod tujim gospostvom zaman borili. Po svetovni vojni je znaten del naših rojakov prišel spet pod tujo oblast, vendar moramo poudariti, da je Jugoslavija večino Slovencev rešila narodne smrti. Močna država nam jamči za neoviran narodni razvoj in le v skupnosti z ostalimi jugoslovenskimi brati bomo tudi v bodoče ohranili svojo zemljo, po kateri s poželjivimi očmi gledajo tujci. Naš rod bo močan in velik le v bratski jugoslovenski edinosti.
Prav v dvajsetem letu naše svobode so nam važni dogodki ponovno dokazali, da naša državljanska zavest še zmerom ni dovolj močna in da se narodna zavest pri našem ljudstvu še ni toliko poglobila, kolikor zahteva današnji usodni čas. V dveh desetletjih svobode smo zanemarili tudi fronto naše narodnostne borbe v mnenju, da mora dotedanje prostovoljno podrobno narodno delo prevzeti država. Pri tem smo pozabili, da smo država mi sami. V tej zmoti smo kljub ponovnim pozivom Družbe sv. Cirila in Metoda v marsičem zamudili dragocenih 20 let, in posledice, ki jih danes občutimo, niso majhne.
Spet kliče Družba sv. Cirila in Metoda na branik naroda vse iskrene domoljube, kliče j;h k požrtvovalnemu podrobnemu delu, da se popravi, kar je zamujeno, in gradi, kar je na novo potrebno. Predvsem kliče naše izobražence, ki so bili vedno dragocena opora družbe, k važnemu narodnemu delu na naših narodnostnih mejah. Pozivamo podjetnike in delavce. posestnike in nameščence, pozivamo vse sloje in vsakogar, da navzlic težkočam ne pozabijo na sodelovanje in podporo družbi. Obmejne pokrajine vpijejo po prosveti, naša narodna posest, naša zemlja se krči pod silnim pritiskom tuje moči.
Podprite z delom in novcem delovanje družbe in v njej združenih domoljubov, ki so si naložili hudo skrb za usodo obmejnega slovenstva!
Družba sv. Cirila in Metoda poziva tudi naše samouprave, da v svojih področjih store vse, da se zavarujejo ob mejah naš narod, naš jezik, naša vzgoja, naša zemlja, naše delo!
Poziva naše zastopnike v narodnem predstavništvu in v vladi, da zastavijo ves svoj vpliv in povzdignejo svoj glas za to, da bodo narodnoobrambna vprašanja, ki so neizmernega pomena tudi za obrambo naših državnih mej, deležna na odločilnih mestih tiste pozornosti in razumevanja, kakor jih zaslužijo. Spričo težavnega položaja na naših mejah se mora delovanje naših političnih strank brezpogojno podrediti vseobčim narodnim koristim. Prišel je čas. ko morajo na mejah prenehati strankarske borbe, zaradi katerih trpi narodna stvar, neredko pa trpijo tudi odlični narodni, delavci.
V prvi"vrsti vabi družba v svoje vrste našo mladino, ker ve, da je narodnoobrambeno delo uspevalo v onih letih, ko se je mladina nesebično zavzela za obrambo naših narodnih meja. Na< mejah so ogroženi naš narod, njegov jezik, njegova moč, njegova kultura! Tam je treba krepke, mlade pomoči!
V dvajsetem letu naše narodne svobode kličemo vse Slovence, vse Jugoslovene, da združeni storimo svojo dolžnost do naroda in do države. Zaščitimo narod in državo tam, kjer sta najbolj ogrožena! Utrdimo naše meje z uspešnim kulturnim, socialnim in gospodarskim delom! Delajmo, prispevajmo, žrt-vujmo za to!
Tudi bratom Hrvatom in Srbom velja naš poziv, kajti naša neposredna meja je hkratu tudi njihova; skupno jo moramo in hočemo braniti.
Obstoj trsnice v Pekrah
je na tehtnici
Vprašanje banovinske trsnice in drevesnice v Pekrah se v zadnjem času mnogo obravnava med vinogradniki obmejnih krajev. Nekoč je bilo tu posestvo benediktincev od Sv. Pavla na Koroškem. Po prevratu je država posest razlastila in je bil 1. 1921. imenovan za upravnika te pristave kmetijski strokovnjak Janko Šumenjak, ki je ustanovil na tem dotlej zanemarjenem posestvu vzorno urejeno trsnico in drevesnico. Težki stotisoči so šli za ureditev te za široki okoliš nujno potrebne ustanove, a v zadnjem času se govori, da bo ta cvetoča ustanova prešla spet v last nemških benediktincev. Vprašanje banovinske drevesnice in trsnice v Pekrah je imelo svoj odmev tudi na občnem zboru mariborske podružnice Vinarskega društva v nedeljo, ki ga je vodil predsednik dr. Josip Kronvogel.
V okviru živahne razprave o vseh perečih zadevah našega obmejnega vinogradništva se je oglasil k besedi tudi upokojeni šolski upravitelj g. Godec iz Limbuša in opozarjal zborovalce na to, da bo ta zavod, kakor se zatrjuje, prihodnje leto ustavljen, ker preide v last nemških benediktincev. G. Godec je izvajal, da bi bilo nujno potrebno, da bi banovina kupila omenjeno trsnico in drevesnico od benediktincev. Ce bi pa to
ne bilo mogoče, je neobhodno potrebno, da poskrbi za nadomestilo v obliki podobnega zavoda. Ta predlog je sprožil živahen razgovor in je ravnatelj banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru g. Priol pojasnjeval, da si banovina prizadeva ohraniti to ustanovo. Ce se pa to ne bo posrečilo, se bo izkušalo ustvariti nekaj podobnega na zemljišču Račjega dvora, ki ga je kupila banovina od admontskega samostana.
Obmejno vinogradništvo z zaupanjem pri" čakuje pametne rešitve tega vprašanja, obenem pa izreka obžalovanje, če bo treba že tako vzorno urejeno drevesnico in trtnico opustiti. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano. Po kratkem predsedniškem poročilu je v imenu blagajnika in tajnika poročal prof. Pečovnik ter orisal borbo naših vinogradnikov za zboljšanje položaja. Pri volitvah je bil g. dr. Kronvogel ponovno izvoljen na čelo odbora.
Vinogradniki zahtevajo v resoluciji znižanje, odnosno maksimiranje trošarine na en dinar, odpravo samorodnic, dovoljenje, da se goji izabela v nevinorodnih krajih, in to samo za domačo rabo. Nadalje zahtevajo, da se banovinska trsnica v Pekrah pri Mariboru ne ukine, marveč še poveča.
Da ne bo draga šola zaman
• t •
Hudo je trla denarna stiska zadnjih let vse naše gospodarstvo. Tako hudo, da že ni nihče vedel, ne kod ne kam. Voditelji našega zadružnega denarništva so skesano priznavali: »Nismo znali postopati prav z zaupanim denarjem.« Težavno se odpusti drugemu napaka, denarna škoda še težavnejše. Toda celo na smrt obsojeni se vda v svojo usodo, ker mu pač drugo ne kaže, tako smo se tudi mi navadili v dolgih letih — že sedmo leto denarne stiske teče — potrpežljivosti in vdanosti v neizbežno usodo. Le eno veselo upanje nas je navdajalo: da ne bodo te žrtve zaman in da se bo dvignilo naše denarništvo, predvsem zadružno, po tolikih tako dragih in bridkih izkušnjah na spodobno višino, ki bo ustrezala poslovanju zadružništva ostalega sveta. Toda znamenja kažejo, da je bila vsa ta tako draga šola menda zaman, ker leze. naše zadružno denarništvo spet na polzko drčo, po kateri smo ga videli že enkrat zdrkniti v globino. Da ne bo kdo oporekal, navajamo za pričo odstavke iz poročila predsednika Hranilnice dravske banovine, ki ga je ta naslovil na bansko upravo (»Slovenec« 1. t. m.)
Najprej ugotavlja to poročilo razveseljivo dejstvo, da se je položaj samoupravnih hra-
nilnic hudo izboljšal in da že povsem v redu delujejo tri četrtine od njih. Zal, poročilo ne more istega trditi o denarnih zadrugah. Dobesedno pravi: »O teh bolnih pojavih govorimo le neradi, kajti nepristransko obravnavanje teh pojavov zahteva od nas, da priznamo o marsičem lastno krivdo, nikomur pa ni prijetno, če mora govoriti o lastnih napakah. Prav zaradi tega pa mislimo, da jih je treba vendarle začeti obravnavati, sicer ne bomo našli pravega zdravila zanje. Uredba o zaščiti denarnih zavodov služi marsikje samo za plašč, pod katerim se pogosto skrivata ko-modnost in pomanjkljivost odgovornosti nasproti vlagateljem in prav tako pomanjkljivo prizadevanje pri odstranjevanju gospodarskih težav. Zato bi bilo zelo priporočljivo, da javno mnenje in odgovorni činitelji dopo-vedo denarnim zavodom, da zaščita ne sme biti za nikogar trajna oblika poslovanja in da mora vsak zavod po lastni brigi skrbeti, da se čim prej osvobodi tega branika proti upravičenim zahtevam vlagateljev. Zaščita sicer nudi omamljive ugodnosti, pomeni pa dejansko umiranje dotičnega zavoda na škodo vlagateljev (Pripomnja: Nenavadno nizka obrestna mera poleg skrajno ugodnega odplačevalnega načrta nudita namreč zašči-
lenim denarnim zavodom mnogo priložnosti la dobičkanosno poslovanje, dobičkanosnejše kakor kdajkoli prej.)«
»Čeprav se Se vsi dobro spominjamo in vemo iz lastne izkušnje,« nadaljuje to zanimivo poročilo, »da je bilo licitiranje obrestne mere navzgor med najvažnejšimi razlogi za sedanjo kreditno stisko, vendar opažamo, da se je spet obnovilo licitiranje obrestne mere. Denarni zavodi sicer ne licitirajo z obrestno mero sunkovito po celih odstotkih, pač pa počasi v delih odstotkov, vendar ta način licitacije obrestne mere navzgor ni nič boljši od prejšnjega. Mislimo, da je že na-»topil čas, da odgovorni činitelji resno premišljujejo o tem pojavu, ki ni pravi dokaz za »relost našega gospodarskega mišljenja, in da pripravijo korenito omejitev take popolnoma nedopustne licitacije. (Tudi mi smo že pred nastopom današnje denarne stiske opp-Zarjali na nevarnost licitiranja obrestne mere navzgor, toda nihče nas ni poslušal. Zato želimo, da bi imela ta odkrita beseda več uspeha.)«
Slednjič se imenovano poročilo peča s čedalje bolj naraščajočim begom vlagateljev k velikim državnim denarnim zavodom (k Poštni hranilnici, Hipotekami banki). Ta beg Vlagateljev se navadno pojasnjuje z brezvestno borbo proti našim denarnim zavodom. »Mislimo pa,« trdi poročilo, »da je to napačno. Vzrok bega vlagateljev od krajevnih denarnih zavodov k državnim zavodom leži v nezaupanju do domačih denarnih zavodov. Mislimo, da je potrebno, da se enkrat začne Javno in nepristransko obravnavati vprašanje lakaj vlagatelji ne zaupajo lastnim krajevnim zavodom.«
Kaj potrebujemo še pričevanja, moramo fe svetopisemskim velikim duhovnom vzklikniti pri tem res odkritem poročilu. Nič ni treba iskati še novih vzrokov za nezaupanje domačim denarnim zavodom, saj je vendar to poročilo označilo, da so vzroki nezaupanja prav v ponavljanju starih grehov, pomnoženih z novim, ki se mu pravi izkoriščanje zaščite. Preveč so jih že vlagatelji dobili po nosu z obljubami visokih obresti, da danes nič več ne verjamejo takšnim vabljivim klicem, pa naj pridejo iz teh ali onih ust. Varnost vlog, vsakokratna in hitra razpoložljivost z njimi pri sicer skromni, toda stalni obrestni meri so tiste vrline, ki vabijo vlagatelje. Da se pa prepreči zopetna nesreča, l>o moralo pač pristoino oblastvo vzeti kakor
BJORNSTJERNE BJORNSON
Tedaj se je ona tako zelo izpremenila, da Je iznenada nehala jokati in da je postal njen pogled negotov; poskusila se je smehljati, gledala je predse, potem pa se je »dajci obrnila k njemu in se res nasmejala. Ničesar nista več govorila, toda njuni roki ®ta se našli; toda drug drugemu si je nista upala stisniti. Zato je ona svojo kmalu nežno odtegnila in si začela brisati oči in naravnavati lase, ki so se ji bili skuštrali. On pa je sedel zraven nje, jo opazoval in na tihem mislil: »No, je pač plašnejša kakor druga dekleta v dolini in treba je z njo drugače ravnati.«
Spremil jo je do njenega stanu, ki ni bil daleč stran. Rad bi bil šel z njo roko v roki; toda nekaj čudnega ga je prevzelo; zdelo se mu je, kakor bi se je sploh ne smel dotakniti in že velika milost se mu je zdela, da »me stopati ob njeni strani.
Zato je tudi rekel, ko sta se ločila: »Dolgo bo trajalo, preden boš spet slišala o meni kaj slabega.«
Ko je prišel domov, je oče nosil žito iz ka-iče v mlin. Sosedje so namreč dajali mleti žito v mlinu na Jelkovi rebri, kadar so njihovi lastni potoki usahnili, potom na Jelkovi rebri ni bil nikoli suh. Treba je bilo znositi dosti vreč — nekaj srednjih, nekaj pa zelo velikih. Ženske so v bližini izvijale perilo. Thorbjorn je šel k očetu in pograbil vrečo.
»Ali naj ti morda pomagam?«	, <■ ,
po drugih državah, na primer v Italiji, vprašanje zadružnega kredita v krepke roke in neusmiljeno odrezati, kar je gnilega.
Politični pregled
V	Sinaji se je začelo v sredo
zasedanje stalnega sveta Male antante
Posvetovanje se udeležujejo jugoslovenski ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič, češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta in rumunski predsednik vlade patriarh Miron Christea. Romunsko časopisje pravi, da se je tudi pokazala vzajemnost Male antante.
Važen dogodek preteklega tedna je
zveza med Francijo in Anglijo,
ki so jo na posvetovanjih v Londonu sklenili francoski in angleški državniki. Posvetovanj so se udeleževali francoski ministrski predsednik Daladier, francoski zunanji minister Bonnet, angleški ministrski predsednik Chamberlein, angleški zunanji minister Ha-lifax in drugi. Na posvetovanjih se je zlasti tudi poudarjala potreba zaščite Češkoslovaške nasproti Nemčiji. Nova zveza pomeni pravo vojaško zvezo in bosta obe velesili čisto izenačili svojo Oborožitev, da bosta sestavljali povsem enotno obrambno silo. Nova zveza bo, kar se izrecno poudarja, le v službi miru. Nedvomno bo še v večji meri kakor nedavno sklenjeni dogovor med Italijo in Anglijo tvorec miru v Evropi.
V	torek je
prispel v Rim vodja Nemčije Hitler
in bo ostal v Italiji šest dni. V Rimu so bile Hitlerju ob sprejemu izkazane vse časti, ki mu gredo kot 6uverenu. Na postaji so pričakali Hitlerja italijanski kralj in abesinski cesar Viktor Emanuel, ministrski predsednik Mussolini, zunanji minister grof Ciano in drugi. Angleško časopisje piše, da bosta Hitler in Mussolini razpravljala zlasti o zadnjih dogodkih, kakor o angleško-francoski vojaški zvezi in o tem, da namerava Anglija nastopiti v Berlinu v korist Češkoslovaške. Angleško časopisje tudi naglaša, da o kakšni vojaški zvezi med Italijo in Nemčijo za zdaj ne bo govora.
= POSLOVENIL B. R1HTERSIČ -
»O, saj znam tudi sam,« je odvrnil Sa-mund, si zavihtel vrečo spretno na ramo in odšel proti mlinu.
»Dosti jih je,« je dejal Thorbjorn, pograbil dve vreči, se oprl ob nje s hrbtom, prijel obe čez rame in ju podprl s komolcema. Na pol poti je srečal Samunda, ki se je vračal v kaščo po novo žito. Oče ga je hitro pogledal, rekel pa ni ničesar. Ko pa se je Thorbjorn vračal iz mlina, je srečal Samunda z dvema še večjima vrečama. To pot je vzel Thorbjorn majhno vrečo. Ko ga je Samund srečal, ga je spet pogledal in njegovi oči so počivale na njem dalje kakor prej Tako se je zgodilo, da sta se potem dobila pri kašči.
»Z Dolge rebri je prišel sel,« je dejal Samund; »vabijo, te v nedeljo na svatbo.«
»Hm, tako?« je suho rekel Thorbjorn, in vzel to pot dve največji vreči, ki ju je. dobil
»Ali pojdeš tja?« je mrko vprašal Samund.
»Ne.«
IV.
Samundov stan je imel zelo lepo lego. Izpred njega se je videlo zelo daleč. V ospredju so bile Osoje, ki so jih obkrožali pisani gozdovi; potem druge kmetije, ki so prav tako ležale v vencih gozdov, da so bili zeleni trav- . niki s hišami na sredi kakor otoki miru, ki jih je bilo treba s silo iztrgati iz oblasti.divjega gozda.	, , .
Štirinajst kmetij se je dalo našteti izpred
Zadnje dni pišejo nekateri češkoslovaški in poljski listi
o možnostih sporazuma med Češkoslovaško in Poljsko
Zamisel je sprožilo nekaj poljskih listov, kar je na Češkoslovaškem naletelo na najboljši odmev. Položaj obeh slovanskih držav je tak, da je potrebno premostiti medsebojne napetosti.
Francoski politiki so precej vznemirjeni zaradi abesinskega vprašanja, ki utegne povzročiti okoli Društva narodov nove težave in ogroziti francosko-italijanska pogajanja.
V Parizu domnevajo, da Rusija i»e bo pri-
Abesinije Italiji
kar lahko povzroči velike neprilike v Društvu narodov. Na drugi strani pa namerava tudi bivši abesinski cesar poslati svoje odposlanstvo na zasedanje Društva narodov, ker je Abesinija prav za prav še vedno član-Društva narodov in ji te pravice ne morejo odreči. Za njeno izključitev iz Društva narodov je potrebna soglasnost, ki pa je ni mogoče doseči, ker bi abesinsko odposlanstvo naravno .glasovalo proti takemu predlogu. Zato bodo z večino glasov sprejeli priporočilo vsem članicam Društva narodov, naj priznajo italijanski imperij. Pariški listi poročajo, da preučuje moskovska vlada možnost izstopa Rusije iz Društva narodov. Rusija ne more glasovati za priznanje italijanskega imperija, noče pa se tudi zameriti Franciji in Angliji. Zato smatrajo, da bi bil najboljši izhod začasni izstop Rusije iz Društva narodov.
Iz Kitajske še zmerom prihajajo poročila o japonskih neuspehih.
Po zadnjih porazih so dobili Japonci velika ojačenja. Listi trdijo, da je Japonska poslala na Kitajsko pet novih divizij. Ojačeni so Japonci poizkušali v južnem Šantungu proti-ofenzivo, ki pa se <je izjalovila. Vsi protina-. padi Japoncev so bili odločno odbiti. Velike uspehe so imeli Kitajci tudi v Šansiju.
Blij -.»«,■»! * Blj"J'; -.» m ltU*jiv> .V,- 'Ji; . . iiuV
ŽENIN IN NEVESTA
Bogata nevesta: »Dragec, ali boš nehal kaditi in piti, če te vzamem?«
Siromašen ženin: »Da, dušica. A če me ne vzameš, bom moral nehati tudi jesti.«
Samundovega stanu. Toda od Jelkove rebri se je videla le streha in še ta samo z višave. Tam sta sedeli dekleti, da sta opazovali dim, ki se je dvigal iz dimnikov v dolini.
»Zdaj kuha mati kosilo,« je rekla Ingrid; »danes bo soljeno meso s slanino.«
»Poslušaj, moške kličejo,« je rekla Synno-ve; »rada bi vedela, kje delajo danes.«
In njene oči so sledile dimu, ki se je hitro in veselo dvigal v jasni in solnčni zrak, pa je potem postal iznenada utrujen in zamišljen — zavil v širokem pasu nad gozd, se čedalje bolj zredčil, dokler ni naposled izginil kakor plapolajoča tenčica v daljavi.
Marsikatera misel se je tedaj zbudila v glavah obeh deklet in ušla če? gore in doline.
Danes so misli uhajale na Dolgo reber. Bilo je nekaj dni po poroki: toda praznovanje je bilo odmerjeno na šest dni in tako sta časih še slišali strele iz puške in prav glasne klice.
»Prav veseli so tu doli,« je dejala Ingrid.
»Prav nič jim nisem nevoščljiva,« je odvrnila Synnove in vzela svoje pletenje v roke.
»Pa bi bilo le lepo, če bi mogli biti tam,« je dejala Ingrid, ki je sedela v travi in gledala proti Dolgi rebri, kjer so hodili ljudje med poslopji — nekateri proti kašči, kjer so bile očitno polne mize, drugi pa še dalje, v dvoje in očitno v zaupnem pogovoru.
»Ne vem prav, zakaj , si želiš tja,« je pripomnila Synnove.
»Saj sama komaj vem,« je odvrnila Ingrid, ki je še zmerom sedela v travi. »Seveda tudi plešejo,« je dodala.
Na te besede je Synnove molčala.
»Ali še. nisi: nikoli plesala?« je vprašala Ingrid.
»Ne.«
'DEKLE Z ON O J
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
GOVED IN SVINJE. Na zadnjem ptujskem sejmu so se za kg žive teže trgovali: voli po 3.50 do 5, krave po 2 do 4.25, biki po 3.50 do 3.75, telice po 4 do 4.75 din. Cene svinjam v Ptuju so bile: pršutarjem po 7.50, plemenskim svinjam pa po 6 do 6.75 din za kg žive teže. Prasci, 6 do 12 tednov stari, so bili po 60 do 120 din rilec. V Metliki so se prvovrstni voli prodajali po 5.50, v Dobjem pri Planini pa po 6.25 din kg žive teže. V Kranju so bili pršutarji po 8 do 9.50, špe-harji pa po 10.50 din za kg žive teže.
VINO. Cene vinu v Halozah se krepko drže in naraščajo zaradi neugodnega vremena. Mraz je zelo škodoval trtam in zato trgatev letos ne bo obilna. Vinski prekupčevalci hitijo od kleti do kleti, da pokupijo pičle zaloge vina. Med tem ko so jeseni plačevali nizke cene od 1 do 2 dinarja, ne dobijo zdaj nikjer vina izpod 4 dinarjev Boljši haložan so prodajali pred veliko nočjo po 5 do 6 din, rizling (sortiran) po 6 do 7 din.
MED. Na sejmu v Kranju je bil čisti med po 22 do 24 din kg.
VOLNA. V Kranju se je trgovala neoprana po 24 do 26, oprana pa po 32 do 36 din kg.
SIROVE KOŽE. V Kranju so bile: svinjske po 11, goveje po 13 do 15. telečje po 16 din kg.
KRMA. Cene so precej čvrste. V Kranju je bilo seno po 73 din za 100 kg.
Sejmi
8.	maja: Sv Miklavž v Polju;
9.	maja: Crensovci, Ponikva, Vrh, Vrbovec, Brežice. Breg pri Ptuju, Črna-
10. maja: Kamnik (samo za živino), Šmarje
pri Ljubljani; 12. maja: Koprivnik, Lemberg. Velika Loka. Zagorje. Planina pri Sevnici, Slovenjgra-dec, Sodražica; 34 ma'a: Grar'ac v Beli Krajini.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili 3. t. m. v devizah (s prišteto premijo):
1 holandski goldinar za 24.12 do 24.26 din;
1 nemško marko za 17.41 do 17.55 din;
1 angleški funt za 215 77 do 217 83 din:
>/.rt.ii imsns, da je pies greh?«
»Ne vem prav.«
Ingrid je rnalo pomolčala, kajti spomnila se je, da je bil ples pri »bralcih« strogo prepovedan ;n ni marala še naprej preiskovati, koliko se Synndve ujema z mnenjem svojih staršev. Toda kakor je obračala svoje misli na vse strani, nazadnje je le rekla.
»Boljšega plesalca, kakor je Thorbjorn. še nisem videla.«
Synn6ve se je malo obotavljala, preden je odgovorila:
»Da. pravijo da dobro pleše.«
»Moraš ga videti pri plesu,« je navdušeno vzkliknila Ingrid in se obrnila k njej.
Synnove pa je hitro odgovorila:
»Ne, tega pa nočem.«
Zaradi tega odgovora je prišla Ingrid nekoliko v zadrego. Synnove se je sklonila čez svoje pletnje in je začela šteti pentlje. Izne-nada pa je spustila pletenje v naročje, pogledala kvišku in rekla:
»Tako veselo mi že dolgo ni bilo pri srcu kakor danes.«
»Zakaj?« je vprašala Ingrid.
»O... zato ker danes ne pojde plesat na Dolgo reber.«
O tem pa je imela Ingrid pač svoje misli.
»Da, tam so menda dekleta, ki ga zelo nestrpno pričakujejo,« je rekla.
Synnove je odprla usta, kakor bi bila hotela nekaj reči, pa je vendar molčala in začela spet plesti.
»Thorbjorn bi bil tudi rad tam, to dobro vem,« je rekla Ingrid. Potem pa se je zavedela, kaj je rekla, in je pogledala Synnovo, ki je sedela vsa zardela zraven nje in pletla. Potem je Ingrid hitro premislila še enkrat
1 ameriški dolar za 43 do 43.37 din;
100 francoskih frankov za 132.31 do 133.75 din;
100 češkoslovaških kron za 151.03 do 152.14 din;
100 italijanskih lir za 227.20 do 230.28 din.
Vojna škoda se je trgovala v Zagrebu po 482 din. Avstrijski šilingi so bili v ljubljanskem zasebnem kliringu po 8.59 din, nemški klirinški čeki pa po 14.50 din.
Drobne vesti
— Vlagateljem bivše avstrijske Poštne hranilnice. Društvo za zaščito koristi vlagateljev bivše avstrijske Poštne hranilnice v Ljubljani opozarja vse vlagatelje zadnjikrat, di mora vsak vlagatelj svojo terjatev pismeno prijaviti Poštni hranilnici v Beogradu, sicer se mu ne izplača terjatev. V prijavi je treba navesti ime in priimek vlagatelja, številko hranilne knjižice ali čekovnega računa, terjatveno vsoto, spodaj datum in natančen naslov. Te prijave so kolka proste. Dediči morajo priložiti potrdilo od sodišča. To objavlja društvo zato, ker mu dan za dnem prihajajo podobna vprašanja. Vse kaže, da se bodo začeli zneski v najkrajšem času izplačevati.
= Težkoče pri omejitvi hmeljskega pridelka. Iz Prage poročajo, da bo omejitev srednjeevropskega hmeljskega pridelka kakor je to sklenil nedavno praški posvet srednjeevropskih hmeliskih držav, težavno izvedljiva
ves pogovor, zaploskala z rokami in se po kolenih podrsala po resju, da je naposled prišla do Synnove in ji pogledala naravnost v oči. Toda Synnove je uporno pletla dalje. Tedaj se je Ingrid vedro zasmejala in rekla:
»Čuj, vse te dni si mi nekaj zamolčala.«
»Kaj praviš?« je vprašala Synnove in negotovo pogledala okoli sebe.
»Ti nisi huda zaradi tega, ker Thorbj5rn pleše,« je nadaljevala Ingrid in se še zmerom smejala.
Nič odgovora ni dobila. Ingrid se je smejala na vsa usta, potem pa je prijela Synnovo okoli vratu in ji šepnila na uho: ^
»Huda si zato. ker pleše z drugimi, ne pa s l -boj!«
»Kako neumno klepetaš!« je rekla Synno-ve, se ji izvila in vstala. Tudi Ingrid se je dvignila in šla za njo.
»Res je škoda, Synnove, da ne znaš plesati,« je rekla in se posmejala. »Da, velika škoda! Pojdi z menoj, takoj te bom naučila.«
Prijela je Synnovo okoli pasu.
»Kaj hočeš?« jo je vprašala ta.
»Plesati te bom naučila, da ti ne bo več hudo, ker z drugimi pleše.«
Zdaj pa se je morala Synn6ve posmejati ali pa se je vsaj poskusila.
»Videti bi naju kdo utegnil,« je rekla.
»Bog te blagoslovi za ta odgovor, čeprav je neumen,« je dejala Ingrid in začela peti pesem za ples ter obračati Synnovo po njenem taktu.
»Ne, ne! Ne gre!«
»Neumnica! Pravkar si rekla, da že dolgo nisi bila tako vesla — no, daj!«
»Ce bi le vedela, kako gre!«
»Poskusi. Videla boš, kako gre.«
V tej zvezi navajajo izjavo, ki jo je podal načelnik kmetijskega oddelka banske uprave v Novem Sadu inž. Jarakula. Poudaril je, da je kot zastopnik jugoslovenske vlade že na praškem posvetu nastopil proti predlaganim omejitvam, češ da v Vojvodini peronospora že tri leta uničuje pridelek. V Pragi smatrajo, da bo tudi v Češkoslovaški težavno izvesti sklep glede omejitve nasadov, ker je ta sklep prišel prepozno glede na stanje nasadov. V kratkem bodo v Kragi nova posvetovanja zaradi omejitve prodaje letošnjega pidelka.
= Posameznim italijanskim trgovcem bo prepovedano kupovati živino na naših tržiščih. Kakor poročajo iz Beograda, se je dosegel sporazum glede ustanovitve skupnega prodajnega urada Jugoslavije, Madžarske in Rumunije za prodajo živine na Reki, kjer bo osrednji trg za izvoz naše živine v Italijo. Sporazum med tremi izvoznimi državami je sklenjen z znanjem Italije in ne bodo več smeli italijanski trgovci kupovati živine na naših tržiščih. Živina, ki bo dospela na Reko, se bo smela prodati samo onim italijanskim kupcem, ki bodo imeli uvozno dovoljenje.
Po Sloveniji gre glas: »Domovina« je za nas
»Tako divja si, Ingrid!«
»Tako je rekla mačka vrabcu, ko ni hotel mirno sedeti, da bi ga mačka lahko ujela. No, daj!«
»Bi že, toda —«
»Misli si, da sem jaz Thorbjorn, ti pa mlada ženica, ki ne mara, da bi on z drugimi plesal.«
»Toda —«
Ingrid je pela.
»Toda —« je ponovila Synnove, a glej, ;".e je plesala!
Bila je poskočnica.*
Ingrid je delala velike korake in vihtela roke kakor moški; Synnove ji je sledila 7. majhnimi koraki in priprtimi očmi — in Ingrid je pela:
»Lisica pod brezo leži na trati
in zajec iz gozda hiti po trati.
Solnce je tu in solnce je tam zmerom nas greje in sveti nam na trati.
Lisica pod brezo se smeje na trati,
zajec pa skače čez veje po trati.
Jej, kako lepa je tratica ta, kdo tako dobro skakati še zna na trati?
Lisica za brezo preži na trati,
ji zajec pred nos prihiti po trati.	»
Od 10 oseb jih ima 7 zobni kamen. Tudi Tebi grozi z izpadom zob I Varuj se ga!
SARGOV
LODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
DOPISI
oficirja v Sarajevu, ki so vsi odlični pripadniki Sokola. Bodi dobri mladenki ohranjen blag spomin!
ZGORNJE PIRNIČE. V zasluženi pokoj pojde naš šolski upravitelj g. Macarol Alojzij. 15 -Jet je žfer niinilo od tedaj,' ko je prišel v našo vas. Koliko plodnega dela je v teh letih napravil! ne samo v šoli, temveč tudi izven nje. Ko je 1. 1923. prišel k nam, se je hitro-"' vživel v krajevne razmere. Ustanovil je podružnico Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki jo je vodil kot tajnik vseskozi do upokojitvi- Po njegovi zaslugi je postala šola ' iz enorazrednice štirirazredriica. Zasluge ima tudi' pri ustanovitvi Električne zadruge, kjer jp prav) tako bil tajnik. Dalje je ustanovil Prosvetno društvo, kateremu je bil tajnik, pevovodja in režiser. Dela se ni bal, še manj sramoval. Zato se mu najtopleje zahvaljujemo za vse njegovo delovanje med nami, ki je rodilo mnogo sadov.
* Knez Pavle divizijski general. »Službeni vojni list« 'Objavlja' ukažf ki so ga nd pred-ldg ministra' vojske iti ftiOrnarice podpisali kraljevski7, namestniki in s katerim'je' napredoval Nj: kr.' Vis. knez namestnik P avte v čin divizijskega 'generala; Kn&z namestnik je imel doslej"-čin konjeniškega brigadnega generala.
■* Priprave za odkritje spomenika kralju j Zedinitelju jpri Sv. Juriju ob Ščavnici. Dne
15. t, ,m. ob 11. odkrijejo jpri Sv. Juriju ob Ščavnici spomenik blagopokojnemu kralju Aleksandru L Vabi se vse narodno občinstvo, da obišče prireditev in ^počasti .spomin nepozabnega- kralja. Iz Maribora ^odo vjozili posebni avtpbusi. Cena vožnji, tja in nazaj SO dinarjev. ^ '.,-''. .. ., ,.;i . '
'* Seja ljubljanskega banovinskega odbora
JugosloVenske' nacionalne stranke. Te dni. je i
bila v Ljubljani Seja banovinskega -odbora JNS za dravsko'banovino. Predsedoval ji je predsednik dr. Janko Rajar in udeležili so se , je poleg članov odbora iz vseh srezov tudi slovenski poslanci in senatorji JNS. Na,seji so ppdali poročila senatorja dr. Kramer in Ppcelj in narodna poslanca Prekoršek in Pleskovič, nato pa se je razvila obširna raz; prava. Po skoro štiriurnem trajaniu ie bila
seja zaključena. Sprejeti so bili na njej predvsem sklepi, ki se nanašajo na organizacijske zadeve. " '	jft
*	Cirilmetodarji na grobu kralja Zedinite-lja. Dne 1. t. m. zjutraj je prispelo v Zemun s posebnim vlakom iz Ljubljane 530 članov in članic slovenskih podružnic Družbe sv. Cirila in Metoda. Po kratkem postanku in pozdravu zastopnikov beograjske SlovensKe kolppije. je ,xlak odbijal dalje v Mladeno-vac, odkoder^ so, s| .slovanski izletniki odpeljali,,v txgh ^kypmah ? avtobusi na Opie-nač, kjer so ..Sli y cerkev sv. Jurija in se poklonili na grobu pokojnega kralja Aleksandra Zfdinitelja s. tiho molitvijo. Prvomestnik Družbe sv. Cirila in Metoda inž. Mačkovšek je , položil na grob lep srebrn venec, na kaj-terega posameznih flistih so vrezana imena vpeh podružnic družbe. Obenem so prižgali na grobu veliko sveČQ.	, ■ ■	•
j * Posvet jugoslovanskih škofov v Zagrebu sp je sestal pod predsedstvom zagrebškega nadškofa'dr. Stepinca, Na zboru bodo po poročilih zagrebških listov, razpravljali o raznih važnih vprašanjih, ki se tičejo katoliške cerkve v Jugoslaviji. Razpravljali bodo o splošnem položaju katoliške cerkve zdaj, ko je končno odstavljen z dnevnega reda konkor-dat, Na^aljfl bodo razpravljali o šolskih knjigah, zlasti pa tudi o verskem davku -./a rimske kfttplikf*. Nfl dnevnem redu bo tudi razprava o raznih katoliških društvih in o njihovem delovanju. Za širšo javnost je posebno važno-vprašanje .novega davka, ki ga nameravajo uvesti tn ki ga bodo morali plačevati Vsi pripadniki rim. katoliške vere. -V finančnem-zakonu-, za leto 1938-—39. je namreč pooblastilo, po katerem more katoliška cerkev naložiti vernikom poseben cerkveni davek v višini 10 odstotkov neposrednega državnega davka, če svojih izdatkov ne more kriti s sredstvi liz drugih virov. Če hočejo posamezni -škofje naložiti, vernikom še višji davek,- moršjo prosti za dovoljenje finančn. ministra. Davek bodo pobirali davčni uradi skupno z Ostalimi da\%i ki bodo nabrane v.ne1-ske vsake tri mesece oddajali škofom.- Poleg tega davka se bodo morale tudi še v bodoče plačevati posebne pristojbine za'krste,' poroke, pogrebe, katerih višino določa škofijski zbor. Verjetno je, da bodo tudi te pristojbine povišahe. Bera, kjer še Obstoji, bo cfstala tudi še nadalje v veljavi.
*	Otvoritev zračne zveze Zagreba z Italijo in Rumunijo. Te dni je bila svečano
OBREZ PRI SREDIŠČU. (Smrtna kosa.)
Na velikonočni ponedeljek je umrl v ormoški bolnišnici g. Kosi Matej iz Obreža. Bil je ustanovitelj in 14 let predsednik gasilske čete v Obrežu. Kako je bil priljubljen,- je.po-kazal pogreb, katerega se je udeležilo poleg domače še šest sosednih čet. Cerkveni pevci so mu na domu in na pokopališčii zapeli ža-lostinki, sokolska godba mu je vso pot ' do groba igrala. Pri odprtem grobu -so se od pokojnika poslovili v imenu obreške čete g. Kolarič, v imenu občine g. Šali in nazadnje v imenu vseh društev župnik g. Klemenčič. Naj ti bo lahka žemljica, katero si tako ljubil. — Dne 12. junija priredi naša gasilska četa tombolo. Prosijo se sosedne čete, da na ta d ,n ne določajo svojih prireditev.
SV. ANA V SLOVENSKIH GORICAH. »V šoli se je moralo nekaj'zgoditi!« smo gi go- , vorili zadnje drii, ko smo gledali člane do- ' mač<? sokolske čfete, Kakor sO nosili"iz stare 1 in nove šote -svoj, inventar ter ga spravljali 1 k ljudem, ki jim je misel sokolstva ostala sveta. No, in res' se je nekaj zgodilo;' dobili ' smo namreč novega zsfč&shfega šolskega upra- ' vitelj a Sokol, kije- pri has krepko deloval, -kljub mrzlim vetrovom od raznih Strar ! ni, je -ztiaj brfez prostora za- telovadbo,, bre? . prostora, kjer bi lahko prirejal gledališke predstave, in bi*ez prostpra žarsvojo knjižni- 1 co, ki jo je moral začasno spraviti v gostilno, J kajti novi šolski Upravitelj je sovražen tudi . knjigi, ki n6si na šebi sbkolskr pe?af:f Pter<fl j
ZIDANI IVfOST. (Smrtna kosa:) PVeteklO ! nedeljo je •preminili v Celjski bolnišnici 18-letna Boža Strniševa, hčerka trafikantke na tukajšnji postaji. Pokojrtica se j"e bila morala , v celjski bolnišnici podvreči operaciji na slepiču, katero je srečno prestala, toda dobila je pljučnico, ki ji je pretrgala nit življenja. Z avtofurgonom so pokojnično truplo prepeljali na Zidani most, kjer so jo položili na mrtvaški oder v Sokolskem domu, odke/der so jo nesli k večnemu počitku na loško župnijsko pokopališče. Sestra Boža Strniševa je bila delavna.Sokolica in je z veliko vnemo vodila deco in ženski naraščaj. Splošno priljubljena rajnka je bila v veliko oporo svoji materi pri gospodinjstvu. Zapušča poleg matere sestro | Jož6, učiteljico na Blanci, Maco, trgovsko j sotrudnico in brata Mariana. orožniškega J
»Ti tu? Potem pa je konec, z menoj!« > Kdp skakal,, bo tu, .boš videl takoj, t na trati!« , , , fc(J
»No, ali ni bilo imenitno?« je vprašala In-grid in vsa zasopla obstala. • 1 '■
Synnove se je posmejala in tekla, da bi jo bolj 'vesfel?l valček. -	t	• »•>
»No, to se lahko naredi,« je odvrnila Ingrid in ji začela kazati, kako je treba prestavljati noge. »Valček je težak, veš!« je rekla.
»Mislim, da pojde, ko ga bom imela v nogah,« je odvrnila Synnove in Ingrid ji je; dejala, da bi poskusiii. To sta tudi storili. Ingrid je pela in SynnBve z njo, — v začetku tiho, potem pa čedalje glasneje. Iznenada pa je Ingrid obstala, izpustila Synnovo in od presenečenja tlesknila z rokami. '" " " " »Saj znaš!« je vzkliknila.
»Tiho. Nikomur ne povej tega!« jo je prosila Synnove, potem pa jo je spet prijela okoli pasu in začeli sta iznova.i' 4
»Kje si Se pa naučila?« ..
»Tralala!« je pelrf Syniiove in jo sukala.
Tedaj se je začela Ingrid vneto vrteti in zapela je:	...
»Zdaj solnčni žarki plešejo na skali, le pleši, ljubica, saj bliža se že noč! Poglej kako v morje hiti studenec mali, — le skači,.divji fant, — tam tvoj bo grob nekoč! Glej brezo, ki jo veter silni vije, — zavrti se dekle! — poslušaj, kaj ji vse odkrije! Glej--«
»Kakšne čudne pesmi poješ!« je rekla Syn-nove in nehala plesati.
»Ne vem, kaj pojem. Res ne vem. Thorbjorn je pel -tako.«	' u •
»Pes^m je Bentova. Tistega Benta, ki je bil zapft Poznam jo,« je dejala Synnove.
»Njegova3« je vprašala Ingrid in .se ujezila. Pogledala je v tla in umolknila. Iznenada pa je postala pozorna. ne nekoga na cesti.
»Poglej, —nekdo pelje z Jelkove rebri.«
Sjtanove je' pogledala za njeno roko.
»Ali je-on?« je vprašala. i »Da, .Therbjo»n-.je. <t» ■ ■ r •-H'-V..t
Res ie bil Thorbjorn in namenjen je bil v mesto. Zelo daleč je bito tja in ker je'imel hudo obložen voz, jte vozil prav počasi po prašni cesti. Cesfta je bila izpeljana tako,' da se je 'skoraj vsa videla* s planine. Ko'je zdaj začul s hriba klicanie. je takoj vedel! kdo ga pozdravlja. Stopil je na voz in odgovoril, da j^ odnievalo od gore do gore. Potem je žačul s hrjba glas lura* Sedel je in ga poslušal, ko pa je v daljavi izzvenel, je odgovoril. Tako jČ šlo" nekaj gtfbafiri ThbrbjSrriu je čedalje bolj rasla 'Bobra volja. Gledal je proti Ošo-jam in zdelo Se "mu je, da še še nikoli hiso tako svetile v šolncii .'kakor ta dan. '1 ' "1
C/ OU t».. J SO . M":.i .J	.. , tjl.o-
Toda ko je tako gledal kvišku, je pozabil kpnja, ki je po mili volji hitel po klancu navzdol. Iznenada pa ga je vrglo kvišku, kajti konj je s ,tako močjo odskočil v stran- da se je vozu zlomilp oje. Potem je zdirjal po njivah, kajti med,njimi je držala cesta v mesto,. ^hOrpjpV^ je planil pokoncii, nategnil vajeti in tedaj se je razvnel boj med obema: konj je hotel po strmini navzdol, on pa ga je poskušal zadržati. Toliko ga je pkrotil, da se
* lur je velik lesen rog, ki daje zelo n&očan glas.	m - •• - ' • -••
(je začel vzpenjati, tedaj pa se je pognal Thorbjorn z voza in pfeden je mogel konj spet zdirjati, je privezal vajeti k drevesu in J žival je'morala obstati; nekaj tovora je padlo j z voza, oje je bilo zlomljeno, konj pa je ves j drgetal. Thorbjorn je stopil k njemu, ga pri-' jfžl za u^do, mu prijazno prigovarjal in ga potem obrnil od jrianca. Toda pomiriti se preplašena žival ni,rmogla. Skakati je moi;al okoli nje, zelo dolgo, preden sta bila spet na ce-S|i. Med potjp je srečaval tovor, ki ga je bil izgubil. Posode so bile razbite in vsebina pri nekaterih uničena., Dotlej je, Thorbjorn jni-s^il.saiBo.pa nevarnost Zdaj je začel premišljati o posledicah nesreče in se je ujezil. Uvide! je, da z nadaljevanjem vožnje ne bo nic in čim bolj je to 'premišljal, tem bolj se je jezil, Ko je privlekel voz spet na cesto, se je konj iznova splašil in se je poskusil z nenadnim skokom v. stran iztrgati. Tedaj se Thorbjorn.ni mogel več premagati, z levico je krčevito' prijel uzdo, z desnico pa je začel pretepati konja z debelim koncem biča po steg-nih. žival' se je začela peniti in ga je poskusila s sprednjo nogo brcniti, pa ga ni dosegla. To je seveda njegovo jezo še b&j razvnelo. Še :iuje je začel konja pretepati. »Naučil te bom, mrha uporna!«, je kričal in udarjal. Konj rje hrzal od besposti in bolečin, on pa jš le še razbijal: »Da boš vedel, kaj je močna pest!«r2ivaj se je poskusila spet iztrgati. Pena ji je v kosmih padala iz gobca na Thor-bjornovo roko, a fant tega niti opazil ni in ni nehal udarjati.- »To bo prvič in zadnjič, mrha grda'— na", na, tu imaš! Naučil te bom!« '■.
9f ' ;
. -	(Dalje prihodnjič-J
otvorjena neposredna /"zračna zveza Zagreba ' "z italijanskimi in' rumunskimi mesti.
*	Nagrajeni kmetovalci. V Rimu so imeli na praznik dela 1. t. m. posebno slovesnost tudi za kmetovalce in kolone'. Oni,'ki so "bili pri posebnem -natečaju razghišerli za najboljše kmetovalce, so prejeli posebne diplome in nagrade. Iz-Julijske krajine -so bili teb 'nagradi- deležni ■ Albina -jCertie-Laharnarjeva iz To maja; Miro Gerdovic te Žadra in Pavle Valentič iz- Divače. Posebne nagrade sb prejeli oni,-katerih rod žiyi,na svoji zemlji najmanj že'100 let. Taki nagradi sta "prejela poleg drugih Sima Dražičevič te zadrske pokrajine, katerega rod živi "že 400 let na istem posestvu, in Ante Marinčič i? Istre, ki je lahko zA 1-00 let nazaj dokazal,. da so njegovi predniki obdelovali isto zemljo kakor on "sam.
*	Odkritje znatnih ležišč rude, ki vsebuje zlato, srebro in platino. V Dubočeu v* bližini Slavonskega Broda so odkrili kmetje izdatna ležišča rude, ki so jo poslali tehniški fakulteti v Beogradu, kjer so jo preiskali in zdaj podali izjavo, da- bi bilo izkoriščanje te rude dobičkanosno. Ruda ima poleg srebra' in zlata precej platine, ki je. v Evropi redka dragocena kovina
*	Konjske dirke na Cvenu pri Ljutomeru bodo v nedeljo 8. t. m. ob pol' 15. Ljubitelji konj in konjskega Športa, pridi Ve a Mursko polje. Poslužite se nedeljske ztiižane vbzne -eeft^""^ " 00 '-. Av ;vmi u ' ,(r -
*	Krme primanjkuje. .Iz Št. Vida pri Stični pišejo: Letos je. rast tako zaostala, da še.ni prav nič krme,. med tem (ko je navadno v *ttem času feteet^žH' lafik&"Jcaj nakosil.,Marsikje je živina zaradi lakote tako oslabela, da se komaj, premika., Nekateri kmetje .trgajo raz .strehe strešnico in jo dajejo živini. Seveda stara in. smrdljiva slama ni primerna krma. Zeljno pričakujejo kmetovalc^ toplega vremena, da bi vsaj mogli', živino pasti.
*	* Po letih iz Rusije. Te dni se je vrnil iz Rusije po 23 letih Debnak Jožef, ki so ga že mnogi smatrali za mrtvega. L. 1915 je ,bil ujet in je pozneje postal, strojnik v mlinu nekega grofa. L. 1921, sp je poročil in ostal vsa leta pri svoji družini v" vasi On^o^ju bliz:u mesta. Rezanja". Hotel se je vrniti z ženo in tr^.mi otrokj, pp za ostale,ni dpbil dovoljenja., zato je prišel pm ip "bo" ^kušal tudi družino spraviti sem. Na domu je naše| še očeta ip, dve sestri.
*	CerkeV na prodaj. V Novem Sadu bodp po sklepu prodali" armensko cerkev in sicer
zaradi tega, ker je število njenih vernikov že pred leti padlo na enega samega. Armenska cerkev v Novem Sadu je" bila ograjena od' Armencev, ki so v prvi polovici 18. stoletja pred Turki pribežali iz Beograda'.
*	Pozeb'a tudi v Julijski krajini. Hud mraz 'je aprila vladal tudi v Julijski'-krajini. Slana je uničila mnogokje breskve, drugo zgodnje sadje 'in vinograde. Ziiaven tega pa je bilo do nedavnega v Julijski krajini zelo siiš-
-fiSo; vaeme. ls.i	■
*■ Hitlerjevi predniki so baje živeli'V Kd-privnici. Pri pregledu starih župnijskih knj^g v Koprivnici so našli nekajkrat zapisano rodbinsko ime Hitler. V krstni knjigi je z d&tii-morfi od 25. maja leta 1826 zapisano, ime Adolf Hitler. Rodbinsko- ime Hitler spada med redkejše in bi se dalo sklepati, da je kak prednik današnjega voditelja Nemcev živel v Koprivnici in da se je potem vrnil v Avstrijo.	.i •. ilu s X »i i v > oi .> si ■'
*	Trtnica in drevesnica za Belo Krajino. 'Banskauprava je kupila Popovi&vo pesfe-'stvo 'v "VinomovU1 "blizu Metlike. Sredi posestva'stoji enonadstropna hiša-z gospodarskimi • ^OBlopji;' V bližini pa je tudi lep Vinograd. Bela' Krajina dobi's tem staln'0 'trtriieo in drevesnico: ' ' f ' ' * ''' "' ""
*: Nežgorfsi mariborskega Škofa. Na križišči)' Aleksandrove (šeste in' Kopitarjeve ulice v Mariboru, se je v nedeljo.zjutraj pripetila "huda nesreča.' Le golemu naključju se je. zahvaliti, da ni pOištala usodna. Mariborski škof dr. Tomažič se .je peljal iz Kopitarjeve, ulice proti;'Aleksandrovi.,cesti. Ko ;e šofer ( ^rivozij do križišča Alek|androve• ce-štp,1' se ,je pribijal i^. Košakov protj mgstu enovprezni yoz.. ko je vodnik tik pred ,se-feoj .opazil psebpi, avto,, je. kprjja,-tako. močno potegnil, nazaj« .jja je konj? ,ifi;pj,e vzdignil, iako da' je. o^je priMb. na, ^pmpjjilgko, streho."'^ tem je: vozpik. prepj;ečjl, da ni oje. udarilo sk.o^i vozilo. • kar,, bi lahkp, pošk.od.pyalo šoferja'ali pa škofa, ki se,,j^, pei.ja,l k birmi yf(xVrarep,ino. Škofov .šofer"je izguhil prisotnost duha; tpr.zavpziLprekjo cestišča Aleksandrove, cest^ naravnost pa ..stopnišče obmejnega policijskega, k^misariata," k.i.er šp, je. avto us (javil. Pri sjupku na stopnišče, se je pokvaril odlpijalec in motor .tako, da , ni. mo-gšl nadaljevati vožpje^, Pri sunku si'je, škof poškodoval nogo,, pa je kljsiib. temu .z avto-taksijem nadaljeval pot v Jai;enino.	,
*	Francosko letalo je padlo pri Krškem
TRETJE POGLAVJE
Brantov sklep 0:
'	.. ^ J.. 1' .i.' J C.. ; t ■ Jt tj 'tli v' ^^
Včasih potek duševnih dogodkov ni taksen, -kakršnega bi terjala zdrava pamet, teinvec dozori v nas sklep s tako hPiiadnost'jo:'in od-•'ltičnostjo; kakor bi nas bil z&Hel dobro merjen udarec. Po vzkliku zaradi-začudenji je 'Filip molčal. Spiičo nehadnega titiHnjenja (burje se je zaslišalo tiktakanje njegove ure, kakor bi bil kdo tolkel po majhnem bobnu. Nato je počasi vzdignil oči in: njegov'pbglfed 'še je srečal s' Petrov i mV Drug o drugem sta 'Vedela, kaj mislita. te bi Uili ti lasje' črni, rjav? aH pa trde! rdečkaste barVe-rumenka-fsftblasih Eskimov z. gornjega toka Macken-Tnefji, tbdaf bili so rumenkasti.kakor bleščeče 'se zlati/.* v "H "" r 0 ' ur '' ' ' '"Še . zmerom nI Filip .igpregovoril besede: Vzel je nbž iz žepa in odrezal vozel, ki je bil narejen, da se z.anka nI razpletala. Začel je pletenino 'iz svilenih las.'razpletat.i, dokler ni ležal pred njirnkna mizj šop ruhjenkastilj las. rFillg je vedel, da.'j£ bil Pekje. že vidpl tako rzlate ženski, lase, čeprav, se1 žplaj .ni. mogel spomniti, ,k|e in kSa,j je ^o' bilo. Občudoval rje potrpežljivost, ki je,iz teh nežnih niti napravila zanko za jajce. .Spet' se je njegov pogled ujel k J^bViiKt "ErfaJšu .'vprašanje je f , T- f rn i v ' t- viJ1 v■ ' • r. v 'gledalo iz obeh paroy oci.
»Bo že tako. da ima Bram pri sebi žensko,« »•l.'	« 41» 4 - O. 'ii 1 ■ I-1" J > • ■ 1
je. rekel Peter.
-oci jatL-H	jvkjmoq
»Bo t^ko,« ^ ppikimalj EJujp. . , A Bn iSlJ v Zvok teh z,, r^sjcavim. glasonj izgovprgepihj .neppmemljinih b^segl ^ pov^d^l vso strahoto p^eteh tfivanj,, .o.tieh mož, ,Pptep j<? .^kiptnaignil: z. ramami, kakpr bi, bil hotel,reči, da ni kriv vsega tega. Zdajci se je zgrozil in hitro, pogledal, okol^ sebe, ko je bil pepričakovan sunek vetra stresel vrata, , ,
»Za hudiča!« je Vzkliknil in se zasmejal z belo se bleščečimi zpbmi v Fil,ipa.. »Kar slabe ?ivče žp imam"' paradi te ,reči.,' Pogostokrat sem kje zunaj taboril. Pomislite; Bram^ njegovi voikovl in tale reč!« I^eter je kimnil proti lesketajočemu se šopu las.
»Ali se spominjate,c< da bi fcftii -kdaj Videli žeUštelto11 -lasmi < taKšne bar ve, Peter? « •> »Ne, še nikdar v življenju nisem vide1! ta-' kih las« fci^oiov, r^ro.Ti o'in!	V
• »A vendar ste že-videli-dosti belih žensk; V Fortii Churchillii, iha-yoršk-i; faktbriji, ob Košutjem jezeru in v Fortu Albanyju, 'kaj
ne?«,;r »,boows	e^iho^d itiH«
»Pa tudi drugje gospod. Ob Božjem jeperu tin. ob Samotnem jezeru in ob Mackenzieju gori. Toda nikjpr, nisem yidel ženskih las, Iji. bi bili podotaiirtem.«'; r , ' - ; . i .
»A Brapi, ni , nikdar zapustil severne de-| ze^e'.' kolikor v^ema; ,ni-v sm,eri proti juga" Prišel ,daljjjej k,akor,, da| Fprta Ch>ppewyana. Človek^ mpra s^rpletetj zona, kaj ne,.'peter? Ce si zamišljate .. - Pa vi ne marate, tega iz-govbrlft!"«1
Joj, kciko neprijazen duh inrso to perilo! V rsjem je še vonj po slabem milu! Imejte venslar usmiljenje $ svojim drogocenim perilom in perite ga z vedno jednako dobrim terpen-tmovin milom Zlatorog, ki odpravi s svojo belo gosto peno vsako umazanijo. Ž njim oprano perilo je telo kot sneg, mehko-voljno in prijem© duhteče.
TERPENTINOVO MILO
na tla. Prebivalstvo Župečje vasi je bilo v soboto proti mraku zelo razburjeno;' ker je padel na tla velik francoski bombnik, namenjen za Rumurtijo. Orožniki'v Krškem so bili o nesreči talkoj obv^ščehi' in 'sb pohiteli v Župečjo vas. V bombniku'je "bito pet potnikov, mpd temi' fraheoski pilot in francoski kapitan, ki je' imel nalogo v Biikarešti izročiti bombnik' rumdnšKi vojski'. V bombniku so bili še neki vojaški inženjer, brzo-javnik in mehanik. Zgodilo pa se ni pothi-kom nfič hudega.'Sreča v nesreči je bila, da se hi vžgal bencin, ki se je bil razlil.
*
i K
, r, I ri
Nov most boda gradili. Bonska - uprava razpisala lieitaci.jjp ?a gradbo novega, žele-zobetonskega mostu čez Polskavo. Delo so bo
Petru je postajalo neprijetno. Videlo se mu, je to, ,,	fr, ,.• ..
»Moraš ^erjeti. č^ hočeš ali ne,«, je z iiel, »zgodbam o divjem lovu in človeku ,volku. Jlisem' praznovj^ren, gospod, ne, n^! Niš am pra2n9veren! Toda ippd ljudmi se pripovedujejo čudne zgo.dlpe o Brarpu in njegovih vol-kpyih, Bram da j?.' prodal svojo dušo h-idi-ču, da .zna letaki po zraku in,se izpreminja-J,i v volka. Mnogo ljudi zatrjuje^, da, so to ali ono videli na lastne oči. Nekoč sem gc.-i ob MacI.eodu naletel na cel rod. ki je sve-canp. zaklinjal ^luhovcv ker so vsi baje videli Brama, kako je s svojimi volkovi jadral ,po n,ebu sredi, črnega, nevihtnega obrakp. AJi je potem tako zelp čudno, če lovi zajce z zlatimi, ženskimi lasmi?«	, . ' -
»Namesto s črnimi, ki jih je bil izpremenil v solnčne žarke,« mu je segel y besedo Filip ip šaljivo dopolnil Petrovo pripomnjo,' ki naj bi tudi bila dovtipna.
;»Ce';bi bilo vse ono. .pes...« Peter se. jo tista vil' in težko požrl, kakor bi, se mu bila vejikaf drbbtina zalčtela v sapnik. Nekaj trenutkov ga je vjdel Filip krepko boriti je s praznovers.tvom, ki je vstajalo v njem. Potem-pa je P^ter stisnil zobe in vzdignil rtla-vo, »toda vse te zgc-dbe niso resnične, gospod,« je 'zaključil svoi 'stavek. »Zato :em vam pokazal za.jčio zah'ko'. Bram Johnsoi\ ni mrtev, temneč živi "fn neka 'ženska je pri fijem, ali pa ...« »Ali pa?«,,., .',. ■ ; ■• Spet sta oba mislila isto, a spet ni robe-den.izdal svojih misli z besedarpi. Pa-^ ''no je Filip zgladil razpleten. konec zaiike, c .lo je zanko, zvil okoli ka?a!ca jn jo .shranil v ušnjato listnico, ki jo je bil potegnil iz no-
STRAN 6 RHEffll

v najkrajšem času začelo. Stroški bodo znašali okrog 600.000 dinarjev.
*	Izjava. Podpisana založba izjavlja, da ima pravico do nabiranja naročnikov za roman »Študent Štefan« izključno le tisti, ki se izkaže s posebnim pooblastilom založbe. Za vsa ostala naročila založba ne more prevzeti nikake odgovornosti. Založba »Slovensko delo«, Ljubljana, Karlovška cesta 18.
*	Mladeniči rekruti, ki ste potrjeni, pa imate skrajšan rok službe, želite čimprej vstopiti v kader ali odložiti službo v ktdru, informirajte se in uredite svoje zadeve pravočasno! Ako je rok zamujen, se ne da več pomagati. Tudi vsa ostala vojaška pojasnila daje za malenkostno plačilo koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p , Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za odgovor priložite kolek ali znamko za 6 din.
*	Vasica Hrib žrtev plamenov. Na vsako belo nedeljo je služba božja pri podružnični cerkvi v Špeharjih in tedaj praznujejo vasi tam okoli svoje žegnanje. Tako je bilo tudi letos. Ljudje so po veselem prazniku že davno spali, ko je okoli 2. zjutraj nenadno nastal ogenj v skednju posestnika Šnelerja Pavla in še preskočil na slamnato streho hiše. Družino sta v zadnjem trenutku zbudila silna svetloba in prasketanje. Šnelerju se je še posrečilo iz gorečega hleva rešiti živino. Drugo je vse zgorelo. Tudi 2000 din v gotovini je postalo žrtev ognja. Šnelerjeva imata tri nedoletne otroke. Ker je vlekel močan sever, so se drugo za drugim vnemala sosedna poslopja. Ko so dospeli gasilci iz Sinjega vrha. so požar omejili in oteli domačije vsaj štirim posestnikom. Zgorelo pa je 13 zgradb in sicer šest hiš in sedem gospodarskih zgradb. Najbolj je prizadet Šneler Pavel, kjer je požar nastal, dalje Mukavec Peter s tremi otroki, Mukavec Miha s petimi otroki (najmlajši šteje tri mesece, najstarejši sedem let), Muhvič Ivan s petimi otroki Žalec Ivan in Dražumerič Jože. Skupna zavarovalnina ne poseza niti tretjine škode, ki jo je napravil požar. Ljudje so obupani in nujno prosijo za pomoč usmiljena srca, zlasti v obleki in živilih.
*	88-Ietni starček žrtev strupenih plinov. Na Muti je živel na svojem posestvu najstarejši vaščan Mute 881etni Josip Fidler. Ko je te dni šel spat, si je se zakuril peč. Ponoči pa je začel uhajati zaradi slabega dimnika iz peči ogljikov monoksid. Ker zjutraj moža ni bilo na spregled, so sosedje vdrli v sobo in
tranjega žepa. Potem je mirno natlačil pipo, kakor bi se ne bilo zgodilo nič posebnega, jo prižgal, stopil k vratom, jih odprl in za nekaj trenutkov prežal v puščavo. Peter je še zmerom sedel za mizo in ga ostro opazoval. Filip je bil že napravil sklep. Obrnil se je in pogledal mešancu v obraz.
»Tristo milj poti je odtod do Forta Churchilla,« je začel. »Na polovici poti, na spodnjem koncu Jezuskega jezera, tabori MacVeigh s svojo patruljo. Preden začnem zasledovati Brama, moram zanesljivo vedeti, da bo kdo MacVeighu sporočil moj sklep. MacVeigh bo potem že poskrbel, da bo moje sporočilo odpravljeno v Fort Churchill. Ali lahko za nekaj dni opustite nastavljanje stmpa in pasti ter ponesete moje sporočilo MacVeighu?«
Peter je za trenutek okleval, potem pa rekel: »Pojdem.«
Filip je sedel pozno v noč za mizo in pisal poročilo. Njegova prvotna namera je bila zasledovanje tolpe indijanskih tatov Zdaj pa mu je prekrižala račune važnejša reč, in ob razložil je majorju Fit.zgeraldu, poveljniku divizije »M« v Fortu Churchillu vso reč v vseh podrobnostih. Zapisal je pripovedovanje Petra Breaulta natančno tako, kakor ga je bil slišal, in navedel je vzroke, zakaj smatra zgodbo o Bramu za verjetno in zakaj je tudi sam prepričan o tem, da trikratni morilec Bram še živi Zavoljo tega da prosi, naj kakega drugega moža pošljejo na zasledovanje indijanskih tatov, a sam da pojde za Bra-nicm.
Filip je poročilo zaprl v kuverto in zapečatil. V poročilu pa ni niti z besedico omenil najdbe zajčje zanke, spletene iz zlatih ženskih las.
j ga našli negibnega na postelji. Poklicani j zdravnik ni iuogel več pomagati.
*	OtiuK žrtev nesreče V Andrancih pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah je 191etna posestnica Marija Fekonjeva položila dopoldne svojega 10 mesecev starega otroka v zi-bel spat, potem je zakurila v štedilniku v sobi, da malčka ne bi zeblo, zaklenila hišo in šla na bližnjo njivo. Cez dve uri se je spet vrnila gledat k otroku. Vsa prestrašena pa je videla, da prihaja skozi špranje na vratih iz sobe zadušljiv dim. Naglo je pla-.lila v sobo, pograbila otroka in ga odnesla na zrak. Poklicala je sosede, ki so na vse načine poskušali obuditi malčka v življenje, pa je bil ves trud zaman. Usodna nesreča je nastala na ta način, da so padle plenice, ki so se sušile nad štedilnikom na vrvici, na razbeljeno ploščo ter so začele tleti. Iz tlečih plenic se je razvil tako gost dim. da se je otrok v njem zadušil.
*	Kamen z drevesa mu je zdrobil glavo. V Zagradcu pri Žužemberku so popravljali občinsko cesto Med delavci je bil zaposlen tudi 18-letni cestarjev sin Franc Gerl iz Za-gradca Ko so te dni razstreljevali skale, je debel kamen priletel nesrečnemu Gerlu s tako silo na glavo, da mu jo je adrobil Fant je bil takoj mrtev Dogodek je zelo pretresel vse občane, ki soeustvujeio s prizadeto rodbino
*	Most se je vdrl. Te dni je peljal nekd' z volmi voz čez leseni most pri žag' Tak^ba Silca na Vrhniki, ki drži čez potok Obrh Ko so bili voli na sredi mosta, se je most vdrl in sta vola z vozom vred padla dva m°tra globoko v todo Sreča je bila, da voda ni bila deroča Voz in vola so le s težavo rešili
*	Dva požara. V Spodnji Gorici pri Racah je zgorela hiša Marije Španingerjeve Požar se je razširil tudi na gospodarsko oo^lopje Ogenj je nastal zaradi slabega dimnika V Takraju pri Meži so zgoreli svinjski hlevi po sestnika Franca Pratnekerja Požar je nastal v svinjski kuhinji
*	Žrtev avtomobilske nesreče. Nedavno zvečer se je vračal 30-letni Tone Plevelj n? kolesu iz Sevnice proti Radečam. Pa mu je nenadno izza ovinka na Hotemežu privozil nasproti velik tovorni avto, last nekega ljubljanskega trgovca Delavec Plevelj se mu je hotel v zadnjem trenutku umakniti bilo pa je že prepozno. Avto ga ie podrl, da ie nesrečnež obležal mrtev. Nesrečni Plevelj za-
OUŠČa VdOVO riomo i« c TTr»+orv,r,*n r,V\-'inP
ČETRTO POGLAVJF Osma noč.
Naslednje jutro je Filip nastopil pot, čeprav je burja še zmerom neizprosno divjala po arktični puščavi. Najprej ga je Peter po-vedel na kraj, kjer je bil taboril Bram s svojimi volkovi Trije dnevi so bili že minili od one razburljive noči, in varovalna streha iz borovih vej, ki si jo je bil napravil Bram je bila že napol zakopana v snežnem zametu.
Filip je mogel tu natančno dognati, ka tero smer je ubral Bram zjutraj po tistem lovu na severnega jelena S svojim kompa som je ugotovil stran neba. v katero je mo rala držati sled, ki pa že davno ni bila ver vidna V nekaj sekundah je končal svoja sklepanja.
»Bram jo je ubral po meji gozda in pu-ščavne ravani,« je rekel Petru »Po tej poti mu bom sledil. To še lahko poveste MacVeighu v dopolnilo mojega poročila A o zajčji zanki rajši ne recite ničesar. Peter Ce je Bram res volčji človek in prede zlate lase iz zraka «
»Niti besedice ne porečem, gospod,« je odvrnil Peter.
Podala sta si roki in se molče ločila. Filip se je obrnil proti zapadu, in ko se je čez nekaj časa obrnil, ni mogel Petra več videti Nekoliko tesno pa mu je le bilo pri srcu Prostovoljno se je bil lotil nespametno predrzne pustolovščine. Da bi bil hitreje potoval, je bil pustil svoje sani in pse pri Petru. Vsa njegova prtljaga je sestojala iz štirideset funtov težkega nahrbtnika, ki ga je udob-
Radeče, in je šele te dni dobil zaposlitev pri graanji mostu v Sevnici. Bodi mu blag spomin!
*	Strašna rodbinska žaloigra pri Cakovcu.
V obmejni vasi Cirkovcih je 65 letni posestnik Ivan Sabolič v navalu blaznosti ustrelil svojo ženo Marijo, dva vnuka, potem pa še samega sebe. Stari Sabolič si je kupil v Cir-kovcin posestvo s prihranki, ki jih je zbr^l v tujini. Pred kratkim je umrla žena njegovega sina in nekaj dni pozneje je njegov sin od žalosti izvršil samomor. Saboliča je to zelo potrlo in je zdaj napravil konec skoro vsej svoji družini. Pri življenju je ostal le še en njegov vnuk.
*	Na soriškem terjajo granate vedno nove žrtve. Granat in starega orožja je po kraških krajih sicer čedalje manj, nesreče pa so čedalje pogostejše. Te dni sta se odpravila v hrib Lojze Mervic in Albin Rijavec, dva mlada fanta iz Ozeljana pri Šempasu, po veliko granato, ki jo je menda eden izmed njiju našel že pred dnevi. Ko sta jo izkopala izpod ruše, sta jo poskusila kar tam razstaviti. Vžigalnik pa se ni dal zlepa odviti. Mervic je s kamnom udaril po njem. Tedaj se je granata razpočila Oba fanta je vrglo daleč proč, obležala sta nezavestna 15 metrov od luknje, ki je nastala po razpočenju. Silni pok je priklical pod vrh ljudi, ki so takoj pozvali na pomoč goriške' reševalce. Dve uri pozneje sta bila ranjenca že v bolnišnici. Njuno stanje je bilo obupno. Mervicu je odtrgalo obe nogi in levico Fant je proti večeru umrl. Ri-jSvcu pa je desno nogo zdrobilo in je bil hudo poškodovan tudi po hrbtu in na glavi. Naibrž je tudi že ta izdihnil.
*	Po nedolžnem obdolženi krošniar Te dni so listi poročali, da je bilo ugotovljeno, da je vlomil v prostore Posojilnice in hranilnice v Železnikih 30 letni krošnjar Jakob Bulic iz Bosne. Izkazalo pa se je, da je bil Bulic po nedolžnem obdolžen tega vloma. Najbrž se je hotel kdo maščevati nad njim, pa si je to izmislil
*	Samomor Slovenca v Zagrebu. Te dn' se
je obesil v Zagrebu Josip Koren, doma iz Št. Petra pod Svetimi gorami V smrt ga je pognala huda živčna bolezen kot posledica pijančevanja Koren je bil vsak dan pijan, grdo je ravnal z ženo in otrokom, katerima je grozil, da ju bo zaklal. Zaman si je žena prizadevala odvrniti ga od pijančevanja. Mož je padal globlje in naposled ga je žena zapustila S seboj je vzela tudi otroka To ga
noi-fin oi io rjr^+r^al ni+ 'Hvlienia
no nosil na ramah V nahrbtniku je imel nepremočljiv in trden šotor, kakršne imajo vse kanadske policijske čete Razen kuhal-nega orodja in posodia je sestojalo vse njegovo breme poleg puške, revolverja in mu-nicije le še iz živil. Kakšnih trideset funtov živeža je nosil na hrbtu posušenega ali pa v prahu kar bo zadoščalo za mesec dni, če si bo med potjo še dobival meso z lovom
Filip se je prav srdito zasmehljal, ko je pretuhtal redilno vrednost bremena, ki ga je nosil s seboj, in zamislil si je obraze svojih prijateljev iz preteklih časov, kako bi ga gledali, če bi jih zdajle povabil semkaj na svečano pojedino Zan;malo ga je zlasti kaj bi rekla in storila Minjona Davenportova. Videl je v duhu kako bi se pokazalo aristo-kratično zgražanje v njenih potezah In potem bi burja, ki ostro brije po pušči. strdila kri v menih žilah Omagala bi in umrla Dobro je poznal Min j ono Davenportovo Bilo je nekoč, ko se je bil hotel oženiti z njo Čudno se mu je zdelo, da se prav zdaj ni mogel otresti misli nanjo, zdaj, ko je zasledoval Brama Johnsona. Gotovo so ga ona in vsi njegovi stari prijatelji že davno pozabili Pet let je dolga doba za prijateljstva v tistem svetu, v katerem je takrat sam živel. Ta svet ne slovi po trdoživosti prijateljev in še celo ne po trdnosti ljubezni. Minjona ga je znala prepričati o tem. Filip je spačil obraz in se zasmejal v burjo. Usoda se pač lepo šali s človekom. Najprej nekoliko pljučnice, potem pa nastane iz tega hitra jetika. ki posuši lica in izsesa kri iz žil. Takrat je bilo, da je strah vsak dan bolj večal vodnomodre otroške oči Minjonine, dokler mu ni nekoč z lepo, otroško odkritostjo priznala, da je strašno muč-
*	Smrt ponesrečenca. 70-letnega gluhonemega starčka Antona Ertla j epri St. Janžu na Dravskem polju povozil avto. Ertl, ki so ga prepeljali v bolnišnico, je v noči na petek umri za poškodbami.
*	Psa je hotel vtopiti. 28 letni Kamenšek Ivan iz Dokiec pri Ptujski gori se je razjezil na sosedovega psa, ki je lajal in se zaletaval v njegovo kobilo. Zvabil ga je k sebi, ga zgrabil za vrat in ga hotel vtopiti. Pes pa ga je tako poškodoval na desnici, da je moral v ptujsko bolnišnico.
*	Reveža bi bili skoro pokopali z zakladom vred. V mariborski bolnišnici so imeli 70 letnega Antona Mohorka, hlapca pri veleposestniku Rotu v Radvanju Mohorko se je pred nekaj tedni močno prehladil in so ga pred tremi dnevi pripeljali v bolnišnico, ker je bil obolel za pljučnico. Pričakovali so vsak trenutek, da ugasne. Te dni popoldne, ko Mohorko ni mogel govoriti, je z znamenji zahteval od strežnikov, naj mu dado kos papirja in svinčnik. Na papir ie zapisal, naj takoj pošljejo po policijskega stražnika, ker mu mora nekaj povedati. Strežniki so mu res izpolnili željo. Toda ko je stražnik prišel, je Mohorko že umiral in je kmalu potem umrl. Zaradi te skrivnostne zadeve je mariborska policija uvedla preiskavo in ugotovila, da je Mohorko v zadnjem času zelo pogosto menjaval svoje službe, in sicer vedno pod pretvezo, da ima nujne posle na sodišču Pri posestniku Rotu v Radvanju je stopil v"službo šele pred petimi meseci. Ko je Mohorko zbolel, so našli v hlevu zaklenjen kovčeg katerega je posestnik Rot izročil policiji Ko so pa pokoj Mohorka v bolnišnici preoblačili se je zdelo strežnikom sumljivo neko šuštenje v njegovi suknji Razparali so podlago in iz suknje se je vsul nenavaden zaklad Našli so 29 000 din v gotovini in hranilno knjižico za 96 000 din Ker so Mohorka nameravali pokopati v njegovi obleki, bi bili položili tudi ta zaklad v zemljo in je le naključje, da so ga prej našli Najbrž je Mohorko klical stražnika zato. da mu pove skrivnost o tem denarju Vsekako je zadeva zelo zagonetna. Policija dalje vodi preiskavo, da se ugotovi, odkod je ta veliki zaklad v suknji siromašnega hlapca.
* Svojega vnuka je ugrabil. Te dni se je pojavil v Račah pred hišo banovinskega cestarja Matevža Koserja voz, na katerem je sedel posestnik Franc Gril iz Rraunšvajga. Pred hišo se je med otroki igral dve in pol leta stari Anton Gril. sin Koserjeve sestre Marije, ki ie vdovs ^^ n^i-n-i^^,--« ^'nn nnspct-
nika Franca Grila. Posestnik Gril je stopil z voza, pograbil svojega vnuka Tončka, ga dvignil na voz in pognal konja. Odpeljal je otroka na svoj dom v Braunšvajg. Ko so prišli orožniki, je ded priznal dejanje ter je dejal, da je svojega vnuka ugrabil zaradi tega, ker nima nobenih otrok ter bi rad vnučka sam vzgajal, da mu pozneje prepusti svoje premoženje.
*	Žrtev tihotapstva. Kljub strogemu nadzorstvu tihotapstvo na naši severni meji bujno cvete. Tihotapci se ne strašijo ne truda ne žrtev. Te dni je tihotapska strast ob meji zahtevala novo žrtev. 24 letni mali posestnik Štefan Škalič je hotel po skritih potih prekoračiti državno mejo pri Gederovcih v Prek-murju. Čeprav je bila deževna noč in je bilo temno kakor v rogu, ga je opazil službujoči graničar in ga pozval, naj počaka. Škalič se pa za poziv ni zmenil in je zbežal. Vojak je še dvakrat zaklical za njim. Ker se begunec ni ustavil, je vojak začel streljati. Krogla je zadela bežečega tihotapca v hrbet in mu obtičala v srcu, da se je mrtev zgrudil. Pri Škaliču so našli nekaj denarja, samokres in brzojavko nekega Zagrebčana, ki ga je pozval na sestanek onstran meje, kjer mu je hotel izročiti večjo količino saharina. Smrt mladega gospodarja je tem žalostnejša. ker se je šele nedavno poročil. Imel je lepo in donosno domačijo in mu ni bilo treba hoditi na tako nevarna pota, ker je že toliko ljudi plačalo svojo lahkomiselnost z življenjem
*	12.000 din ukradenih. V Jarenmskem dolu pri Št IIju je bila izvršena velika tatvina. Posestnik Štefan Kac, ki je nedavno predal svojo hranilno knjižico, glasečo se na 85.000 din, za 65.000 din ter je hranil to gotovino doma, je te dni prestrašen opazil, da je okraden Zmanjkalo mu je 12 tisočakov Orožniki so nekega osumljenca že prijeli
*	Ponesrečen vlom v Šmarju pri Jelšah. V noči na četrtek je bil izvršen vlom v poslovne prostore Kmečke hranilnice v Šmarju pri Jelšah tik poslopja sreskega načelstva. V prostorih sta večja in manjša blagajna. Vlomilci so se spravili na veliko, ki so jo na-vrtali s »svinjsko nogo«. Odprli so zunanja vrata, niso pa znali sprožiti mehanizma, ki odpira notranja vrata blagajne. Zato blagajne niso mogli odpreti. Oblastva so uvedla preiskavo.
*	Ženska obsojena zaradi uboja. Pred senatom okrožnega sodišča v Celin sta se za-
no za mlado dekle, če vsi ljudje vedo, da je zaročeno z jetičnikom
Filip se je glasno zasmejal. Jetičnik! Napel je mišice svojih rok in globoko zajel ledeni zrak v pljuča Jetike ga je ubranila severna dežela. Severna dežela s svojimi čudovitimi gozdovi, širokim nebom, mogočnimi veleto-ki in jezeri in snegom in ledom Na severa se razrase mož, ki je bil prej mož le na videz. Ljubil je to deželo Ker jo je ljubil je stopil pred dvema letoma v službo pri policijski četi. Pozneje, bog ve kdaj, pojde v mesto Zelo ga bo razveselilo, ko bo lahko pokazal otro-škooki Minjoni Davenportovi svoje jekleno zdravje
Njegove misli so preskočile na Brama John-sona, skrivnostnega moža, ki ga je zasledoval. V dveh letin službe pri severnozapadni policiji je Filip slišal neštevilo zgodbic iz življenjske zgodovine Brama in njegovih prednikov Nikdar ni Filip na zunaj pokazal, kako zelo ga je zanimala usoda Johnsonov Včasih je poizkusil drugim dopovedati svoje mišljenje o Bramovem bistvu Toda nihče ni hotel razumeti niegovega mnenja Pri Indijancih in mešancih v krajih, kjer je živel Filip, je veljal Bram za naivečjo pošast, po-znavajočo vse vražie čarovniie. Policija ga je lovila kot najnevarnejšega morilca vse severne dežele Srečnemu policistu, ki bi bil dobil Brama v pest. mrtvega ali živega, bi bilo napredovanje toliko kakor zagotovljeno Preden se niso uradno oprijeli domneve, da je Bram mrtev, sta srce marsikaterega pogumnega policista vznemirjala častihlepnost in up.
Vendar pa ni bilo upanje na napredovanje v službi tisto, kar je mikalo Filipa Koval je
drugačne načrte za bodočnost. Policijsko službo bo kmalu obesil na klin. Ni bil človek, ki bi hladno lovil ljudi. In od trenutka, ko je bil začutil svileni šop zlatih las med prsti, ga je obvladoval nov, čudno dražljiv občutek, ki se je danes podnevi še mogočneje razbohotil v njem Filip je vedel, da je bila njegova dolžnost, ujeti Brama in ga privesti v glavni stan. Vedel je tudi, da bo to svojo dolžnost opravil, če. .. seveda le tedaj, če se izkaže, da njegova razlaga o zlati zajčji zanki le ni bila prava.
Ali si vse to prav razlaga? Spet ga je začelo mučiti to grozno vprašanje. Izkušal je sam sebi dopovedati, da si je bil Bram lahko nabavil lase, iz katerih je spletel zajčjo zanko na najrazličnejše načine, da je izbira nenavadne tvarine za bitje kakor je Bram zanesljivo v zvezi s praznoverstvom Gotovo pripisuje Bram takim lasem posebno čarov-no moč. Naposled pa je tudi mogoče, da si je Bram prilastil ta zlati talisman že pred leti
To vse je lahko mogoče. Toda kljub vsemu prizadevanju Filip ni mogel resno verjeti, da je postal Bram lastnik zlatih las na miro ljuben način. In opoldne, ko si je bil napravil majhen ogenj, da bi si bil skuhal čaj in zagrel mlince, je vzel iz listnice zlate lase in jih pregledal še temeljiteje kakor sinoči Lasje so bili tako voljni in blesteči se in živi, kakor bi bili šele včeraj odrezani z žen ske glave Filip je občudoval njih dolžino in nežnost. Vsi v zanko spleteni lasje so bil; enako dolgi in so se enako svileno svetlikali Ko je bil jedel, se je spet odpravil na pot Trije viharni dnevi so bili čisto zabrisali sled za Bramom Vendar je bil Filip prepričan da je držala Bramova pot vzdolž gozdne
govarjala zaradi uboja 41-letna posestnica Terezija Kucljeva in njena sestra 281etna delavka Elizabeta Rančanova, obe s Starih Slemen pri Konjicah. Obe sta omoženi. Obtoženi sta bili, da sta v prepiru in pretepu smrtno poškodovali 23 letno Marijo Pančiče-vo, ki je kmalu nato umrla. Kucljeva je pred sodniki zanikala krivdo, Rančanova pa je priznala, da je udarila Pančičevo z motiko po glavi v trenutku, ko je Pančičeva pretepala njeno sestro. Po zaslišanju prič se je tudi sodišče postavilo na stališče, da pride kot storilka v poštev Rančanova, ki je bila zatorej obsojena na tri leta robije, izgubo častnih pravic in plačilo bolniških stroškov v znesku 1.20 dinarjev, javni bolnišnici v Celju Terezija Kucljeva pa je bila oproščena.
*	Ne imejte denarja doma. Na velikonočno nedeljo popoldne je bilo Babičevim v Zgornjih Ivanjcih UKradeno iz omare 3500 dinarjev v času, ko so bili pri večernicah v oddaljeni Negovi. Vestna orožniška preiskava pa je kmalu izsledila krivca, in sicer v osebah Fekonje Ludvika in Frasa Franca s Plitvič-kega vrha pri Gornji Radgoni. Oba sta sprva tatvino tajila, vendar pa sta pri zasliševanju prišla v taka protislovja, da jima ni preostalo drugo kakor priznati dejanje. Trdila pa sta, da sta vzela le 2600, ne pa 3500 din. Pri Fekonji je bilo ob aretaciji najdenih 2510 din
*	Tujo hišo sta zasedla. 25 letni brezposelni ključavničarski pomočnik Ludvik Mato in 27-letni brezposelni rudar Franc Prek sta se vtihotapila 8. marca v hišo posestnika Antona Kosija v Zgornjem Javorju, kjer sta se tri dni prav dobro imela. Poslužila sta se lastnikovega tobaka, pijače in raznih jestvin, dokler se ni pojavil hišni lastnik in je sledil konec veseljačenja Mali kazenski senat je obsodil Mata na eno leto in šest mesecev robije, Preka pa na šest mesecev strogega zapora
*	Drzen vlom skozi okno. Posestnik Jože Verbič v vasici Mengusu je bil z domačimi v sosedni vasi po opravkih. Pred odhodom so bili hišo dobro zaklenili. V odsotnosti domačih pa je vdrl v hišo skozi okno neznanec in odnesel 3000 dinarjev, dve moški uri. nekaj obleke in drugih predmetov. V Mengus so bili pozvani orožniki iz Št. Vida pri Stični ter kmalu našli sledove za nepridipravom, ki so ga aretirali
meje. Ta arktična puščavna ravan, ki se razteza brez drevja in neobljudena petsto milj na široko od vzhoda do zapada in ki seza od šestdesete širinske stopinje do Arktičnega morja, ta divja arktična puščava je pač pravo Bramovo kraljestvo. Neizmerno sneženo morje, v katerem je našel zaklonišče pred postavami in v katerem se je mogel tako varno skrivati, kakor so se mogli včasih morski roparji skrivati na krajih Tihega morja; kjer ni plula nobena druga ladja. Filip se ni mogel ubraniti brezupnega vzdiha, ko se je zamislil v svet, v katerem je živel Bram Ta puščava je strašnejši pekel kakor arktična obala. Tam "imaš za družbo vsaj Eskime.
Pri tem premišljaniu se je Filip jasno zavedel tudi težkoč svojega podjetja. Potreboval je lepo vreme. Njegova edina možnost uspeha je bila v tem, da najde kakšno staro sled Brama in niegove volčje trope. Stara sled bi ga povedla k novi. Toda minejo lahko tedni, preden najde kakšno sled, zakaj Bram je morda že krenil od gozda v notranjost puščave Držal pa se je vendar domneve, da se mora v tem primeru prej ali slej spet vrniti v gozd, v katerem je več divjadi kakor v prazni puščavi Sledeč boli nejasnemu nagonu kakor temu premišljanju ie potoval Filip vzdolž gozda dalje proti zapadu.
Burja se je v zadnii noči umirila Teden jasnega vremena je sledil Vladal je oster mraz. a snežilo ni V tem tednu je prehodil Filip stodvaiset milj
Bila je osma noč Filip je sedel ob ognju svojega taborišča tik goste skupine pritlikavih jelk Tedaj je doživel dogodek, ki ga je bil v svoji veri v usodo že v naprei slutil.
* Dva sleparja na deželi. Po deželi se klatita dva nevarna sleparja, ki se najraj&i zgia-šata pn boljših .posestnikih, v gostilnah* in po župniščih, kjer'se izdajata.za zastopnika velike tvrdke s-.tkaninskmi blagom. Slaparja govorita češki tei ponujata- v nakup bla-'go, o .katerem trdita, da je najlx>ljše -kako-_ vostu Oni dan sta ' se sleparja zglasila tudi pri župniku-g. Bambieu na Policr pri Višnji gori..Župnik se ju je sprva otepal; a možaka -sta silila ,v^nj. Bi a Sta tako*drzna, da sta ga naprosila.za 5000 din posojila, češ da sta v trenutni zadregi in da mu za jamstvo prepustita zalogo blaga, ki ga imata na postaji. ^Župnik jima je posojilo v znesku 500 din odklonil, plačal jima pa je 2000 din za 12 m angleškega blaga, za-katero je drugi dan izvedel, da je vredno kvečjemu 1000 din in da. je bilo izdelano nekje, na Hrvatskem, najbrž .V Varaždua-u. ri < • ,. . ,
I® no?@ga
v BeMisjskein k®tu
Šlara Fužina, maja.
Pred dnevi zjutraj je nenadno začel gore-j ti čebelnjak Martina1 (Jroanca iz .Stare Fu-j zine. Kc-r Je čebelnjak stal; v neposredni bližini hiš. je bilo v:'.ritvarnostii've? sosedov, j Domači gasilski četi, kr.je bila z1 motortfo! takoj na licu -mesta,--se je--zahvaliti, da'je bil! požar omejen Urbane, ki je znarr kot vzoren čebelar, trpi nad 2G.W>0 dih škode Kako je! nastal ogenj, ni fenano*. !	i ■ ;
Zadnjo fedetjfe afSiliiS1 Je'tragičnp preminil bivši poslovodja sirarne zadruge v Stari F'l-Žini g. Jože Sodja Skozi 10 let je vodil sirarno in jo z marljivim delom uredil, da je med najlepšimi- V'zahvalo pa je bil Zavoljo grdega obrekovanja pred enim mesecem prisiljen službo' pustiti in sir je poiskal zaposlitev pri Kranjski industrijski 'družbi ina Jesenicah kot navadna delavec. ; Bil je priljubljen in spoštovan. kar je pričal njegov pogreb. Tujsko-prornttno društvo; Sv. Janez in bohinjska • podružnica Slovenskega planinskega društva sta mu v slovo poklonila krasna venca, saj je bil njun zvest in delaven! član in odbornik. Bog mu bodi milosten sodnik, njegovim svojcem pa izrekano iskreno šožaljet	';;-*** «" MM*MJ£U»	|
Pred leti* so se prefeivalcl; vasi Stare Fužine, okolice Sv. JAneza in Uka.nca z odstotki podpisov izrekli'za odcepitev delno .od"občine Bohinjske" Srediijp vasi, delno pa od'Bo hinjske "Bistrice -ih za samostojno občino. No-j va občina bi seštavfjaTa zaokroženi) čeloto z zadostno davčno močjo in bi' bila potrepjla iz gospodarskih in iz tujsko-prometnih ozi-£Qv, kajti tfknefu sp.[ čeprav .h^jiiloclpnoshej-ši", zelo 'zapostavljam,* kar" lahko opazi 'vfeak tujec. Razen-tega pa so kot središče tujskega; prometa preveč oddaljeni od sedežev seda-: njih občin. Zal' pp"'zaslugi nekih tukajšnjih: veljakov, nismo dobili svoje občine. , V začetku .aprila,, smo, izgubili občinskega tajnika, zaradi katerega"so se od oktobrskih , volitev že na 15 sejah občinskega odbora vršile razprave, na kakšen način bi Se ga znebili. Eden, odnosno dva uslužbenca pa sta morala iti že pred pragom zime. Vsi smo. bili z njihovim delom zadovoljni posebno kmetje, dolžniki smo-jim-dolžni hvalo za njih nepri-l stranost in pomoč v vsakem trenutku hodisii Z nasveti bodisi z delom. Vnebovpijoči greh je nedolžnemu storiti kriv-ico. Ce pa so uslužbenci storili kaj- krivega, naj se jim to dO-i kaže. Poleg vsega tega pa smo ostali zdaj še brez tajnika, ker novepostavljeni je maj enomesečnem, službovanju moral v_ bol
psmo
-	• - - ■ j Velika* Nedelja, maja. <• ><-Domovina« -je cTne- 17< marca pod naslovom s»Velikonedeljsko pismo« med drugim objavila tudi obdavčbo--velikoftedeljske občine. Kdor je-količkaj pazljivo prečitfei to pismo, je Spoznal, da je pri 105 odstotni do-kladi. Občinska doklada znaša 70 odstotkov, vzdrževanje šolj Prispevek za šolo je prej v celota plačevala, občina, med tem ko zda j. večji del plačuje banovina iz tako zvane šolske doklade. Uganka je zdaj, kakšna je razlika, če si do; nedavnega .plačeval celotni šolski prispevek neposredno pri občinski dokladi, -med tem ko moraš zdaj dobršen del šolskega prispevka plačati pri banovinski šolski dokladi. Občinska doklada znaša 70 odsotkov, banovinska šolska doklada pa je bila prerar čimana ha 35 iodstotkov. 'Po vseh. pravilih računanja dobiš 105, če sešteješ 70 in' 35. To je gola resnica, ne pa kako čvekanje ali ga-i-astasna-.laž, kakor to piše »Slovenski gospodar« v svoji .zadnji številki'V bodoče (.priporočamo dopisniku »Slovenskega gospodarja*, da si narQči _,»Dorabvin<w<v ki stane letno le 3(j;-dinr in ,cb zgednih pomladnih, jutrih paz-
-	ljiveje prebira novice, - ne da bi preskakoval cele vrstice in potem ..očital U& kjer je ni.
Mnogo se govori p popravilu državne ceste in o znižanju' mihovskega klanca. Dela se bodo baje v. kratkem začela tako, da.bo. .naše'ljudstvorimd® primernp, zaposlitev,. Zaradi odhoda velikega števila sezonskih delav- j £§v.. v .-Nemčii«, iv Ban^tj 4cakorbtttdi paradi! tekočih del, pri kmelfih. se bo ^cegtoj^naaj dobilo dovpij delavčevi- ,	...... ' .
Pri gadnji pnekom^saqiji, ki ^e jf^l^v^La žs lani' sppt-Hnbra, je naša občina pridobila 503 . prebivalce, tajcoj, pteje , pi:qlji^al^tvo &bč)$e idajr3404 r.Žfv;oljp bistven^ izpremembe občine se.nadejamo .vsak č^'.ypUtev;,$a-^mesto do?d^jtnjih .18, odbornikov bomo ijne-
2$, kakor Jto ^i;eidpiisuj,Cčlen 25..zakona o
.R^Slf^uL^Ti f, \i i/'- , i . f ( • % -'.j .h ft-^-iirotf«
Smrtno ranjena se je Kosmačeva- zgrudila. Domači so-jo naglo ponesli na posteljo in poklicali vojaškega; zdravnrka, ki'je bfl po r.a-•ključju v-bližhjem'hotelu, na pomoč. Zdravnik pa ni mogel več pomagati,- Ker je bila Kosmačeva- že izkrvavela. - Orožniki so Rek a rja VRlenili in' odvedli v zapor. Mož' zaradi Weprestaneg£r popivanja ni povsem pri zdravi pameti irr če rmi1 vino stopi v glavo, se ne loči1'dbsti od živali. Rajnka Kosmačeva je štela okoji 80 let fri zapušča dva sinova.	• v
' Nešteti zločini, ki jim je vzrok alkohol, kličejo, da je treba nekaj t&rariti proti alkoholni kugi, v kateri se Slovenči z& kar vtap-ljamo ter Opravljamo' zdravje tn" poštenost.
-Ci . ' . ,b.	f| Vi'- . . v •■) i
>r, •
mm
II hrast
- 1 Ščavnica pri'Gornji Radgtfht?'ttraja.
»9Joveneefc:- m' »Slovenski -"gospodar« -sta pred kratkim poročala, da so podrli najde--belbjšrhrast-na Siovenskent ozbmlju. O izredno delsslem hl-£st-U'so-poročali tudi iz Prek-murja. Ste-ji blizu podaje Stanjevce.v in ga štirje moški komaj objamejo. Mi Ščavničar-ji, v .Slo,venskih goricah pa mislimo, da debelejšega- .hrasta,,v ,vsej; Sloveniji, ni, kakor je ti^ti, ki ga je prodala posestnica Apoloni ja Ipdlov^ ' Kupil ga.. je neki. tegovpe iz Nemčije-, in sicer .za,celili.750.0 dinarjev, kar j,e,v današnjih časih že majhna dota.
Premer tega orjaškega, drevesa , znaša., 2 m 85 crp, -torej skoraj 3' ro, in ga'sedem moških j Je s težavo objame- Vsakdo, f?i gre mimo nje-' ga, obstane in pbčuduj.e. starega'pradeda,', lei: je bil pred kratkim obsojen na krnit. Ko bo' ta večstoletnik- zagrmel š svojo težo. na;'zem-: l.jo, se bo .čutilo kakpr potresni, sunek. :
Pos-eben vlak za westfalske izletnike v domovino. Posebni vlak v domov-.no se bo odpeljal, le.toš '4. avgusta opoldne iz Essena, a 2,4: avgusta iz Ljubljane nazaj. Drugi posebni vlak. bo vozil 3 septembra' iz. Essena in se -bo 25.. septembra odpeljal iz Ljubljane. Udeležencem prvega vlaka bo darta priložnost, ,da se vrnejo z drugim vlakom. Na ta način-bodo lahko preživeli do sedem te-•anov počitnic v domovini. Cena bo objavljena .do 15 t. m. Znašala bo manj kakor 50 naark Vsa potrebna pojasnila in navodila bodo pravočasno dala jugoslovenska narodna in katoliška društva v Poruhcju. svojim članom i okrožnico in v domačih časopisih, ki jih rojaki prejemajo iz domovine.
Iz Bottropa- (Nemčija) nam pišejo: Jugoslovensko narodno društvo bo praznovalo v f nedeljo 8-. t. m.; lSletnico' ustanovitve. Na proslavo-'so." najprisrčnejše vabljeni vsi ro-jaki^r -zlasti oni. 'od sosednih društev. Veselica bo v vseh prostorih KaiseloVe gostilne v • Bj&ttrop«-Boyu poleg katoliške cerkve. Začetek veselice ob- 5. Ob' 4. poldne pa- bo v župni cerkvi v Bottrop-Bovu slcfve=na slovenska služba božja, ob kateri priliki bo blagoslovljena" žasta-va; Jugoslovenake' airo-dne- centralne zveze n# Nemškem, ki je bili iazvita lani 15. avgusta V Marin 'in kateri je blagovolil :kumovati Nj. Vel. naša la-a-Ijjca ■ MaHjk. Na veselo svidenje v nedeljo 8. t. m. v' Bottrop-Boyu.

o t-'
H
nišnico. Ali je pri vstopu'v službo predložil] zdravniško izpričevalo,, kakor to zahtevaj •uredba? Pa. razpisati, bi se tudi jjioralo iz-J praznjeno mesto, kakor zahtevajo predpisi-Nadomestna tajniškav moč pa naj bi se (rajši! havila s svojim, poklicem., ker ie še cjosti, brezposelnih in pofrfet)hiK zasluzSd? ^Ce'psj dela zastenj^-ptrtem je seveda drugače.
Potaitčl pijanec jfc zabodel.svakinjo
: Mojstrana, maja. I V hiši posestn^ce( Tejrezijfe Kosimačeve -v! Mojstrani so stanovali skupaj ze priletni dr-! Vat 'Aridi-ej ' Rčkaf, 'hj egbVa 'žerfa 'Lenk^ in j ' hjfea sešttra Tfefežiija'Kosmačeva s Sinom in; '^njegovo žerio.' V:hiši hi bilo sc^la^-ja, ;:ker je bil'Rekar Tlutfo^nkgnjerf k- pijači ih je .v pijž-' h6sti zmerohv razsajal. V nedeljo jeiel v'he-: ko gostilno-in tam popil pol litra žganja; pol: litra ga je pa vfeel še s seboj domov'in gaj ''fekSl V 'p'8s{elj6.; To žganje je hotel drugo ji-j tro skrivaj popiti; a žeria lienka mu je hotela; to preprečiti. Ko je pa stopila v sobo, je po-. div^nf-mpl planil nad njo, da je morala zbe-r!Žali '£red' iijiiii'pto stophic&h iž 'prvega 'aad-'strapjsf. Tedaj ji1 je prišla, v' sverjo' rtestečo naproti hjdna šesti-i Terezija' Kosmačeva.' V ^divji- je^i je!,{ii,jajii ppživinjenec potegnil nož ih jt» zabMel hara\most v srce'. -	-'
Okrožno sodišče v Minski Soboti. Že lani
je ministrski svet sktenil, da se ustanovi v Murski! Soboti ckrOžftd sodišče. Te dni je prišel odlok pravosodnega ministrstva, s katerim 'so "Odobreni prostoiri'. 'kjer bo okrožno sodišče. Novo sodišče začne poslovati 1. junija in z njim bo Murska Sobota mrogo pridobila. V začetku bo novo sodišče obravnavalo same .kazenske .'zadeveL civilne zadeve opa; bo! objKavnav&lo-šeie po-.sodnih počitnicah. V območje okrožnega sodišča v Murski Soboti bodo spadala sreska;: sodišča;. v Murski Soboti, Lendavi, Ljutomeru in Gornji Radgoni.
rfivonarn ni r rte,'d mriobc.u i.
Za feuhUifo
Zeliščna juha. Malo kislice, zlate trte, rmana in špfnače (vsega" skupaj 10 dek) operi in drobno' sesekljaj. V kozi razheli tri deke masla ali masti:'Stresi-na mast' žlico drobno sesekljane čebule in zelišča ter pokrito duši 10 minut. Nato potresi tri deke moko in mešaj,' da se tudi moka malo poduši in popraži. Osoli in fcalij z vodo ali juho in naj vre četrt ure. Nato odstkvi in zamešaj v'juho eno jajpe in dve žlici mleka (jajce in mleko prej dobro raztepi v skodelici). Zraven daš narezano opečeno zemljo.
Dušeno meso v omaki. Kos govejega mesa od stegna prevleči s slanino in osoli. V kozo deni žlico masti in ko je mast vroča, deni na mast eno zrezano čebulo in hkratu tudi meso in ga duši pokrito pol ure, potem obrni meso in ga duši še pol ure. Potem posuj po mesu žlico molče in polij še sok po njoki in duši dalje, da moka zarumeni. Ko je moka rumena, prilij malo juhe ali vod^, dodaj še skorjo črnega kruha,en , javorjev list, dva nageljnova'klinčka- in duši meso še dalje, df postane mehko.'Kb je-'meso mehko, je gotovo. Nato deni'meso'na topel krožnik in ga razreži, šok pa- pretlači skozi sito in ga polij po mesu; Zraven daš kruhove cmoke, dušen riž in slično.
/i .1 J -i	i ,	*4	^
Makaroni z gn^tjo in sirom. Skuhaj pol kile makaronov vslanPvodi. Ko so kuhani, jih odcedi ha cedilu In £olij z mrzlo vodo, ki jo tudi odcedi Med tem pa drobno sesekljaj četrt krle kuhane gnjati, zraven naribaj' še osminko'bohinjskega sira. Namazi, kozo dobro z- mastjo, nato deni v kozo' eno plast makaronov, nanjo potresi malo gnjati in sira, pa spet naloži makaronov in gnjati in sira, tako da bodo yrhnja plast makaroni. Na vrh deni nekaj koščkov' sirovega masla, posuj-eno pest drobtin in še malo naribanega sira, pa peci-tri' četrti ure v pečici: Pečeno zvrni na topel krožnik in daj s solato na mizo:
... Praktični nasveti
Madež od saj spraviš iz platnene obleke ali perila, ako ga nadrgneš s krušno, sredico in nato opereš še ? bencinom. Lahko ga pa tudi nadrgneš s kredo in izpereš z vinskim cvetom. Seveda moraš nazadnje, oprati še z vodo.
Da roke niso več raskave. Vsaka gospodinja naj po korjenem delu očisti, roke z limonovim sokom ' in jih namaže z glicerinom, vazelinom ali pa navadnim oljem. Ko si roke umivaš, naj bo voda topla, y njej pa bodi malo beraksa. Če utegneš, je/dobro, da si zvečer, preden greš spat, razpokane roke okoplješ v zavretem mleku s kamelicami in jih nato močno namažeš s primernim mazilom in -oblečeš ir.haste rokavice.. Dalje -je dobro, če držiš roke v vroči vodi, kjer je bo- j raks. Ko si roke obrišeš,, jih obdrgni z limonovim sokom (iz polovice) in sicer od konca , prstov navzdol.do zapestja. Nato si jih dobro ; namaži. Rokavice,, če jih imaš ponoči-na ro- , kah. morajo biti aelo ohlapne. i
Okvirje slik in ogledal najlepše očlstimd, « ako damo v mlačnomalo amoniakove esence i in potem s krpo, ki pa ne sme biti kosmata, : odrgnemo-'uma-zan. okvir. Na koncu pa še z mehko cunjo zdrgnemo okvir, da'se nam.spet ■ lepo sveti.	_	<
Mastne madeže odstraniš jz parketa, če \ dotično mesto zdrgneš s terpentinom.. Ko se . posuši,1 namaži z loščilom in skrtači.
Če se je od usnjatih naramnic zamazala I srajea ali dobila madeže, }sar se rado naredi . od potenja,-odpraviš take,madeže z raztopi- . no vinskega kamna. Nato moraš izprati ma- j deže še s prekuhano vodo.	; ."	I
Od olja umazane steklenice in posodo umi- I ješ z namiljeno krpo in mlačno vodo. V ste- t klenice, v katere ne moreš s krpo, pa riareži i malo mila in nalij mlačne- vode ter pusti ta- ■• ko namočeno, da se milo stopi. Nato prideni i še malo drobnega peska in dohro -stresaj ste- i klenico. Milo in pešek vzameta, vso maščobo in steklenica -je čista, Potem splaljni še-.s- čisto mlačno yodo.
Madeže od rje spraviš iz perjla na ta na- ! čin, da ^močiš čisto krpo in jo položiš na mi- | zo, na krpp pa položiš r j asti madež. Na mar ( dež nakapaj limonovega soka, .ga pokrij z , drugo čisto, mokro krpo in polikaj, s precej i vročem likalpm. Celo zastarele madeže spra- j viŠ ha ta način (z večkratnim ponavljanjem, če je treba) iz perila.	r . . j
Milo naj bo suho, preden ga uporabljaš pri pranju, ker ga tako več prihraniš: Milo, , kupljeno v trgovini, je navadno še sveže, za- , to ga imej malo, več-v zalogi,'da se doma do- j bro-.posuši. Svežega mehkega mila se vedno ; vtfč , pprabi. pri pranju kakor pa .suhega. Naj- , bolje je imeti milo spravljeno kje nad- ognjiščem,, a vendar ne na prevročem, sicer se I stopi.	"	, ,
Dve razsodbi pred obrtnim sodiščem
(uld v	( t, ,, i	- f| AilO i 4 Osi
Pp paragrafu 10. zakona p zaščiti, del^vcjev, morajo lastniki podjetij plačevati delojepial-cgi9 za. _čezurnot delo najmani 5>0 odsjo^kov^ poviška na navadno rqczdo.* Tej pravici se delavec niti odpovedati ne more. Polde, ki je bil izučen mizarski pomočnik, je bil več let zaposlen kot skladiščnik v podjetju za izdelovanje kisa in brezalkoholnih pijač. Za 8 ur dnevnega dela, je bila dogovorjena plača. 150 dinarjev na teden; po preteku enega meseca se mu je plača zvišala za 30 dinarjev na teden. Ce je Polde zvečer delal kakšno uro več, je dobil za vsako naduro pet dinarjev več plače. Vse nadure so se vsako" soboto' obračunavale ter je Polde prejemal ob teh dnevih redno plačo kakor tudi doplačilo za večerne nadure. ' ^ '	, v • "	-
Ko pa je PoldC izstopil, je tožil'podjetnika za 2150 dinarjev in je v tožbi trdil, da je ves ' čag zaposl jenja pričenjal delo vsako1 ju* tro - pol ure pred dogovorjenim časom. Tako je naračuml'430'ur. Ker mu je-podjetnik za večertie ure plačeval, po pet dinarjev/', zahteva, Polde tudi za- jufcrne- ure prav toliko, kan znese skupaj 2150 dinarjev. Polde .je jtožbo izgu&il.aPri-razpraVi' se« je namreč k kazal o, da je bilo 150 'dinarjev na teden dogovorjeno za o3em ur dela* v skladišču. Po preteku prvega meseca pa se stranki tako dogor borili, da bo Polde prihajal vsako jutr® pol ure poprej na delo, da bo pisarno pometal, za kar dobi posebno odtškcdnino.po-3(f difiarr
jev na teden. Kov im? teden, po, šest delovnih dhl.' ,j.e Ptftde dobil' za pol tire dela ria dan' pp pet, dinarjev,,s čimer je tiilo njegovo rjad-urno ,delO doyoljno plačano.1, >nwfžxa Blsls -•'. ••..iisl s?. M bd t ,fao$WM 'n r i ■ r	& . jii iooiaio,-1
0<5 li,:	i/ičf' C*.ilJJ O^i &V'J I
• ;Šlavk6 je bil sprejjet! za-naivSdfiega 'pomožnega delavca v stavbnem podjetju. Po preteku II dni ga je stavbenik'1 odpUstil, ne da bi mu bil poprej odpovedal šlUžbo za 14 dni in ne da bi bil imel kakšen zakonit razlog za takojšen odpust. Slavko je tožil stavbenika za! plačilo odškodnine za 14dnevno odpovedno dobd. Stavbenik je pri obravnavi zatrjeval, da je Slavka sprejel samo na poskušnjo in ga je srtiel y prvem mesecu odpustiti brez odpovedi. Neposredne priče, ki bi bila pri razgovoru navzoča, ni bilo. Tožencev brat je povedal samo toliko, da je pri tožencu praksa, da se "delavci sprejemajo samo na poskušnjo. Med tem ko je stavbenik trdil, da je vzel Slavka sanio na poskušnjo, ne da bi bil navedel, kakšpe podrobnosti, je tožnik natančno opisoval, kako je toženec ' rekel: »Vas sprejmem, če ste priden delavec. Kar pridite, imam rad dobre delavce.« Ker ni povoda, da bi stavbeniki navadne nekvalificirane delavce*sprejemali sijirao' da poskušajo, je sodišče verjeld.|ožniku- in niu priznalo 'odškod1 nino za odpovedno dobo. Iz besed, katere je stavbenik rabil, se ppč ne da posneti, da je sprejej Slpvi^.,sama, n^„f»pskpšnjo. ,Iz teg§ sledi,'da je	dogpvor ze]o, umestno,
da se ,tudi	,pokJiqe v^aje^a
Rrwa»,Mnogo takih pravd bi, potem odpadlo.
Kako lahko nastane
konec sveta
Čeprav se gibljejo zemlja in mnoge zvezde po Urejenihopoteh,,vendafc.se dogajajo v ve-6oljstvu mnoge nesreče. Neki angleški profesor je'izračunal, da švigne kakšen dan tudi do 8OD milijonov meteorjev skozi zemsko ozračje, kjer se nekateri zaradi trenja z zemskim ozračjem razpršijo, ako pa so večji, švignejo skozi ozračje iz območja naše zemlje. Mnipgi,,seveda tudi padejo na zemljo ne-zdrabljeni.
fy[eteprji prihajajo'iž prostora med Marsom in Jujp'i^rpm ali pa Iz,.območja kakšnega drugega soliica, Gotovo, pa je, da'je med obr močjem našega solnca in območjem nam najbližjega drugega šolnea' nekaka praznota, kar se tiče privlačevanja. V tej praz-noti" kroži jnnogov zvezd, ki se ustavijo zdaj našem območju, zdaj v območju onega
.v
drugega solnca. Pri .nas se pojavijo kot re-patice,■■•prelete naše solnčno območje in napravijo s .svojim .repom mnogo. strahu. Toda te repatice ,so, vse prej kakor neya rne. •Čeprav: bi lahko ovije, svoje repe pekoliko tisoč- ( krat .pkrog ravnika naše ;zeml,je, ne bi mogle uničiti naše z<ynjje, k.ei; sestoje iz silno red-k^ga^ prahu.. ... , .
Zvezdoslovci pravijo, da bi bil lahko konec sveta na tale način: Naše solnce in vse njegovo območje potujeta po. vesoljstvu in lahko se ?godi, da bi solnce nekega dne zadelo v zvezdo, ki se ne-sveti • in ki je zaradi tega ne vidimo. V takem primeru bi lahko prišli mi v neljubo bližino solnca, ki bi se sprostilo vseh notranjih1 napetosti in' se na mah razširilo. 'Ognjeno morje bi preplavilo vso zem- ' sko oblo in uničilo vsa živa bitja.na zemlji. Nekateri pravijo, da bi nastale pri takem'
srečanju nove zvezde z novimi zakoni in hodile svoj a. pata. . .
Da pride v naše območje lahko tudi drugo nebesno ielovnam priča nek^ zvezda, ki zbuja med strokovnjaki mnogo pozornosti in ki se bliža našemu solncu z..veliko hitrostjo 110 km na sekundo. Ta velikanska zvezda pa je oddaljena od naše zemlje še celih žest svetlobnih let, kar pomeni, da potrebuje svej,loba od te zvezde .dp nas skoro šest 'et, čeprav ,premeri svetlobni žarek na sekundo 3fl|0.p.Q0Jim,, Skrivno^tpa ^ve^cja, ki se nam pribji^je, jp tqr'^j	^od^Jj^na še 56
bilijonov, kilometrov., Da prihaja iz drugega svetovja, nam ^riča njena velika hitrost. Čep^avjp pr^eteiat,y ^afinjih šestih letih 21 miljjard kilometrov,, se(je vendar kotpaj ^vidno približala, solncu.u Preteklo	^elih 16.000,, let, preden., narp posta rje, tievarpa.
Skrivnostna zvezda pa lahko zaide tudi y kakšno, drugo privlačnostno območje in iz-premepi paradi priylačno^ti drugih nebesnih teles.zdajšnjo svojo ^mer. Šele tedaj, če bi se nam približala, do razdalje 15 milijard .kilometrov, ,hi zar^i. svpj§ velikosti, hitrosti in.,temU;Primemi privlačni sili začela motiti naše zemsko ravnovesje, ki bi vplivalo na vsa bitja na naši zemlji. Ker bi se spremenila naša lega in bi se približali ali oddaljili od solnca, bi se . jzpremenila tudi dolžina dneva. Prav tako bi bila izpremenje-na seveda tudi toplota zemlje. Ppsledice tega • rtereda v ves<?ljstyy . ,bi čytili najmanj pet ,let pred nesrečo samo.. Ti^orebiti pa tudi ne -bo tako hudo in bo ta §trašna zvezda samo švignila mimo. nas in,..kmalu /appstila' območje našega solnca.
Najdražja kovina
pred 200 let! brez cene
, y	«L	-i. - - - -
Mend,a še ni. vserp zijanp, cla' j^pajdfažja kovina na svetu platina. To dragoceno 'kovino uporabljajo največ zlatarji in 'kemiki. To pa je tudi glavni' vzrok, da je navadnim ljudem tako-malo ^nana. Platina je razmerno
zelo mlada kovina, kar je tudi med vzroka, da se tako malo govori o njej. Njena zgodovina je precej zanimiva:
Zlato so poznali ljudje že več tisoč let pred Kristusom. Tudi srebro je bilo znano že v nradavnini. Platino pa so našli šele leta 1735.
Prvič so jo odkrili iskalci zlata v južnoameriški Kolumbiji, a ji niso pripisovali nobene vrednosti. Šele možnost topljenja platine z zlatom, ne da bi se lastnosti zlata bistveno izpremenile, je dala platini spet večji pomen. Prvi kolumbijski zlatarji so obogateli prav zaradi mešanja zlata s platino. Ko so prišli tej reči na sled, je španska vlada kratkomalo prepovedala vsako nadaljnje pridobivanje platine, sleparje pa je kruto kaznovala
Več let zatem je ostala platina pozabljena. Pa so razni kemiki začeli odkrivati njene odlične lastnosti in zahtevati, da se spet prosto pridobiva, ker se iz nje da izdelovati iz-
zraku
Oblastva v Rennesu na Francoskem raziskujejo skrivnostno zadevo, katere prizorišče je neka trgovina s čevlji v vasi Motfortu. Lastnica te trgovine Pielova, ki ima tudi majhno krojačnico, obe njeni prodajalki in mnoge druge osebe zagotavljajo, da je hiša začarana. Čudni dogodki so se začeli dne 10. marca, ko so pokopavali staro mater gospe Pielove. Prodajalki sta bili tedaj sami v hiši, ko so se vrata v trgovino in kuhinio nenadoma odprla in se je hkratu zaslišalo neko trkanje. V istem trenutku se je tudi neka postelja zavrtela. Vse popoldne je bilo nemogoče vrata zapreti.
Naslednje popoldne je Ana Carissanova, ena izmed prodajalk, obesila torbo, s katero je hodila nakupovat, na neki kavelj. Nenadno je nevidna sila to torbo vzdignila v zrak in jo treščila na posteljo, njena vsebina pa se je raztresla po tleh. Hkratu je kakor prejšnji dan začela postelja plesati. Pielova je torbo pobrala, spravila je vanjo vse reči, ki so padle iz nje. in jo zapela z zaponkami Torba je potem obvisela na kavliu. toda +o. kar je bilo v njej, je začelo samo od s^be frčati po zraku in padati na posteljo Še slabše pa je bilo v krojačnici. Tam so izgi-
X Nove odredbe glede avstrijskih Judov.
Nemška oblastva so odredila, da mora vsak Jud, kije nemški državljan, predložiti oblast-vom natančen p? egied vsega svojega imetja v Nemčiji in v tujini. Le onim, katerih imetje ne presega 5u00 mark, tega ni treba storiti. Judje, ki so tuji državljani, a žive v Nemčiji, morajo prijaviti samo svoje imetje, ki ga imajo na področju Nemčije. Prav tako je potrebno posebno dovoljenje za Jude, če hočejo odpreti nove trgovine ali nove podružnice.
X Italijansko potniško letalo z 19 osebami se je ponesrečilo. Vsa Italija je pod vtiskom hude letalske nesreče, ki se je 1. t. m. pripetila potniškemu letalu, ki je vozilo na progi Brindisi — Rim. S tem letalom se je vračala v Rim tudi večja skupina tujcev, ki so prisostvovali poroki albanskega kralja v Tirani. Med potniki je bil tudi albanski poslanik v Rimu in bivši poslanik v Beogradu Džafer Vila Letalo bi bilo moralo po voznem redu že zgodaj popoldne prispeti v Rim. Sprva so mislili, da je nastala kaka zakasnitev pri odhodu. Ko pa so prejeli poročilo, da je letalo v redu odletelo, se je takoj pojavil sum, da je je ponesrečilo. Vreme je bilo silno slabo in je letalo v gosti megli s krilom udarilo ob neki hrib, zaradi česar je v trenutku nastal požar na letalu. Na letalu je bilo pet mož posadke in 13 potnikov (4 Italijani in 9 tujcev). Vsi potniki in člani posadke so mrtvi.
X Izgon štirih carskih generalov iz Francije. Francoska vlada je začela z vso odločnostjo izvajati ukrepe, za katere se je odločila na nedavni seji glede na delovanje nezaželenih tujcev v Franciji. Zadnje dni je prejelo več sto priseljencev različnih narodnosti nalog, da zapuste državo v določenem roku. Med njimi so tudi štirje ruski carski generali, in sicer Taškul, Kasovski, Kockim in Šapelov.
X V Rusiji je potniško letalstvo zelo razvito. Na ruskih zračnih progah se je letos
^■■■■BiHHHiBPBI
vrstna kuhinjska posoda. Seveda se je začela ta dragocena kovina kmalu uporabljati v druge svrhe kakor za kuhinjsko posodo.
Ko so odkrili velika ležišča platine v Sibiriji, se je sloves platine še bolj uveljavil. V sto letih se je dragocena kovina razširila po vsem svetu in njene izredne kakovosti so dobile pravo priznanje in spoštovanje, kakršno uživajo še danes. To spoštovanje se kaže posebno v strahotnem naraščanju njene cene. Še pred 60 leti so plačevali platino slabše kakor danes svinec. L. 1914 je bil kilogram platine vreden že kakih 20.000 dinarjev, danes pa stane 50.000 do 60.000 dinarjev.
razne predmete
njaii tulci z nitjo, škarje, igle in druge reči, ki so jih našli potem v neki omari, po tleh in v postelji. Nekega dne so nenadoma izginile vse šivanke. Našli so jih potem na hrbtu Ane Carissanove v njeni obleki in njenem perilu.
Ker so se takšne reči ponavljale, je dekle trgovino nazadnje zapustilo in se je vrnilo k staršem. Toda tudi dekle, ki je prišlo na njeno mesto, Marija Hataisova, je postalo žrtev- teh čudnih dogodkov. »V hiši morajo delovati nekake magnetične moči,« razlaga vaški lekarnar te reči začudenim ljudem in pred policijo sta eksekutor Herve in neki zavarovalni agent izjavila, da sta z lastnimi rokami vlekla šivanke iz hrbta uboge Marije ter videla krvave sledove. Dogajale pa so se še druge reči. Pielova je imela nekega dne v rokah pleteno jopo. Nenadno ji je ta skočila v peč in zgorela. Likalniki. dve veliki namizni svetilki in pokrov nekega samovara so zaplesali sami od sebe.
Policija doslei ni mogla ugotoviti, ali gre za primer množestvene sugestije ali pa za norčije kav*nesa hudobnega. Vaščani so vse-kako prepričani, da ie trgovina s čevlji obsedena od hudobnih duhov.
že začel redni zračni promet. Rusko civilno letalstvo se bo letos v primeri z lanskim povečalo za četrtino. Z moskovskega letališča bo odletelo vsak dan okrog 30 potniških letal. Moskva bo imela zračne zveze z vsemi glavnimi mesti sovjetske republike. Vsak dan letajo letala iz Moskve v Odeso, zvezo med Leningiadom in Moskvo bo vzdrževalo šest letal, enako število letal bo letalo na progi Moskva—Bal:u, po štiri letala pa na progi Moskva—Tašker.t in Moskva—Kijev Te zračne p.oge bodo imele zveze tudi z bolj oddaljenimi kraji. Najdaljša zračna proga bo Moskva—Vlcdivcstok. Na progi Moskva— •Novosibirsk bedo letala hitra letala, s katerimi bodo lahko prispeli, potniki na smoter v enem dnevu, med tem ko traja vožnja z vlakom iz Moskve do Vladivostoka skoro pet dni. V Taškent bodo letala velika štiri-motorna letala, v katerih je prostora za 20 potnikov ali štiri tone tovora. Za načelnika glavne uprave civilnega letalstva v Rusiji je bil imenovan polarni letalec Molokov.
X Samo oženjeni župani. Italijanska vlada je izdala odlok, ki veli, da lahko postane župan v Italiji samo moški, ki je oženjen ali pa vdovec. Neoženjene osebe ne morejo postati niti podžupani, niti občinski svetniki.
X Pokojnina za neguša. Pariški »Figaro« poroča iz Londona, da pripravlja angleška vlada predlog o pokojnini bivšemu abesinske-mu cesarju. Predlog bo izročen v odobritev Društvu narodov v Ženevi. Neguš živi zdaj v Bathu, kjer je moral opustiti prejšnje stanovanje zaradi skromnih sredstev. Zašel je v kočljiv denarni položaj. V Londonu sodijo, da se bo dalo vprašanje pokojnine negušu uredii tudi v sporazumu z italijansko vlado.
X Slepci se lahko v industriji uspešno zaposlijo. Poskusi zaposlitve slepcev v industriji so se v splošnem dobro obnesli. V Nemčiji je bil izdan že leta 1921. zakon o obvez-
ni zaposlitvi hudo poškodovanih, torej tudi slepcev, v tvornicah in pisarnah. Siemens-Schuckertove tvornice v Berlinu zaposlujejo že več let nad 100 slepcev, tvornice istega podjetja na Dunaju pa okrog 30. Glavni ravnatelj Siemens-Schuckertovih tvornic inž. Paul Peris je napisal zanimivo razpravo o svojih izkušnjah s slepci, zaposljenimi v industriji. V nji dokazuje, da so slepci v splošnem boljši delavci, kakor ljudje z zdravimi očmi, ker se zavedajo svoje nesreče in delajo zato z večjo vnemo. Zato priporoča tudi drugim industrijskim podjetjem, naj zaposlijo slepce, saj je to naposled tudi vprašanje usmiljenja in sočutja s temi siromaki.
X Amerika ima, kar se prosvetljenosti tiče, dva obraza. Po eni strani je Amerika na glasu kot najnaprednejša pokrajina, po drugi strani pa ima v veljavi še postave iz prvih časov priseljevanja, in sicer vsaka zvezna država svoje. V Alabami imajo možje pravico pretepsti svoje žene s palico, ki ni debelejša od palca. V Michiganu je vsa ženina obleka last moža, če mu žena postane nezvesta jo lahko popolnoma golo spodi iz hiše. V Južni Karolini je prepovedano hoditi v cerkev brez orožja. Po več državah pa imajo stražniki pravico ustaviti žensko na cesti in preiskati, ali je spodobno oblečena.
X Sultan se hoče oženiti. Sultan iz Jahore, eden izmed najbogatejših mož sveta, je že star, pa je vendar sklenil poiskati si življenjsko družico Ko je nedavno gledal film »Dekle iz džungle« se je zaljubil v igralko Dorotejo Lamourovo, nastopajočo v glavni vlogi, in izjavil je ameriškemu filmskemu režiserju Clydeu Elliotu, ki se je mudil pri ljem na obisku, da bi se rad z njo poročil. Elliot ga je opozoril, da je Lamourova že omožena. Sultan je pa brž našel izhod iz kočljivega položaja. Poslal je v Hollywood sla z naročilom, naj poišče dekle, ki bi bilo Lamourovi zelo podobno Zdaj so tako dekle našli v osebi 16-letne filmske igralke Olvmpe Brando-ve. Ko je sultan videl njeno fotografijo, ie takoj brzojavno odgovoril: »Strinjam se vzamem 4o « Odgovor Bmndove še ni znan
X Solnčenje v letalih. Zdravljenje s solnč-nimi žarki je napredovalo že tako. da so začeli ponekod v ta namen uporabljati že letala Ne gre tu samo za to. da more biti bolnik v letalu izpostavljen blagodejnim učinkom solnčnih žarkov tudi v času. ko je zemlja zastrta z oblaki, ali ko dežuje, temveč tudi za to ker je v višiih zračnih plasteh solnčno izžarevanje mnogo močneiše kakor pri tleh Saj visoko v zraku ni prahu in vodnih hlapov. Merjenje ie pokazalo, da je 10 minut trajajoča solr.čna kopel v višini 2000 do 4000 metrov po svojem učinku enaka vpč ur trajajoči solnčni kopeli na zemlji Seveda je tako zdravljenje zelo drago kajti letalo mora' biti za solnčenie noseb^i urejeno
X Skrivnost človeškega spanja Učenjaki so ugotovili, da možgani kot celota ne zaspi-jo istočasno. Lahko rečemo, da zaspe deli možganov ločeno. Zgodi se tudi. da spanec ne zadene vseh delov možganov enako močno: nekateri deli že trdno spe, drugi se pa šele pogrezajo v spanje. Učenjake je tudi zanimalo vprašanje, ali more človeško telo, odnosno možgani narejati elektriko. Poizkusi so to dokazali in dognali da človeški možgani pri popolni zavesti kažejo drugačno električno valovanje kakor pa možgani spečega človeka.
X Kako slišijo žuželke. Nikjer na telescih žuželk ni opaziti ničesar, kar bi bilo podobno ušescem. Vendar pa je znano, da je sluh teh živalc prav dobro razvit. Naravoslovci so že davno dognali, da slišijo žuželke s pomočjo neznatnih dlačic in bradavičk. Te dlačice in bradavičke delujejo kakor sprejemne antene v zvezi z radijskimi aparati. Radio prav za prav le okorno posnema mater naravo, ki je preprost, a hkratu izredno duhovit način podarila bolj razvitim živalim in človeštvu važni čut sluha.
X Američani nosijo rdeče klobuke in rumene hlače. V Ameriki delajo krojači živahno reklamo za kričeče pestro moško modo. V Ameriki ni nič posebnega, če vidiš moškega z rdečim klobukom na glavi, v zelenem suknjiču in žoltih hlačah. Treba je pa takoj omeniti, da v stari Evropi ameriška moda ni odločilna.
Strahovi mečejo po
? Prihodnji dnevi Vam lahko * * naklonijo srečo. Pazite dobro, skriva se v navodilu o uporabi Radiona. 8. maja izide pojasnilo v tem časopisu.
RADION
nagradno tekmovanje
RADION pere sam - pere prizanesljivo
X Žena z najlepšimi očmi je umrla. Prar-Vljo, da je imela najlepše oči na svetu Lon-dončanka Vally Homolkova, žena dunajskega gledališkega igralca Oskarja Homolke. Oči so bile široke, čudovito modre barve in obrobljene z dolgimi trepalnicami. Samo 24 let so te nenavadno lepe oči očarovale vsa-koga, ki jih je videl. Pred nekaj dnevi pa so za zmerom ugasnile
X Zmešanje gumija s kovino. Znanstvenikom se je posrečilo zmešati kovino z gumi-jem. Od te nove iznajdbe bosta imela zlasti veliko korist gradnja ladij in letalstvo. S pomočjo te nove zmesi kovine in gumija ne bodo stroji več toliko ropotali. Kolesje železniških vozov, narejeno iz te zmesi, se ne bo več tako treslo in ne več tako škripalo.
X Telefoni so sami od sebe zvonili. Te dni so na Angleškem na mnogih krajih začeli telefoni sami od sebe zvoniti in brzojavni promet je bil za cele ure ustavljen. Na postaji angleškega zrakoplovnega ministrstva je magnetna igla odskočila za 7 stopinj iz svoje obi-fcajne lege. Prav tako so bile na Švedskem velike motnje v telefonskem in brzojavnem prometu. Iz Kanade in Amerike.,pa poročajp o silnem severnem siju, kakršnega že niso videli 35 let. Vzrok teh pojavov so po mnenju strokovnjakov spet pege na solncu, ki so letos pojavljajo v izredno obilnem številu. Angleški zvezdoslovci so te dni odkrili na solncu velikansko pego, ki bo po obsegu gotovo desetkrat tolikšna kakor zemlja. Ta solnčna pega je povzročila 100 km nad zemljo tako zvani magnetni vihar, ki ga strokovnjaki cenijo za največjega v našem stoletju Magnetni vihar je bil kriv motenj v telefonih Ker se ti magnetni" viharji po presledku 86 dni ponove, bomo prihodnji mesec najbrž spet opazili podobne motnje v telefonih in brzojavu.
X Teža zemlje. Onazovali so. kako vpliva zemlja na druga nebesna telesa in skušali so Iz tega ugotoviti njeno težo. Zemska krogla je po teh ugotovitvah petinpolkrat težja, kakor bi bila enako velika vodna krogla. Izra-tunali so, da znaša teža zemlje šest milijonov trilijonov kilogramov.
od 8. do 15. maja.
Nedelja, 8. maja: 8.00: Tamburaški septet. 8.00: Napovedi, poročila. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. 9.45: Verski govor (dr. Gvidon Rant). 10.00: \ seli zvoki za mesto in vas (plošče). 11.00: Otroška ura: Ga-Iperček. 11.30: Koncert (sodelovali bodo Zvo-nimira Zupevčeva, člani zagrebške opere, Filip Bernard — flavta, prof. Marjan Lipovšek — klavir in radijski orkester).13.00: Napovedi, poročila. 13.20: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah). 17.00: Kmetijska ura: Gospodarska navodila za maj 17.30: Veselo popoldne (sodelovala bosta Drago Zupan, član ljubljanske opere in radijski šramel) 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Naša srednja šola (Polovina, gimnazijski ravnatelj). 19.50: Prenos šmarnic iz cerkve sv. Petra v Ljubljani. 20.30: Večer skladb Viktorja Parme (sodelovali bodo zbor in godba »Sloge«, Poldka Zupanova, Svetozar Bano-vec, Roman Petrovič in radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.i5: Reproduci-ran koncert plesne glasbe.
Ponedeljek, dne 9. maja: Slovanske uver-tire (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Zvoki z vsega sveta (plošče). 14.00: Napovedi. 18.00: Zdravstvena ura: Vojni strupi (dr. Ladislav Kline). 18.20: Fi-bich: Šarka (sinfonična suita, plošče). 18.40: Kulturna kronika: Valentin Zarnik, ob 50-letnici smrti (prof. Fran Vodnik). l'9.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Zakaj moramo vsi v borbo proti tuberkulozi (dr. Jevrem Nedeljkovič, univerzni profesor). 20.00: Koncert radijskega orkestra 21.00: Nekaj samospevov Pavla Robesona (plošče). 21.10: Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta. 22 00: Napovedi, poročila. 22.15: Koncert operetne glasbe (radijski orkester).
Torek, 10. maja: 41.00: Šolska ura: Brodo-gradnja na naši obali (Vekoslav Mlekuž). 12.00: Dvorak: Slovanski plesi, sinfonična suita (igra češka Filharmonija, dirigent Va-clav Talich — plošče). 12 45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00: Napovedi. 18.00: Pesmice izpod južnega solnca (plošče). 18.40: Vpliv prirode na življenje in značaj sredozemskih narodov (dr. Valter Bohinec). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Predavanje inšpekcije zemaljske odbrane. 19.50: Zabavni zvočni tednik. 20.00: Bizet: Zbori iz opere »Carmen« (plošče). 20.15: Pa-ternost Pavla: Očkov god — zvočna igrica (člani radijske igralske družine). 21.00: Zvoki v oddih (radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Max Reger: Variacije na Mozartovo temo.
Sreda, 11. maja: 12.00: Vojaške godbe igrajo (plošče). 12.45- Poročila 13.00: Napovedi. 13.20: Šramelkvartet »Škrjanček« 14.00: Napovedi. 18.00: Mladinska ura: Maj v naravi (Miroslav Zor). 18.20: Pomlad v glasbi (plošče). 18.40: Umetnostni spomeniki na Dolenjskem (Jože Gregorič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Življenje in delo prvega jugoslovenskega tiskarja Boži-dara Vukoviča (Blažo. Djurovič). 19.50: Pro-tituberkulozna propaganda (dr. Tomaž Fur-lanj. 20.00: Narodne ob spremljevanju harmonike bo pela Poldka Zupanova, spremljal bo Avgust Stanko, vmes plošče. 21.00: Večer v počastitev spomina skladateljev Ravela in Roussela (klavirske točke bo izvajal profesor Škerjanc). 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Audran: La Mascotte, opereta (plošče).
Četrtek, 12. maja: 12.00: Valčki, polke in koračnice (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi 13 20: Koncert operne glasbe (radijski orkester). 14JOO: Napovedi. 18.00: V pro-
slavo materinskega dne (recitacije Mihaele Šaričeve, članice gledališča v Ljubljani in koncert radijskega orkestra). 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Nacionalna ura: Predavanje Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. 19.50: Ocena aktivnosti pri jetiki pljuč (dr. Fran Debevec). 20.00: Klavirski koncert Panča Vladigerova. 21.00: Smetana: Walensteinov tabor (plošče). 21.20: Pevski jazz-kvartet. 22.00: Napovedi, poročila (radijski orkester). 22.15: Lahka glasba (radijski orkester).
Petek, 13. maja: 11.00: Šolska ura: Naše šolske pesmi (prof. P. Kozina). 12.00: Po naših logih in gajih (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00: Napovedi. 18 00: Žena v kazenskem pravu (dr. Donata Capu-drova). 18.20: Koncert na vurliških orglah (plošče). 18.40: Francoščina (dr. Stanko Le-ben). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Stanovske prilike v Hrvatski za časa Zrinjsko-Frankopanske vstaje (dr An-tun Dabinovič) 19.50: Poročila o izseljencih. 20.00: »V petek trinajstega ..« (večer za praznoverne ljudi; sodelovali bodo radijski orkester in člani radijske igralske družine). 22.00: Napovedi, poročila 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 14. maja: 12.00: Vožnja neznano-kam (pestra revija plošč). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14 00: Napovedi. 18.00: Za delopust (igral bo radijski orkester). 18 40: Pogovor s poslušalci. 19.30: Nacionalna ura: Novine in javnost (Ludvik Mrzel). 19.50: Pro-tituberkulozna propaganda (dr. Tomaž Fur-lan). 20 00: Zunanja politika (dr Alojzij Kuhar). 20.30: Za oddih (plošče). 21 00: Prenos iz Firence: Verdi »Aida« (med pevci bo tudi GiglO. ' ' '	'	'
Za smeh in kratek čas
na domaČi prireditvi
Gost: »Nekaj neumnega se mi je primerilo. Nekemu gospodu sem pripovedoval, da mora biti naš gostitelj strašen skopuh, in naenkrat sem odkril, da sem govoril s samim gostiteljem. Ali ni to smešno? Kar veseli me, da se mi je to primerilo.«
Dama: »Kaj, z mojim možem ste govorili?«
v medenih tednih
Zenka: »Kaj želiš jutri za zajtrk, kavo ali čaj?«
Možek: »Če je bila to danes kava, kar sem pil, bi prosil za čaj, če je bil pa čaj, bi prosil za kavo.«
svarilo
Pavel se je pri večerji spri s svojo ženo, in tako je njun večerni izprehod potekel skoro brez besede. Hodila sta po parku, lz-nenada pa sta opazila v bližini zaljubljeno dvojico, ki je stala ob plotu.
»Kako nerodno,« je šepnila žena, »mislim, da jo on pravkar prosi za roko, midva pa poslušava. Pokašljaj, da ga posvariš!«
»Še na misel mi ne pride,« odvrne Pavel. »Mene tudi nihče ni svaril, ko sem tebe snubil.«
knjiga norcev
Dvorni norec, ki je zabaval kralja Alfonza Aragonskega, si je nekoč kupil veliko knjigo, kamor je zapisoval vse neumnosti, ki so se primerile na dvoru.
To knjigo je imenoval knjigo norcev.
Ko je nekega dne zvedel, da je dal kralj nekemu neznanemu črncu deset tisoč zlatnikov za nakup plemenitih konj v daljnih deželah, je kraljevo ime zapisal z velikim črkami v knjigo norcev.
Kralj, ki je slučajno odkril svoje ime v knjigi, je vprašal norca, kaj naj to pomeni.
»Ali more biti kakšna večja neumnost,« je odvrnil norec, »kakor ta, da daš neznanemu tujcu tolikšno vsoto denarja?«
Kralj se je namuznil in dejal: »A če se zamorec vrne?«
»Bom pa tvoje ime izbrisal in zapisal njegovo,« je odvrnil norec.
zaloigra bi bila
Sinko: »Mama, ali si ti postala gledališka igralka?«
Mama: »Kaj pa misliš!«
Sinko: »Zakaj pa je potem oče reKel hišni, da bi bila velika žaloigra, če bi ju ti skupaj dobila!«
kako imenujejo razni moški svoje neveste
Gasilec: Moj plamen! — Slaščičar: Moja sladka! — Tičar: Moja golobica! — Milijonar: Moje zlato! — Dragotinar: Moj biser! — Vremenski prerok: Moj solnčni žarek! — Cvetličar: Moja rožica! — Zdravnik: Moje srce! — Fotograf: Slika moje duše! Zvezdoslovec: Moje solnce! — Dijak: Moj angel!
po domače
V	Butalah imajo starega stražnika in o njem pripovedujejo tole zgodbo:
Nekoč je srečal gospoda, ki je v reki ribaril, ne da bi bil imel ribiško dovoljenje. Stražnik ga je zapisal. Gospod, ki je bil tujec, pa se je želel ogniti nadaljnim sitnostim in je hotel kazen, ki je znašala 50 dinarjev, takoj plačati.
Pomolil je stražniku bankovec za 100 dinarjev in ga prosil, naj on sprejme kazen in mu da potrdilo.
V	zadregi se je stražnik popraskal po glavi in mu rekel, da nima drobiža.
Potem pa se mu je iznenada razlil blažen smehljaj po obrazu in dejal je: »Veste kaj, gospod, ali se ne bi še tu kopali? To je namreč tudi prepovedano in stane prav tako 50 dinarjev, pa mi ne bi bilo treba bankovca menjati.«
razlaga
Sinko: »Oče, kaj je prav za prav šef?«
Oče uradnik: »To je človek, ki sedi ob pra-vfem času v uradu, kadar jaz zamudim, in ki zamudi, kadar sem jaz ob pravem ča~u v uradu.«
neoprezen je bil
Prvi potepin: »Povej mi, zakaj si prišel v zapor.«
Drugi: »Zaradi neopreznosti.«
Prvi: »Kako naj to razumem?«
Drugi: »Kihnil sem in paznik v banki me je slišal.«
vojsko zalaga
Stara ženica hoče v vojašnico. Narednik jo ustavi in vpraša: »Kdo pa ste, žena?«
Zena: »Jaz vojsko zalagam!«
Narednik: »s čim pa?«
Zena: »Osem fantov sem ji dala.«
Mali o s 1 a s 1
Pomlad!	Leto!
OSTANKI iz mariborskih tekstilnih tovarn
pristnobarvni. brez napak, noben kos izpod 2 m in sicer:
Paket »Serija H« z vsebino 16—21 m pri-ma oxfordov, cefirjev, touringov in frenžev za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih.
Paket »Serija M« z vsebino 16—21 m pral nega blaga za ženske obleke in dečve, kre-tona in druka za predpasnike, delena, krepa in polsvile za bluze in obleke v izbrano lepi sestavi
Paket serijo H in M pošiljam tudi mešano, torej vsakega pol. Vsak paket poštnine
prosto za znižano ceno din 130___
Paket »Serija Z« z vsebino 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum oziroma plašč in sicer: Z-l 130.—, Z-2 160.—, Z-3 250— din zadnji dober kam-garn, isti v modri in črni barvi din 275.— Cela podlaga za moško obleko po kakovosti
din 80.—, 100.— in 120___
Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago, zato pišite še danes na razpošiljalnico »KOSMOS«, Maribor, Kralja Petra trg. Trgovcem popust!
MADRACE, ŽIČNE VLOŽKE
otomane, odeje, zavese, preproge, linoleje, kupite najceneje pri »Obnova«, Maribor, Jurčičeva 6.
PREPOVEDANA LJUBEZEN je novi ljubezenski roman »Družinskega tednika«. Zahtevajte ga brezplačno na ogled. »Družinski tednik«, Ljubljana, predal 345.
ALI ZE VESTE,
da se dobi naj trpežne j še in najcenejše dežnike v novi dežnikarni M. Kmecl, Celje, Kralja Petra c. 24, nasproti gostilne Gorenjak. Izvršuje vsa popravila dežnikov dobro, hitro in poceni.
naprodaj
več vagonov apna. Zelo ugodna cena. Naslov v upravi »Domovine«.
jabolčnik
Ako vam bode domače pijače primanjkovalo, naročite »JABLUS«, tvarino, iz katere napravite izvrsten jabolčnik ali hruškovec brez da rabite naravnega sadjevca in se da izbor-no mešati z vsako drugo pijačo. S poštnino stane 50 1 35.50, 100 1 58.—, 150 1 82.—. Znižane cene. Stotine pohvalnih pisem. Glavno zastopstvo Renier, Podčetrtek.
■
krojaški pomočnik
se sprejme za fina dela v stalno službo takoj! Voučko Dominik, krojaštvo, Hrastnik.
2500.— din
potrebujete, da zaslužite 1000 dinarjev mesečno doma. Dopise: »Anos«, Maribor, Orož-nova 6.
MEiriEL HEROLD
'g/ailT'" MARI BOR St. 10?
o. z.
KOLESA znamke »AXO«
v prvovrstni kvaliteti in lepi izdelavi kupite ugodno pri
H. SUTTNER
LJUBLJANA
ALEKSANDROVA 6
Zahtevajte brezplačen cenik! Ugodni plačilni pogoji.
Največji slovenski denarni zavod
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
Lastne rezerve nad Din 26,000.000.—
Prirastek novih vlog v januarju 1938 Din 14,075.000.— Prirastek novih vlog v februarju 1938 Din 10,694.000.— Prirastek novih vlog v marcu 1938 Din 10,572.000.— Prirastek novih vlog v aprilu 1938 Din 10,150.000.—
Vse vloge izplačljive brez omejitve!
Za vse obveze hranilnice jamči:
MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA
I