IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ-« KIDRIČEVO "Urejuje uredniški odbor: predsednik Franjo Vrlič, člani: Alenka Gorup, Stojan inž. Kerbler, Janez Kostanjevec, Franc Meško, Andrej Podbreznik, Janez Sukič, Boris Solovjev, Rudi Šteicer in sAiiton ; Zadravec; gg Odgovorni urednik: inž. Stane Tone j c Naslov uredništva: Aluminij Kidričevo Tekoči račun pri NB Ptuj 604-19-1-320 Telefon 3 10 95/341 Rokopisov ne vračamo Tisk : tiskarna časopisnega podjetja »Mariborski tisk« Maribor St. 2 FEBRUAR 1966 LETNIK iV. Ženam Ko pride 'asmi marec, ■ kupim svoji ženi im aruate-ni' šopek cvetja: Nava-! dno dodam tudi kakšno : skromno darilce. Osmi marec je zato v našem do-! mu še posebno vesel in zadovoljen,. To seveda ne pomeni, da ta dan jaz opašem predpasnik in: • pomijem I posodo, žena , pa leže na kavč in ji mati ipomaga pri čitanju časopisa. To seveda tudi ne pomeni, da , ...pri nas sploh, razpravljamo o ženski enakopravnosti, emancipaciji in kaj . ; Vem o čem vse še. , ■ ' - Zdi se'mi, d-a v maši-hi-.,.; ši vsi vsak zase — vemo, da smo že-bdrasli pa- J rolam o enakopravnosti 7P,rio' ;bi se zde- . la taka diskusija V družinskem krogu hudo nadležna, s-čemer pa hočem tr- J diti, da marsikje še ne bi bila potrebna. Moram tudi .povedati,’''' da prav nič še nisem prepričan v .enakopravnost svoje žene. Pomagam ji v gospodinjstvu celo več, j ' kot mi to.»dovoljuje moja moška čast«, (včasih tudi prav takrat, ko bi bilo treba brisati posodo' hitro . zaspim na kavču), v službi je uspešna, o družinskih problemih se enakovredno pogovarjava; toda še več pa je takih opravil, " ko postanem popolnoma; ■nekoristen. Za šivanje in krpanje imam pregrobe roke, nobenega kuharskega talenta nimam, . pri previjanju sem enkrat otroka skoraj ' zadušil, s 'pranjem sem imel 1 tudi. . (Nadalj. na 2. strani) 3 - i ? f BPÉÉlÉI ■■1 1 I 1 § it f 1 : n i 1 1 i . v f)! Vsem ženam I 'k ob prazniku ;l /S prisrčne čestitke!' ? ■'ll m 'L 1 Delovna konferenca članov ZKS v TGA Kidričevo V SOBOTO, 29. JANUARJA, SO SE V DVORANI RESTAVRACIJE ZBRALI KOMUNISTI NAŠE TOVARNE NA SVOJI REDNI LETNI KONFERENCI. KER PO NOVEM VOLIJO VODSTVA TOVARNIŠKIH KOMITEJEV VSAKO DRUGO LETO, SO NA KONFERENCI ODPADLE VOLITVE IN VSE FORMALNOSTI, KI SO Z NJIMI POVEZANE, PRAV ZATO PA JE KONFERENCA IMELA ŠE BOLJ DELOVNI ZNAČAJ. Kot gostje so se naše konference udeležili in jo pozdravili Drago Flis, član CK ZKS in član izvršnega sveta SR Slovenije, Branko Bračko, sekretar obč. komiteja ZKS Ptuj, ter Lojzka Stropnik, predsednica obč. skupščine Ptuj. Za uvod k delovni konferenci je tovarniški komite pripravil štiri kratke referate: analiza dela komunistov v osnovnih organizacijah; kadrovska politika in problemi njenega izvajanja v praksi; analiza CK ZKS o tem, kako so člani ZK sprejeli in izVajali gospodarsko reformo ter nekaj podatkov o našem podjetju v luči gospodarske reforme in kot četrto, analizo o nagrajevanju po delu ¥ našem kolektivu. Analiza dela osnovnih organizacij kaže, da so načela, sprejeta na VIII. kongresu ZKJ, postavila pred osnovne organizacije naloge, ki jim velik del članstva pa tudi nekatere osnovne organizacije, niso bile kos. Stare navade, ko se je samo čakalo ha naloge in direktive višjih partijskih organov, morajo komunisti čimprej pozabiti. Osnovna organizacija ZK mora biti tista sila, ki je poklicana, da organizira, vodi in aktivira vse napredne sile na svojem področju. Skrbeti mora, da bodo družbeni donosi vse bolj demokratični ih nenehno mora usposabljati svoje člane, da bi lahko vse bolje spoznali dogajanja in protislovja v,, naših. družbeno-ekonomskih odnosih in bili tako neprestano v središču družbenih dogajanj. Tovarniški komite se je držal smernic, nakazanih na kongresih, in se dosledno zavzemal za nove demokratične odnose v zvezi komunistov. Ni več sprejemal sklepov in nalog za osnovne organizacije in ni nastopal kot forum v imenu vseh komunistov,' ampak je deloval le kot koordinator med osnovnimi organizacijami, kakor’ tudi med njimi in občinskim komitejem. Prav tako ni več mogoče očitati vmešavanje v delo samoupravnih organov, niti sestajanje trojk ali četvork na najvišji ravni, kot je to bilo v preteklosti. Analizadela^spovmhorgani-zacij in njihovih letnih konfe- renc kaže, da je najboljše delala osnovna organizacija vzdrževanja, ki ima največ kadrov ter lepo število starejših druž-beno-političnih delavcev. Vendar so tudi v njej nekatere slabosti, kot so izmikanje od izvrševanja nalog, neplačevanje članarine itd. Pravo nasprotje tej organizaciji je osnovna organizacija osrednjih služb in prometa, ki bi bila lahko prav tako dobra, če ne še boljša, saj je spričo sestave in števila članstva najmočnejša. Kljub temu, da je v tej organizaciji precej vidnih političnih in strokovnih delavcev, je njihova izobrazba v primerjavi z ostalim članstvom neprimerno višja, političnega dela te organizacije ni dovolj čutiti. Osnovna organizacija glinice je lani utrpela na svoji moči, ker se je občuten del članstva oddvojil zaradi ustanovitve OO (Nadaljevanje na 2. strani) Žena nam je dragocen sotovariš tudi pri delu — Vera Sukič v laboratoriju Si zasedanja delavskega svela 6. redno zasedanje delavskega sveta je bilo 8. januarja predvsem zaradi tega, ker je bilo potrebno sprejeti in potrditi zaključni račun počitniškega doma »Aluminij«, Crikvenica. Ženam (Nadalj. s 1. strani) . pri vojakih težave in prav nič ne vem, kaj hi bilo, če ' bi'vzel v roke 'likalnik. Vidite, je pač tako, da pralnega stroja še nimamo, otroških vrtcev je že tako prèmalo, gospodinjsko pomočrlieo bi lahko imeli (tudi ta je žena) le tedaj, če bi spala z nami' v postelji in ko zvečer opazujem svojo ženo, včasih vedro, (včasih utrujeno, bi me kakšna parola o enakopravnosti samo' neznansko razjezila. Prav zato nikoli ne po- J zabim na osmi marec. Ta I dan hočem svoji ženi ve- | dno povedati o nj eni enakopravnosti. Vendar nikoli ne najdem primernih i . besed. Zato stopim raje v cvetličarno in ji dam šopek rož. Storite tudi vi tako in • videli boste, da bo osmi marec lep dan v vaši družini. P. S. Na tem zasedanju je delavski svet obravnaval tudi predlog upravnega odbora za presojo zakonitosti, ki ga naj vloži naše -podjetje pri- ustavnem sodišču SFRJ. Predlog se nanaša na začetek postopka za presojo zakonitosti in ustavnosti odredb o omejitvah izdobave električne energije, ki jih je izdal zvezni sekretar za industrijo in trgovino. — Delavski svet je sklenil, ta predlog vložiti pri ustavnem sodišču zato, da bi te odredbe odpravili. @ PRISTOP K POSLOVNEMU ZDRUŽENJU ENERGETIKE SRS Naše podjetje se zanima za sodelovanje s poslovnim združenjem energetike SR Slovenije, zato je delavski svet sklenil, da pristopimo kot član :k temu združenju in odobril združenju za začetek poslovanja v obliiki akontacije na osnovni prispevek- 20.000 N dinarjev. Osnovni prispevek bó določen s pogodbo o ustanovitvi poslovnega združenja energetike SRS. ® INVENTURA IN ZAKLJUČNI RAČUN POČITNIŠKEGA DOMA Delavski . svet je potrdil - inventuro sredstev počitniškega doma »Aluminij« in na predlog inventurne komisije odpisal' drobni inventar v .skupnem znesku okrog 43.000 starih dinarjev v breme izrednih razhod-kov poč. domai Potrdil je tudi zaključni račun za leto 1965 in pokril izkazano izgubo, ki je bila v letu 1965 skupaj 5,260.259 starih dinarjev. • NOVA OSNOVNA SREDSTVA Za delovno enoto vzdrževalnih obratov je odobril nabavo ene večje in ene manjše stružnice, treh transformatorjev, šestih dušilk, odobril sredstva za izdelavo naprave za odvdeko škodljivih plinov iz varilske delavnice in dveh komadov slušnih aparatov '»stetoskop« v skupni vrednosti okrog 289.600 novih dinarjev. Za delovno enoto promet je odobril nabavo enega traktorja FE 55, ki stane okrog 35.000 N dinarjev in ene univerzalne stružnice, ki stane okrog 61.300 novih dinarjev. Delavski svet je odobril tudi sredstva za ureditev skladišča . kniolita pri elektrolizi — 140.000 novih dinarjev, za dograditev mostnega žerjava v separaciji —220.000 N dinarjev in dograditev mostnèga žerjava v beli filtrirnici — 210.000 N dinarjev B- vse v breme amortizacije. Sprejet je bil tudi projekt za ureditev okolice restavracije. Ureditev okolice- restavracije bo stala 270.000 N dinarjev. & PONOVNI SPREJEM Na predlog komisij za sklepanje delovnih razmerij DE glinice in DE osrednjih služb je delavski svet dal soglasje za sprejem v .ponovno delovno razmerje delavcem, ki so že enkrat bili zaposleni v našem podjetju, in sicer za Blaža Šibila, stroj, ključavničarja iz Apač 110 a, in za Stefana Dobnika, kemotehnika iz Kungote št. 30. ® SPREJET POPRAVEK PRAVILNIKA O ŠTIPENDIRANJU ŠTUDENTOV Komisija za kadrovanje in štipendiranje je ugotovila, da sp štipendije za dijake srednjih šol v nesorazmerju z življenjr skdmi stroški, zato -je predlagala, da se povišajo in znašajo v novi višini od 150 do 180 N dinarjev za posamezne letnike,, kar je delavski svet sprejel. @ IZKLJUČITEV DELAVCEV IZ PODJETJA Štirje' delavci so samovoljno zapustili delo in s tem hudo kr.šiii delovno dplžmpst,. zato jih je delavski svet na predlog kadrovske 'sluŽ^azH] učil ' IzTpocF jetjà. To so bili: Franc Bedrač, posluževalec drobilniee, Anton Gabrovec, posluževalec ivparil-nikov, Mira Matjašič, čistilka komandnih .prostorov -H vsi v delovni enoti glinice, in Rajko Lajh, vodja obrata livarne v DE aluminij. Delavski Svet je nadalje razpravljal o predlogu komisije za izrèkanje vzgojnih ukrepov DE promet za izključitev Franca Kosija, ki je sodelavou vzel denar in potem, ko je poslušal njegov zagovor, s tajnim glasovanjem sklenil, da'ne more biti več član naše delovne skupnosti. ® SPREMEMBE ORGANIZACIJSKIH SHEM Delavski svet je ipodal soglasje k spremembi organizacijske ■sheme DE vzdrževalni obrati: zniža se zasedba za enega delavca pri delovnem mestu KV finomehanik in sočasno zviša zasedba pri delovnem mestu KV ključavničar. V delovni enoti promet je bilo potrebno povečati zasedbo voznika . buldo-žerista od 5 na 9 zaradi potreb dela z buldožerjem na odrivanju boksitov v glinici. • ODOBRITEV SLUŽBENEGA POTOVANJA V INOZEMSTVO Znano je, da so prostori naše obratne ambulante neprimerni in da je delavski svet že sklenil pripraviti njihovo adaptacijo. Ker bo v Zvezni republiki Nemčiji mednarodni seminar za sodobno gradnjo zdravstvenih ustanov, je na predlog upravnega Odbora odobril delavski svet udeležbo na tem.seminarju dr. Mitju Mrgole in V mesecu decembru je upravni odbor imenoval 59 popisnih komisij in centralno 'inventurno komisijo z nalogo, naj ugotovijo naše premoženje oziroma zaloge ob .koncu. leta. Delavski svat je . sprejel vse predloge 'inventurnih komisij in sklenil, da 'naj viške vknjižijo v dobro izrednih dohodkov, primanjkljajpa v breme od govornih oseb. • ZAKLJUČNI RAČUN V NOVIH POGOJIH GOSPODARJENJA Poslovanje podjetja, v preteklem letu lahko razdelimo v dve značilni obdobji, in sicer obdobje pred reformo in obdobje po njej. Če sedaj primerjamo finančni 'uspeh po periodičnem obračunu prvega' polletja , in zaključni račun, lahko ugotovimo, da so rezultati slabši, kot smo to predvidevali ob polletnem. obračunu. Vzrok temu so Juriju Princes, dipl. inž. Sočasno je delavski svet razpravljal o vlogah bolnic za pomoč pri izgradnji ter naročil vodstvu osrednjih služb, da do prihodnje seje pripravi, plan porabe sredstev, ki jih je dalo podjetje kot posojilo za izgradnjo Skopja, namensko za izgradnjo zdravstvenih ustanov.’ m OB KONCU JE DELAVSKr SVET ŠE SPREJEL: Odobril je odpis osnovnih sredstev, ki so izven rabe v skupni sedanji vrednosti 2,901.000 N dinarjev, za katera je treba refundirati1 denarna sredstva iz rezervnega : sklada in jih prenesti v amortizacijski sklad. Dal je soglasje k nagradam, ki jih «je razpisal uredniški odbor za osnutek ža novo glavo tovarniškega časopisa »Aluminij«. In končno je dopolnil svoj sklep iz prejšnje'' seje o obračunu osebnega dohodka dodatno k rednemu obračunu za mesec december za leto 1965 tako, da pripada ustrezni del osebnega dohodka članom naše delovne skupnosti, ki so bili upokojeni v letu 1965. K.-n. novi pogoji gospodarjenja in seveda tudi redukcije električne energije. Že upravni odbor je ugotovil, da se je. ostanek dohodka za sklade v.,primerjavi z ostankom, izkazanim, .po polletnem obračunu, zmanjšal za več kot polovico. Zaradi tega je naročil '■službam podictia .izdelavo dodatnih analiz,nz kaieflli "nuj i..—— bilo razvidno predvideno stanje ; poslovan j'fiv tekočem letu. Zaključni račun izkazuje 3 milijarde 780 milijonbv starih dinarjev dohodka za razdelitev, ki se razdeli, na prispevek v obvezni rezervni sklad ||||327 milijonov starih dinarjev, neobvezni rezervni sklad 740 milijonov starih dinarjev, v skupne rezerve gospodarskih organizacij 40 milijonov starih dinarjev, in na osebne dohodke 2,676 mi-, lijonov starih dinarjev. i. (Nadaljevanje ,iia 7. strani) Belavsiki svet je potrdil inventuro in sprejel zaključni račun 1965 (Nadaljevanje s 1. strani) KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV energetike. Komunisti glinice so precej aktivno sodelovali s sindikalno podružnico in svetom proizvajalcev DE. Prav v tej organizaciji pa so bili precej očitni pojavi karierizma, saj so iz ZK izstopili nekateri komunisti,’ki so računali, da jim bo članstvo v ZK pomagalo na boljše položaje v podjetju. Tudi osnovna organizacija aluminij je zaradi organizacijskih sprememb v podjetju utrpela močne kadrovske spremembe, saj so z ustanovitvijo razvoja, odcepitvijo energetike ter strojnega vzdrževanja izgubili precej komunistov, ki so predstavljali politično jedro v tej organizaciji. Kakovostno in številčno oslabljena organizacija včasih ni našla sama sebe, tako, da so šli mimo nje mnogi problemi, ki so jih ostale organizacije uspešno razreševale. O delu osnovne organizacije energetike se ni dalo dosti povedati, saj obstaja še zelo kratek čas. Svoj obstoj bo prav go- tovo opravičila, ker že sprejema v svoje vrste nove člane, uspešno ureja medsebojne odnose ter se poglablja v delo sindikalne podružnice ter sveta proizvajalcev DE. Precejšnjo pozornost na konferenci prisotnih komunistov in gostov je vzbudila analiza o nagrajevanju po delu v našem kolektivu. Ta analiza ugotavlja, da se tako dobro zamišljena delitev osebnih dohodkov lahko izjalovi, če ne vztrajamo na načelih, ki smo si jih zastavili. Verjetno ni nikogar, ki bi ta načela izpodbijal, saj so za današnji čas in potrebe dovolj sodobna in tudi stimulativna. Precej kritike pa je na račun individualne ocene delovnih mest, to je, na račun tabelaričnega dela pravilnika. Ta del pravilnika bi moral biti izpopolnjen, da. bi še bolj vzpodbujal člane kolektiva k večji produktivnosti, k varčevanju s surovinami in orodjem, k zmanjšanju poslovnih stroškov, k izboljšanju kvalitete opravljenega dela itd. V naši tovarni je precej delovnih mest, za katere bi lahko izračunali normo, za mnoga delovna mesta pa so te norme že izračunane in v mnogih državah že uveljavljene. Najbrž ne bi bilo pretežko ugotoviti učinek skupine elektrolitskih peči in delavce pri teh pečeh ustrezno nagrajevati. Dobro vemo, kdo je najboljši livar v livarni, vendar ta za svoje boljše delo nima nič višji osebni dohodek od ostalih livarjev. Tudi za elektrolizo vemo, katera skupina ima najbolj urejene in oskrbovane peči, pa za to ne dobiva nobene stimulacije. Skupinsko nagrajevanje po vloženem delu in uspehih dela ter stimulativno nagrajevanje strokovnih delavcev bi pomenilo velik korak naprej. Spremenil bf se odnos do dela in družbene lastnine, ustvarile pa bi se tudi možnosti za večjo produktivnost in izboljšanje življenjskega standarda članov našega kolektiva. V diskusiji smo poslušali poročilo direktorja o neurejeni oskrbi naše tovarne z električno energijo. K takim razmeram so precej prispevale neustrezne koncepcije izgrajevanja elektroenergetskih objektov in velike zamude pri dograjevanju le-teh, saj še nobena elektrarna ni bila pravočasno izgrajena. Zaradi diskriminacije pri , distribuciji električne energije pa se je CDS pritožil na ustavno sodišče Jugoslavije. Nadaljnja diskusija se je dotaknila kadrovske politike, izpopolnjevanja pravilnikov za delitev osebnih dohodkov, sodelovanja komunistov z ostalimi družbeno političnimi organizacijami, fluktuacije delovne sile in njenega odhajanja v ino-zemstyo, bodočih nalog v zvezi z gospodarsko reformo, štipendiranja in ustreznega zaposlovanja mladih strokovnjakov, nekritičnega in riepreštudira-nega nabavljanja novih osnovnih sredstev, razmišljanja o po- trebi in možnosti integracije, o širšem , reševanju problemov energetike ter o premajhnem sprejemanju novih članov v ZK, Rečeno je bilo, da mladini pogosto po krivici očitajo neaktivnost, saj taka pavšalna kritika ocenjuje delo mladine le po tem, kako hodi na sestanke, ne pa po njenem delu v organih samoupravljanja in drugih organizacijah; nočejo videti njen trud za strokovno in ideološko izobraževanje, športno udejstvovanje. Delovna konferenca je komunistom naše tovarne pomagàia razčistiti marsikateri problem, s katerim se srečujejo pri svojem vsakdanjem delu, zato so jo zadovoljni zapuščali. Upajmo, da so bili zadovoljni tudi naši gosti — nekomunisti, ki so se odzvali našemu vabilu ter se udeležili konference. Želimo le, da bi se tudi v bodoče udeleževali naših delovnih pogovorov, in to v še večjem številu. sj i 4 1 1 1 1 4 4 \ I 4 4 4 f 1 i 1 4 i 4 4 4 i 1 1 1 i 4 i { { 4 $ i 4 i I ▼ 4 4 4 4 4 4 I 4 i Z molčečnostjo ne borno resili problemov V mesecu februarju je. sindikalna -podružnica glinice sklicala masovne sestanke članstva, na katerih so razpravljali o izpopolnjevanju sistema nagrajevanja po delu, 0 prošnji mariborske bolnišnice za zbiranje prostovoljnih prispevkov za izgradnjo nove mariborske bolnišnice in o proizvodni problematiki v delovni enoti glinice. Če smo . v eni lanskih številk napisali o zelo dobri udeležbi članstva te DE na masovnih sestankih, na katerih so razpravljali o novem pravilniku o delovnih razmerjih in na katerih je bila razprava zelo živahna in konkretna, pa moramo žal to pot povedati povsem drugače. .Vsi ti sestanki, ki so bili po izmenah, so ■ na splošno bili precej slabo obiskani, da o. razpravi- po zgoraj navedenih .vprašanjih sploh ne govorimo. Edino, bi morda lahko. izvzeli le vprašanje zbiranja prostovoljnih prispevkov za izgradnjo nove mariborske splošne bolnišnice, kjer so v delni razpravi poudarili, da niso proti zbiranju teh prispevkov, vendar pa je treba del teh zbranih sred-• st sv‘nameniti tudi za ureditev ptuj.ske bolnice: ' .1 Če smo torej ob tem vprašanju lahko slišali -vsaj ne-'kaj razprave, pa o sistema, nagrajevanja po, delu in 'o proizvodni problematiki jii bilo slišati skorajda ničesar. Delno je sicer treba priznati, da so ti 'sištahki bili bolj sla-rcLvljeni kot običajno in da tisti, ki so jih vodili, niso , bili : dovoli, pripravljeni iri niso znali povedati pravega namena teh, masovnih -se.-stankòvvendar, pa to nikakor'ne .opravičuje dejstva, da o. proizvodni problematiki. od članstva> ni bilo moč slišati skoraj ničesar, čeprav je prav na tem področju v zadnjem času- problemov bilo.' vec kot preveč:. , Res je, dd je:'mnogokrat težko . biti , : samokritičen in priznati tisto, kar je. bilo .napravljeno napačno, toda vsekakor je še vedno boljše stanje prikazati tako, kot dejansko je, kot pa se skrivati za kopico nerealnih številk in ..podatkov’,. ki pravzaprav zelo otežkočajo normalno delo in povzročajo škodo nam samim ter podjetju kot celoti. Seveda s tem še zdaleč ne mislim trditi, dg šem si zamišljal . te . sestanke, kot neke zbore skesanih grešnikov,'ki drug za drugim priznavajo svojo krivdo-in zvesto obljubljajo za bodoče vse najboljše, toda vsekakor sèm si jih. predstavljal v mnogo drugačni luči, kot pa šo bili izpadli. To pa še sklepam predvsem iz dejstva, da naši proizvajalci na delovnih mestih med seboj mnogokrat zelo živahno razpravljajo o tem ali sinem problemu, v- proizvodnji in z različnimi ' mnenji skušajo najti najustreznejšo rešitev tèga, ko pa pridejo' na sestanek, pa postane vse mirno in nemo, takp.-da človek dobi vtis, da je v. tem obratu vse V:,najlepšem .redu, čeprav dejansko ni tako, Resnično si ■■ nè ,-> morem predstavljati, zakaj še vedno vlada na: naših,.sestankih;taka molčečnost in kaj sploh mori naše delavca da> nikakor ne upajo z besedo ha-dan. Ali so to resnično ..še vedno posledice nekdanjega. ’ administra -,. tivtìèga upravljanja, ko ,je’ hekdo rekel,' dg ' tako mora biti in je pač bilo ali pa je treba, vzroke zg. tako stanje iskati povsem drugje. Morda pa je prav v .fern skrit odgo-. vgr na- vprašanje kako ..izpopolniti .našu sistem nagrajevanja' po vloženem delu? S takšnim reševanjem naše vsakodnevne proizvodne problematike resnično ne bomo prišli prav nikamor, kajti vse dokler bo moral za nas misliti nekdo drugi, se' res ne moremo nadejati kakih, večjih uspehov' v, naši '■ proizvodnji. Franc Meško Tudi letos mladinska oddaja Že lansko, leto so mladi iz Kidričevega priredili, zabavno glasbeno oddajo s tekmovanjem, ki je zèlo lepo uspela. Zato šo s'e odločiti, da bodo tudi letos priredili podobno prireditev;, ki naj. bi 1 postala .v; bodoče1 tradicionalna. Oddaja bo imela zndčaj sodelovanja. med mladinskimi aktivi, 'poleg tega, pa bo po mne-nju mladih vsaj delno poživila družbeno zabavno življenje v Kidričevem. Za sodelovanji3' ,ha prireditvi so mladinci, zaprosili preko 20 mladinskih ajctivov iz Slovenije, pa tudi, iz Hrvatske. Prireditev bo potekala podobno kot lani. Vsako tekmovalno, ekipo bodo sestavljali po trije mladinci, ki bodo odgovarjali: na, vprašanja iz snovi, zg katero se bodo prijavili. Tekinovalni program je‘ sestavljen iz šestih tem, in sicer: -1. Slovenska literatura med NOB; , ' , t 2. Šport — svetovno prvenstvo v namiznem tenisu v Ljubljani; J. Večji politični dogodki v 1965: letu; 4. 'Vesoljski poleti; : 5. Razvoj tovarne glinice in aluminija »Boris, Kidrič«; Kidričevo;. 6. Festivali zabavne glasbe od 1960 do 1965 (festival slovenske popevke, opatijski festival; zagrebški festival). Za zmagovalce so organiT zatorji pripravili lepe praktične nagrade: 1. radijski sprejemnik z gramofonom:; 2: Oprema za namizni tenis; 'Z 3. gramofon ž zvočnikom. Poleg teh nagrad 'pa bodo dobili .vsi navzoči tudi spominska darila;. Vidimo, da so si mladinci zadali. precej zahtevno nalogo, saj bo organizacija take prireditve zahtevala nedvomno mnogo truda in pridnega dela. Upamo, dà bodo uspeli in pripravili prebivalcem Kidričevega kvalitetno prireditev, . Dof ... pišite nam Namensko varčevanje za stanovanja S SPREJETJEM ZAKONA O UKINITVI STANOVANJSKIH SKLADOV, KI SO DO SEDAJ POMENILI OSNOVNI VIR SREDSTEV ZA ORGANIZIRANO STANOVANJSKO IZGRADNJO IN S PRENOSOM TEH SREDSTEV NA POSLOVNE BANKE, SE JE ZADNJI ČAS POJAVLJALO VEDNO VEČ VPRAŠANJ, KAKO V teh: pogojih organizirati finansiranje stanovanjske IZGRADNJE IN KAKO OLAJŠATI IN OMOGOČITI OBČANOM GRADNJO ALI NAKUP STANOVANJA. V združenju komunalnih bank Jugoslavije so se odločili, da bodo občanom, ki bodo sklenili pogodbo z banko o namenskem varčevanju za stanovanje, omogočili bančno posojilo. Tako pogodbeno namensko varčevanje je kot prva poslovna banka uvedla kreditna banka in hranilnica v Ljubljani, v kratkem pa ji bodo sledile tudi druge poslovne banke. Po daljših pripravah je ta ljubljanska . banka izdala dva pravilnika: prvega o varčevanju in posojilih občanov za nakup in gradnjo stanovanj, drugega pa o zbiranju namenskih sredstev gospodarskih in drugih organizacij ter družbenopolitičnih skupnosti za stanovanjsko izgradnjo. Pri tem gre v glavnem za to, da se interesent. za stanovanje zaveže, da bo banki mesečno plačeval, kot vlogo, določeno vsoto in da bo privarčeval vso vsoto, za katero se po pogodbi zaveže. Po določeni varčevalni dobi pa mu bo banka dala potrebno posojilo; Pri tem si lahko varčevalec izbira višino mesečnega vplačila pa tudi dolžino dobe varčevanja, vendar pa je pri tem le določeno za najnižji mesečni obròk 10.000 starih dinarjev, medtem ko je najkrajša varčevalna doba 13 mesecev, najdaljša pa? deset let. Višina kredita", ki ga po preteku določene dobe varčevalec dobi, je odvisna od privarčevane vsote in od dolžine dobe varčevanja. če varčuje gospodarska organizacija, mora vezati svoja deponirana sredstva vsaj za dobo 13 mesecev, višina kredita pa je 150 % vloženih sredstev. Kot namenska sredstva gospodarskih organizacij za stanovanjsko izgradnjo so mišljena: del sredstev sklada skupne potrošnje, ki ga je svet delovne skupnosti izločil iz čistega dohodka za stanovanjsko izgradnjo; sredstva odplačanih anuitet od kreditov, ki so jih prejeli člani delovne skupnosti za stanovanjsko izgradnjo; sredstva družbe-no-političnih skupnosti, ki so jih te namenile za stanovanjsko izgradnjo delavcem ter sredstva, ki se bodo iz, drugih virov namensko izločila za stanovanjsko izgradnjo. Po izpolnitvi pogojev o varčevanju bo banka občanu-var-čevalcu z varčevalno dobo najmanj 13 mesecev odobrila posojilo v višini 50 % od njegove vloge. Za varčevalno dobo treh let 100 % od vloge, za dobo deset let pa 300 % od privarčevane vloge. Odplačilni rok za posojilo 500.000 dinarjev znaša 2 leti, za 1,000.000 4 leta itd., vendar tako, da najdaljša odplačilna doba ne more biti daljša kot 20 let. Pri tem prihaja do pripomb, da je udeležba varčevalca prevelika oziroma, da je višina odobrenih kreditov prenizka. Upoštevati pa je treba, da so sredstva, ki banki iz anuitet dotekajo, mnogo manjša, kot znašajo obveznosti stanovanjskih skladov. Iz prejšnjih pre-àngàziranih ‘stanovanjskih skladov niti letos, niti prihodnje leto ni računati, da bi ostalo na razpolago kaj sredstev za posojilo občanom, za nakup ali gradnjo lastnega stanovanja. Zato je organizirano varčevanje samih občanov za stanovanje še toliko pomembnejše. Za novi sistem so značilne zlasti nizke obresti tako za vložena sredstva, kot tudi za posojila. Za vložene namensko vezane vloge znaša obrestna mera res le 1%, zato pa ima tudi varčevalec pravico do ugodnega posojila z letno obrestno mero samo 2 %. Privarčevana vloga je vezana do poteka roka, do katerega je bilo sklenjeno varčevanje, če pa varčevalec odstopi od pogodbe, izgubi pravico do posojila, banka mu pa za ves čas varčevanja prizna redne obresti 5 % na privarčevano vlogo. 1 Osnovni vzrok, da takega varčevanja že prej ni bilo je, da je do sedaj privarčevani dinar z leti izgubljal svojo kupno moč, s stabilizacijo dinarja pa se varčevalcu tega več ni treba bati. Zaradi tega se pojavlja precej interesentov za namensko varčevanje za stanovanje. Če upoštevamo kupno moč in praktične možnosti našega povprečnega občana, bi ta lahko s krajšo varčevalno dobo pridobil sredstva za dograditev oziroma adaptacijo svojega obstoječega stanovanja. Nakupa ali izgradnje novega stanovanja pa se lahko loti le pod pogojem, da ima že privarčevano večjo vsoto denarja, ki jo vnese, kot osnovno vlogo v banko, ko sklepa pogodbo, ali pa, če dobi del potrebnih sredstev od delovne organizacije, pri kateri je zaposlen. V vseh drugih primerih je za najetje primerno visokega posojila potrebna daljša varčevalna doba. Poleg opisanih možnosti za namensko varčevanje za stanovanje pa banke pripravljajo še nadaljnje korake za dopolnitev tega sistema, tako da bi omo§ò-čile čim; širšemu krogu občanov — varčevalcev možnosti za nakup oziroma, izgradnjo primernih stanovanj. Janez Sukič ■ Upravni odbor zavarovalnice Maribor je sklenil, da podeli 'materialno . nagrado 1000 N dinarjev darovalcem kože-Janezu 2u-raiiu, Albinu Bombeku, Juriju Simoniču in Alojzu Menpniiju. : V .ta nàmen sta včeraj prišla v tovarno Metod Gričar — direktor zavarovalnice in tovariš Švajger. V kratkem govoru je tovariš Gričar poudaril po- : žrtvovalnost -naših dedav- = == 1 cev, ki so. v kritičnih tre- = = nutkih pomagali. To želo . = = lepo dejanje je vsekakor == = vredno zgleda. Vsem da- == Ul rovaicem j e, čestital in iz- = = - ročil nagrado. = H= V imenu delavcev se je 2= = zahvalil Jurij Simonič. = = Obenem se j e tudi zahva- ee = lil kolektivu TGA za ra- == = zumevanje, ker jih je tu- == IH -dl. nagradil in organiziral = 14-dnevno okrevanje, na = Bahorju. H§ S:tirj e darovalci kože so == priskočili na pomoč v tež- = kih trenutkih in pri tem = pozabili na svoje zdravje, = samo da bi pomagali šoto- = varišem. Naš kolektiv pà •= tudi zavarovalnica Mari- =j. bor, sta to potezo nesebič- = nih darovalcev kože pr a- = vilno, razumela in sta se |§= jim vsaj delno .oddolžila =| za .požrtvovalnost. ' = Vsako leto ob Dnevu žena — S. marcu, postane to vprašanje seveda bolj aktualno. Ali je lahko imenuje popolna enakopravnost, če ima žena volilno pravico, pravico soodločanja kot proizvajalka in upravljalka, z druge strani pa traja njen delovni čas 16 ur na dan? Da, osem ur je v tovarni, preostalih osem ali več ur pa mati, žena in gospodinja. Ali nam bo nadaljnji ekonomski razvoj prinesel rešitev teh protislovij? Kaj so povedale naše žene o svojem delu -v tovarni, doma, o prostem času, pa preberite v naslednjih vrsticah. MARJANA TOPLEK dela v kadrovsko socialni službi in- je zaposlena v TGA že od leta 1947. »Ker ste že dolgo časa v 'tovarni, bi lahko povedali 'kaj' o vašem delu v razdobju dokončne izgradnje tovarne?« u V začetku leta 1947 je bila v naši tovarni zaposlenih 97 ljudi, ostali so delali pri podjetjih Gradis, Toplovod, Pleskar. Takratna evidenca zaposlenih je bila precej pomanjkljiva. Navodila za enotno evidenco je dalo leta 1948 ministrstvo za težko industrijo. Prvi tarifni pravilnik je sprejel DS maja 1952. leta. Šele leta 1961 in 1962 se je začela zbirati v mape vsa dokumentacija za vsakega zaposlenega člana kolektiva.« Marjana Toplek »Ali je velika razlika med prejšnjim in sedanjim delom?« »Prej je vse delo opravljala ena sama moč. Sedaj pa, ko se je število zaposlenih znatno povečalo, je delo razdeljeno na več področij in za vsako področje je zadolžena ena kolegica. Seveda je to načelno, kajti če je veliko dela oziroma je katera odsotna, delamo ena za drugo. Delo v našem oddelku je zanimivo zato, ker imamo opravka z ljudmi, ki' so velikokrat prijetni, včasih pa tudi ne. No, na neprijaznost kmalu pozabim in. je spet vse v redu.« »Ali vam ostane kaji prostega časa za razvedrilo in počitek?« »Včasih, ko so bili otroci še majhni, je bilo z njimi dosti dela in je ostalo zame le malo časa. Sedaj s,i pa lahko že marsikaj privoščim, saj mi otroci že dosti pomagajo in me že razbremenijo ■ marsikaterega dela. Zvečer pa pozabim ob televizorju na vsakdanje skrbi, in to je pravi počitek.« KATARINA GLAVAČ, dipl. inž., dela v ‘razvojnem laboratoriju, v tovarno pa je prišla lansko leto. »Bila ste štipendistka tovarne in ste šele nekaj' mesecev za- Enakopravnost - da ali ne? posleni. Ste se seznanili z delom v podjetju že med študijem? Vam je štipendija zadostovala?« »V prvem letu študija je bila štipendija nizka. Vsako leto so jo nekoliko zvišali in šele v zadnjem letniku je zadostovala za najosnovnejše potrebe — hrano in stanovanje v študentskem naselju.- Med študijem sem bila mesec dni na praksi v laboratoriju glinice in takrat sem se delno seznanila z bodočim delom in. s procesom proizvodnje. Drugače pa je bila . povezava med podjetjem in štipendisti zelo slaba.« Katarina Glavač »Zaposleni ste kot pripravnik v razvoju. Kakšno delo opravljate in, kaj' menite'o dveletni pripravniški dobi?« »Moje delo je zelo zanimivo. Teoretično opisane poteke raznih analiz tudi praktično izpeljem. Teorija in praksa sta v mojem poklicu tesno povezani. Zdi se mi pa, da je dve leti predolga pripravniška doba. Eno leto bi zadostovalo za spoznavanje tovarne in procesa proizvodnje, eno leto pa naj bi se pripravljala že na določenem delovnem mestu.« »Kaji delate v prostem času? Zdi se mi, da kulturno zabavno ž'vljenje v Kidričevem ni ravno preveč razgibano?« »Komaj čakam, da se preselim v Ptuj, kjer sem dobila stanovanje v novem bloku. Upam, da bo tam vsekakor več razvedrila kot tukaj. V glavnem sem doma, berem, malo študiram in od časa do časa grem v kino. Sobote in nedelje pa preživljam izven Kidričevega.« ZLATA HAZABENT dela kot telefonistka v TGA od leta 1955. »Kot telefonistka delate v treh izmenah. Kakšne težave vam povzroča nočno delo?« Zlata Hazabent »V začetku, ko se je noč spremenila v dan, je bilo precej težko. Vendar sem se kmalu prilagodila femu življenju in me- ne moti več. Večkrat, ko pridem iz nočne izmene domov, niti ne grem takoj počivat, ampak šele popoldne, ko vse v stanovanju uredim.« »Zena dela pravzaprav dva' ,Sitata*. Kako vi usklajujete delo v 'tovarni in delo doma? «. »Z ene strani mi delo - v izmenah ustreza. Takrat namreč, ko sem dopoldne ali pa ves dan doma, si lahko marsikaj uredim. Skuham kosilo, pospravim stanovanje in sem skupaj z otroki.« »Zdaj ste mi tako rekoč že vse povedali tudi o vašem prostem času.« »Ja, mislim, da vam bodo povedale vse žene, ki imajo družino, enako kot jaz! Dela doma in z otroki je toliko, da je vedno premalo časa. Pri meni je nerodno edino to, da sva z mo -žem relativno malo skupaj, ker imava različne proste dneve.« . ANGELCA KRANJEC je zaposlena v laboratoriju 'aluminija, v TGA pa je že od 1947. leta. »Delo v laboratoriju je verjetno zelo zanimivo, vendar tudi naporno din zdravju škodljivo. Kakšna je higiensko tehnična zaščita?« Angelca Kranjec »V laboratoriju delamo analize iz elektrolitskih peči, opravljamo dnevno kontrolo peči, delamo prodajne analize iz livarne. Meni je to delo všeč, čeprav je naporno, saj sem ves delovni čas na nogah. Pri analizah še ustvarjajo razni zdravju škodljivi plini. Za zaščito proti tem uporabljamo digestorije, imamo pa tudi ventilatorje, ki dovajajo svež zrak.« . »Kje so vaši 'Otroci tedaj, ko ste v službi?« »Otroka sta sama doma, ker že oba hodita v šolo. Čeprav sta na to navajena, sem vedno v skrbeh, da se jima ni kaj zgodilo. Zato bi bila vesela, če bi bilo v Kidričevem tudi obšolsko varstvo otrok.« »Prosti čas verjetno posvečate otrokom. Kako pa skrbite za vašo rekreacijo?« »Res, popoldne sem z otroci, jim pomagam pri učenju. Edino moje razvedrilo so knjige, za katere pa še vedno najdem čas.« ANGELCA RUDOLF je na delovnem mestu PKV elektrikarja, v tovarni .pa je zaposlena od leta 1954. Ženam pa želim, da dobro proslavijo svoj. praznik, in ta dan prepustijo možem skrb za otroke in ostale vsakodnevne opravke. A. G. Dve generaciji v našem kolektivu: mati Angelca Zadnik je zaposlena kot tehnična risarka v naši konstrukciji že od leta 1947 (zgoraj), hči Ivanka Zadnik pa dela v pisarni Matilda Ačimovič je mož doma, skuha kosilo ali pa mi. ga starejši sin pripravi, jaz pa dokončam, ko pridem iz službe.« »Katero je vaše najljubše razvedrilo?« »Zdi se mi, da žene ne moremo biti brez dela. Tudi če gier dam televizijo, delam zraven razna ročna dela. Zato pa v nedeljo počivam in imam časa tudi za klepet.« Angelca Rudolf »Kakšno delo opravljate sedaj? Koliko .časa ate že na novem delovnem mestu?« »Eno leto že delam pri stroju za navijanje tuljav. Včasih tudi pomagam v delavnici pri popravilu transformatorjev, sestavljanju,rotorjev in podobno. Z delom sem zelo zadovoljna. in tudi osebni dohodek je sedaj večji,« ■ »Popoldne vas verjetno čakajo domača opravila?« »Da, delno. Pri meni je namreč mama, ki skrbi za sina, ker 'že hodi v šolo. Obenem nam skuha kosilo in malo pospravi po stanovanju. Tako ostane meni dovolj časa za razvedrilo. Rada berem, hodim d kino in seveda ob nedeljah z možem na tekme.« MATILDA AČIMOVIČ dela v vzdrževalnih obratih, v tovarni je zaposlena že 13. leto. »Kakšno delo opravljate v strojni delavnici?« »Delim, mleko in kavo delavcem iz elektro in strojnega vzdrževanja. Vsako jutro napolnim steklenice in jih razdelim do malice po delovnih mestih, dnevno natočim do 170 litrov mleka in kave.« »Vaši otroci sto že veliki. Vam kaj' pomagajo doma?« »Oba sina obiskujeta šolo. Mlajši sin, ki ima pouk popoldne, hodi v vrtec na kosilo. <Če »Delo, ki ga opravljate, je domena. moških. Kako ste se vi odločili ,za ta poklic?« »V elektro delavnici sem delala 10 let kot čistilka in sem vsakodnevno opazovala elektrikarje pri delu. Delo mi je bilo zelo všeč, zato sem se odločila in šla v tečaj za polkvalijikacijo ter t tudi uspešno opravila izpit. V času tečaja so mi naši delavci pomagali pri praktičnem delu.« ... Vse to so mi povedale naše žene. In .bi povedale verjetno še kaj več, če 'bi bilo dovolj časa. Torej:, kot, 'vidite, enakopravnosti v pravem pomenu besede še ni. Samo .nekatere žene so se ■lahko pohvalile, da . jim možje pomagaj® v gospodinjstvu. In še ta izjava je bila izrečena čisto til», ker bi. lahko kakšen mož zaradi »časti« odpovedal svoje sodelovanje pri »ženskih« poslih. No, razpravo o tem pustimo moškim, saj je to priljubljena tema .razgovorov. Iz delovne enote Aluminij SVET PROIZVAJALCEV DELOVNE ENOTE ALUMINIJ JE IMEL 10. FEBRUARJA SVOJE 6. REDNO ZASEDANJE. NA TEM ZASEDANJU JE OBRAVNAVAL POROČILO VODSTVA DELOVNE ENOTE O POSLOVANJU V LETU 1965. Rože, rože... v mladosti nam govorijo o veselju, ljubezni in nam vlivajo upanje... v starosti pa nam obujajo spomine na davno minule dni Elektrika 1966 = Marsikdo med nami sé vprašuje, kako bo z električno = energijo v tem letu, zato naj v kratkem navedem nekaj — dejstev. =. Vsakemu beseda redukcija, povzroči neko neprijetnost, — ' neko nerazpoloženje. Preteklo leto smo to besedo uporab- =■ 1 j ali predvsem konec oktobra, v novembru in decembru. = Pri tem pa se nismo zavedali, da smo pravzaprav vse leto = bili reduciram za 25 % od potrebne količine električne ener-= gije. Podobno je tudi letos. Elektroenergetska bilanca --4. = letni plan proizvodnje in porabe električne energije za ce-~ lotno državo, ki velja za vse proizvajalce in odjemalce = električne energije — za leto 1966 nam prav tako kot lani = dovoljuje porabiti samo 85 % od potrebne količine. Torej = nas tudi v tem letu že po planu čaka 25% redukcija. Zopet = bo določeno število peči v elektrolizi stalo, zopet ne bodo = izkorišpnne vse naše kapacitete,, aluminij nam pa tako pri-= manjkuje, da ga moramo uvažati. - V poročilu piše, da so proizvedli v elektrolizi A in B 32.400 ton aluminija, medtem ko je .finančni plan za leto 1965 predvideval proizvodnjo 35.400 ton aluminija in je izvršitev finančnega plana proizvodnje aluminija le 91,5-odstotna. Pri obravnavi je svet ugotovil, da je bil vzrok za manjšo proizvodnjo redukcija električne energije, po drugi strani pa tudi nevestno delo posameznih delavcev. Pri pregledu elektro-liznih peči so ugotovili, da so posamezne predozirane in da ni potrebne povezave med preddelavci posameznih grup peči in polnilnic peči z glinico. In kakšne so surovine? — Kvaliteta anodne mase se večkrat spreminja. Posledica tega je neenakomeren hod električne peči. — Vodstvo je članom pojasnilo, da anodno maso izdelujemo iz ameriškega petrol-koksa, smolnega koksa, po različnih receptih, ki dajejo različno zunanjo podobo anodne mase. — Tega ne bo mogoče odpraviti, preden ne bomo imeli enakih osnovnih surovin za proizvodnjo anodne mase. — Tudi glinica ni vedno najboljše kvalitete. Svet je sodil, da bi bilo potrebno urediti vprašanje skladiščenja surovin. Koks je razložen na prostem, kjer prihaja tudi v stik 'z zemljo in kamenjem, kar vsekakor vpliva na kvaliteto anodne mase; v pokritih skladiščih pa bi morali biti shranjeni tudi katodni bloki in ostali material, ki je potreben za remont elektroliznih peči. Svet delovne enote aluminij je sprejel popravek 34. člena V naših svetih proizvajalcev delovnih enot sodeluje danes že precejšnje število članov kolektiva, kot organi samoupravljanja v okviru svoje delovne enote, vendar pa je med'njimi še precej takih, ki jim še vedno ni jasno, kaj je sploh delavna enota in če je leta Sploh samostojen organ samoupravljanja. To trdim predvsem iz lastnih izkušenj oziroma na osnovi dosedanjih analiz iz dela sveta proizvajalcev delovne enote glinice, ki v Svojem dosedanjem delu ni dosegel tistih uspehov, ki smo-jih pričakovali. Ne bom se verjetno prav nič zmotil, če trdim, da je - takih članov dovolj tudi v drugih svetih DE v tovarni, zato bom skušal v nekaj kratkih vrsticah prikazati delovno enoto kot organ samo- Slavica Mesarič pri vsakdanjem delu v pisarni pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, in sicer tako kot je to priporočil delavski svet. © PRITOŽBA VODJE DELOVNE ENOTE NA VZGOJNI UKREP Vodja delovne enote se je pritožil na vzgojni ukrep — zadnji javni opomin, ki ga je izrekla komisija za izrekanje vzgojnih ukrepov Jožetu Trstenjaku, ker je sodil, da je to premila kazen za kršitev delovne dolžnosti, ki jo je storil s tem, da si je v podjetju prilastil ključ 44/48, dve juta vreči, dva ročaja za ročno žago in nekaj metrov odpadne vrvi. -fr Svet proizvajalcev je, kot pritožbeni organ, potrdil izrečeno kazen komisije in s tem upošteval zagovor, ki ga je podal Trstenjak na seji, ki ji je prisostvoval. Ob koncu je svet proizvajalcev odobril nabavo enega računskega stroja OLIVETTI za potrebe organizacijske enote elektroliza, enega pisalnega stroja TOPS S 3 za organizacijsko enoto anodna masa in dveh kosov gasilskih aparatov za organizacijsko enoto livarna. Obravnaval je tudi odpis drobnega orodja, in sicer 6 kosov šalic, ki so se pojavile kot manjek v čajarni, obravnaval pritožbo Hajdinjaka zoper plačilo računa za manjkajočo bundo in spremembo organizacijske sheme. Svet delovne enote je zadolžil vodstvo delovne enote, da pripravi konkretne predloge za rešitev posameznih vprašanj, ki so jih postavili člani sveta na seji. K.-n. njih pogojih gospodarjenja odigrati vidno in odgovorno nalogo. Kategorijo delovna enota uvajamo kot znan pojem tako spričo njenega dosedanjega razvoja, organizacijskih oblik, funkcij v proizvodnji, kakor tudi spričo glavnih samoupravnih pristojnosti. Omeniti je torej trebasamo stališča, ki vplivajo na sam koncept dela in prepričanje, da resničnemu razvoju neposrednega- samoupravljanja ne pomagamo bistveno le s formalno razdelitvijo samoupravnih pristojnosti, iskanjem organizacijskih oblik za neposredno; odločanje in podobnitn, ampalk v prvi vrsti s stimulativnim ekonomskim učinkom delitve, spodbujevanim z materialnimi 'in moralnimi interesi delovnih ljudi. To pomeni, da je odločilnega pomena za razširjanje obsega in učinkovitosti neposrednega odločanja materialna baza samoupravljanja. Povsem razumljivo pa mora biti materialna baza tolikšna, da je na njej temelječa in iz nje izvirajoča delitev po vloženem delu v taki meri stimulativna, da prebuja in poglablja resno zanimanje članov delovnega kolektiva — ne samo za vprašanje delitve, ampak tudi za vprašanje proizvodnje,. skratka za enostavno in razširjeno reprodukcijo. Kot sem že omenil, še danes mnogokrat slišimo vprašanje, kaj je sploh delovna enota? še najbolj preprost in enostaven odgovor bi se glasil nekako takole: delovna enota je naziv za najmanjšo, s proizvodnimi nalogami povezano samoupravno asociacijo v delovni organizaciji. Ta namreč predstavlja os- HUMOR 'NA »KAPIJI« Stražar: — Ti, kolega, danes si zopet zamudil par minut, ura je že šest proč. Kolega: — Oprosti, se bom pa potrudil, da bom ob dneh prvi tu. POMENEK, Maks:~ìy~ Čuj,:'Vinko, je to res, kar se sliši, dä bomo morali i)si iskati tiste skrite rezerve? Vinko: — Res 'je ‘res, saj to je tudi nas vseh dolžnost! Maks: — Ja, samo mene zanima, če bomo morali proizvodnjo1 za ta čas ustaviti, potem bomo tudi manj zaslužili . .. enota? novno organizacijsko enoto, delovno celico, v kateri se opravlja zaokrožen proces, ki se seveda lahko Spremlja, meri in obračunava, in v kateri vsi delovni ljudje, kot povezana celota (skupina) združeno — neposredno odločajo o oblikah organizacije svojega dela, medsebojnih odnosih in delitvi, seveda sorazmerno z ustvarjenim prispevkom v doseženih rezultatih dela. Da bi; lahko oblikovali ekonomske odnose med posameznimi delovnimi enotami in izvedli razmejitev ekonomskih rezultatov, je treba delovnim enotam določiti in razdeliti naloge; določiti mèfila in normative zà merjenje in oceno doseženih rezultatov dela, določiti cene materialu in storitvam itd. Eden izmed glavnih elementov za presojo, koliko je'katera DE prispevala k ustvarjanju skupnega rezultata podjetja, je redno ugotavljanje razmerja'med planiranimi nalogami in njihovo izpolnitvijo. Niti enega niti’ drugega dela pa ni mogoče ocenjevati in primerjati med posameznimi • delovnimi’ enotami, če se ne določi normativ delovne enote in normativ materialnih stroškov za vsako delo, ki ga neka DE opravlja. Sàmo na osnovi primerjave takih normiranih stroškov, tako živega de- . la kot materialnih stroškov za določeno nalogo, je mogoče oceniti oziroma ovrednotiti pravi uspeh DE. Prav zato pa je zelo pomembno, da se" res tudi določijo'čim realnejši normativi, saj sta prav od njih odvisna tako delitev po vloženem delu kot stimulacija neposrednega proizvajalca. (Nadaljevanje na 7. strani) Letošnja elektroenergetska bilanca je za nas še bolj neugodna kot lanska. Le-ta namreč določa tudi količinsko porabo za posamezne mesece. Tako nam je v mesecu januarju dovoljevala porabiti 67 GWh. Uspelo nam je porabiti le 63,8 GWh, ker za večjo porabo nismo imeli na razpolago dovolj obnovljenih elektrolitskih peči. Zaradi pogostega izklapljanja elektrolitskih peči zaradi redukcij, se namreč njihova življenjska doba precej skrajša in tako smo r Naša dovodna regulacijska transformatorja 110/10 kV tudi to leto ne bosta polno obremenjena morali ob lanskoletni jesenski redukciji precejšnje število elektrolitskih peči obnoviti. Čeprav smo se trudili, nam do januarja ni uspelo pripraviti zadostnega števila pečj. Zaradi tega smo januarja že izgubili določen del električne energije, ki jo imamo za vse leto na razpolago. Elektroenergetska bilanca prav tako zahteva, da moramo v kritičnih mesecih (nizka proizvodnja električne energije v celotni državi) zmanjšati mesečno porabo električne energije skoraj na polovico, izklopiti moramo ' eno celotno elektrolizo. To ima za posledico, da bomo potem, ko bomo peči ponovno vklopMi, določeno količino električne energije izgubili za gretje in start peči. Letošnja neugodna elektroenergetska bilanca bo povzročila, da bomo proizvedli 2000 t aluminija manj, kot bi ga lahko proizvedli, če bi dobili enako količino električne energije v pasu, torej čez vse leto enakomerno. Tako obratovanje je za nas edino sprejemljivo, saj nam-izklop peči v kritičnih mesecih poleg določene izgube v proizvodnji povzroča tudi veliko škodo na samih elektrolitskih pečeh, ker se pri enem izklopu življenjska doba peči povprečno zmanjša za Obnova elektrolitske peči pa stane preko 100.000 N dinarjev. Zaradi splošnega pomanjkanja električne energije je elektroenergetska bilanca narejena precej na tesno. Ne predvideva kakšne večje rezerve v proizvodnih kapacitetah. Zaradi tega je verjetnost, da nastopi še druga redukcija, torej je redukcija bilančne količine precejšnja. Sprašujemo se tudi zakaj elektroenergetska bilanca ni predvidela določene količine električne energije iz uvoza, ko pa po drugi strani uvažamo aluminij. Ali bi ne bilo ceneje, če bi uvažali električno energijo? S. K. Kaj je delovna upravljanja, ki mora v današ- J\aš mali Naš tovarniški list »ALUMINIJ« si je v teh nekaj, letih svojega izhajanja pridobil med nagimi člani kolektiva že lepo število privržencev, kar lahko sklepamo iz dejstva, da naši delavci mnogokrat sprašujejo, kdaj bo list izšel, zakaj ga še ni in podobno. Če smo že torej zadovoljni s svojim listom, pa še s tem zdaleč ni rečeno, da je sedaj vse v redu . in da je popoln. Še daleč ne! Pri tem vsekakor mislim na preozek krog dopisnikov prav iz vrst naših neposrednih proizvajalcev, ki bi s svojimi prispevki nedvomno zelo popestrili in obogatili naš list. Čeprav smo že nekajkrat pisali' o tem problemu in apelirali na člane kolektiva, da pišejo v svoje, glasilo, nam žal do danes to še ni povsem uspelo, saj se je krog dopisnikov od prve pa do današnje številke le kaj malo /povečal. V želji, da bi izvedel nekaj mnenj, zakaj je temu tako, sem poprosil Janeza Koreza, stikalničarja v kontrolni dvorani razklepa, da mi v svojih preprostih besedah pove oziroma odgovori na nekaj mojih vprašanj, čemur .se je Janez zelo rad odzval. Sicer pa naj kar on gdvori: KAKO STE ZADOVOLJNI Z NAŠIM TOVARNIŠKIM GLASILOM IN KAJ VAM JE V LISTU NAJBOLJ VŠEČ? Z našim listom »ALUMINIJ« sem, kot tudi mnogi drugi, zelo, zadovoljen ter vedno komaj čakam, da izide, saj se preko njega seznanim z raznimi dogodki tudi zunaj našega obrata. Najbolj me seveda privlači tista stran, na kateri so objavljeni sklepi iz zasedanj delavskega sveta, saj prav iz teh največ izvem, kaj se sploh dogaja v kolektivu. če se. že moram opredeliti, kaj mi je bilo doslej najbolj všeč, potem so to bili sestavki o potovanju naših tovarišev ,v Francijo, d potovanju AMD po Švici in Italiji ter seveda prispevek o spominih na koncentracijska tab or L šča in iz časov okupacije. ZANIMA ME, KAJ VI MENITE O VSEBINI OBJAVLJENIH PRISPEVKOV? Če sem povsem " odkrit^ moram povedati, da šo mnogi predolgi in ne preveč zanimivi, ker so premalo konkretni. Želim si namreč več krajših sestav-, kov, ki bi naj govorili o konkretnih problemih v naših proizvodnih obratih in ostalih službah podjetja, saj po mojem mnenju manjka prav največ, tega. ZAKAJ SE TOREJ TUDI VI NE ODLOČITE IN NAPIŠETE KAK SESTAVEK? Za kaj takega se ne morem odločiti, ker mi to nikakor ne gre. Vse, kar še lahko nekako povem, nikakor ne morem spraviti na papir. Če bi -namreč moral izbirati med peresom in lopato, bi se vsekakor rajši odločil za,-slednjo, ker mi ta gre vsekakor bolj od -rok kot pero. Sicer pa vidim, da ne pišejo niti tisti, ki poznajo razno problematiko bolje kot jaz in Janez Korez bi lahko mnogo prispevali,, da bi bil naš list še pestrejši, ALI IMATE MORDA ŠE KAKŠNE POSEBNE ŽELJE ALI PREDLOGE GLEDE NAŠEGA ČASOPISA? Nič več kot to, da bi nam naš tovarniški list tudi v prihodnje tako dobro nadomeščal naše izvoljene predstavnike v organih samoupravljanja, predvsem še v naši delovni enoti. Z izjemo par tovarišev namreč kaj malo izvemo, kaj se sploh dogaja v našem kolektivu, medtem ko iz »ALUMINIJA« le vsak mesec izvem nekaj. KAJ TOREJ VI MISLITE O NAŠIH SAMOUPRAVNIH ORGANIH? 1 Kar se tiče , delavskega' samoupravljanja nasploh, je, res doseglo že zelo do--bre . rezultate, menim pa, da bi morali vsi tisti, ki smo jih izvolili, malo več sodelovati z -nami in ‘prenašati -naša/ mnenja in -predloge na seje DS ali SPDE glinice. Premalo je namreč,-če nekaj izveš, potem ko je vse mimo, kar po mojem ni prav. Ko bomo spet volili predstavnike v DS in SPDE, bomo morali bolj gledati, koga naj izvolimo. VI OBISKUJETE TEČAJ ZA KV GLINIČARJA, ZATO ME ZANIMA KAJ MISLITE * O IZOBRAŽEVANJU V NAŠEM KOLEKTIVU IN KAKO BO ŠLO? Odločil sem se, da si pridobim strokovno izobrazbo oziroma kvalifikacijo, vendar pa to ne bo Jako lahko, ker od nas mnogo zahtevajo. Mnogo jih je -že pustilo tečaj, vendar pa sodim, da to -ni prav, kajti če hočeš nekaj vedeti in kaj postati, potem se moraš učiti in nekaj -tudi žrtvovati. Želim si, da bi dosegel ta svoj cilj in se bom tudi trudil, kako pa bo, pa -še ne vem. Mislim si namreč, da tudi če ne bom dosegel 'svojega cilja, mi ne bo nikoli škodovalo, kar sem se naučil, -kajti tega kar veš, ti ne -more -nihče vzeti. S tem še seveda ne mislim -na kapitulacijo že vnaprej, vendar še enkrat -pravim, da j è -težko. Vsekakor -pa je zelo pozitivno in prav -to, da posvečamo toliko skrbi za strokovno izobrazbo nas vseh, ker bomo le tako kos našim -težkim nalogam v proizvodnji.-, Tovarišu Janezu Korezu, ki ga poznamo kot dolgoletnega in marljivega člana našega delovnega kolektiva, hvala za njegove odgovore ter obilo uspeha pri opravljanju izpitov za -kvalifikacijo. F. M. Gasilski aparat na prašek Gasilski aparat na kemično penò Gasilski aparat C02 ročni Ročni gasilski aparati Ročni gasilski aparati so naprave,- namenjene za s gašenje manjših, začetnih požarov. Napravljeni šo tako, da jih -lahko takoj uporabimo brez priprave ali polnitve. Nameščeni so na lahko dostopnih mestih, kjer predvidevamo m'ožnost nastanka požara. Iz ročnih gasilskih aparatov dobimo lahko naslednja gasilska sredstva: vodo, kemično in zračno peno, tetra-kl-orogljik, ogljikov dvokis- ki gasilni prašek. Za uporabo teh sredstev pa -poznamo naslednje vrste, ročnih gasilskih aparatov: ' aparat za vodo, aparat za kem. peno, vedrovko, aparat za ogljikov dvoki-s in aparat za' gasilni, prašek, igisa _ .. Gasilski aparat — brentača — vedrovka Vedrovka-brentača je aparat za gašenje z vodo in zračno peno in manjših požarov — običajnih gorljivih snovi, npr., les, papir, tekstil, Odpadki in podobno. Pri -delu z zračnb. peno lahko gasimo tu-di lahko vnetljive tekočine (bencin, petrolej, -olja, eter) in razne masti. Nikakor pa je ne smemo uporabiti za gašenje električnih naprav, ki so pod napetostjo. • Uporabimo jp tako.: prenesemo jo na kraj požara in tu z èno: roko črpamo, z drugo pa usmerimo ustnilk proti leglu požara. To delo pa lahko opravljata dve osebi. Če pa hočemo gasiti s peno, je potrebno dodati peni-lno sredstvo, dobro premešati in pa navaden ročnik pritrditi -ročnik za zračno -peno.. . CO. aparat, prevozni in ročni, za gašenje, z ogljikovim dvoki-som. Ta aparat je namenjen predvsem za gašenje električnih naprav, ki so pod napetostjo, in lahko vnetljivih tekočin. Zelo uspešno pa gasi tudi druge vrste požarov. Pri gašenju »ne pu- šča: sledov. Nekoliko slabši,, je, učinek -gašenja pri vetrovnem vremenu, na prepihu in na višje. ležečih predmetih. Ogljikov divokis kot plin gasi tako, da izpodrine zrak iz Okolice gorečega predmeta, ' tér predmet tudi ohladi'(—79°). Gasilski aparat COz prevozni Aparat uporabimo pri gašenju -takole: najprej ga pripeljemo oziroma prinesemo do požari šča in -postavimo na/ tla v oddaljenosti 2—3 metra od go-rišča; z eno -roko odpremo ventil, z drugo pa -uperimo ročnik proti gorečemu predmetu. Ko požar pogasimo, moramo ventil zapreti in -s -tehtanjem ugotoviti preostalo količino 'ogljikovega dvokisa. Po potrebi (večina primerov) ' aparat pošljemo takoj na polnjenje. Aparat na prašek. Ta aparat je uporaben zà gašenje -raznih požarov. Največ ga uporabljamo za gašenje lahko vnetljivih tekočin ih elek-tr. , naprav pod napetostjo. Dobro je uporaben pri gašenju raznih barv in lakov, Učinek gašenja je nekoliko slabši pri vetrovnem vremenu ali pa na. prepihu, ter pri gašenju .. višje ležečih predmetov. Prednost aparata je, da ne pušča sledov. Za gašenje preciznih instrumentov in naprav z občutljivimi ležaji, ni najbolj primeren. Aparat .uporabimo tako;- najprej, ga prinesemo na kraj po; žara in)ga postavimo na tla Nato z eno roko odpremo ventil na jeklpnki, z drugo pa primemo ih odpremo ro&oik. Ventil na jeklenki maj bo odprt le toliko čaša, dokler gàSénje traja, nato »pa. ga je potrebno -dobro zapreti, če še' potem/-ko smo odprli- ventil, na jeklen-ki in na ./jpčniiku irie pokaže—»wAnk» treba paziti, ker je lahko gumi-jastlrcev’lzàma^dM; lahko- pa tud-i r-pčnik. V -tem primeru moramo ventil »na jeklenki zapreti, ce-v in ročnik'pa dobro pretresti. To pa seveda odpade, če je aparat pravilno napolnjen in redno pregledan. Aparat na kemično peno je namenjen predvsem za gašenje manjših začetnih požarbv. Z njim gasimo, lahko -vnetljive tekočine in /snovi. Primeren je za gašenje lesenih sten in- stropa, ker se pena lepi. Ne smemo pa ga uporabljati za gašenje električnih naprav, ki so pod napetostjo in snovi, ki na vodo reagirajo kemično in proizvajajo pri tem gorljive pline (karbid). Prednost tega. aparata je v tem, da nam manjše količine vode z dodatki kemikalij dajo večje -količine kemične -pene. Uporaba: aparat prenesemo na kraj -požara., Tu odvijemo-ventil -do kraja navzgor in aparat z ročajem obrnemo s PQ-, krovom proti tlom. Aparat dobro pretresemo m Uperimo curek -pene proti gorečemu predmetu. če aparat ne deluje, ga , odložimo in -se odstranimo. , Z letne konference ZK v naši tovarni $FOHTNI KOTIČEK ŠPORTNI KOTIČEK — ŠPORTNI KOTIČEK — 'ŠPORTNI KOTUČE Ob robu hokejske Ljubljane - odmev med mladino Le še nekaj dni nas loči od največjega, lahko bi rekel senzacionalnega in težko pričakovanega športnega dogodka v naši domovini, od-svetovnega prvenstva v hokeju na ledu. Zanimanje za to prvenstvo, ki se bo pričelo v nedeljo, 6. marca 1966, v Ljubljani, Zagrebu in na Jesenicah in bo trajalo 14 dni, je res veliko, morda tako'veliko, da je vsaj v naši ožji domovini zasenčijo z velikimi načrti pričakovano svetovno prvenstvo v nogometu, ki bo letos v Angliji. Vsem je namreč znano, da se tega prvenstva naši žogobrcarji ne bodo udeležili po »nesrečno« izgubljenih kvalifikacijskih tekmah v lanskem letu. Marsikak vnet pristaš nogometa se je namreč navijaško rehabilitiral in postai simpatizer drznih mladih fantov iz ledenih aren, ki se s palicami v rokah poganjajo za črno gumijasto ploščico. Tudi ti mladi fantje nosijo modre majice z jugoslovanskim grbom na prsih. Ekipe oziroma’ reprezentance številnih držav so razdeljene v tri skupine: v A skupino, ki bo tekmovala v Ljubljani, v B skupino, v kateri nastopa tudi reprezentanca Jugoslavije, v Zagrebu in . v C skupino na Jesenicah. V À skupini, ki je kakovostno najmočnejša, bomo vi- deli (nekateri n'a tribunah.ledenega stadiona v športni hali v Tivoliju, drugi na TV zaslonih doma) ;— »na delu« mojstre amaterje iz Kanade — domovi-, ne hokeja, iz Sovjetske zveze, češkoslovaške, švedske, ZDA in iz drugih držav. Vsekakor bodo boji v tej skupini, hajzanimivej-ši, poleg nastopa naših fantov v Zagrebu, saj bomo verjetno zopet priča za naslov svetovnega prvaka med veliko četveri-, co: Kanado, Sovjetsko zvezo, Češkoslovaško ' in švedsko. Vrsto, let so namreč Kanadčani suvereno gbspodarili po vseh ledenih ploskvah sveta in osvajali naslov za naslovom, dokler jim niso stopili na prste Rusi, ki bodo tudi letos branili naslov svetovnega prvaka. Kanadčani pravijo, da se tokrat ne bodo dali, enako trdijo tudi Če- DS je potrdil inventuro (Nadaljevanje z 2. strani) Delavski svet je potrdil delitev celotnega dohodka po zaključnem računu in sodil, da je ustvarjeni dohodek nastal po zaslugi kolektiva, sočasno pa je potrdil tudi stroške . reklame, reprezentance, in uporabe osebnih avtomobilov ter sklenil, da , naj sredstva, neobveznega dela rezervnega sklada iztočijo na ndšenen racu.n. Potrdil je tudi ■Jbusjovno poročilo. Ob koncu je delavski svet ugotovil, da je kolektiv pravilno upravljal z zaupano mu družbeno lastnino,- @ SPREJET PLAN PORABE SREDSTEV ZA STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE Na predlog 'komisije za kadrovanje in štipendiranje in upravnega odbora je delavski svet sprejel plan porabe finančnih sredstev za strokovno izobraževanje -v letu 1966. — S planom je predvideno, da bomo v te hamene uporabili 314.120 N dinarjev. • NOVI PRAVILNIK O ORGANIZACIJI IN DELU POČITNIŠKEGA DOMA Pravila počitniškega doma in pravilnik o koriščenju uslug počitniškega doma je bilo potrebno uskladiti z novimi zakonitimi predpisi in statutom podjetja. Upravni odbor počitniškega doma je pripravil osnutek pravilnika o organizaciji in delu počitniškega doma, ki je bil predpisan čas v razpravi v kolektivu. — Ker člani kolektiva niso dali pripomb na osnutek, ga je delavski svet sprejel v predloženi obliki. • IZKLJUČITEV DELAVCEV IZ PODJETJA Menda ne bo več seje delavskega sveta, ki ne bi imela točke dnevnega reda — izključitve. — Samovoljno so zapustili podjetje Franc Tement iz DE glinice, Feliks Hauzer in Martin Jaušovec iz DE vzdrževalnih obratov ter Branislav Filipovič iz DE promet. Komisiji za izrekanje vzgojnih ukrepov DE promet in DE osrednjih služb šta predlagali delavskemu svetu izključitev Ivana Rodvajna, Antona Pulka in Franca Veršiča, ki so hoteli organizirano odtujiti.; material Podjetja. Delavski svet je vse te tovariše izključil. ® PREDLOG ZA PRIČETEK UPRAVNEGA SPORA V’ Zvezni* sekretar za industrijo .. in trgovino'je. izdal odredbo o ràzvèljavitvi odredb o omejitvah dobave električne energije, zato ni bilo mogoče vložiti predloga pri zveznem ustavnem sodišču za razveljavitev r teh odredb. Po temeljitem pregledu zakona o omejitvah dobave električne energije smo ugotovili, da so posamezne njegove določbe ,v_. nasprotju jz../ustavo, zato je delavski svet sklenil vložiti predlog za začetek postopka za presojo'ustavnosti; tèga zakona pri ustavnem sodišču Jugoslavije.. . , 9 ODOBRITEV NABAVE OSNOVNIH SREDSTEV Za delovno enoto Aluminij je DS odobril nabavo iračunskega stroja »Olivetti«, ki stane 14.500 novih dinarjev, nadalje je odobril nabavo' 30 kosov cerad za pokrivanje elektrodne smole v vrednosti 40.000 N dinarjev in odobril dodatna sredstva za povečanje hale I in II v znesku ca. 244.000 N dinarjev. Odobril je prodajo odpisanega zračnega' kladiva , »Umuco«. • IZSTOP IZ ČLANSTVA POSLOVNEGA ZDRUŽENJA »RUDE-METALI« Podjetje ni več zainteresirano za članstvo v poslovnem združenju metalurške in kemične industrije , ter rudnikov kovin »Rude-metali«, iki je v Ljubljani, zato je DS sklenil, da izstopimo iz tega združenja, • PRISTOP K INVESTICIJSKI BANKI SRS Sklenjeno je bilo, ' da pristopimo k investicijski banki SRS, in sicer z- dvema- ustanoviteljskima deležema, ki Znašata 1,000.000 N dinarjev. Sredstva žiro računa našega podjetja pri službi družbenega knjigovodstva Ptuj naj se vložijo kot sredstva depozita na vpogled za račun kreditne banke v Ptuju. • PROSLAVA 8. MARCA Delavski svet je ,sklenil, da je' treba tudi v letošnjem letu organizirati proslavo' dneva žena — 8. marca. Pri tem je pooblastil upravni odbor, da naj odloči o sredstvih, ki bodo potrebna za to proslavo, program proslave pa naj pripravi tovarniški odbor sindikata. K. n. škoslovaki, kako pa ' bo, bomo videli ob koncu prvenstva. Jugoslovani, ki nastopajo v B skupini v Zagrebu, imajo nevarne nasprotnike predvsem v Poljakih in Avstrijcih, vendar ni izključeno, da se ne bi uvrstili v sam vrh prvenstvene razpredelnice. Našim fantom želimo seveda vso srečo, da bi se borili čimbolj srčno in razveselili milijone privržencev te lepe atraktivne športne panoge. Medtem, ko bodo ■ v času prvenstva naše misli in pogledi v Ljubljani, Zagrebu in 'na Jesenicah/ so mladinci naše občine, podobno kot milijoni-mladincev povsod po svetu, pričeli s svojevrstno propagando, ki ni samo to, ampak je tudi športna dejavnost organizacije ZM. Lepo je ' videti skupino mladih fantov/, ki jemljejo zgled po svojih starejših vzornikih, se prav tako vztrajno in s srcem poganjajo za gumijasto ploščico. Vse je skoraj tako kot na pravi tekmi, pravim skoraj, kajti fantje igrajo v svoji opremi in pred maloštevilnimi gledalci. Kot pristaš tega športa sem jih dolgo opazoval, kako se vsi prepoteni 'in nasmejani veselijo uspelih potez med igro — skoraj bi rekel, da ne poznajo utrujenosti. Približal sem se jim, jih nagovoril ter povprašal o tem in onem. Pa so mi rekli: »Veste, mladina je že taka, nekateri zahajajo v lokale, navdušeno poslušajo kričanje in neusmiljeno -razbijanje dolgolasih fantov po svojih električnih ,plunkah' drugi se ukvarjamo s športom, tretji s čim drugim in-tako naprej.« Med drugim sem tudi slišal, da je v Ptuju in okolici veliko zanimanja za hokej kot razvedrilo, da pa je zima posebej letos pošteno muhasta. Očitno imajo fantje prav. ■ Nevarnost pred vrati — morda bo puck tokrat le obtičal v mreži Povedali so mi tudi, da bodo z vsem srcem navijali za fante v modrih majicah na nastopih v Zagrebu. Na vprašanje, kdo bo svetovni prvak pa so nekaj časa previdno molčali in končno sem lahko slišal, da se bodo za ta naslov potegovali Rusi, Kanadčani in Čehoslovaki. Te vrstice so namenjene pred- vsem mladim, ki sta jim šport in telesna kultura pravzaprav blizu, z željo, da bi tudi sami pripeli na čevlje drsalke in se veselo nasmejani pognali za črno gumijasto ploščico, tki bo čez nekaj dni središče naših pogovorov in misli o športu, seveda ob boljših pogojih, kot nam jih nudi letošnja zima. Kaj je delovna enota ? (Nadaljevanje s 5. strani) Iz teh - nekaj vrstic je torej razvidno, da mèsto in vloga delovne enote v gospodarski organizaciji torej 'bistveno opredeljuje vpliv delovnih kolektivov DE' na oblikovanje normativo v delovne sile in materiala tqr na'formiranje meril za ugo-. tavljanje in delitev ekonomskih rezultatov njihovega dela. Vsem skupaj pa nam mora biti jasno to, da sta pojem »normativ« in »merila« za ugotavljanje rezultatov gospodarjenja in delitve neločljivo povezana z material- no' bazo res neposrednega upravljanja v DE. Vse to, ikar sem na kratko navedel, sem navedel zato, da si tudi pri nas, v našem kolektivu, postavimo vprašanje, če smo že res vse uredili, da bi naše DE dejansko praktično zaživele in kot take odigrale svojo vlogo. Vsekakor je zainteresiranost naših delovnih ljudi vedno, in povsod prisotna, saj reagirajo na vseh področjih gospodarjenja in upravljam a vse p,a je treba le pravilno razumeti in jim bolj zaupati. M. F. Naše družbene prehrane si ne moremo zamisliti brez pomoči žena. Na sliki: razdeljevanje toplega obroka PREKLIC Podpisani Zvonko Kelc, delavec v to-, varni glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo, preklicujem in obžalujem žaljivke, ki sem/ jih izrekel dne 9. januarja 1966 v TGA Kidričevo o Janezu Jerencu, delavcu TGA Kidričevo ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega pregona zopèr mene. Zvonko Kelc FOTO »Zima« tehnični podatki: januar, 12. ura, rahlo sneži, aparat flexaret, film isopan F, osvetlitev Vi» sek, zaslonka 5,6, negativ razvijalec ORWO A-49 10 minut. V eni izmed lanskih številk našega lista »Aluminij« sem prikazal rezultat dela organizacijske enote železniški promet transport, prvega polletja lanskega leta, sedaj pa seznanjam naš kolektiv o delu naše celotne DE drugega polletja oziroma celega leta 1965. Organizacijska enota železniški promet transport za drugo polletje. V tovarno smo pripeljali, razložili ali naložili: za raskladanje boksita . . apnenca . . apna . . . kale. sode . premoga . . katranske smole petrol koksa . . razne surovine in material .............. za nakladanje glinice ...... kaldndranega boksita aluminij, alù. ;ostr., alu. žlindra'itd. . . vagonov 9.169 132 47 200 4.674 229 307 167 279 250 120 DP Ppnmc it“ m UL „rlUlile |JI Vagonov razložil je raznega dru- gega prisp. mater, razlož. nalož. odpad. 320 materiala . . , . . 576 . skupaj . . 3.042 Ure dela demaga, ki niso v zvezd z razkladanjem danjem vagonov: •in nakla- ur za glinico .... . . 472 za aluminij .... . . 122 za energetiko . . . . . 84 za prod. skladišče . . . 32 za stroj, delavnico . 36 za elektro vzdržev. . . . 28 za promet . . . . . . 294 redno vzdrž. demaga . . 280 skupaj . . 1.348 rekapitulacija . . 3.126 1.348 Skupaj . . 15.574 Interni promet: odv. pepela in drug. odp. mater, ter dost; praznih............ tehtanje boksita . . dispozicija . . . . . za idriigo pol. skupaj . v prvem polletju . . v letu 1965 skupaj . . Žel. promet je opravil v lanskem letu 79.724 delovnih ur. Z demagom (tirnim dvigalom) je, v . lanskem letu bilo opravljenih 3.126 delovnih ur. Vagonov 1.664 250 232 vagonov 6.395 494 4.108 26.571 16.629 43.200 Razložil je boksita razložil je koksa . naložil je koksa . 1.778 Pii razkladanju ali nakladanju z demagom za 3.042 vagonov je bilo porabljenih 1.778 delovnih ur. Tu pa niso odštete ure, porabljene pri prestavi de-maga iz enega mesta na drugo, kjer porabimo tudi precej časa, ker ga lahko prevažamo samo s hitrostjo 5 km na uro. V kurilnici jè bilo redno dvomesečno pranje parnih kotlov ter vsa tekoča popravila na lokomotivah. Popravili smo 154 vagonov (kip er jev) za premog in vse vagone redno mazali ter tudi redno vzdrževali 29 vagonov za interni promet. Tu bi bilo treba omeniti, da je vsa ta dela opravljalo kurilniško osebje mimo svojega rednega dela. Transport je opravil lansko leto 130.769 delovnih ur. Ena tretjina teh delovnih ur pa ni bila porabljena pri razkladanju in nakladanju vagonov, temveč za razna druga dela, kakor nakladanje glinice pri skladiščenju, nakladanje vanaddjeve soli, Križanka VODORAVNO: 1. moško ime, 6. ime našega voditelja, 11. gorska ujeda, 13. zaničljivo ime za žensko, 14. naša strupena kača, 15. najlepša ženska dežele, 17. dva, 18. kem. znak ža lahko kovino, 19. zbirka mladinske knjige, 21. avtomobilska oznaka Reke, 22. neraven svet, 23.; nekdanji črnogorski kralj, 24. eden od vrelcev v Slatini Radenci, 26. enota tovarne v Majšperku, ki. je lansko leto razpadla, 29. površinska mera, 30. ogrinjalo, 31. kazalni zaimek, 32. kretnja, 34. uničevalka železa, 35. katran,. 36. avar, 38. kratica svetovne organizacije, 39. posajeno drevje, 40. upodabljajoči umetnik. NAVPIČNO: 1. premožen, 2. stara mera za zemljo, 3. ocena, 4. 10. in 13. Črka abečede,. 5. soglasnik, 6. soglasnik, 7. predlog, 8. avtobusno prevozniško podjetje Ljubljana, 9. vrsta naših” cigaret, 10. glavno mesto evropske države,. 12. alkoholna pijača, 15. gojitelj melon, 16. srbski izraz za -sivega moškega, 19. udarec, 20. žensko ime, 22. merska enota električne , energije; 25. del vlaka, 27. srbsko moško ime, 28. nasilje, 31. sorodnica, 33. srd, 35. kratica enega ptujskega podjetja, 37. egipčanski bog sonca; 38. nikalnica. . (vec). PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE 1. elektrolizer, 2. kotel, pa, aso, 3. smetana, hvat, 4. t,; rok, tc, o, i, 5. ir, n, siderit, 6. raf, pujs, azi, 7. platina, p, 8. ioni, e, kršeč, 9. r, arak, ro, ri, 10. aft, i, moment, 11. trik, catena, 12. iskre, gate. (ker) ponovno (nakladanje in prevoz kale. sode itd. Organizacijska enota cestni promet — mehanična delavnica v celem letu 1965: z oseb. avtom. je. bilo prevoženih . . . . s tovornimi avtomobili prevoženih .... in materiala 8.562 ton. skupaj . . Opravljene delovne ure drugih cèstnih prevoznih sredstev: ur • 5.670 5.913 4.114 30.614 2,208 48.519 km fili 96.282 k f : 4 f 1 39.872 '-f *--T. 18 « 136.154 viličarji . . . ... buldožerji . . . . . avto za anodno maso traktorji dizel vozički .... skupaj ■ . Mehanična delavnica je vzdrževala in popravljala vsa ta ce-stea vozila, moramo pa vedeti, da je iztrošenost nekaterih teh vozil velika, zaradi česar so večkrat v popravilu. \ Za popravila in vzdrževanje teh vozil je bilo porabljenih 20.997 delovnih ur. To bi torej bil bežen pregled dela DE promet in mislim, da nam te prikazane- številke pokažejo dovolj jasno sliko našega udejstvovanja in -vlaganja truda za doseženi iispeh našega produkta -glinice in aluminija v preteklem letu in smo pripravljeni -tudi. za naprej vlagati vse svoje moči. (vec) Tudi letos so kurenti razveselili Ptujčane in mnoge druge Strokovna knjižnica V mesecu oktobru, novembru, decembru 1965 in januarju 1966 so prispeli v strokovno knjižnico naslednji strokovni časopisi in knjige: Strokovni časopisi: Tehnika — Beograd, št. 10, 11, 12 — 1965 in 1, 2 — 1966. Kemija u industriji — Zagreb, št. 9, 10, 12 — 1965 Hemijska industrija — Beograd, št. 11, i2. Elektrotechnische Zeitschrift A — Berlin št. 19, 20; 21, 22, 23, 24, 25, 26 — > 1965 in 1, 2 — 1966. Elektrotechnische Zeitschrift B — Berlin št. 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27 — 1965 in 1, 2 — 1966. Elektronik — München, št. 9, 10, 11, 12 — 1965 in 1, 2 — 1966. Funkschau — München, št. 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24 — 1965 in 1, 2 — 1966. Elektro- und Maschinenbau — Wien, št. 9, 10, 11, 12 — 1965 in 1, 2 — 1966. : Metall — Berlin, št. 8, 9, 10, 11, 12 — 1965 in 1, 2;g 1966. ' Aluminium — Düsseldorf, št. 7, 9, 10, 11, 12-^r 1965 in 1 g| 1966. Cvetnie metali — Moskva, št. 9, 10, 11, 12 — 1965. Angewandte Chemie — Weinheim, št. 17/18, 19, 20, 21, 22, 23, 24 — 1965 in 1, 2 — 1966. Chemie Ing. Technik — Weinheim, št. 9, 10, 11, 12 — 1965 in 1 — 1966. Strokovne knjige: 1308 — Strojna Maribor — Motorna go- nila, 1309 — Strojna Maribor — Proizvodni program polževih gonil, 1311 — Dr. J. Jehlika — Getriebe und Kupplungen, 1312 — Herman Haeder — Konstruiren und rechnen I, 1313 Herman Haeder — Konstruiren und rechnen II, 1315 — DIN-Werkstoffnormen -P' Nichteisen Metalle, 1318>— Joza Serdar — Prenosila i dizala, 1319 — ,M. Radonič — ' Grejanje i ve- trenje, 1320 ||| Maks šnuderl —■ Politični si- stem Jugoslavije, 1321 — Hugo Bahr — Regeln und Steuern durch magnetische Verstärker, 1322 — Voitschach-Wenzel|||||fy Lineare * Planungsrechnung in der Praxis, 1323 Hf Röhren Taschentabelle, 1324 — L. Ratheiser — Röhren und Transistoren Handbuch, j 1326 gli H. C. Joksch ||| Lineares Pro- grammieren, 1327 — S. Vajda — Theorie der Spiele und lineare Programmierung, 1328 — Dr. A. Adam P-\ Anwendungen der Matrizenrechnungen auf wirtschaftliche und statische Probleme, 1329 — S. Vajda — Lineare Program- mierung — Beispiele, 1330 -r Ginsberg — Die Tonerde I, 1331 — Dr. W. Kromphardt §g| Lineare Entscheidungsmodelle, 1332 — Giloi-Lauber — Analogrechnen, 1333 — 1335 — Ružena • Škerlj — Angle- ško-slovenski slovar, 1336 — 1338 — Dr. J. Pretnar — Rusko-slovenski slovar, 1339 — Ing. Struna^- Splošni tehniški slovar I, 1340 — Ing. Struna^- Splošni tehniški slovar II, 1341 — Stanko Bunc — Slovar tujk, 1342 — Viktor Savnik — Tehniško risa- nje, 1343 — J. Majcen — Logaritamske ta- blice, 1344 — Metalbiro Zagreb — Atlas lje- vačkih pogrešaka, 1345 _ 1347 -- Bojan Kraut — Strojni- ški priročnik, 1351 — Franjo Jagodič — Elektromotor- ski pogoni II, 1352 — Ing. Jovanovič —- Elektrotehni- ka III, 1353 _ X. Šurina — Transistorska teh- nika, 1354 — Ing. Petrovič — Električno osvetljehje, 1355 -r- M. Krstič — Gromobranske in- stalacije, 1356 — Franc Vreček — Električna oprema motornih vozil, 1357 — Dr. J. Lončar -r- Električna mer- jenja, 1358 — D. Kajser — g Elektrotehnika osnov, 1359 — Ing. Behrens — Aluminijski nadzemni. vodovi, 1360 — Z. Vistrička — Sheme spajanja u elektrotehnici, 1361 -i- Ing. D. Petrovič — Džepni in- štalaterski priručnik, 1362 — Ing. D. Petrovič — Električne instalacije, 1363 — Roman Poniž r- Osnove elektro- tehnike J., del, 1364 — Roman Poniž — Osnove elektro- tehnike II. del, 1367 — Dr. Stojan Pretnar — Oris pri- merjalnega trgovinskega prava, 1368 — Dr. Vilko Androjna — Splošni upravni postopek, 1375 — Ing. B. Lolič — Visoko fre- . kventrio zagrć javan je, 1376 Mn. Antunov — Tehnologija elek- trosvarivanja, 1377 — Ing. M. Novakovič Fizički osnovi elektrotehnike, 1378 — Ing. K. Popovič — Proizvodnja i prenos električne energije, 1379 — B. Mitrakovič — Komutatorni motori, 1380 — Ing. A. Dolenc — Transforma- torji I, 1381 — J. Mihajlov — Termoelektrane, •1382 D. Matanovič -— Zaštitne mere u električnim uređajima, 1383 —• Ing. D. Petrovič — Električni merni instrumenti, . 1384 — Ing. D. Petrovič — Uput u proračun transformatora, 1385 — V. Jovanovič — Vežbe u labo- ratoriji za de. merjenja, 1386 — Ing. L. Milankovič — Tehnika visokog napona, 1387 — V. Petrovič Električne ma- šine, 1388 7^; B. Mitrakovič — Transformatori, 1389 ^ Ing. Petrovič — Ogledanje elek- tričnih mašina, 1390 — D. Tomič — Farmakoterapija, 1391 -r J. S. Lambič — Ekstrasistolne aritmije, Zaposlena zeha m njena zunanjost -f Zaradi prezaposlenosti marsikatera žena, pozabi na svojo zunanjost. To je velika. napaka,, ki. vam jojbp marsikdo za-.JJieril. Ce* je. vaša. boste imeli tudi vsTuzdi darne govorim o vašem osebném zado- VCHJSWÜ. Mnoge žene delajo napako, kadar mislijo, da‘So za doma ali za službo do- g bri.-tudi stari in ppšvedrani čevlji. Zelo, važno bi bilo, če bi' si ,za 'službo, posebno kadar jo opravljate stoje, nabavile posebne čevlje z vložkom. To morajo biti čevlji, ki so ‘čimbolj zaprti in s srednjo visoko peto. Razen čevljev naj. bodo tudi drugi, predmeti vaše garderobe vedno v redu. Ne samo pri delu, temveč tudi doma morà biti žena vedno negovana, če vam je prišel madež na obléko, ga takoj očistite, ne čakajte, da bP še več madežev, da bi potem lahko odnesli obleko v čistilnico. Nekaj madežev. tudi lahko. same očistite, saj je zato dovolj učinkovitih sredstev na razpolago. Posvetite"posebno skrb negi las, Urejeni lasje, naj- bodo dolgi ali. kratki, bodo veliko prispevali. k negovanemu videzu. Prav tako je važno, da posvetite pozornost tudi vašim rokam. Ni nujno, da sp nohti lakirani, vendar mo-rajo' biti vedno čisti. PREMOGOV PEPEL lahko koristno uporabimo na vrtu. Seveda ne za gnojenje, ker ne vsebuje potrebnih hranilnih snovi, temveč z njim spomladi na debelo posujemo vrtne stezice: Ce dodamo temu pepelu še malo peska, bomo imeli prav trdne in suhe poti in tudi plevel na takih stezicah ne bo rastel. Telo je temelj intelektualne sposobnosti in orožje duha, zato mora biti telo čvrsto in zdravo. Rousseau Mnogo ljudi je dovolj hrabrih, da si drznejo povedati svoje prepričanje, toda màio jih je, ki se ga upajo zagovarr jati.