Poštnina plačana v gotovini.
it sv. 32.
V LJubljani, dne 8. avgusta 19?5,
Posamezna itev. Din 1'—«
Leto XVIII.
Upravnlštvo,.Domovine" v LJubljani, Knaflova ulica 5 tlrednlitvo „Domovlne", Knaflova ulica 5/11., telefon 8122 do 3120
Izhaja vsak ietrtek
Naročnina ta tmemitvo: četrtletno t Din, polletno lt Din, celoletno II Dli; za zemstvo razea Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celolctno " Amerika letno 1 dolar. — Račnn poitne hranilnice, podružnice » Ljubljani, it
i; za laM 48 »tli k I0.T1IJ
al
Našim premogovnikom se obeta
še hujša stiska
Nedavni sklep vlade, da se 1. avgusta znižajo cene premogu, ki se dobavlja državnim železnicam, za {j%, 1. novembra pa v Sloveniji tudi dobavne množine od dosedanjih 25 na 22%, je vznemiril rudarje. Po najnovejših odreditvah bi v bodoče dobavljali državni premogovniki državnim železnicam 40, vsi zasebni premogovniki naše države pa skupaj 60%. Od tega bi prišlo na Trbovelj-skv premogokopno družbo samo še 22, a ostalih 38% bi dobavljali železnicam zasebni premogovniki na jugu države. Ce uvažu-jemo, da so bili premogovniki Trboveljske premogokopne družbe pred leti največji dobavitelji premoga železnicam, saj so znašale njihove dobave čez 40% vseh dobav železnicam, potem se rudarji in prebivalstvo okrog premogovnikov z upravičeno bojaznijo vprašuje, ali ne bo to zapostavljanje počasi privedlo do skrajnega skrčenja obrata v slovenskih premogovnikih.
Da se opozorijo odločujoči činitelji na zle posledice, ki bi utegnile nastati v naših premogovniških revirjih, je trboveljski župan g. Klenovšek, ki je obenem predsednik stalnega odbora za zaposlitev rudarjev, sklioal nedavno v občinsko posvetovalnico v Trbovljah sejo, katere so se udeležili načelnika laškega in litijskega sreza, poslanec g. Pleskovič, župani prizadetih občin in drugi. Župan g. Klenovšek je obrazložil usoden položaj, ki je nastal zaradi omenjenega sklepa
vlade. Odbor za zaposlitev rudarjev je doslej storil vse potrebno, da bi se namera vlade ne uresničila. Uspeh posredovanj pa se še ni pokazal.
V imenu delavstva je poročal g. Pliberšek, da je položaj zelo resen. Navedel je, da grozita ustavitev obrata v kočevskem premogovniku in obenem odpust 500 do 600 rudarjev. Mogoč je pa tudi odpust 1500 rudarjev, če obstoji namera, da bi bili rudarji zaposleni vsaj po pet šihtov na teden. Rudarsko delavstvo doživlja že od leta 1926 same odpust. Razen tega so bratovske skladnice v težavah. V Beogradu bodo morali storiti svoje, da se položaj več ne poslabša.
Zastopnik gospodarstvenikov g. Pavlin je izjavil, da trgovci in obrtniki spričo takega stanja ne bodo mogli delavstvu več dajati svojega blaga na upanje. Hrastniški župan g. Malovrh je opozarjal, naj se stori vse, da se grozeča nevarnost odvrne. Zagorski župan g. Drnovšek se je pridružil izvajanjem hrastniškega tovariša. Oba sreska načelnika, laški g. dr. Tekavčič in litijski g. dr. Podboj, sta izjavila, da redno obveščata bansko upravo o težavnem položaju v naših premogovnikih.
Sklenjeno je bilo, da se v najkrajšem času pošlje večje odposlanstvo od vseh premogovnikov k banu, da se mu prikaže usoden položaj v naših premogovnikih in da ga naprosijo za pomoč.
Zbor hmeliariev pred obiranjem
Žalec, avgusta.
Ob lepi udeležbi se je vršil v nedeljo hmeljarski tabor, ki ga je otvoril predsednik Hmeljarskega društva g. Rudolf Lorber. Društveni poslovodja g. Petriček je poročal o stanju hmeljskih nasadov v drugih državah. Podal je poročilo evropskega osrednjega hmeljskega urada z dne 18. julija, le za Žalec je prinesel novo poročilo z dne 1. avgusta, ki toži, da hmelj še zmerom ni dobil potrebne vlage.
Prešel je zatem na drugo točko dnevnega reda: določitev mezd obiralcem. Zborovalci so sprejeli predlog glavnega odbora Hmeljarskega društva in bodo letos plačevali obiralcem za mernik lepo obranega hmelja 1.50 Din s hrano, brez hrane pa 2 Din. Poslovodja je grajal, ker imajo nekateri hmeljarji prevelike mernike, s katerimi škodujejo obiralcem.
Gospod Petriček je tudi podal hmeljarjem navodila za obiranje, pravilno sušenje in skrbno shranjevanje pridelka. Glede prodaje je izjavil, da sicer ničesar ne svetuje hmeljarjem, vendar pa se je izkazalo, da se je v 10 letih osemkrat obneslo načelo, po katerem je prvi kupec najboljši. Seveda se to ne sme
pretiravati in se ne sme hiteti s prodajo, pač pa mirno prodajati.
Pri slučajnostih se je razvila živahna razprava o polovični železniški voznini za obiralce. Gospod Petriček je omenil napore Hmeljarskega društva pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu, da bi se dosegla polovična voznina, vendar pa je bila prošnja kakor lani odbita. Povedal je nadalje, da je čital v listih, da se je dovolila polovična voznina Prodajni zadrugi hmeljarjev v Celju, za katero pa ne ve, kako bo delila legitimacije.
Nato se je prijavil k besedi g. inž. Dolinar, poslovodja Prodajne zadruge hmeljarjev v Celju, ki je povedal, da se je zadruga za polovično voznino zato pobrigala, ker je Hmeljarsko društvo že lani ni doseglo. Da bi se letos to ne ponovilo, je zadruga na svojo odgovornost vložila prošnjo, ki je bila ugodno rešena, ker je bila vložena na prometnega ministra, kakor zahteva pravilnik. Glede vprašanja, ali bodo dobili legitimacije za polovično voznino le hmeljarji, ki so člani zadruge ali pa vsi hmeljarji brez izjeme, je izjavil, da bo o tem sklepalo še načelstvo zadruge.
Po končani razpravi je predsednik g. Lorber želel hmeljarjem najboljši uspeh pri vri.)v* čevanju letošnjega pridelka ter jih opomir ial, naj gledajo, da bodo nudili res dobro bi go in da bodo prodajali le pooblaščenim nakuio« valcem in se izogibali različnih prekupčevalcev.
VOZNE OLAJŠAVE ZA OBIRALCE HMELJA.
Polovična vozna cena za hmeljske obiralce je letos dovoljena. Ugodnost polovične vožnje velja za čas od 3. avgusta do 30. septembra za osebne in mešane vlake do vsh postaj v dravski banovini. Vsak obiralec kupi na odhodni postaji legitimacijo za 5 Din in cel vozni listek do namembne postaje, ki pa ga pri izstopu ne odda, temveč shrani za brezplačen povratek. Pri povratku da pri železniški blagajni spet žigosati legitimacijo, ki jo je kupil pri dopotovanju, pokaže karto, s katero je dopotoval, in posebno objavo Hmeljarske prodajne zadruge, ki jo izda zadruga na njegovo ime in s katero potrjuje, da je do-tični res dopotoval na obiranje hmelja. Take objave morajo preskrbeti obiralcem hmeljarji, pri katerih so obirali hmelj, in jih dati tudi potrditi pri pristojni občini. Kakor je iz navedenega razvidno, se ugodnost polovične vozne cene glede na to, da mora na odhodni postaji kupiti vsak legitimacijo za 5 Din, le za prav kratke proge ne izplača, pač pa se izplača za vsakega obiralca, ki ga vožnja sem in nazaj stane več kakor 11 Din. Hmeljarji naj si pravočasno preskrbe pri zadrugi za svoje obiralce potrebne objave. Te, za ugodnost polovične vozne cene potrebne objave dobe zadrugarji v zadružni poslovnici v Celju, Cankarjeva ulica 4 in sicer od 8. t. m. dalje vsak dan od 11. do 12. ure. Pri dopotovanju obiralci teh objav ne potrebujejo, temveč šele pri povratku, ker le v zvezi s to objavo velja vozni listek, s katerim so dopotoval!, za brezplačen povratek. Kakor poroča Hmeljarska zadruga, bodo oddajali njeni poverjeniki po vseh važnih središčih hmeljskega okoliša ves čas obiranja legitimacije svojim članom in vsem, ki postanejo njeni člani. Za polovično vozno ceno je zaprosilo tudi Hmeljarsko društvo, a je dobilo prošnjo odklonjeno, čeprav bi bilo pričakovati, da bi prav splošna hmeljarska organizacija morala imeti v rokah te legitimacije, ker bi se tako laže vsi hmeljarji posluževali železniške vozne ugodnosti za svoje obiralce.
ČEŠKOSLOVAŠKIM HMELJARJEM SE OBETA ZELO SLABA LETINA.
Združenje hmeljarjev v Žatcu na Češkoslovaškem poroča, da so se v zadnjih dnevih cene za lanski hmelj znova okrepile in kupci pri slabi ponudbi plačevali 1675—1725 Kč za 50 kg. Razpoložljive zaloge lanskega hmelja so se znova skrčile in so le še malenkostne, tako da bodo do nove sezone go-
iovo razprodane. Stanje hmeljskih nasadov se je v legah, ki trpijo zaradi suše, nadalje poslabšalo. Na bolj vlažnih tleh kakor tudi T nasadih, ki so jih umetno namakali, prehaja rastlina v cvet in ponekod tudi že v kobule. Letine še ni mogoče preceniti, ker bo nade prav različne, vendar se da ugotoviti, da letina v povprečju ne bo ugodna.
Politični pregled
Zadnje dni je bilo več sej ministrskega Iveta, na katerih so predvsem
razpravljali o raznih gospodarskih ukrepih,
ki so potrebni za uravnoteženje proračuna. Najbolj pereče je vprašanje kmečkih dolgov. Kakor zatrjujejo, se pripravlja nova uredba, ki bo tudi še začasnega značaja, ki pa bo izkušala vprašanje kmečke zaščite približati rešitvi z novimi odredbami. Ker je od mi-Ijarde za javna dela za sedaj oddanih in na razpolago samo 100 milijonov dinarjev, bo .vlada sklepala tudi o tem, kako naj se omogoči pospešitev del, ki so se zelo zavlekla, saj je poteklo pol leta od zadevnega sklepa ministrskega sveta. Prav tako bo vlada bržkone še pred počitnicami sklepala o zmanjšanju osebnih izdatkov v proračunu, ki naj bi se baje izvedlo 1. oktobra.
V	radikalskem glavnem odboru se opaža zadnje dni precejšen
nemir, ki je v zvezi s snovanjem nove stranke.
Nekateri radikalski politiki se bojijo, da se ne bi pripravljanja zavlekla in s tem tudi zelo otežila. — Radikalski program je bil že zdavnaj izročen dr. Korošcu in dr. Spahu, da postavita svoje pripombe, česar pa še nista storila. Pritegnitev kake hrvatske skupine v radikalsko zajednico je bila predmet ponovnega razmotrivanja odločujočih činite-Ijev glavnega odbora, ki vztrajajo na tem, naj radikalska zajednica ne poziva Hrvatov v svojo organizacijo, da ne bi prišla v spor t dr. Mačkom.
Vesti, da je med Davidovičem in zemljo-radniki prišlo do nekega sporazuma, se označujejo kot neresnične.
Levo zemljoradniško krilo pod vodstvom profesorja Jovanoviča odločno odklanja spoj z demokrati in zagovarja ustanovitev velike srbsko-hrvatske kmečke stranke. Dr. Maček tako stranko odloč;io odklanja, ker svoje stranke ne smatra za kmečko stanovsko, kakor je bila pod Radičem, nego za hrvatsko nacionalistično, ki se ne more spojiti z nobeno drugo stranko.
Oči vsega sveta so bile uprte pretekli te-Sen v Ženevo, kjer je
razpravljal svet Društva narodov o ttali-jansko-abesinskem sporu.
Po tridnevnih živahnih pogajanjih je svet odložil odločitev o tem sporu za mesec dni. Do takrat morajo Italija, Francija in Anglija izgotoviti sporazum, sicer se bo svet Društva narodov ponovno pečal z zadevo.
Med Gdanskim in Poljsko se je začela carinska vojna,
ki obeta v svojih posledicah odvrniti Poljsko od tovarištva z Nemčijo.
V	Nemčiji se nadaljuje v čedalje ostrejši
obliki kulturni boj,
lo se pravi, borba med državno oblastjo in katoliško cerkvijo. Minister za propagando Gobbels spretno izkorišča sodne obravnave
proti duhovnikom, ki so tihotapili denar iz države. Zdaj teče že deveta takšna obravnava. Vatikan grozi z odpovedjo konkor-data.
Na Bolgarskem uvajajo novo demokratsko vladavino.
Nove volitve bodo po novem volilnem redu, ki določa obnovo prejšnjih velikih strank, pri tem pa ne dopušča malih strank in stran-čic.
Na Kreti je zavzelo mezdno gibanje vinogradniških delavcev ostre oblike
s krvavimi poboji. Delavce so hoteli izkoristiti pristaši Venizelosa in izkušali zanetiti upor. Grškim državnim oblastvom se je posrečilo v kali zatreti to gibanje.
Gospodarstvo
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili v devizah (z všteto premijo 28.50%):
1 nizozemski goldinar za 29.51 do 29.66 Din;
1 nemško marko za 17.51 do 17.65 Din;
1 angleški funt šterling za 215.05 do 217.11 Din;
1 ameriški dolar za 43.12 do 43.18 Din; 100 francoskih frankov za 288.25 do 289.69 Din;
100 češkoslovaških kron za 180.76 do 181.86 Din;
100 italijanskih lir za 356.35 do 359.44 Din.
Vojna škoda je bila po 366 do 368, investicijsko posojilo pa po 79 do 82 Din. Avstrijski šilingi v zasebnem kliringu so bili po 8.60 do 8.70 Din.
Sejmi
12.	avgusta: Sv. Jurij ob južni železnici.
13.	avgusta: Kamnik.
14.	avgusta: Leskovec pri Krškem.
16.	avgusta: Sevnica, Mozirje, Velike Lašče, Oplotnica, Cerklje pri Kranju, Škofja Loka, Vače, Šmarje pri Ljubljani, Lož, Ra-kičan, Trebnje, Vuzenica.
17.	avgusta: Kapele pri Brežicah, Šmarje pri Jelšah, Mokronog.
Tedenski tržni pregled
GOVED. Na ptujskem sejmu so bile za kg žive teže te cene: krave 1 do 2 Din, voli 2.50 do 3.50 Din, biki 2 do 3 Din, telice 2.80 do 3.50 Din. Cene so znatno padle. Krivda padcu cen je, ker na sejmu ni bilo kupcev iz tujine.
Drobne vesti
= Denar za posojila hmeljarjem. Privilegirana agrarna banka je na posredovanje poslanca g. Ivana Prekorška dovolila Savinjski posojilnici v Žalcu milijon dinarjev za posojila hmeljarjem za obiranje in sušenje hmelja.
= Uvoz našega sadja v Avstrijo. Avstrijsko kmetijsko ministrstvo je dovolilo Jugoslaviji uvoz 500 vagonov jabolk.
Moderna vzgoja.
Mali dobi novo vzgojiteljico, v treh mesecih že peto. Gre z njo na izprehod v park, kjer srečata lepo damo. Dama in Mihec se smeje pozdravita in gresta naprej.
»Kdo je bil to?« vpraša vzgojiteljica.
»To gospo mislite? Ta je bila nekoč pri meni mamica,« reče Jožek.
DOPISI
PECE PRI ŠT. JURIJU. (Smrtna kosa.) Dne 25. julija je umrl g. Franc Rebolj v visoki starosti 82 let. Bil je skrben in delaven mož do zadnjega diha — prava dolenjska korenina. Kot mož-poštenjak je bil znan daleč naokrog. Njegova radodarna roka je marsikomu pomagala iz stiske. Na zadnji poti so ga spremljali tudi gasilci. Svojim otrokom je vsem preskrbel dobro eksistenco. Blag mu spomin, njegovim svojcem naše sožalje!
ŽIRI. Zadnjo nedeljo smo imeli lepo sokol-sko slavlje. Naš Sokol je obhajal 30-letnico obstoja in se je zbralo v Žireh lepo Število Sokolstva in drugega ljudstva. Dopoldne je Sokolstvo počastilo spomin umrlih članov in članic na tukajšnjem pokopališču. Z godbo na čelu je sprevod odkorakal na pokopališče, kjer je društvo položilo lep venec v njih počastitev na obznožje križa. Godba je zaigrala žalostinko in šolski upravitelj br. Hribernik je imel primeren spominski govor. Popoldne se je sestavil dolg sprevod, v katerem je sodelovalo do 500 oseb. Po sprevodu je bila telovadba na letnem telovadišču. Vse telovadne točke so bile dobro podane. Med telovadbo je društveni prosvetar šolski upravitelj br. Hribernik pozdravil vse navzočne, a prvi podstarešina Sokola kraljevine Jugoslavije br. Gangl je v daljšem govoru pozival Sokolstvo k vztrajnemu delu. Svoj govor je zaključil s sokolskim pozdravom na našega prvega Sokola kralja Petra II. Pozdravu se je odzvala vsa velika množica z največjim navdušenjem, a godba je zaigrala državno himno. Po končani telovadbi se je razvila neprisiljena domača zabava.
SV. BENEDIKT V SLOVENSKIH GORICAH. Naša gasilska četa priredi v nedeljo 11. t. m. ob 15. blagoslovitev prapora, izdelanega po najnovejšem gasilskem pravilniku po odobrenju Gasilske zajednice v Ljubljani. Obenem pa zabijanje spominskih žebljev. Pokrovitelj prireditve je sreski načelnik za Maribor levi breg g. dr. Ivan Senekovič. Vabimo gasilce od blizu in daleč, prav tako tudi druga društva in prijatelje gasilstva. Ker je dovršena nova cesta Sv. Benedikt—Gor. Radgona, se okoliškim krajem nudi možnost, da nas obiščejo po novi cesti z raznimi vozili. Gasilske čete in druga društva, ki smo jim poslali prijavnice, prosimo, da jih čimprej izpolnjene, da nam olajšajo delo glede priprav. Spored: ob 14 sprejem gasilcev, ob 14.30 večernice, po večernicah blagoslovitev prapora in zabijanje žebljičev in potem prosta zabava v Perkovi gostilni ob sodelovanju godbe na pihala od Sv. Barbare. Ples, šaljiva pošta in drugo. Pridite!
TEHARJE. (Smrtna kosa.) Predzadnjo sredo je prenehalo biti zlato srce 26 letnega našega tovariša Avgusta Kožuha. Onemeli smo, ko nam je zvon pri Sv. Ani oznanil: Gusteljna ni več! Nihče od nas, ki smo te poznali, ni mogel verjeti, da si mrtev. S kolikšnim veseljem si vsako leto polnil in prižigal topiče, katerih grom je opominjal in vabil romarje na božjo pot k Sv. Ani. Ti si bil tisti dober fant, ki je zmerom skrbel za to, da so se vsako leto obnavljali lepi običaji v teharski fari. Kako smo bili še veseli skupaj oni večer, ko je zagorel pri cerkvici Sv. Ane bengalični ogenj; še vedno vidim pred seboj tvoj vedri obraz, ki je žarel od sreče. Kdo bi si bil tedaj mislil, kaj te čaka. Smrtna sapa je dahnila vate in padel si. Ni te več med nami, a verjemi: kakor te ne bo pozabila tvoja mamica, ki si jo tako ljubil, tako te tudi ne bomo mi. Naj ti bo lahka žemljica! — Jožko Videnšek.
S tako lahkoto
in hitrostjo doseči tako belo perilo je mogoče samo z
terpentinovim milom
ki je izdelano na podlagi olivnega olja.
Domače novosti
*	Minister dr. Korošec je postat senator.
Z ukazom Nj. Vel. kralja je imenovan za senatorja dr. Anton Korošec, minister za notranje zadeve.
*	Ob 15 letnici koroškega plebiscita priredi odbor za postavitev Doma kralja Aleksandra 1. v Št. Danijelu 1. septembra na Poljani pri Prevaljah velik narodni tabor. Pri tej priliki bo odkrit in blagoslovljen spominski kamen, po vnanjosti povsem sličen knežjemu kamnu pod krnskim gradom. Nato ob kamnu služba božja, popoldne pa se uprizori na prostem ob kamnu Franca Brenka slavnostna igra »Poslednje vstoličenje« s sodelovanjem okrog 200 igralcev.
*	Redni vpis v dopisno trgovsko šolo v Ljubljani, Kongresni trg 2./II., bo od 1. do 10. septembra 1935. Predvpis bo ves mesec avgust. V DTŠ se lahko vpiše vsakdo. Pri dopisni trgovski šoli se naučite doma z dopisovanjem modernih jezikov kakor nemščino, francoščino, italijanščino in drugih, dalje vseh trgovskih predmetov, kakor knjigovodstva, dopisovanja, stenografije, računstva itd., vseh zadružnih predmetov, ki so potrebni za vodstvo zadrug. V svoji dvoletni trgovski šoli pripravlja hkratu svoje učence za privatni Izpit na državni trgovski šoli.
*	Predstojnik Higienskega zavoda dr. Karel Petrič je premeščen iz Ljubljane za višjega pristava k Zdravstvenemu domu v Užicu. Na njegovo mesto je prišel dr. Krsta Haram-bašič, višji pristav Zdravstvenega doma v Užicu.
*	Enoletni trgovski tečaj v Ljubljani, Kongresni trg 2./II. (Trgovski učni zavod) je dosegel v preteklih letih najboljše uspehe. Zavod razpolaga z najmodernejšim programom, ki ga izvajajo samo prvovrstne učne moči. Istotam se vrše razni večerni, jezikovni, strojepisni, stenografski in drugi specialni tečaji. Zavod daje ustno ali pismeno vsa pojasnila brezplačno. Priporočamo!
Faraonov dedič
45
Velikemu duhovnu se je zazdelo, da vidi v daljavi skrivnostno gibanje, ki mu ni vedel vzroka. Tudi faraon je natančneje pogledal tja in opazil isto.
Hitro sta zapustila pilon, šla čez tempeljsko dvorišče, poslala enega izmed vojakov k Hudalesu in se potem približala nasipu.
Pozorišče se je bilo medtem izpremenilo. Spoznala sta, da njuno sumničenje ni bilo brez vzroka. Nasprotniki so se pripravljali, da napadejo v temi svetišče in preprečijo kraljevim ljudem dohod do okr9gle gore. Na belem pesku so se videle sence velikega števila ljudi, ki so se plazili v treh gručah proti nasipu okoli svetišča.
S presunljivim krikom je zbudil veliki duhoven vojake iz spanja. Vsi zbegani so planili kvišku in pograbili orožje. Toda preden so se mogli prav zbrati, se je začulo ihtenje, divje kričanje.
Veliki duhoven je takoj vedel, kakšni sovražniki se bližajo.
Beduini so spoznali, da so odkriti in so zagnali bojni vrišč. Hoteli so se pognati na branilce in jih presenetiti. Hkratu so pa začeli kar na slepo streljati, da bi povečali njihov strah. Toda prav ta naglica pri streljanju je imela dobro posledico, da skoraj nihče izmed kraljevih pristašev ni bil ranjen.
* Stoletnica rojstva pesnika Simona Jenka na Podrečl pri Mavčičah. Odbor za prireditev slavnosti ob 100 letnici rojstva pesnika Simona Jenka sporoča, da je prometno
gače braniti, kakor za obzidjem svetišča v okrogli gori. Hotel je posvariti vojake, naj se umaknejo. Tedaj pa je kralj, ki ga je Iznenada prevzela smrtna hrabrost, iztrgal najbližjemu vojaku ščit in meč, skočil čez nasip in zakričal:
»K meni. k meni, hrabri vojaki! Zdaj gre za sveto dediščino očetov!«
Z vriskom se mu je pridružilo majhno število zvestih. Večino pa je strah tako prevzel, da je zbežala k vhodu v svetišče, da si poišče zavetja.
V tem trenutku je prišel tudi Hudales. En sam pogled na okolico mu je dosti povedal. Za trenutek se je pomišljal, ali naj skuša rešiti kralja, ali naj ga prepusti usodi, da ne pade svetišče sovražnikom v roke. Potem je zaklical k umiku, čeprav so kraljevi osebni stražniki, ki so imeli orožje, stopili k njemu. Kajti prav tedaj se je kopica blazno hrabrih Rometov s kraljem na čelu spoprijela s sovražnikom in se združila v vrtinec, kjer je kosila smrt. Tu se ni smelo streljati, ker nihče ni zanesljivo vedel, ali bo zadel prijatelja ali sovražnika. Ostalo ni torej nič drugega kakor zaupanje v usodo. Morda je ta usoda namenila kralju samo ujetništvo, ki ga bo mogoče drugi dan zamenjati za Kopto-vega sina.
Hudalesov ukaz so vsi poslušali, to tem rajši, ker so se začele spet oglašati beduin-ske puške, ki so nekaj časa molčale. Napadalci so zdaj bolje merili in marsikoga zadeli. Kmalu se je znašla večina branilcev za varnim obzidjem.
Hudales je hotel pravkar ukazati, naj za-pro težka vrata svetišča, tedaj pa se je iz-
ministrstvo dovolilo polovično vozno ceno na vlakih. Slavnost bo v nedeljo 18. t. m, ob slabem vremenu pa prihodnjo nedeljo; 25. t. m.
trgala iz templja vitka postava — mlad moi je bil — in se pognala kakor srna proti bo« jišču.
Hudales je onemel.
To je bil mladi sin kralja Merija, ki je slišal, da je njegov oče v nevarnosti in mu ja hotel prihiteti na pomoč.
»Moj oče, moj oče,« je kričal In tekel kakor blazen. »Rešite mojega očeta, hrabri voj-ščaki!«
Z grozo v očeh so prijatelji gledali za njim. Izgubljen je bil prav tako kakor faraon.
Veliki duhoven je zastokal in zdrsnil n& kolena. Njegovo poslednje upanje sc je razpršilo. Poslednji potomec Nebsenijev je zdr-vel v pogubo.
Mladenič je bil smrti zapisan.
Hudales je bil edini, ki ni izgubil glave* Hitro je dal zapahniti vrata. Potem je poklical k sebi vojake, ki so imeli puške, in od-hitel z njimi na pilon, da bi nadaljeval boj.
Ko je prišel tja, so se Beduini že približali svetišču na dvajset korakov. Zdaj pa so spoznali, da so prišli vzlic svoji naglici prepozno.
Vhod je bil zaprt. Ko pa so počili s ploščadi pilona prvi streli, so se hitro pognali v beg. Ni jim prišlo niti na misel, da bi hodili brez upa na zmago v žerjavico po kostanj, saj se v zidovje niso mogli zagrizti!
Četrt ure nato je vzšlo solnce in razsvetlilo zborovališče, ki je bilo docela prazno. Samo razbito orožje je pričalo, da se je tu pravkar odigrala žaloigra.
Stari duhoven se je zdaj vrnil k Slovencu na pilon in se obupan naslonil na kamenito ograjo. Z neizmerno žalostjo je begal njegov

*	Dve obrtni razstavi sta bili otvorjeni v nedeljo, in sicer v Št. Vidu nad Ljubljano in v Celju. Obe kažeta prvovrstne izdelke naših obrtnikov in sta bili deležni doslej že lepega obiska. Na šentviški razstavi zlasti ugajajo mizarski izdelki.
*	Sprejemajo se mladeniči od 14 do 16 let starosti v vojaško godbeno šolo in od 17 do 21 let v zrakoplovno šolo. Pojasnila se dobijo pri Peru Francu, kapetanu v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Priložiti je znamko za 3 Din za odgovor.
*	Hlod je ubil delavca. V gozdu nad Hudičevim mostom pri Tržiču se je pripetila strašna nesreča. Tam so spravljali hlode delavci: Krč Ivan, Makarov Mirko, Alič Janez In Klopčaver Jožef. Ker se je nekaj hlodov zataknilo na bregu, je šel 27 letni Klopčaver Jože do zagvozde z namenom, da bi hlode spravil navzdol. Ostali delavci niso dovolj pazili in so hlode nemoteno naprej spuščali. Tako je zadel en hlod Klopčaverja in ga usmrtil.
*	Otrok je zanetil požar. V Spod. Dupleku je pogorelo posestniku Francu Drozgu gospodarsko poslopje in ostrešje hiše. Sumijo, da je zažgal 4 letni Drozgov sinček.
*	Dva požara na Dravskem polju. Te dni je gorelo v Rošnji pri Sv. Janžu na Dravskem polju gospodarsko poslopje posestnika Janeza Timenta. V istem času je nastal požar v Stopercih pri posestniku Jožefu' Galunu. Požar je uničil hišo in gospodarsko poslopje.
*	Umetni zobje so povzročili smrt. V ljubljanski bolnišnici je umrl 32 letni posestnikov sin Benedik Janez iz Bukovice v Selški dolini. Pred dnevi je splošno priljubljeni mladenič legel zvečer k počitku in pozabil vzeti lz ust nekaj umetno vstavljenih zob. Ponoči v spanju je zakašljal in zobje so mu zdrsnili v grlo in naprej v požiralnik in žrelo ter se zasadili s svojimi kaveljci še niže od sapnika. Nesrečneža je pričelo dušiti. Ker ni nič odleglo, se je zapeljal s kolesom v Škofjo Loko, kjer mu je zdravnik nasvetoval bolnišnico.
Tam so mladeniča operirali. Operacijo je sicer prestal, toda nastale so komplikacije, ki so povzročile smrt.
*	Požar v Rosalnicah. Te dni je zgorela v Rosalnicah Lončaričeva hiša. Metliški in ro-salniški gasilci so ogenj omejili.
*	Žrtev Drave je postal v Mariboru 23 letni brezposelni Rihard Mesner, ko se je v nedeljo zvečer s tremi drugimi osebami vozil po Dravi. Padel je iz čolna in utonil. Mesner je bil avstrijski državljan.
*	Golo truplo v Dravi. Te dni so pri Sv. Boštjanu pri Dravogradu potegnili iz Drave truplo okoli 40 let starega moškega. Zagonetno je dejstvo, da je bilo truplo čisto golo.
*	Smrt stare ženice pod vrhniškim vlakom. Pod lokomotivo vrhniškega vlaka je v Rožni dolini zašla neznana siromašna starka. Prišla je v smeri proti Glincam; ko je ob železniški progi našla spuščene zatvornice, se je sklonila pod drogom, da bi stopila čez tračnice. Nesrečnica, ki je bila menda precej naglušna, pa pri tem ni opazila, da prihaja vrh-ničan, katerega lokomotiva jo je zgrabila in jo povlekla kakšnih 20 metrov s seboj. Bila je takoj mrtva. Ponesrečenka je 88 letna vdova nekega čevljarja.
*	Smrtna nesreča 12 letnega dečka. Hišo uglednega posestnika in kovaškega mojstra g. Hafnerja na Žabnici je zadela huda nesreča. 12 letni sinček Stanislav je splezal na visok kostanj pred hišo. Ko je bil kakih 10 metrov visoko, se mu je pod nogami odlomila veja in padel je na cesto tako nesrečno, da je kmalu umrl za hudimi poškodbami.
*	Smrtna nesreča kolesarja. Huda nesreča je zadela Ažbičeve v Škofji Loki. 37 letni sin Vinko, tovarniški uslužbenec, se je ponoči s kolesom peljal proti postaji. Trčila sta skupaj z nekim drugim kolesarjem in medtem ko se je ta le malo poškodoval, je bil Vinko na glavi tako ranjen, da je po 10-dnev-nem trpljenju umrl. Pokojnik je bil povsod priljubljen.
*	Smrt v valovih. V soboto popoldne sta se kopala v Muri nad mlini pri Moti gimnazijec
Dunajski
velesejem
1. do 7. septembra 1935 (Tehnični in kmetijski sejem do 8. septembra)
VELIKI SEJEM SREDNJE EVROPE RAZSTAVLJALCI IZ 18 DRŽAV NAKUPOVALCI IZ 72 DEŽEL
Brez vizuma! S sejmsko izkaznico in potniškim listom prost prehod meje v Avstrijo. Madžarski prehodni vizum se bo dobil na podlagi sejmske izkaznice na meji. Znatni vozni popusti na jugoslovenskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, na Dunavu, na Jadranskem morju in v zračnem prometu.
Podrobnejša pojasnila in sejmske izkaznice (po 50 Din) se dobe pri
Dunajskem velesejmu (Wlener-Messe, A. G., Wien VII)
in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: pri avstrijskem konzulatu, Tyrševa 31, pri Zvezi za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«), Tyr-ševa cesta 1 in njenih podružnicah; pri podružnici Zveze za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«) v Mikličevem hotelu nasproti glavni železniški postaji.	168
Kovačič s Cvena in abiturient Alfonz Žižek iz Ljutomera. Naenkrat je Žižek izginil v valovih in utonil. Žižek je bil zelo priden dijak. Blag mu spomin!
* Požar pri Vojniku. Te dni je nastal v gospodarskem poslopju posestnika Jurija Ocvirka v okolici Vojnika požar, ki je upepelil vse poslopje. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Vojnika, Škofje vasi in Gaberja pri Celju. Ogenj
pogled po zeleni dolini, odkoder je zdaj za vekomaj izginil mir. Spodaj na dvorišču svetišča pa je čakala množica, ki je ostala kralju zvesta, na novice z bojišča.
Kaj jim je bilo usojeno?
Še Hudales ni vedel odgovora na to vprašanje.
Samo slutil je, da jih čakajo žalostne, zelo žalostne ure...
Dvaintrldeseto poglavje.
Ko se je ponoči razleglo po dolini pokanje pušk, je planil Uasif el Hajat s svojega ležišča, skočil k oknu, odkoder je videl proti okrogli gori.
Kar sapo je zadrževal.
Njegovi zavesti zmage ss je pridružilo tudi precej strahu, ali se bo Beduinom posrečilo Iznenada napasti in premagati faraonove zaveznike, si osvojiti okroglo goro in rešiti njegovega sina. Ta strah je narasel v nemo grozo, ko je videl, da so se posvetili streli tudi na pilonih To je moralo pomeniti, da se je napad ponesrečil in da so bili nasprotniki na straži.
V vročični razburjenosti je pohitel Uasif el Hajat ven, da bi poiskal svoje zaveznike.
Ko je prišel do glavnih vrat vladne palače, je srečal tam šejka in Krvavega jastreba, ki sta bila k njemu namenjena.
Velel jima je, naj mu sledita, hkratu pa je pomignil svojim stražnikom, naj vsakega drugega tujca odločno zavrnejo.
Ko so v veliki posvetovalnici vsi trije sedli, je Kopt hlastno vprašal:
»Ali so nas prehiteli? Ali so naš napad odbili?«
Oba sta samo skomignila z rameni, kakor bi bila hotela reči:
»Ali morda pripisuješ kravdo nama?«
Uasif el Hajat je skočil kvišku in si ves razburjen segel z rokami v lase.
»Kako le moreta ostati tako mirna?« je vprašal. »Saj vendar vesta, da moramo zmagati, ker smo drugače izročeni sovražnikom na milost in nemilost. Saj nam lahko zaprejo vodo!«
»No, midva se tega ne bojiva!« je odvrnil šejk. «Res je, da nam sovražniki lahko odvzamejo vodo, toda tega ne bodo storili, — to mi lahko verjameš. Med ljudmi, ki so potegnili s teboj, imajo zanesljivo tudi obilo prijateljev, na katere se morajo ozirati.«
»Saj ne poznaš kralja, ki je pred menoj vladal v tej oazi! Pahnil sem ga s prestola in zato že iz maščevalnosti ne bo prizanašal nikomur, kdor je od njega odpadel. In če bi se res kaj pomišljal, bi ga oba Slovenca — prekleta naj bosta za vse večne čase! — huj-skala do skrajnosti. Zaklela sta se, da me bosta uničila. In jaz sem bil časih celo njun najboljši prijatelj...«
Oba Beduina sta se spogledala in njuna pogleda nista ravno pričala, da bi imela o Koptu najboljše mnenje.
»Da je nesreča popolna,« je ta nadaljeval, »je tudi moj sin v njihovih rokah.«
»Vzlic temu nismo navezani na njihovo velikodušnost,« mu je segel šejk v besedo. »Majhna tropa izmed njih je bila toliko predrzna, da se je upala napraviti izpad. Prijeli smo vse, razen treh, ki so že prej padli pod kroglami mojih vojščakov.«
»Ujeli?« je vzkliknil Uasif el Hajat in iz-
nenada je postal spet odločnejši. »Pokažita mi hitro te ujetnike! Vedeti moram, kdo so! O, če bi bil faraon med njimi!«
»Ali je tvoj nasprotnik med njimi, tega ti res ne moreva zanesljivo reči, ker ga ne poznava. Vendar pa mora biti eden izmed padlih odličnik. ker so ga vsi ostali gledali s plašnim spoštovanjem in veliko žalostjo. Neki mladenič pa, ki smo ga zadnjega ujeli, se je vrgel na truplo in jokal nad njim kakor sin nad očetom.«
Uasif el Hajat je veselo presenečen pogledal svoja dva obiskovalca in nestrpno vzkliknil:
»Ali nista imela ta dva nobenih posebnih znamenj?«
»Nič posebnega, razen pokrival. Mrtvec je imel čelado nenavadne oblike. Na njej se je vila železna kača. Glavo mladeniča pa je krasila prav tako nenavadna čepica, ki je imela ob straneh široke, z zlatom prepletene trakove.«
Kopt je kar poskočil in potem zmagoslavno kriknil:
»Onadva sta! To je plačilo dobre usode! Onadva sta! Stari je mrtev in mladi šakal * je v mojih rokah! O, poslušajte, moji rajni predniki, ura mojega maščevanja je prišla! Hitro me odvedite tja, kjer se nahajajo ujetniki!«
S temi besedami se je obrnil k Beduinoma, potem pa je še dodal:
»Na lastne oči se moram prepričati, ali lahko verjamem vajinemu veselemu sporočilu.«	(Dalje prih.)
je bil najbrže podtaknjen. Sum je padel na nekega posestnika, ki je bil aretiran.
*	Pižmovk je vedno več v naših krajih. Te dni so pri Sv. Lenartu v Slov. goricah vjeli mlado pižmovko, ki je zdaj' v izložbi nagače-valca Walnerja.
*	Smrtni strel zaradi mrtvaških listov. Zavarovalni agent France Križan, ki si je pred leti zgradil na Gornji Hajdini pri Ptuju hišico, je pred dobrimi štirimi tedni izginil z doma, ker so ga orožniki zasledovali zaradi ponarejanja mrtvaških listov, s katerimi si je bil nepošteno pridobil znatne vsote denar-ia. Te dni pa so orožniki dobili od njega pismo, v katerem je priznal, da je izvršil ponaredbe, vendar da vsega ni sam kriv. Po štirih tednih se je France Križan te dni nenadno javil doma, a proti večeru se je spet poslovil, da se je potem ponoči ustrelil v bližini železniškega prelaza pri hajdinskem pokopališču.
*	Dva vloma. V noči na prejšnji četrtek so tatovi vlomili v kantino celjskega trgovca Dečka pri regulaciji Savinje v Tremerju, izpili nekaj vina in jabolčnika, ostanek pa izpustili iz sodov. Izpraznili so zalogo živil. V isti noči so Miha Baumkirchner in njegov oče, Martin Golob in še neki moški vlomili v hišo posestnice Agate Marinkove na Slivnem pri Laškem in odnesli 3500 Din in 80 jajc. — Orožniki so pri Golobu našli še okrog 1000 dinarjev.
*	Našli so okrog 170.000 Din plena. V Oče-slavcih pri Ljutomeru so neznani vlomilci oropali trgovino trgovca Hermana in odnesli za 170.000 Din gotovine in blaga. Mariborska policija in domači orožniki so dognali, da so vlomilci: 21 letni posestnikov sin Jakob Malnerič iz Starešinskega vrha in njegov sosed 24 letni posestnikov sin Karel Gralj in Hermanov sosed 22 letni posestnikov sin Rudolf Žnidarič. Oddani so bili ljutomerskemu sodišču. Pred sodiščem je Žnidarič, ki velja za zasnovatelja vloma, vse priznal. — Ko sta ostala dva videla, da zanju ni rešitve, sta prav tako priznala, da sta sodelovala pri vlomu. Znidarič je še izjavil, da bo pokazal kraj, kjer so skrili denar in blago. Orožniki so ga nato uklenjenega privedli na lice mesta, kjer je pa Znidarič pobegnil. Svoje prostosti pa se ni dolgo veselil
Sven Elvestad:
Ikrivnost sivih rokavic
Kriminalni roman.
Pred nekaj leti je stala ob eni izmed cest Sankt Hanshaugena na Norveškem enonad-stropna lesena hiša. Hišo so pozneje podrli, ker je morala napraviti prostor veliki stanovanjski kasarni. Takrat še ni bilo mnogo hiš na razrvani, slabi cesti. Poslopje se je videlo že od daleč, ker je bilo pobarvano s kričečo rdečerjavo barvo in je imelo velik izvesek, kjer je bilo zapisano, da ima v hiši trgovino s kolonialnim blagom in mesnimi izdelki gospa Jonsenova.
Trgovina ni bila bogve kako velika. Vodila jo je starejša ženska-vdova že pred mnogimi leti umrlega gospoda Jonsena. Ker je bila ženska varčna, se ji je posrečilo prihraniti toliko denarja, da si je lahko kupila hišo, v kateri je prebivala. Poleg trgovinskega prostora je imela majhno stanovanje, sestoječe iz večje in manjše sobe poleg majhne kuhinje. Najbližja trgovinskemu prostoru je bila manjša soba, ki jo je Jonsenova največ rabila. Sredi vrat je bila majhna okrogla luknja s steklom, skozi katero je vdova lahko videla v trgovino in tudi ven na cesto.
Da si lahko prišel v nadstropje, si moral iti okrog hiše na dvorišče, odkoder so držale do nadstropja stopnice. Gori sta bili prav za
in so ga po zaslugi okradenega trgovca orožniki kmalu aretirali. Znidarič je potem pokazal neki hlev, kamor so skrili denar in blago. Našli so nekaj nad 100.000 Din gotovine. Pozneje so dobili še ostalih okrog 70.000 Din.
*	Žrtev alkohola. Iz Dravograda se je napotila večja družba proti državni meji, ki jo je prekoračila pri Viču. Popivali so v neki avstrijski gostilni, odkoder jih je naposled vrgel gostilničar ven. Storil je to na način, ki je družbo razkačil. Ob povratku čez mejo je pomirjeval razjarjene duhove orožnik Pa-šič. Za zahvalo pa je dobil močan vbod z nožem v hrbet. Nedolžno žrtev alkohola so morali odpraviti v bolnišnico, proti zahrbtnemu napadalcu pa je uvedena preiskava.
*	Otroci zažigajo. 10-letni Štefan Končič, sin najemnice v Lokovici, je iz samokresa za otroke izstrelil goreč zamašek v kopo požetega žita, ki se je vnelo in so plameni prešli na poslopje posestnika Antona Riž-narja na Holmcu. Posestnik Rižnar je pri gašenju dobil hude opekline po glavi.
*	Velik vlom je bil izvršen med nedeljskim odmorom v trgovini trgovca s tkaninami g. Poša in urarja g. Kneserja na Aleksandrovi cesti v Mariboru. V Poševi trgovini so uhrad-li za 50.000 Din blaga. V trgovini soseda g. Kneserja so skušali odpreti blagajno, pa je niso mogli. Uvedena je preiskava.
*	Vlom v župnišče. V noči na nedeljo so neznani tatovi vdrli v župnišče v Marenber-gu ter odnesli iz ročne blagajne 1800 Din gotovine, kaplanu g. Babiču pa so odpeljali kolo.
*	Gruntarski fantje beračijo. V soboto je stražnik ustavil v Ljubljani kmetskega mladeniča, ki je prosjačil. Krepki Gorenjec pa se je stražniku z vso silo ustavil, tako da so morali priti še trije stražniki, ki so ga s težavo spravili na stražnico. Izkazalo se je, da je fant iz bogatejše kmečke družine. Doma imajo osem goved, toda fant, ki se mu ne ljubi delati, se seveda ne razume z bratom gospodarjem in rajši berači.
*	Vlom pri Ježici. Ljubljanska policija išče nekega 27 letnega Jakoba Gregorina z Brezovice pri Kamniku, ki je sumljiv, da je v eni zadnjih noči vlomil v hišo posestnice Lucije Remčeve v Nadgorici pri Ježici in pokradel
prav dve stanovanji skupno s štirimi sobami. Toda bila je ena sama kuhinja med obemi stanovanji. Obe sobi na desni je rabila Jonsenova za skladišči, obe levi sobi pa je oddajala v najem. V času te zgodbe je stanoval v njih star mož s sivo brado in imel na vratih napis, da je agent Jaerven, ki se peča z nakupovanjem in prodajanjem vrednot.
Ko se je agent Jaerven naselil v obeh sobah, vdova še ni niti slutila, kdo je in s kakšnimi posli se bavi. Ko se je pogajal za najemnino, se je pokazal zelo skop. a plačeval je potem najemnino naprej. Mnogo pohištva ni imel: staro zofo, veliko okroglo, zelo obrabljeno mizo, nekaj stolov, pisalno mizo, omaro, železno posteljno ogrodje s posteljnimi potrebščinami in na oknih siromašne gardine. To je bila vsa oprava. A v vso to staro opravo je privlekel velikansko železno blagajno, ki je bila opremljena s posebno ključavnico. Blagajna je bila težka, da jo je šest močnih delavcev komaj spravilo po stopnicah navzgor. Tedaj je vdova vprašala agenta, kakšen je njegov poklic. Dobila pa je izmikajoč odgovor.
Stari mož je bil točen in reden najemnik. Najemnino je plačeval v pravem času in obnašal se je dostojno v vsakem oziru. Po enkrat na teden je prihajalo postrežnica in mu je čistila stanovanje. Zajtrk in večerjo si je pripravljal sam, obedoval pa je zunaj. Bil je prav za prav kakor ura. Ob sedmih
cel kup zlatnine in srebrnine ter nekaj gotovine. Gregorina že dalje časa išče policija tudi zaradi nekih tavin koles.
*	Požig. V Ploderšnici je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Habin-gerja. 12 letna hčerka je našla poleg hiše listek z napisom: »Obljuba se bo izpolnila.€
*	Pozor na desetdinarske ponarejence. Trgovec Ervin Tušek iz Dobrovcev je predložil oblastvom tri ponarejene desetdinarske kovance, ki so iz neke bele kovine in dobro izdelani, le da so lažji in tanjši. Desetdinar-ski falsifikati so se pojavili tudi v Gornji Polskavi. Doslej so jih našli v Gornii Pol-skavi že pel
*	Blaznež je zažgal hišo. V vasi Turkovcu pri Čakovcu je sredi dneva začela goreti hiša posestnika Luke Drvarida. Ko so ogenj zadušili, so našli med ruševinami starega posestnika Drvariča, ki je bil že napol zoglenel in obešen. Starec je bil slaboumen in si je že nekajkrat izkušal vzeti življenje. Tokrat je na podstrešju zakuril in se potem obesil.
*	Žrtev zavratnega umora. Nedavno so našli 31 letnega železničarjevega sina Lojzeta Bombača iz Dolenje vasi ustreljenega na gmajni nad vasjo. Prva poizvedovanja so kazala, da gre za samomor, a pokazalo se je, da se je izvršil roparski umor. Pokojni Lojze se je bavil s tihotapstvom. Dne 11. t. m. je spravil nekaj konj v Italijo. Po sreč-eo opravljeni kupčiji se je vrnil preko meje in nekatere priče zatrjujejo, da so ga še srečale v Zelšah pri Rakeku v gostilni. Tam je v družbi z neznanim človekom, nato pa je izginila za njim vsaka sled, dokler niso našli njegovega trupla. V gostilni so bili opazili, da je imel Bombač okrog 3000 lir pri sebi, ki jih je bi lizkupi lza konje. Ko so našli truplo, pa denarja niso več dobili njem. Prav tako je sumljivo, da so bili iz njegove pištole izstreljeni trije streli, a da niso našli nikakih praznih patron. Vsi znaki kažejo, da je bil izvršen roparski umor.
*	Požar v Dešeči vasi. Pri posestniku Antonu Skobetu v Dešeči vasi pri Žužemberku je nastal požar, ki se je razširil tudi na domačijo posestnika Antona Ruglja. Skupaj je požar upepelil osem zgradb.
zjutraj je vstajal in ob osmih ga je redno vsak dan slišala gospa Jonsenova, kako je prihajal po stopnicah. Med enajsto in trinajsto uro se je zadržaval zmerom doma. In v tem času se je večkrat zgodilo, da ga je kdo obiskal, včasih prav čudni ljudje.
Prihajali so dame in gospodje, včasih lepo oblečeni, včasih pa v bolj ponošeni obleki in prav sumljive zunanjosti. Zdaj pa zdaj je obstal voz ob oglu hiše, izstopil je gospod, se previdno ozrl na vse strani in se potem splazil k agentu Jaervenu. Pripetilo se je tudi, vendar redko, da je čula vdova iz stanovanja svojega najemnika krepke glasove in udarce na mizo.
Gospa Jonsenova jc kmalu dognala, da so bili važni posli — denarni posli, s katerimi se je pečal stari gospod. Toda kaj jo je to brigalo, samo da je v redu plačeval najemnino in se sicer obnašal, kakor se je spodobilo ...
Potekli sta že dve leti, ko se je bil naselil pri Jonsenovi.
Bil je eden izmed prvih pomladnih dni, ko človek obrača obraz proti solncu. da bi ga preizkusil, kako je že toplo. Zaradi južnega vremena se je začel tajati sneg. V strešnih žlebovih je grgralo in ceste so bile sive in umazane zaradi razmehčanega snega.
V tem času je bil sloveči detektiv Asbjorn Krag še član policije v Kristianiji, ki ga je
Iz popotnikove torbe
TEŽAVE IN POTREBE SUHE KRAJINE.
Hinje, avgusta.
Suha krajina tudi letos silno trpi zaradi suše. Poljskih pridelkov bo komaj za polovico povprečne letine, če ne bo zadosti dežja. Najhujše pa je pomanjkanje vode. Pri tem nam niti ne gre za vprašanje, kakšna voda bi bila boljša, nego samo za to, da bi imeli vode zadosti.
Naj pridejo k nam tisti gospodje, ki nam ob vsakih volitvah vse obljubljajo, da bi sami videli, po kakšnih potih in odkod si morajo naši kmečki trpini dobivati vodo. Pred 5. majem smo imeli že narisan načrt za vodovod v Suhi krajini in govorilo se je, da so cevi za naš vodovod že naročene. Toda zdaj o načrtu in ceveh ni več govora.
Zakaj zmerom le obljube, čeprav je že davno ugotovljeno, da je nujno življenjsko vprašanje Suhe krajine vodovod. Imamo gotovo še druge potrebe, a tako nujna ni nobena. Še zmerom čakamo, da se nam obljube naposled le izpolnijo.
PROSLAVA 15-LETNICE SOKOLA NA JEŽICI.
Jezica, avgusta.
Marca, 1. 1920. se je vršil v gostilni pri »Ruskem carju« pod vodstvom Sokola Ljubljana I sestanek sokolskih pripadnikov, ki je sklenil osnovati sokolsko edinico na Ježici. Seveda nasprotnikom začetek sokolskega dela na Ježici ni bil všeč, kar pa marljivih sokolskih delavcev ni motilo. Že 13. maja 1920. je bil ustanovni zbor, ki mu je takoj sledil okrožni zlet ljubjianskih sokolskih društev na prostorih gostilne pri »Ruskem carju«.
Dolgih pet let je mlado sokolsko društvo, odnosno odsek, delovalo v premajhnih pro-torih stare kovačnice. Naposled pa je društvena uprava le začela misliti na gradbo lastnega doma.
L. 1925. je društvena uprava kupila delavnico g. Rozmana In jo z mnogimi žrtvami in sodelovanjem članstva preuredila v Sokolski dom, kamor se je društvo preselilo 1. maja 1. 1925. S to pridobitvijo se je Sokol začel svobodneje gibati, število članstva je zraslo.
zelo cenila, saj jI je pomagal razkrinkati že marsikateri zagoneten zločin.
Ko se je Krag tistega jutra oglasil v pisarni šefa detektivskega oddelka, ga je njegov predstojnik pričakoval že z veliko nestrpnostjo.
»Pravkar mi je bila zaupana majhna reč, ki bo nekaj za vas, mislim,« je dejal šef, ko je bil pozdravil Kraga. »Ta gospa mi je pripovedovala, da je eden izmed njenih najemnikov izginil na zelo čuden način.«
Pri tem je pokazal na starejšo damo, sedečo na črni usnjati zofi v pisarni.
Krag se je začel zanimati in se je vsedel za šefovo pisalno mizo.
Pri tem se je tako postavil, da je imel luč v hrbtu. To je bila navada, ki si jo je prisvojil v zasliševalni sobi. Zaslišane! so nasproti njemu sedeli zmerom v položaju, da jim je svetila luč v obraze in da je Krag lahko opazil tudi najmanjši gib na njihovih obrazih.
»Prosim vas, da svojo zgodbo ponovite,« je rekel šef proti tujki. »Potrebno je namreč, da ta gospod sam čuje od vas poročilo.«
Gospa se je dvignila v vsem debelem veli-častvu in stopila bliže. Krag je opazil, da je bila razburjena. Njen glas se je močno tresel, ko je začela govoriti.
»Že pred dnevi sem se nameravala obrniti na policijo,« je rekla. »Čakala sem tako dol-
Prvi starosta ježiškega Sokola je bil brat Jože Kregar, nato pa so sledili bratje Škrlj, Buzollini in Trošt, od leta 1925. pa starostuje društvu z velikim uspehom br. Anton Grmek, šolski upravitelj na Ježici. V tehničnem pogledu pa so vodili društvo načelniki bratje Dečman, Dovč, Noveli, Cunder in Kušar ter načelnice sestre Buzollinijeva, Gravnerjeva, Zalesjakova, Pečnikova, Gregoričeva, Kušar-jeva, Turkovičeva in v poslednjih letih Želez-nikova.
Z neprestanim razvojem društva pa je leta 1925. zgrajeni Sokolski dom postal premajhen, zaradi česar se je lani dom povečal, kar je dalo novega razmaha društvenemu življenju.
V nedeljo 11. t. m. proslavi to delovno sokolsko društvo 15-letnico s sodelovanjem vseh društev kamniškega okrožja in nekdanjega matičnega društva, Sokola I Ljubljana. Pred nastopom bo svečan sprevod. Vsi, ki znajo ceniti delo naših podeželskih sokolskih društev, bodo prihiteli ta dan na prijazno Ježico.
MUROPOLJSKI KONJ AMERIČAN IN KMETIJSTVO.
Ljutomer, avgusta.
Stara kmečka reja konj na Murskem polju Ima številne prijatelje in pospeševalce, ni pa tudi brez nasprotnikov. Ti ji očitajo, da nI za kmeta, da je nekako pregosposka, da prehajajo dirke kmečkih konj že v šport, da je kasač američan za kmetijsko gospodarstvo manj uporaben, da se taka reja ne izplača, da je kasač preobčutljiv in podobno. Ti očitki so krivični. To se pokaže, ako vidimo konja-kasača pri delu, kajti muropoljski kmet ga nima samo za dirke in vožnje z zapravljiv-čkom, ampak mora z njim opravljati vsa tista dela na posestvu, ki jih opravlja drugod s težjimi konji. Dolgoletna praksa je pokazala, da je današnji muropoljski kasač za vsako delo prav tako poraben kakor druga pasma.
Svojo uporabnost pri kmetijskem gospodarstvu bo muropoljski kasač pokazal tudi na prireditvah, ki bodo ob proslavi 60-letnice Kola jahačev in vozačev v Ljutomeru od 15. do 18. t. m. Zadnjega dne bo na dirkališču na Cvenu med drugim tudi uporabnostna preizkušnja konj ameriške pasme. Konji kasači
go samo zaradi tega, ker sem upala, da se bo še vrnil. Naposled sem spoznala, da moram nekaj storiti«
»O čem, odnosno o kom govorite?« je vprašal Asbjorn Krag.
»O agentu Jaervenu, ki stanuje v dveh mojih sobah.« Krag je vzel iz žepa beležnico in si zapisal ime.
»Agent Jaerven je torej izginil?« je nadaljeval Krag.
»Da,« je odgovorila gospa, »in slutnja ml pravi, da se je moralo zgoditi nekaj hudega.«
»Odkdaj ga pogrešate?«
»Od četrtka dvanajstega tega meseca zvečer. Danes je dvaindvajsetega, torej je že deset dni od takrat.«
Krag je prikimal in si nekaj zapisal.
»Ali veste zanesljivo, da je bil v četrtek zvečer doma?«
»Čisto zanesljivo.«
»Gotovo veste tudi, ob katerem času je zapustil stanovanje?«
»Bil je že somrak. Mislim, da je bilo okrog dvajsete ure.«
»AH je šel vsak večer ob tem času ven?«
»Ne, ne. Prav zaradi tega se mi je videlo čudno. Zvečer prejšnjega dne je bil prav tako šel ob dvajseti uri v mesto, kar se še ni zgodilo, odkar je stanoval pri meni. Govorila sem z njim in rekel mi je, da bo ostal zunaj do polštiriindvajsete ure.«
bodo vozili primerno težka bremena, orali, branali in pripeljali v diru primerno zasedeno gasilno brizgalno. Onim, ki pravijo, da je kasač preveč razburljiv, bo dvovprežna dirka 15. t. m. pokazala, da ni tako: vozile bodo namreč žene in hčere naših konjerejcev in pokazale, da je dobro vzgojen kasač pohleven kakor ovca. Prav isto se bo pokazalo na vožnji kmečkih seniorjev (nad 55 let) dne 18. avgusta.
Da je kasač poleg uporabnosti v gospodarstvu tudi še hiter, je samo ena dobra lastnost več. Dirke muropoljskih kasačev niso toliko šport kakor preizkušnje vztrajnosti in izdatnosti v lepem in plemenitem enakomernem teku — kasu. Prav ta lastnost je tista, ki daje muropoljskemu kasaču višjo prodajno ceno. Medtem ko je cena konjem drugih pasem zelo padla, sicer tudi za ameriške kasače ni ostala na nekdanji višini, vendar je še vedno primerno visoka.
Kar pa se tiče prevelike občutljivosti kasačev, vedo živinozdravniki na Murskem polju povedati, da ni večja od občutljivosti drugih lahkih konjskih pasem. Kajpada je treba tudi kasača primerno negovati in pravilno hraniti kakor vsakega konja. Naposled pa, zakaj ne bi smel tudi kmet ob slovesnih prilikah na-preči lepega in iskrega konja.
Tako padejo pri globljem spoznavanju vsi očitki proti reji ameriških kasačev na Murskem polju. Priliko za tako spoznavanje bodo nudile vsem, ki se za konjerejo v kmetijskem gospodarstvu zanimajo, jubilejne prireditve Kola jahačev in vozačev v Ljutomeru od 15. do 18. t. m. Polovična vozna cena za 18. t. m. je zagotovljena na vseh progah.
PRED OTVORITVIJO NOVE POSTAJE SLADKE GORE.
Šmarje pri Jelšah, avgusta.
Ni še minilo leto, ko je bil na Sladki gori otvorjen vodovod, že se nam obeta otvoritev železniške postaje, ki bo oddaljena od vasi le pol ure. Stoji na glavni progi med Ponikvo in Poljčanami. Sladkogorčani in vsi, ki nam bo postaja služila, smo za to pridobitev hvaležni g. Ljudevitu Komarju, učitelju na Ponikvi in načelniku odbora za postavitev postaje, in vsem, ki so se žrtvovali pri tem delu,
Sladka gora je prijazna vas z lepo romar-
»Ste pri njem opazili kakšno izpremembo, ko ste govorili z njim?«
»Ne, zanesljivo ne. Bil je prav takšen kakor zmeraj in govoril je čisto mirno. Jaerven je navadno prihajal s svojih popoldanskih sprehodov ob osemnajsti uri domov,« je nadaljevala vdova. »Potem pa se je zmerom zaprl v svojo sobo in ni rad sprejemal ljudi. Ob dvajseti uri je bil skoro zmerom v kuhinji, kjer si je pripravljal večerjo; po večerji je šel zmerom spat. Na ta način je preživljal svoje večere in ne spominjam se na izjemo. Zato sem se zelo začudila, ko sem ga tisti večer in nato še naslednji večer videla zapuščati stanovanje. Vem še, da sem se prav začudeno vprašala: Kaj se je pa zgodilo a Jaervenom? Kaj neki hoče tako pozno v mestu?«
Krag je marljivo zapisoval v beležnico, kar mu je gospa Jonsenova pripovedovala. Potem je vprašal:
»No, ali ie agent potem v teku dneva storil kaj takega, kar se vam je zdelo čudno?«
»Nič posebnega,« je odgovorila vdova. »Edino to je bilo, da se je tudi dopoldne zaklenil v sobo. Drugače je med enajsto in trinajsto uro zmerom sprejemal ljudi, na ta dan pa ni hotel sprejeti nikogar. Slišala sem ga, kako je s težkimi koraki stopal po sobi seru in tja. To je bilo nekaj, česar ni storil še nikdar poprej. Vsaj opazila nisem tega.«
(Dalje prih.)
|ko cerkvijo in trirazredno narodno šolo. Okolica je zasajena z vinsko trto in sadnim drevjem. V zadnjem času so začeli obiskovati kraj skromnejši letoviščarji, ki jim pri-Jajo zdravo podnebje, izvrstna voda in ltpa okolica.
Nova postaja bo Sladkogorčanom novo okno v svet, kar naj pomaga njihovemu go-ipodarstvu in tujskemu prometu. V ta namen je že tudi trasirana banovinska cesta od nove postaje na Sladko goro.
Vse bi bilo dobro, če bi ne bilo ugovorov zaradi postajnega imena. V vseh letošnjih voznih redih in celo na pripravljenih voznih kartah se nova postaja imenuje Sladka gora. To je tudi samo ob sebi umevno, ker se tako imenuje najbližji večji kraj, sedež župnije In šole. Toda na postajnem poslopju so že Izdelali napis »Lipoglav«, ime, ki predstavlja lamo skromno naselje. Prosimo odločujoče činitelje, naj izposlujejo, da se bo postaja Imenovala tako kakor zahtevajo javne kori-Iti in ljudstvo.
ŽENSKI VESTNIK
Za kuhinjo
KeksL Mešaj, da narase, šest dek sirovega masla in 25 dek sladkorja, pomešanega z enim zavitkom vanilina, nato pa primešaj dve jajci, osminko litra kisle smetane, pol deke sode bikarbone in 58 dek moke. Zdaj testo stresi na desko, posuto z moko, in ga dobro vmesi. Vmešeno testo naj pokrito pojiva pol ure. Nato ga tanko razvaljaj in z raznimi obodci izrezi kekse, ki jih speci na pomazani pekači. Te vrste keksi ostanejo zelo dolgo sveži, če jih shraniš v dobro zaprti škatli.
Telečji zrezki z limonovim sokom. Kilo telečjega mesa (od stegna) zreži na tanke zrezke, a jih ne potolči. Nato jih osoli in pretakni s slanino. Vsa kzrezek povaljaj v moki, raztepenem jajcu in drobtinah, nato jih na masti ocvri. Kozo dobro pomaži in zloži noter ocvrte zrezke. Po zrezkih posuj od pol limone drobno sesekljane lupinice, malo drobno sesekljanega muškatnega cvetja, dobro sesekljano sardelo, sok ene limone in osminko litra kisle smetane. Zdaj postavi zrezke za 10 minut v pečico, da prevro. Daš z dušenim rižem in solato na mizo.
Vrtnarstvo
Poletno cepljenje na speče oko. Od konca julija do začetka septembra je čas za cepljenje na speče oko. Seveda pa morajo biti divjaki muževni, da se skorja rada loči. Pri poletnem zatiranju uši in drugih škodljivcev ne smemo pozabiti na divjake in tudi na njih za-treti škodljivce. Ker če so listi in vršički napadeni od uši, ovira to rast divjaka, soka je malo in skorja se ne loči rada od stebla pri cepljenju, zato je potem cepljenje nemogoče.
Dela v cvetličnem vrtu. Zdaj je čas, da vsejemo zgodne pomladne cvetlice. Na zavarovano gredico vsejemo mačehe, marjetice, trobentice, potočnice in druge. Vsejemo jih precej redko in natresemo na seme zemljo, ki jo nekoliko pritisnemo, poškropimo in do vzkalitve zasenčimo, če smo redko sejali, pustimo rastlinice do septembra na mestu ter jih potem šele presadimo na kako gredico, da jih potem pomladi zasajamo ali pa jih takoj nasadimo na rabate. Tudi sred-njevisoke in visoke pomladne cvetlice seje-mo zdaj. Vsejemo orlice, naprstnike, malve, turški mak, pomladne nageljne, kitajske na-geljčke in druge. Vse vsejemo kakor zgornje, le da pri presajanju sadimo v večjih razdaljah.
Pridno zatirajmo na vrtu plevel in ne dopustimo, da bi napravil seme in se tako mno-
žil. Vsak teden oplevimo del vrta in tudi stezice. Uničiti pa moramo tudi ves plevel ob živih mejah, da se nam ne zaseje, vrtne trate pa pogosto pokosimo.
NAŠI NA TUJEM
Iz Las Brenas (Argentina) nam pišejo: V našem kraju so razmere glede javne varnosti zelo slabe. Nasilja, tatvine, umori in izsiljevanja so na dnevnem redu. V zadinjem času je prijela policija nevarnega tolovaja. Pri zasliševanju pa možak svojih tovarišev ni hotel izdati. — Nedavno je udarila strela v kozolec posestnika Ivana Bukovca in mu ga upepelila. G. Bukovec trpi hudo škodo, ker ni bil zavarovan. — Strašna smrtna nesreča je doletela priljubljenega g. Bartola. Ko je zajtrkoval, je dobil napad božjasti in padel na ogenj. Preden so domači opazili nesrečo, je bil že ves obžgan in mu nobena zdravniška pomoč ni več pomagala. Pokojnik zapušča brata. Blag mu spomin! — Tu nas je mnogo Slovencev, ki se dolgo časa niso mogli znajti v društvu, zdaj pa si bomo vendarle ustanovili prosvetno društvo.
banka baruch
11, Rue Auber, Pariš (9°)
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulamtneje. Poštni uradi v Belgiji. Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64, Bruxel-les; Francija: št 1117-94, Paria; Holandija: štev. 1458-66, Ned. Dionst; Luksemburg: št. 5967, Lu-xembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.	56
PROGRAM RADIA LJUBLJANA
od 11. do 18. avgusta.
Nedelja, 11. avgusta: 7.30: Važna sodobna agrarna vprašanja (inž. Pire Alfonz); 8.00: čas, poročila; 8.15: Kar po domače jih reže kvintet; 9.00: versko predavanje (p. Gvido Rant); 9.15: prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve; 10.00: »Mala Floramy« in druge operete (sodelovali bodo Cankarjeva, Zupan, Franzl in Lipovšek); 12.00: čas, obvestila; 12.15: Kar želite, to dobite (plošče po željah); 16.00: Nekaj naših narodnih na ploščah; 16.15: Izšeljeništvo in ženstvo (Zupančičeva Iva); 16.30: prenos iz Gornje Radgone: Proslava 10 letnega obstoja godbenega društva »Mure« (pet godb); 19.30: nacionalna ura; 20.00: čas, obvestila; 20.15: večer romantične glasbe (Marjan Rus, radijski orkester in plošče); 22.00: čas, poročila; 22.10: za zabavo in za ples (radijski orkester, plošče in vmes prenos iz Nebotičnika.
Ponedeljek, 12. avgusta: 12.00: Bratci veseli vsi (zdravice na ploščah); 12.45: poročila, vreme; 13.00: čas, obvestila; 13.15: odlomki iz zvočnih filmov na ploščah; 14.00: vreme, borza, spored; 18.00: koncertni plesi (plošče in radijski orkester); 18.40: zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna); 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 20.00: klavirski koncert štiri-ročno (Seifertova in Hrašovčeva); 20.45: razni zbori na ploščah; 21.15: za krajši čas bo igral radijski orkester; 22.00: čas, vreme, poročila; 22.10: večer pesmi {Igličeva, radijski orkester in plošče).
Torek, 13. avgusta: 12.00: znane in slovite pevke na ploščah; 12.45: poročila, vreme; 13.00: čas, obvestila; 13.15: radijski orkester; 14.00: vreme, spored, borza; 18.00: otroška ura: miška Micky (Gabrijelčičeva in
Vida Juvanova); 18.40: Za deco našo ringa-raja (plošče); 19.00: čas, poročila, spored, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 20.00: narodne z našega juga bo prepeval in igral trio Bombula; 21.30: Pisano polje (radijski orkester; 22.00: čas, vreme, poročila; 22.10: Pisano polje (nadaljevanje); 22.30: angleške plošče.
Sreda, 14. avgusta: 12.00: mojstri na gos-lih (plošče); 12.45: poročila, vreme; 13.00: čas, obvestila; 13.15: Šaljiva pesem in beseda nikdar nikomur ne preseda (plošče); 14.00: vreme, spored, borza; 18.00: Magistrov trio bo igral; 18.40: Bikoborba — reportaža (Maša Slavčeva); 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 20.00: harmonika na ploščah; 20.15: prenos koncerta iz zdravilišča Dobrne; 21.30: tamburaški orkester; 22.00: čas. poročila, vreme; 22.10: tamburaški orkester (nadaljevanje); 22.30: zdaj pa za ples (plošče).
Četrtek, 15. avgusta: 7.30: Racionalna poraba sadja (Vrisk Karel); 8.00: čas. poročila; 8.15: Ave (koncert religiozne glasbe; radijski orkester, Angela Megla-Hančeva in plošče); 9.45: versko predavanje (p. dr. Roman To-minec); 10.00: prenos cerkvene glasbe iz stolnice; 11.00: Pregelj: Berači (zvočna slika; izvajali bodo člani radijskega dramskega študija; režija inž. Pengov); 12.00: Kar želite, to dobite (radijski orkester po željah); 16.00: Havajske sanje (plošče); 16.15: ženska ura; 16.30: Ob Dravci, ob Savel In ob Ljubljanici (narodne pesmi v raznih priredbah na ploščah; peli bodo Korenčanova, Rupnikova, Banovec in Petrovčič s spremljevanjem radijskega orkestra); 19.30: nacionalna ura; 20.00: prenos iz Beograda; 22.00: čas, vreme, spored, poročila, obvestila; 22.20: Za zabavo in za ples (prenos iz nebotičnika); 23.00: mešan narezek mrzlih plošč.
Petek, 16. avgusta: 12.00: pestre plošče r 12.45: poročila, vreme; 13.00: čas, obvestila; 13.15: Dunajski bonboni (plošče); 14.00: vreme, spored, borza; 18.00: Slike iz narave (radijski orkester, predavanje g. Herforta in plošče; 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 20.00: prenos iz Zagreba; 22.00: čas, vreme, poročila, spored; 22.15: Zakaj veseli bi ne peli (radijski jazz, vmes bo pel Mirko Premelč).
Sobota, 17. avgusta: 12.00: Po svetu; 12.45: poročila, vreme; 13.00: čas, obvestila; 13.15: Po svetu; 14.00: vreme, spored; 18.00: vesele viže (radijski orkester); 18.40: zunanji politični pregled (dr. Jug); 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 20.00: Pastirc pa prav juhe, juhe; 22.00: čas, vreme, poročila, spored; 22.15: Na pla-nincah luštno je (nadaljevanje).
ZANIMIVOSTI
X Zaradi rumenih čevljev sta se ločila. Žena Lovrenca Feketa nekje na Madžarskem je kupila rumene čevlje in šla v njih v cerkev. Mož bi ne bil ugovarjal, toda njegova mati se je hudo razjezila, češ da je snaha prismojena, ker gre v rumenih čevljih v cerkev. Prigovarjala je sinu, naj prepove ženi nositi rumene čevlje. eŽna se je vrnila iz cerkve in z možem sta se začela prepirati. Da pokaže svojo premoč, je mož naposled postavil ženo pod kap in vrgel za njo še čevlje. Žena se pa ni več vrnila v hišo, temveč je vložila tožbo za ločitev in zahtevala preživnino. Pred sodniki je dvakrat tožbo za preživnino izgubila, tretjič pa je zmagala, češ da rumeni čevlji niso znak ničemurnosti in da tudi ne žalijo verskega čuta. Mož' torej ni imel pravice tako sirovo ravnati z ženo. Zato bo zdaj moral plačevati preživnino.
X Največ pisem pišejo Angleži, ki so na glasu, da so najbolj molčeč narod. Vsak Anglež napiše na leto 78 pisem. V Zedinjenih državah pride na vsakega prebivalca 67 pisem na leto, v Novi Zelandiji-66, v Švici 60, v Nemčiji 56, na Danskem 41, na Nizozemskem 31, v Belgiji 29, na Švedskem 28, v Franciji 26, v Italiji in Španiji pa manj kakor 20.
X Nosljanje je spet v modi. Mnogi ljudje trdijo, da je bilo nosljanje bolj zdravo od ka-je človeka je sililo h kihanju in tako mu je čistilo nosnice, na drugi strani pa ni tako zastrupljalo pluč kakor kajenje. V Angliji prihaja nosljanje spet v modo. Mlado pokolenje se začenja znova ogrevati za nosljanje. To baje imenitno prezrači nos, zlasti v megli ali pa če ima človek poln nos dima ali smradu po bencinu. Ne nosljajo pa v Angliji samo moški, temveč tudi ženske. Gospodične in mlade dame nosijo tobak v lepih dozah kakor puder in barvila. Med angleško mladino bo nosljanje kmalu tako razširjeno, kakor je pri nas kaienje.
iistnica uredništva
Grobelno. Kdor je bil oškodovan pri prodaji hranilne knjižice, naj to javi, kakor je zapisano v našem oglasu, na naslov: Ljubljana I. 186 (g. Lenasi). Oglasnik bo že dal pojasnila.
Za smeh in kratek čas
Časi se izpreminjajo.
Prijateljica: »Zakaj pa nisi vzela tega in-ženjerja že pred desetimi leti, saj je že takrat lazil za teboj?«
Srečna nevesta: »Saj bi ga bila vzela, pa se mi je zdel prestar.«
Kosa na kamen.
Italijanski pisatelj Traversi se je izpreha-jal zvečer po milanskih ulicah z velikim bernardincem.
»To je krasen pes,« je dejala dama, gre-doč s prijateljico za pisateljem.
»Da, res je lep,c je pritrdila prijateljica, »vsekakor lepši od njegovega gospodarja«.
Na te besede se je Traversi obrnil in se odkril, rekoč: »Škoda, da vam ne morem po-klona vrniti. Krivi ste pa 6ami, zakaj pa begate po ulicah brez psa!«
Hudi časi.
Miha: »Zakaj si takoj shujšal, Tone, odkar se nisva videla?«
Tone: »Stiska, stiska...«
Miha: »Kaj ti trgovina ne uspeva?«
Tone: »Kaj še! Le oženil sem se.«
Šele bo.
Izak: »Slišal sem,, da je pri tebi v petek gorelo.«
Abraham: »Ne tako glasno! Gorelo bo šele ta petek.«
Možev poklom.
Žena: »Glej, možiček, moja prijateljica ima zopet nov klobuk.«
Mož: »Če bi bila tako lepa, kakor si ti, bi ji dobro pristajal tudi star klobuk.c
Laskavo priznanje.
Nečak: »Teta, ti si morala biti zelo lepa, ko si bila 'še mlada.«
Teta: »Zakaj pa?«
Nečak: »Ker bi te stric gotovo ne vzel, če bi bila taka, kakor si zdaj.«
Zrcalo je krivo.
Gospa (pred zrcalom): »Vse kaže, da se res staram.«
Sobarica: »Kaj še, gospa, krivo je zrcalo. Zdaj namreč ne izdelujejo več tako izvrstnih zrcal, kakor so jih v starih časih.«
V krčmi.
Gost: »Gospod krčmar, vaše pivo je res edinstveno; tako bi morali točiti povsod.«
Krčmar (počaščen): »Zelo ste prijazni, gospod.«
Gost: »Da, da, potem bi ne hilo na svetu nobenega pijanca.«
MALI OGLASI
KDOR JE PRODAL
ali zamenjal za blago hranilno knjižico in nI dobil polne protivrednosti, naj javi takoj, komu, koliko manj je dobil, koliko provizije je plačal. Čimprej, toliko bolje. Prijave je poslati na Ljubljana I 186 (g. Lenasi). Opozorite vse prizadete zadnjih treh let. 159
ENODRUŽINSKA NOVA HIŠA
z vrtom v Ljubljani je naprodaj za 35.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Domovine«.
169
ZAHVALA
Podpisani se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom inznancem za vence in šopke, ki so jih podarili ob smrti sina in brata gosp.
JOSIPA KRULCA
Posebno se pa zahvaljujemo vsem keramičnim delavcem in delavkam za prekrasni venec, ki so mu ga podarili.
Prisrčna hvala tudi Pevskemu društvu, ki mu je zapelo ob grobu lepe žalostinke. Iskrena hvala sploh vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku in nam, svojcem, izrekli sožalje.
L i b o j e , dne 1. avgusta 1935.
Žalujoči:
mati Marija in bratje Jakob, Anton in Franc Kruleč.
Podaljšaj si življenje!
Življenje se more podaljšati in bolečine preprečiti, bolezni ozdraviti, slabi okrepiti, bolehni popraviti, nesrečni osrečiti!
KAJ PRINAŠA VSAKA BOLEZEN? Oslabljenje živcev, potrtost, izgubo dobrih prijateljev ali bližnjih, razočaranost, strah pred boleznijo, slab način življenja in mnogo drugih posledic.
ZADOVOLJSTVO je najboljši zdravniki Imamo pota, ki Te dovedejo do dobrega razpoloženja. Ti oži ve čud ter vzbude nove nade; to pot nam pa pokaže razprava, ki jo zahteva, dobi takoj in POPOLNOMA BREZPLAČNO! V tej mali priročni knjižici je raztolma-čeno, kako je moči v kratkem času in brez ovire pri delu ojačati živce in mi šice, izboljšati in odpraviti utrujenost, slabo razpoloženje, raztresenost, oslabljenje spomina, ne razpoloženje za delo in nešteto drugih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki vam nudi mnogo ugodnih trenutkov.
Poštno zbiralno mesto: ERNEST PASTERNACK, BERLIN SO. Michaelkirchplatz 13, Abt. 88.
PRODA SE LEPO POSESTVO
sestoječe iz devetih oralov njiv, travnikov za dve kravi in gozda. Vse v dobrem stanju. Zidana hiša ima več sob. Ob zidani cesti, 25 minut od župnijske cerkve in 35 minut od železniške postaje. — Natančneje se poizve pri Berglezu Francu, Lemberg, pošta Podplat pri Poljčanah.	167
PRODA SE POSESTVO PRI SEVNICI
z gospodarskim poslopjem, vinogradom, sadnim vrtom. Preredi do tri glave goved. — Natančneje se izve pri Jazbecu Antonu, Sevnica štev. 26.	_166
PRIDNEGA IN POŠTENEGA FANTA
za vrtnarska dela iščem. Nastopi lahko takoj. Prednost imajo tisti, ki so že služili pri vrtnarjih. Pismene ponudbe je poslati na:
Vrtljarstvo Avsec, Karlovac. 168
ZADOVOLJIMO VSAKOGAR
v ceni in kvaliteti. Listrasti suknjiči 155 Din, športni 98 Din, prvovrstne pumparce 98 Din, svilene srajce 45 Din itd. — Presker, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14._149
NOVOST ! Samo Din 49-50
St.62.300. Anker-nra Pravi Švicar, etroj Dobra kvaliteta, lep k r o m I r a n okror S pismeno garancijo
Pin 49-30
St. 62.991 Ista « osvetljenimi kazalci in številčnico.
(Rad-um)
Din 59 50
Zahtevajte cenik, kt ga ram pošlj« tast on j in poStoim« prosto.
H
LJUBLJANA 6
Lastna protoko-lirana tovarna ur v Švici