456. štev.
V Ljubljani, četrtek dne 8. aprila ms.
Leto ll.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah ln praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znala: v Ljubljani y upravništvu mesečno K 1"20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20‘—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. —j Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina s-	pošilja	upravništvu.	:::
:::	Telefon	številka 118.	,.v
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:k	Uredništvo in upravništvo:	«(
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana *n zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem '/"lasanju io-::: pust. — Za odgovor je priložiti ?ir mV'>.
*:	Telefon številka 18.
Drinopoljski ranjenci v Beigradu
PISMO IZ BELGRADA.
Prihod prvega vlaka srbskih ranjencev v Belgrad. — Velikanska množica ljudstva na postaji. — Navdušen »prejem. — Ranjencem se razdeljujejo darovi. — Iznašanje ranjencev Iz železniških vozov. — Trije mrtvi. — Razpoloženje ranjencev. — Oprema sanitetnih železniških vozov. — Nekaj epizod na postaji. — Pripovedovanje ranjencev o bitki. — Splošen vtisk.
B e 1 g r a d, 17. (30.) marca.
Včerajšnji listi so zabeležili le na kratko vest. da prispe * zvečer prvi vlak prvih srbskih ranjencev Izpod Drinopolja v Belgrad. Toda za točen čas ni vedel nikdo, niti na postaji ne, kjer so pričakovali vlak okrog četrte ure popoldne. Vse se Je zanimalo za prihod ranjencev-ju-nakov.
Vsled tega so se začeli že okrog pete ure zbirati ljudje pri izhodih na postaji, ker vstop na peron ni dovoljen.
Kmalu po šesti uri so prispeli sanitetni vojaki z bolniškimi strežajl in z nosilnicami na postajo. Pomešal sem se med nje in hajdi na peron. Tu pa me ustavi policijski stražnik, češ, da ni dovoljen vstop. Ko sem se mu legitimiral, spustil me je brez ugovora. V kolodvorski restavraciji na peronu je že sedelo nekaj gospodo^; in polagoma so začele prihajati tudi dame s svojimi darili za ranjence. Dame so okupirale prostorno vežo glavnega izhoda in napravile na obeh straneh gost špalir. V ozadju za njimi so stale pletenice, napolnjene s cigaretami, pomerančami, likerji, sladčieami itd.
Polagoma se je začel polniti tudi peron. Brkat stotnik je razpostavil straže tretjega poziva starcev, češ, da naj vzdržujejo red in naj ljudstva ne puščajo v bližino Vagonov. Obli-gatni »razumem« je sicer sledit njegovemu povelju a red se vendar ni vzdržal, ker sploh ni bilo mogoče. Nastala je strašna gnječa, kordon se je pretrgal, da smojnogli vsaj malo svobodneje dihati. Čudim se še danes. kako so mogli dovoliti tolikim osebam vstop, sicer je pa tudi zunaj vse mrgolelo občinstva. Končno je vendar prisopihal prvi vlak ob 7. uri 40 minut zvečer. Navdušen krik: »živeli srbski ranjenci! živela srbska vojska! slava junakom!« zaoril je po peronu iz tisočerih grl in odmeval daleč tam izven postaje. Nastal je splošen dirindaj. Vse je rilo k vagonom. Ranjenci so odpirali okna in sedeč na bornih svojih posteljah, od-zdravljaii so, smejoč se. navdušeni množici. Lahko ranjeni so izstopili sami. Častniki in nekaj drugih civil-
"TTstek"
M.ZEVAKO:
V senci jezuita,
(Dalje.)
Z darilom, ki sem ga prejel... bilo je res kraljevsko darilo!... nisem vedel česa početi!... Bila je škatljica iz cizeliranega srebra ... razbil sem jo s sekiro... V njej je bila biserna ovratnica, vredna celega premoženja... Razdajal sem vse tiste bisere... In odtlej ne spim nič več! Kakor hitro zatisnem oči, zagledam ženo, ki se ziblje na vrvi. in slišim njene klice na pomoč... In vendar, koliko ženskih in koliko moških sem pobesil v svojem življenju, ne da bi me bila le enkrat spekla vest* • • •«
Na kolenih, s krvavimi očmi, vse orjaško telo zrušeno v potrto, v ihtenju se stresajočo gručo — kljub vsemu temu je bil krvnik še strašen in grozen!.. .*
Manfred pa se je sklonil k njemu:
»Pa če ti jaz vrnem spanje? Če ti vrnem mir vesti — kaj bi storil zame v plačilo? ...«
»Kaj hočete reči?« je zajecljal krvnik.
»Odgovori mi najprej:	kje	je
I.antnč?«
»V dvorcu velikega profosa!« ie odgovoril moister Ledu. ki v svoii
nih gospodov so šli v vagone in razdeljevali ranjencem cigarete, prijazno z njimi pomenkujoč. Ljudje so pritisnili k vozovom, nekateri pa so vstopili k ranjencem. Vstopil sem tudi jaz. hoteč izvedeti od njih kake podrobnosti iz zavzetja Drinopolja, kar se mi je ie deloma posrečilo, ker z vsakim ranjencem ie hotelo govoriti najmanj pet ljudij. Povpraševalo se je o znancih, dali so živi in večinoma le privatne stvari, o posameznostih v boju se je le malokdo zanimal. sicer pa niti sami ranjenci niso znali mnogo povedati, ker so padli v prvih spopadih še 11. (24.) in 12. (25.) marca, tam so jih pobrali in odpeljali takoj v Hadikcj na železniško postajo. V vagonih so potem čakali do 14. (27.) marca in ta dan so se odpeljali ob It. uri dopoldne iz liadi-keja. Vozili so se tedaj celih 57 ur, vsekakor zelo mučna in naporna vožnja, posebno za ti pet ega ranjenca. Kljub temu pa so bili vsi ranjenci zelo veselo razpoloženi, kadili podarjene jim svalčicc, razgovarjali se o svojih ranah, o smrti padlih znancev in sc pri tern šalili. Dejali so: »Ko ozdravimo, pojdemo pa na Švaba; svoje življenje hočemo drago prodati.«
Manj in lažjo lanjeni so se porazgubili med obč'nstvo in vsakega takega ranjenca je obkolilo ljudstvo od vseh strani ter poslušalo z vidnim zanimanjem njegova 'pripovedovanja.
Med tern so pa že začeli z Izna-šanjem težje tanjenih. Polagali so jih oprezno na nosilnice in jih razvrstili po peronskem tlaku na nosilnicah. Toda nosilnic je biio premalo. Nekateri lažje tanjeni so začeli kar sami od sebe vstajati, da narede prostor težie ranjenim. Težje ranjenim je moral službujoči častnik ukazati, da morajo ostati na nosilnicah. Eden teh junakov, -- in ti srbski vojaki so res pravi junaki brez pretiravanja, heroji jr pravem pomenu te besede —, ranjen na peti desne noge in s predrtimi prsf od bajoneta, ni hotel več leči na nosilnico,-češ, naj s« ne mučijo z njim, počasih bo že prilezej na voz pred postajo. In res, opirajoč se na dva moža je polagoma lezel proti izhodu. Obleka mu je bila zmečkana in umazana od blata, kape niti ni imel, jopič pa mu je bil spredaj in zadaj krvav. Ranjeno nogo je imel boso in peto dobro ovito z vato in obvezami, istotako tudi hrbet in prsa, da je bilo videti, ka-’kor bi bil grbast z izzbočenimi prsi. Tudi drugi ranjenci so sicer v obličje dobro izgledali, ali obleka je pričala o velikanskih naporih, ker so se morali valjati v blatu In krvi in le-žati celih pet mcsecev na prostem pod milim nebom. Vsak ranjenec je pri izhodu dobil okrepčila in cigaret In listek, v katero bolnico je namenjen. Globok vtisk je napravilo na ljudstvo iznašanje treh mrtvih junakov iz vagonov: ti pač niso dobili ne
grozi ni več vedel, kaj dela.
»In se nekaj mi povej: ali nam hočeš pomagati, da ga otmemo?«
Krvnik je vstal in potrto zmajal z glavo:
»Če mi ne morete mojega spanja za drugo ceno vrniti, potem je vse zaman!«
»Kako to? ...«
»Zato. ker ne morem jaz ničesar. Ako jaz ne maram obesiti Lant-nčja, ga obesi drug na mojem mestu ...«
»Oh!« je kriknil Manfred z divjo bolestjo, »torej ni res nobenega sredstva več!...«
»Poslušajte,« je rekel krvnik. Ali mi obljubite, da...«
»Saj ti pravim, da! Z eno samo besedo lahko končam tvoje muke in umirim tvojo vest...«
»Oh, če bi bilo to mogoče!...«
»Mogoče je, prisežem ti!...«
»Dobro torej! Storiti hočem vse, kar je v moji moči, da vam pridobim časa. Kai ukrenem, tega še sam ne vem! Toda prisežem vam, da se ura usmrčenja preloži vsaj do desete ure. To je vse, kar morem storiti... in nihče na svetu ne bi mogel storiti toliko!«
»Ali prevzameš tudi nalogo, da poveš Lantneju, da sem še tu in da se trudim za njegovo osvobojenje?«
»Prevzamem jo!« je dejal krvnik odločno.
In po kratkem premolku je dodal s strašno tesnobo:
»A zdai je .vrsta na vas!«
daril niti okrepčila, še manj pa listka, kam naj gredo. Svoje muke in trpljenja za boljšo bodočnost svojega in bratskega bolgarskega naroda so končali med potjo v svojo domovino.
»Le ena se njim je želja izpolnila, v zemlji domači da truplo leži!«
Polagoma se je začel prazniti peron, saj je pa tudi trajalo že več kot poldrugo uro. Kočije in tramvaji so že odpeljali vse ranjence, le najtežje so nosili na nosilih v bolnice.
Sinoči je došlo okrog 450 ranjencev, polovico jih je ostalo v Nišu in Kragujevcu, ostali pa so dospeli v Belgrad. Večina teh je bolj lahko ranjenih. Danes pride zopet en vlak s 400 ranjenci, ki so vsi težje ranjeni.
Neka neznana čustva so me obhajala, ko sem opazoval te izmučene — a vendar tako brezskrbne in vesele —- obraze, katerim je dajala zagorela — temno rujava — polt, poraščena z dolgimi brki in bradami, nskak poseben bojni izraz, pred katerim mora vsak sovražnik trepetati že ob samem pogledu na nepregledne vi ste srbskih junakov.
Take ljudi more vzgajati samo zaveden naroden ponos, smisel za skupnost in stoletne borbe. V narodnih pesmih tega junaškega naroda zrcali se ves značaj Srbstva.
Šel je mimo mene mladenič osemnajstih let — očividno prostovoljec — levo oko in eelo levo lice je imel strašno otečeno in črno od sesedene krvi pod kožo, glavo pa je imel popolnoma obvezano. Oovoriti ni mogel, le smejal se je in kazal na junaška prsa, kjer se je bliščal srebrn zaslužni križec.
Vse povsod same obveze in dttli in sledovi človeške krvi... a niti enega vzdiha ... nikakega jadikovanja ...
Tako delajo le junaki... vzori hrabrosti in brezmejnega požrtvo-vanja...
Oprema sanitetnih železniških vozov je povsem praktična in odgovarjajoča namen«, kateremu služi. V vsakem vozu je enindvajset postelj, ob eni strani stene so štiri vrste, v vsaki vrsti so po tri. ena vrh druge, položene postelje; ob drugi strani stene Pa so tri vrste tudi po tri postelje. Nekako v sredini je mala železna peč. ki služi lahko tudi za kuhanje. Med posteljami — po sredi — pa je komoden prehod. Seveda, te postelje so dokaj enostavne. Na železnih drogih je napeto močno platno, široko približno 60 cm, pod glavo pa je majhna blazina, napolnjena z morsko travo. To je ves »Iuksus« za ranjence. V enem vagonu pa je kuhinja, ki je preskrbljena z vsem potrebnim za vožnjo.
Med iznašanjem ranjencev dogodile so sc razne smešne in tudi žalostne epizode. Nai jih navedem tu le par:
Nad nekim ranjencem, ki leži na nosilnici na peronskem tlaku, se sklanja mlada gospodična in z nekako bojaznijo tiho šepeče ranjenemu vojaku:
»Sa kojega ste puka?«
»Sa dvajsetog. trečeg bataljona, drugog poziva, četrte čete.«
»Poznajete ii narednika Zivko-viča iz druge čete?«
»Poznajam, gospodjica.«
»Molim Vas. kažite mi istinu, je-li zdrav, nije se mu ništa desilo?« vpraša v skrbeh mladenka.
»Ja nc mogu ništa, da Vam kažem. čuo sam samo ovo, da je pao, kao junak, a nemojte, da se bojite; moguče. da nije istma!«
»Hvala«, zešepetale so ustnice gospodične komaj slišno in prejšnja rudečiča sramu, izginila je iz bledega obličja.
Izginila je skozi prva vrata na prosto, da si olajša dušo s toplo — solzo...
Pomiluje sem gledal za njo. —
Skozi okno vagona gleda vojak — ranjenec. K njemu pristopi mlad gospod, ki je očividno izpraševal že celo vrsto ranjencoy po svojem znancu, a nikdo ga ni poznal.
»Sa kojega si puka?«
»Sa petnajstog,« odgovori mu ranjenec.
»Poznaješ li Anastazijeviča, ka-fedžiju (kavarnar) iz Beograda.«
»Ne poznajem, Sa koje čete?«
»Sa četrte.«
»Eo, odvje je Sedan narednik, ranjen u nogu sa četrte čete, mož-da če, da zna on, pitajte ga.«
Oospod vstopi v voz in narednik je bil njegov —- brat.
Objela sta se in poljubila...
Na »platformi« vagona je stal deček in gleda! v notrajnost. kako se Častniki pogovarjajo z ranjenci.
Debel in dobro rejen stotnik pride iz vagona in vpraša dečka kaj hoče.
srOču. da vidim ranjemke.«
»Eto ti, t;\mo jih ima rtosfa na peronu, ajd silazi.«
»Ove sam več video,« odgovori deček in se ne gane.
»Sto mislite, da sam ranjenik?« začudi! se je deček, ker Je bil tako nežno »vržen« iz vagona in odšel polagoma naprej.
On jc pač pričakoval kaj hujšega...
Takih in enakih prizorov je bilo vse polno, toda za danes dovolj o tem.
Kaj pripovedujejo ranjenci o bitki in posebno o begu Bolgarov, katere so srbski junaki rešili pri prvem naskoku na betonske utrdbe pred Turki, pa prihodnjič.
Mars.
Vojna.
Pošljite naročnino, ako je še niste!
»Krvnik,« je dejal Manfred, »to da trpiš, da plavaš in se kesaš, mi priča, da imaš človeško srce! Mnogo ljudi, ki hodijo v življenju češče-ni in spoštovani, ga nimajo ... Pomiri sc torej zaradi usode one nesrečnice, ki si jo obesil na monfo-konskih vešalih ... ona živi.«
Z nobeno besedo nj 'mogoče opisati, kako je ta novica presunila mojstra Leduja.
Takšno sijanje je mahoma oblilo njegov obraz, in takšna radost se je izrazila na njegovih črtah, da je dobilo to divje in okrutno obličje skoraj človeški značaj.
»Živa je!« je zamrmral, in mokra megla rnu ie zakrila krvavi pogled.
»Da,« je dejal Manfred preprosto, »prišel sem še o pravem času, da sem jo otel...«
»Vi!...«
»Jaz!«
»Oteli ste jo..-«
»Odrezal sem vrv in obudil ubogo žensko k življenju ...«
»Pa ste prepričani, da živi?«
»Docela; sai še ni par dni, odkar sem jo videl zadnjikrat...«
Krvniku se je izvil globok iz-dihljej; vse veselje in vsa hvaležnost, ki je je bila zmožna njegova uboga, mračna duš&, mu je planila v obraz, izražujoča se v nekakšnem divjem občudovanju.
Drugače pa ni razodel z nobe-r no besedo čuvste.v, ki so mu pretresala srce.
Toda pogledal je Manfreda s krotkostjo, ki je živo nasprotovala zverinstvu njegovega obraza.
Manfred ni več videl krvnika.
Prekrižanih rok in s povešeno glavo je premišljal, zasledujoč misel, ki se mu je bila porodila.
Vendar pa je še enkrat poizkusil omehčati krvnika, preden je odšel.
»Torej,« mu je dejal, »ne morete y zameno za to. ker sem vam povedal, storiti drugega, kakor to, da zavlečete uro usmrčenja?«
»Nič drugega ne morem!« je rekel krvnik. »A vendar...«
»Kaj, vendar?«
»Deset let svojega življenja bi dal, da vam prihranim žalost, ki se je bojite.«
»Do vašega življenja mi ni... samo življenje svojega nesrečnega pobratima hočem oteti!«
»Vaš pobratim je?«
»Da, moj pobratim!«
Mojster Ledu je prestopil par-krat po širni in temni sobani.
Ogromno delo se je vršilo v njegovi glavi.
»Poslušajte,« je dejal, obstavši nenadoma pred Manfredom. »Namesto. da preložim usmrčenje do desete ure, ga lahko odrinem do večera... tako imate ves dan še čas... In jaž bom mogel morebiti...«	'
»Kaj hočete reči?«
»Videl sem že enkrat tak slučaj ..,«
Sest proti enemu!
Sklenjeno je: šest jih pojde proti enemu. Udeležile se bodo demonstracije vse velesile razven Rusije, ki pa nima nič proti temu, da se demonstrira. Toda, kakor se čuje, ne bo ostalo samo pri demonstraciji, temveč pride do blokade črnogorskega obrežja od Bara do Lješa. Zakaj ta' demonstracija? Kaj se hoče doseči in' kaj se doseže? Velesile demonstrirajo zato, da bi črna gora odstopila in prenehala z obleganjem Skadra.
Toda če se Črna gora ne uda?
Za slučaj, če se Črna gora ne uda, se grozi celo z izkrcanjem vojaštva na črnogorsko obal. V tem slučaju pa že lahko govorimo o dejanskem nasilju, ki pa ne bo Evropi in velesilam v čast, kajti častno ni, če jih gre šest z gorjačami na enega!. Če pa do tega ne pride, kaj doseže demonstracija?
Črna gora odklanja vtikavanje vele-sil.
Črna gora si z demonstracije ničesar ne dela; nasprotno, ravno v trenotku največjega napetja, groženj, žtiganja — ravno v teni trenotku daje Črna gora moralne lekcije Evropi, predvsem Avsriji, ki se najbolj trudi, da dobi jamstvo za narodnostno in versko svobodo za Albance in celo — za Slovane. Z ogorčenjem zavra-; ča črna gora takšno poseganje v njene državne sfere.
Poslanikom velesil na njihovo kolektivno noto je črna gora takole odgovorila.
^Črnogorska vlada se v slučaju, da S2 velesile glede celotne severne in severozahodne meje Albanije zedinijo, pridržuje pravico, da se glede tega posvetuje s svojimi Zavezniki,
Kar Se tiče notiilkacije velesil glede ustavljenja sovražnosti pfed Skadroin ln v zasedenih krajih, katere odkazujejo velesile Albaniji, 1* kar sc tiče izpraznjen ja tega ozemlja, Izjavlja črnogorska vlada z velikiiri obžalovanjem, da željam velesil m more ugoditi z ozirom na to, ker traja vojska mt-d Turčijo In zavezniki dalje in ker so velesile že ob počeikui vojske nasproti zaveznikom sloves-no izjavile, da vojaških operacij n« bodo ovirale in hočejo varovati nevtralnost.
Kar se tiče zahteve po nujnih odredbah v svrlio uspešnega varstva muslimanskih in katoliških Albancev v okrajih, ki se odstopajo Črni gori, si dovoljuje črnogorska vlada poudarjati, da more biti edin! naslov za priposestvovanje vseh teh krajev, tako kar se tiče Črne gore kakor drugih balkanskih držav, le mirovna po-godba s Turčijo.
Muslimanski In katoliški Albanci v zasedenih krajih pa stoje pod varstvom črnogorskih postav, ki so naj-
■-.»TB—rrr—1 t r~Tji l ' milB*
»Kakšen slučaj?« je dejal Manfred trepetaje.
»Vidite ... Usmrčenje se bo vršilo šele, ko napoči večer; to sl upam doseči, in to vam olajša nalogo, da storite svoje v varstvu’ teme. Ako pa se vam ne posreči, z eno besedo... ako bo vaš pobratim obešen...«
»Kaj potem?« je dehnil Manfred ves zasopel.
»Če... potem ne hodite proč od vešal... Počakajte, da odidejo stražniki... in potem, da, potem ga snemite! Poizkusiti hočem ta čudež, toda pomnite, da ne prevzamem nobene odgovornosti, da se mi posreči. Pomnite, da je v tistem trenotku vsa verjetnost za to. da odnesete mrliča!«
Manfreda je izpreletel mrzel drget.
Kaj strašnega je neki hotel poizkusiti mojster Ledu?
Kakšna grozna borba se je obetala med smrtjo in med krvnikom — na vešalih namesto na bojnem polju?
Mlademu možu je bilo pri srcu, kakor da ga odnaša nekaj v carstvo nemogočih reči...
Morda ga je popadala' zopetj mrzlica vsled dobljene rane — bolezen. ki jo le še pospeševal strašni napor njegovih možganov...
(Dalje.)
uspešnejša garancija za versKo m meščansko svobodo vseh brez raz-like narodnosti In vere. (Posebno tale zadnji odstavek je zelo na mestu!)
Odgovor Črne gore oziroma čin Črne gore vzbuja nemo občudovanje, če pomislimo, da je izdan v tre-notku ko vojne ladje petih velesil plovejo proti Črni gori. Črna gora se ne uda drugače, kot da se jo zdrobi, te slave pa morda vendarle ne bodo hotele velesile doseči? Če se je pa dejansko ne napade — bo demonstracija brez vspeha in tista država, ki je te demonstracije klicala za eno blamažo bogatejša.
Srbija na strani Črne gore.
Zaeno s črnogorsko vlado je tudi Srbija odgovorila velesilam:
Srbija izjavlja v odgovoru, da toliko časa ne more odpoklicati svojih čet iz Albanije, dokler nova Albanija ne bo definitivno konstituci-jonirana in urejene državne oblasti.
Dalje tudi ne more odpoklicati svojih čet izpred Skadra, ker je po pogodbi zavezana, da podpira črno goro toliko časa, dokler definitivno ne bo sklenjen mir.
Konečno odklanja Srbija V svojem odgovoru vsak protektorat kake tuje države nad katoličani in muslimani v onem ozemlju, ki pride po miru pod srbsko državo.
Tudi Grška se Je uprla!
Ne samo Črna gora in Srbija, tudi Grška se je uprla zahtevi velesil. da bi zapustila južno Albanijo.
London. 2. aprila. »Reuter« poroča, da je Grčija velesilam izročila olicielno izjavo, v kateri odločno pravi, da nobena grška vlada ne bo odredila, da grške čete izpraznilo od njih zasedeno epirsko in Južnoalban-sko ozemlje, in da prebivalstvo onih krajev ne bo trpelo, da bi se Izročilo Albaniji.
Tako, sedaj pa vidijo velesile delo svojih diplomatov. — Ako se bo komu hotelo reči, da Je neroden, za rapotje in kaj podobnega — se mu bo reklo: diplomat.
MIROVNA POGAJANJA.
Porta je sprejela predloge velesil.
To pot se Je Turčija podvizala. Velesile so ji izročile, mirovne pogoje 31. marca, včeraj 1. aprila je Turčija že odgovorila. In sicer so velesile predlagale, kakor je znano sledeče: meja med Bolgarijo in Turčijo naj tvori črta Midia—Enos; o Egejskih otokih bodo sklepale velesile; Turčija odstopi Kreto; zahteve zaveznikov po vojni odškodnini ne morejo velesile podpirati; kakor se sprelme ta podlaga za mirovna pogajanja, morajo sovražnosti prenehati. — Vse te predloge velesil je Porta sprejela v celoti.
Istočasno so izjavili zavezniki, da sprejmejo obmejno črto Enos-Mi-dija kot bazo za nadaljna pogajanja, obenem pa bodo zahtevali tudi odstop Egejskih otokov, vojno odškodnino in predajo vseh turških čet zapadno od linije Enos-Midija. Očlvidno Je, da se nanaša zadnji pogoj na Skader. Zavezniki so pripravljeni ustaviti sovražnosti le v tem slučaju, če Turčija sprejme te pogoje.
Kljub tem soglasjem obstoja važna točka, ki bo povzročila nesoglasje med velesilami na eni in Balkanskimi zavezniki na drugi strani. Ta točka je Skader. Zavezniki zahtevalo, da sea posadka v Skadru uda srbsko-čmogorski armadi. Velesile, samoobsebi s tem ne bodo soglašale in zato ne moremo reči ničesar dru-zega, kot da je mir še daleč, če ne pade Skader. Ko pa pade — kaj nastane potem?...
Trzinci.
(Spisal Jos. Ciperle. meščanski učitelj na Dunaju, umrl v Ljubljani, dn-’. 21. novembra 1908.)
1.
Trzin le vas pri Mengšu na Kranjskem. Prebivalci te vasi so tedaj Trzinci. A ti Trzinci so neko posebno prekucuharsko pleme. Pravijo, da so potomci onih slavnih rokovnjačev, katere je mojstrsko narisal pokojni Jurčič v svojem romanu »Rokovnjači«. In vredni potomci so Trzinci svojih slavnih pradedov rokovnjačev. Prekucuharji so tudi oni, kakor že rečeno. Ko bi jih kdo postavil na kak kraj zunaj zemlje, izruvali bi tudi vse vijake, na katere je privintana zemlja v neskončnem c prostoru, ter bi Jo telebili, kamor bi hotela pasti. To bi bila malenkost zanje. Ker pa do sedaj še niso imeli te izvrstne prilike, poskušali so vedno svojo telesno moč na samih malenkostih, katere so jih pač seznanile z onimi mnogokrat skrivnostnimi prostori, ki se imenujejo ječe. a svetovne slave si še niso mogli pridobiti. Škoda!
2.
Nekoč, in to še pred kakimi 40 ali 50 leti, so bili Trzinci jako na glasu. Osobito Ljubljančani so rajši zahajali med same kanibale kakor med
Slovenska zemlja.
Iz Maribora.
Pretečeno nedeljo smo imeli tu občni zbor »Slovenske kmečke zveze«. Konstatiramo kar v naprej, da je biio to zborovanje zelo zadovoljivo vsled dejstva, da se ga Je udeležila komaj tretjina one množice, kot pred (remi leti. Odposlancev je bilo, debelo vzeto, kakih 80, vse drugo pa so bili naši duhovniki, župniki, večinoma pa mlečezobi kaplani. Na zborovanje so prignali tudi do 10 viničarjev, kot stafažo S. K. Z. Žalosten je bil pogled na to »množico« a to prvič radi »množice« in drugič, ker smo videli med navzočimi tudi par, o katerih nismo mislili, da so res toli neumni, da se puste tako neusmiljeno »vleči« od naših duhovnikov. Govor poslanca Povšeta je bil včasih kaj neslan. Prava ironija se nam je zdel patetičen protest na-pram državi, ki rajše kupuje »kanone«, za kmeta pa nič nima. Ja, Ja, gospod poslanec bi bili radi velik ljubitelj kmetov, pa pozabijo, da so sami tudi glasovali za — »kanone«, kakor sploh vsi klerikalni poslanci. Tudi hvalospev, koliko je že naredila kranjska S. K. Z., se nam je zdel zelo žaltav. Saj dobro vemo, da je položaj kranjskega kmeta še ža-lostnejši. kot oni štajerskega. Pravilen se nam je zdel edino le medklic. da S. K. Z. na Štajerskem, za svoie člane »ni storila nič«. Je bil sl-ser na to smeh, pa dozdeval se nam Je zelo prisiljen in nadušljiv. Dr. Koroščeva izvajanja so bila še bolj vodena. Edino zanimivo bi bilo morda to, da je ta razdiralec našega narodnega boja, čisto odkrito napovedal boj že obstoječemu sloven. obrt. in trgov, organizacijam po Slovenskem štajerju. »Resolucija«, ki ie bila prebrana, ima le to za vsebino, da naši backi popolnoma odobravalo dosedajno politiko syojih kozlov in da smejo tl delati vso slovensko politiko — na lastno pest! Kam jadraš slovenski štajerski kmet —??
Iz Ruš.
Ni mnogo slovenskih krajev tako prikupljivih. kot so znane naše Ruše nad Dravo in zelenim Pohorjem. Ponosni smo nanje mi, ponosna pa je tudi vsa sloYensko čuteča Dravska dolina. Saj so naše Ruše vzgledne v narodnem oziru v splošnem. Šaino, da bi se odvadili še par starokopitnostij pri raznih pojavih našega življenja. Kar sram nas je bilo. ko smo n. pr. pri pogrebu ranjkega Migota pretečeno nedeljo slišali, kar naenkrat nemško povelje tamoŠnje požarne brambe. Nekaj nas je presunilo, nekaj nas je dimilo... Rajni je bil Slovenec, pa tudi govorilo se je izključno slovensko pri pogrebu. Ne Rušani! Kaj ta-cega ne več! Slovenci si hočemo v vsakem oziru ohraniti do Vas zaupanje in veselju. Odvadite se takih slabostij v malem, da boste čisto popolni tudi v velikem na zunaj. Pa brez zamere.
Iz Ptuja.
Naša renegatska mestna klika bi morala gladu crkniti, če bi je ne podpirala slovens_ka okoliška množica. Seve. Ornigh In njegovi vedno in vedno računajo na slov. nezavednost. Na belo nedeljo sta bila v Ptuju pri maši tudi dv_a Orla v kroju. »Nemški« Ptuj je bil seveda na mah v veliki nevarnosti in fanta nista bila le aretirana, marveč $ta še morala plačati denarno globo. Ne potegujemo se morda za »Orle«, bilje-žimo pa ta dogodek le. da pokažemo
Trzince. Trzinec je bil takrat sploh bitje napolnjeno z vsemi nečloveškimi grdobami in hudobijami. Mnogo, mnogo se je čulo o krvavih napadih, nasilstvih in ropih, katere so baje provzročali Trzinci.
Strašno, strašno so se vedli Trzinci. Zdaj so koga zaklali, zdaj so koga malo oklali. Zdaj je moral kdo radi njih v krtovo deželo, zdaj so poslali koga rakom žvižgat. Zdaj so po-mogli komu v nebesa, zdaj so pahnili koga naravnost v pekel. Zdaj so zmehčali komu možgane, zdaj so preklali komu butico. Zdaj so zrahljali komu rebra, zdaj so prizadeli komu drugemu kako prej neznano srčno rano, katera mu je provzročila večno spanje. Zdaj so okresali koga, zdaj so komu nabrusili pete. Zdaj so izbili komu oko iz glave, zdaj so stopili komu drugemu prerobato na kurja očesa. Zdaj je bil kdo zadavljen v Trzinu, zdaj zopet na kak drug način prestavljen v boljše življenje, kjer se mu ni bilo treba bati Trzincev.
3.
Učinili so pa tudi marsikaj dobrega in koristnega na tem svetu. Celo ozdravili so koga. Tako je šel nekega dne neki berač ob dveh berg-ljah skozi Trzin. Videlo se je. da je hoja zanj jako mučna, kajti ubožec je bil hrom. Naenkrat pa prileti nanj poleno iz neke trzinske hiše. Iiudomuš-
slovenski Javnosti, kal sl vse dovoljuje ptujska renegatska špisarija nam nasproti! Tako daleč se ne spozabijo niti v Celju in Mariboru! (Op. ured.: Radovedni smo, kaj porečejo k temu klerikalni drž. in dež. zbor. slovenski štajerski poslanci.)
Iz Komna.
»Božji mlini meljejo počasi, a gotovo!« pravi pregovor, ki se je začel uresničevati v Komnu. Našim klerikalcem je bilo to že nebrojkrat napovedano, a oni menda tega niso hoteli verjeti. Ko so bili na vrhuncu moči in slave, so nam hoteli dati glavni udarec z izvolitvijo desetih častnih občanov, a glej, ko so položili zadnji kamen stolpu klerikalizma, se jim je ta začel rušiti in od tedaj gre pot iz višave v nižavo. Klerikalni štab je bil uverjen, da se nas upa naš dekan samo s pogledom držati na uzdi, a mi §mo mu pokazali, z nezaupnico županu In kler. starešinom, da temu ni tako. Sledila je odpoved 19 starešin in namestnikov (naprednih), no, in slednjič je prišlo, kar je moralo priti, to je odlok c. kr. okr. glavarstva iz Sežane, ki pravi: »Nalaga se tamo-šnjemu županstvu, da naj takoj pripravi vse potrebno za nove občinske volitve.« Z drugimi besedami rečeno: Ne spadate več tja. torej napravite prostor drugim. Preteklo nedeljo je imelo »Sadjarsko društvo Za komenski okraj» občni zbor. Brezskrbnih obrazov so se zbrali odborniki (po večini klerikalci) v bivšem farovškem skednju, ki pa je predelan v dvorano »Slov. kat. izobraževalnega društva«. Veselih o-brazov so se menili, ker gotovi so bili svoje zmage. Njih pristašev je bilo kakih 15 navzočih. Kot da bi strela udarila med nje, posebno obledel Je predsednik g. Goduič Miroslav iz Komna št. 18, ki je znan či-tateljem »Dneva« iz »Komenskega Balkana«, ko se je prikazal na vratih v vsej svojej oblinosti, sam Bog nas varuj, oni — Švara, ki jim je pripravljal do sedaj edino le bridke urice, a za njim cel roj udov, ki pa ni obetal njim nič dobrega. Naša gospoda notar in dekan gledata kislo... Predsednik otvori zbor s hvalisanjem samega sebe. Po tajnikovem poročilu, ki ni trajalo več kot pet minut, je predlagal dr. Kotnik naj se izreče odobru za velikanski trud zahvala »z gor povzdignjenimi rokami.« Predsednik, da na glasovanje. a od navzočih 44 udov jih je bilo le 17 za zahvalo, a ostali proti. Predlog Je padel. Dekanu se obraz
dall&a ... Notar postala razburjen ..
Predsedniku zmanjkuje sapa... ker
take »hvaležnosti« za svoj »velikanski« trud ni pričakoval. IV. točka:	Volitev	novega	odbora.	Dr.
Kotnik razburjeno predlaga, naj ne-udi zapustijo dvorano. Predsednik takorekoč zapodi nekaj mirnih ljudi iz dvorane. Tem potom vprašamo, kako pravico so imeli do tega? Občni zbor je vendar javen, k takemu ima vstop vsakdo, posebno pa^ če ne moti nikogar. Štirikrat so šteli ude, štirikrat revidirali udnine itd. samo, da bi kaj našli, ki bi povzročilo kako besedovanje, da bi lahko občni zbor zaključili, in prenesli na drugi dan. Notar predlaga predsednikom zopet Mir. Goduiča; proti-predlog pa je bil za Josipa Švara, Komen 161/88. Klerikalci — paf! Glasujejo! Švara 25 glasov, Goduič 19. Bil je izvoljen naprednjak Švara. Dekanu je postalo vroče... Notarju primanjkuje zraka... Biyšemu županu, menda sedanjemu upravitelju z »njegovimi Igjtnanti« je postala dvorana zadušljiva, ker zrak
ni Trzinci celo s hromci niso imeli usmiljenja. Osupnjen pogleda berač krog sebe in milo zajoče: »Oj, usmilite se ubozega hromca!« Toda v odgovor prileti zopet poleno in zopet poleno. Berač pa ne bodi len, stori, kar bi storil vsak pameten človek na njegovem mestu, dene berglje Čez ramo, ter jo urnih krač odkuri iz Trzina.
Od tistega dne ga vsaj Trzinci niso več videli hoditi ob bergljah. Ozdravila ga je čudotvorna moč trzinskih polen.
4.
Nekoč so kurirali neko prav prepirljivo žensko. Ta ženska namreč se je posebno s svojim možem jako mnogokrat kregala. Nekoč se je tudi sporekla z njim prav robato ravno pred trzinsko vasjo. Tako se je razkačila nad njim, da celo z njun ni marala iti dalje, ter kar sama divjala v Trzin. Mož njen pa, jako miren Človek, je krevsal počasi za njo, misleč si: Kedar se boš nadirjala, se boš pa ustavila!
Toda v Trzinu so jo ustavili Trzinci, da ji malo ohlade prevročo njeno kri. Ženska pa začne z milim glasom klicati svojega moža: »Ljubi An-drejček, kje si. kje si! Pridi na pomoč, pridi na pomoč!« Tako ljubeznjivo ga še nikdar ni klicala. In prikrevsal je tudi v resnici Andrejček s samokresom v roki. Na tako orožje pa
e postajal napreden, in vsi ti so jo odkurili iz dvorane, ki služi »veri in omiki« in jo prepustili naprednja-com. Komenski Odrin se je predal, 'odpredsednikom je bil izvoljen g. Josin Kovačič št. 41; nato še po-rebno število odbornikov, vsi — naprednjaki. Tako sc je začel poraz dekanove nadvlade v Komnu. Ko-menci le tako naprej in pokažimo im, da se upamo vladati sami sebe, jrez. da bi hodili h komu k »ra-portu« najmanj pa h kakemu dekanu. čegar delovanje naj bo posvečeno edinole cerkvi, ker on je edino njen zaročenec. V tem »ničnostnem« svetu naj bodo delavci na polju po-itike oni, ki so v to poklicani. Kristus je ukazal učiti: »Ljubite se med seboj«, a ne pridgati o »Soči«, »Dnevu« itd. Na svidenje!
Dnevni pregled.
Mi. in veliki trenotki naše politike.
Ne bom napisal kakšne razprave, hočem pa opozoriti na nek nedostatek, o katerem se mi dozdeva, da je že tudi marsikdo drug o njem razmišljal. V našem narodnem življenju v podrobnem, v onem nas južnih avstrijskih Slovanov pa v splošnem, je vse polno trenotkov, ki bi že sami po sebi zahtevali, da imamo tudi sami za se v rokah moč, z vsemi silami pred javnostjo — tudi najširšo
— braniti naše interese. Morali bi jih z vso vehemenco dajati, ozir. zastopati zlasti Nemcem nasproti t. pr., imeti bi morali za se svoj nemško pisani list, v katerem bi se osredoto-čevale vse naše težnje, ki bi bil naša obrana v pravem pomenu besede. Zlasti zadnje poletje smo radi tega mnogo zgubili. Imamo sicer Slovenci močno in lepo razvito slovensko dnevno časopisje, vprašanje pa je, če nam le to popolnoma zadošča! Nemški dnevniki informirjo nalašč Nemce dan za dnevom napačno, vsled česar — in to je popolnoma naravno
— zgubljavamo marsikakšnega med njimi, kojega simpatije so bile preje
— vsaj iz stališča narodne pravico-ljubnosti — na naši strani. In vrhu tega, nemške dnevnike do stalne polemike z nami. Dobili bi s tem nedvomno mnogo terena. Da nisem imel pred dnevi priložnosti ^ govoriti z nemškim politikom — drž. in dež. poslancem gor. štajerskim — bi se bil gotovo kedaj pozneje oglasil. A mož mi je sam dejal: »Dokler bo naša žurnalistika stala na polju časnikarstva Vam nasproti brez močne odpore v istojezičnem časniku, bo Vam težko, se rtam ufftavljati. Kaj pa hočete? če se Vi še tako branite v slovenskem časniškem gozdu, je odmev le slaboten in lahko nam je. Vašo slovensko polemiko popolnoma zamolčati. Postavite nam močnega nasprotnika in vsilite nam žnjim, da Vas upoštevati moramo.« Dozdeva se mi, da ima mož popolnoma prav, zlasti v teh dnevih, ko nas poleg vseh ostalih, pobija še gostobesedni dr. Rostohar s svojimi brbljavostmi in slavoželjnostjo v »Unionki«. In ko-nečno: Ali ni ravno epizoda »Rosto-har-Union« najboljši dokument danes navedenega? Zdi se mi ta tema dovolj zanimiv, da se oglasi še kdo drugi, a ne samo iz krogov naše žurnalistike. marveč tudi iz ostale naše javnosti.	Spectator.
Bombardirajmo! Dan na dan slišimo o bombardiranju na Balkanu. Naši južni bratje žrtvujejo življenje in imetje, da rešijo domovino, in da osvobode, kar je bila nekdaj njih last. Bombardirajo in zmagujejo. Kaj pa mi Slovenci? Ali je v nas še kaj krvi. še kaj navdušenja in prave po-
Trzinci niso bili pripravljeni, in pustili so žensko.
To dejstvo je pa kuriralo popolnoma to žensko. Od tistega dne se ni nikdar več sprla s svojim možem, kajti domišljala se je, da je bila to božja kazen, da je prišla Trzincem v roke. ker je bila vedno preveč groba s svojim možem. In zakon njiju je bil od tega dne postlan s samimi rožicami.
5.
Nekoč je prišel tudi neki defrav-diran denar po njih v roke pravemu gospodarju. Ne more se sicer reči, da so ga z dobrim namenom izročili mu, a zgodilo se je le. Bilo je tako-le:
Nekdo je poneveril večjo svoto denarja v Ljubljani, zbežal od tod, ter jo krenil proti Dunaju. Takrat še ni bilo železnice. Ko Je prišel v Trzin. napadli so ga Trzinci po svoji stari šegi in navadi, kakor vsacega, ter ga potokli na tla. Ko je potem ležal v nezavesti, prebrskali so vestno vse niegove žepe ter so tudi srečno našli 'ponever. svoto, med drugim tudi dva bankovca po tisoč goldinarjev. Ta dva tisočaka sta bila pa oso-depolna zanje. Poslali so potem nekega Trzinca, ki je najpoštenejše iz-gledal, v Ljubljano, da ju tam izmenja za drobiž. Toda Ljubljančanom se je zdel tudi ta Trzinec jako sumljiv, ter so ga izročili slavni ljubljanski polieiii. Ker se pa ni mogel tu ve-
žrtvovalnosti? Poglejmo, kako gre' Baikauec v boj za narodno stvar. Sledimo jim — bombardirajmo! Toda k;e. koga? Saj ni trdnjav... O so trdnjave — tudi mi imamo domovino, hi jo je treba rešiti. Bombardirajmo te dni nabiralnike naše Ciril Metodove družbe — Sokola in drugih društev, ki skrbe za naše trdnjave. Bombardirajmo! Ako vržeš vanj krajcar — misli, da si ustrelil s puško, jiko vržeš nikel. misli, da si zavrtil strojno puško — krone naj bodo kanonske krogle — petakoni pa naj veljajo za težke poljske lopove — petafc odleže za en juriš pod naslovom »pet na nož.« Slovenci bombardirajmo! Vse družbe nai tekmujejo med seboj v bombardiranju, pripravlja naj se tudi »generalni naskok«. ki ga bomo storili ob prvi priliki, ko zaslišimo zopet o kaki večji zmagi s tem, da položimo »kamen« ali večjo svoto za naša društva. Naš nasvet je resen. Ako Črnogorec. Srb ali Bolgar pusti vse in gre s svojo krvio branit domovino, zakai bi mi ne bili zmožni žrtvovati par krajcarjev. Ako hočemo bit? bratje svojih južnih bratov — bombardirajmo. Ako hočemo biti vredrr' velikih zmag — bombardirajmo tudi mi. Po naših gostilnah stoje nabiralniki prazni — in naše trdnjave padajo. Bombardirajmo!
V današnjem drugem podlistku prinašamo črtico »Trzinci« iz peresi pok. Jos. Ciperleta. — Josip Ciperl i je bil meščanski učitelj na Dunaj i in ji umrl v Ljubljani dne 21. nov 1908. Josip Ciperle je bil marljiv it nadarjen mož — posebno se je pečal s pedagogiko. Zanimale pa so ga tudi druge vede — in ni pozabil svoje ožje domovine. Njegova gospa vdova nam je izročila nekaj manjših spisov, ki jih bomo priobčili. Vsi se odlikujejo po lepem jeziku — po \repkih mislili in zdravih dovtipih, z teh kratkih spisov se kaže kremenita slovenska duša. Zato opozarjamo nanje.
Dalmatinski duhovnik o mučeni-štvu. Spljetska »Svoboda« prinaša sledečo vest; Pri veronauku je katehet Don Ante Alfirevič govoril- o mučenikih in dejal: »Tudi 20stoletje ima svoje mučenike. V minulih dneh ie umrl mučeniške smrti prepričan katolik zato. ker je veroval. Mučenik je: patei Palič. Otroci so molčali in so začeli debelo gledati kateheta. Tega mučenika so ubili Srbi, ker so hoteli, ds bi prestopil na pravoslavje. in ker ni hotel, so ga mučili in naposled ga je en srbski vojak prebodel in s sabljo razsekal na kosce.« »Ni res, ni res« — so zakričali otroci. »Palič je bil puntar, ki je šuntal Arnavte proti Srbom in Črnogorcem.«
Ljudska knjižnica v Mariboru (Narodni dom) je šte]a meseca suš-ca t. 1. 202 čitatelja, ki so si izposodili 405 knjig. — Knjižnica ima vse najuovejše knjige in je dostopna brez izjeme vsakomur; kupi si izkaznico za 20 vin. na katero dobi 12 knjig. Izposojajo sc vsak torek in četrtek •od 7. do 8. ure zvečer in vsako nedeljo od 9. do pol 11. dopoldne.
Z moškega učiteljišča v Gorici. O tem zavodu smo čitali v začetku tekočega šolskega leta marsikaj lepega. »Dan« nas je temeljito seznanil z katehetom dr. Kobalom. Seveda: Gospoda sedijo na previsokem stolčku, da bi poslušala pritožbe in korigirala svoje postopanje z gojenci. In če se zopet oglašamo, ne delamo tega zaradi njih, ker njih srca so otopela. Mi govorimo javnosti, in ona naj sodi! Pred kratkim se je zgodilo, da so izobčili iz zavoda nekega študenta. In odkrito poveda-
rodostojno izpričati, da je dobil ta denar po pravični poti, so ga zaprli. Dognali so potem tudi pravično, da sta to tista tisočaka, katere je poneveril oni v Trzinu nakresani defrav-dant. Tisočaka sta šla potem za železna vrata tedanje justične palače na Žabjeku. Toda v slavo ljubljanske deželne sodnije bodi povedano, da so dobili obsojeni Trzinci radi pretepa tega goljufa jako milostljivo kazen. Upoštevala je namreč sodnija:
»Da brez trzinski vrlih korenjakov,
Ne bil bi videl gospodar več tisočakov.«
6
Pri vsi svoji divjosti so pa bili Trzinci veliki babjeverci. Nekega dne pozno zvečer so se jako hudo pretepali. To ni bilo sicer me navadnega v Trzinu. Zakaj so se l^retepali, o tem niso nikdar razmišljali. Pretep jim je bila potrebai kakor lačnemu kos kruha. Oboroženi so bili s pali-. cami, gorjačami, koli in plankami, ki so strašansko padale po glavah, plečetih in hrbtiščih hrabrih Trzincev. Marsikateri teh junakov je bil že oblit
s krvi°-	.	, . . «
Kar naenkrat se začuie od daleč zvonček, ki je naznanjal, da nese du-. hovnik umirajočemu zadnjo popotnico Mahoma telebijo trzinski bojev-, niki svoje gorjače in kole daleč od, sebe. pokleknejo kraj ceste, ter §e
no, da še doslej ne vemo za vzroke, ki bi zadostilo opravičevali izključitev. Morda jih bodo znali povedati gospodje profesorji, ki so glasovali 'a izključitev? Pa jih ne bodo povedali, ker jih ni. Doslej namreč zadostnih vzrokov niso povedali, — Da je dotični študent obiskoval neka znanstvena predavanja in iz l;ole-gijahiosti nekaj minut spremljal go-\poda_ predavatelja, to vendar ne opravičuje tako hitre izključitve. Gospod profesor Petrossuni pravi, da se je študent vedel arogantno. Morda zato, ker je pri zasliševanju z mirno vestjo rekel, da le hlapci in hinavci se lažejo in da svoboden uovek govori resnico? Ali pa zato, ker ni hotel podpisati od njega nepregledani zapisnik? S stvarjo se bo pečal še deželni šolski svet. Da bi le razsojal pravično in ovrgel brezobzirno kruto obtožbo učiteljskega zbora! Sicer: Študentje, učiteljišč-mki zakaj ne protestirate in branite cast učiteljišča in svojih prednikov v Kopru?! Vi pa Finžgar, Kobal, Lavrenčič: Ne bo Vam teknil avan-znia pridobljen s tem, da ste vrgli mlado življenje na cesto. Take stvari se gode le po slovenskih zavodih kjer so kateheti zavladali z vso klerikalno mogočnostjo. Bomo še pisali o tem.
— Gasilno in reševalno društvo v Kranju naznanja sklep, po katerem se ne bo več udeleževalo procesij in da omeji svojo soudeležbo pri požarih in nesrečah le na mesto Kranj. Zadnje utemeljuje s tem, ker deželni odbor kranjski noče dati podpore. Dopis se vzame na znanje. To je vz-gledno društvo, temu pa bi sledila tudi druga!
Bitka s steklenico. Kakor vemo vsi, so Trzinci strašno razbur-I.11 ve narave, in to že iz starih, starih časov. Kakršni so že bili stari • Trzingi, taki so sedaj tudi njih potomci. Naenkrat jim zavre v glavi kri katere ne pohladi niti pet polnih škafov vode. France Rebolj je tudi Trzinec in kot tak ima hudo vročo kri. Ej, kadar mu ta zavre. Drugače je posestnikov sin in je star devetnajst let, V teh letih pa kakor bi imel Človek sršene v sebi. Dne 2. marca t. 1. je sedel v Strmoletovi gostilni v Trzinu posetnikov sin Friderik Narobe. Ni sedel sam. Druščino mu je delala polna steklenica, ki se je bahato šopirila na mizi in iz katere je Narobe zdajpazdaj srkal njeno vsebino, ki pa nikakor ni bila, brezalkoholna; podomače povedano: rriderik Narobe se je naslajal ob rumenem pivu. Bilo je že precej pozno, ko so se odprla vrata gostilne m v sobo je stopil Franc Rebolj. Glava mu je delala precej krasne loke od desne na levo in od leve na ^a.r Pečalo, da je Franc Rebolj ali pijan ali pa utrujen in zaspan, bi vendar ne hodil v gostilno Rebolj si je naročil pijače in sedel moško za mizo. Kmalu pa mu je začela cincati glava, dvignila se je še enkrat, dvakrat, nato pa se pobratila z mizo in jo je poljubila, to se pravi: Franc Rebolj je zadremal kakor kralj Matjaž. To ravnanje kralja Matjaža, oziroma Franceta Rebolj pa ni bilo nikakor povšeči Frideriku Narobetu. »Kaj bo hodil v gostilno spat kujon? Naj rajši doma ostane! Tako jel« In Friderik Narobe je sklenil, da bo napravil s Francetom Reboljem kratek proces. Vzel je kozarec piva in se je približal dremajočemu kralju Matjažu. Napravil je z roko čudovito gesto in ubogi zaspani kralj Matjaž je imel naenkrat vso vsebino kozarca za
začno poniž. križati in skesano trkati ob prsi. Lepo je bilo pogledati klečeče Trzince ob cesti.
A ko se je oddaljil duhovnik od njih, skočili so takoj tje, kamor so vrgli prej svoje bojno orožie. a glej! našli niso ničesar več. Iskali in iskali so dolgo, a našli niso le nič. Iznašli so pa v svojih bistrih buticah, da je bil to prst božji, da jim je Bog sam skril to orožje, češ, jaz hočem, da se ne pobijate. In odšli so mirni vsak na svoj dom.
Več dni so živeli potem v trdni veri, da je zmanjkalo orožja vsled božje volje, in niso se tudi pretepali. A prišlo je vendar na dan, da so se med tem, ko so klečali Trzinci ob cesti, priplazile njih ženske do kolov, jih pograbile in odnesle domu. Ko so izvedeli to, začeli so se med Trzinci zopet običajni pretepi.
7.
V najnovejšem času se sliši ma-,Io o Trzincih. Počasi se pomikajo imed dekadente. Užene se namreč ;_vsaka stvar na svetu. Užene se star lev, užene se najsrboritejša babnica' :užene se največji galaotnež. užene se najljutejši državnozborski kričač, in iz krvoločnih tigrov postajajo Trzinci preprosti ljudje. Njih pretepaška slava bledi od dne do dne. Njih slavni pradedje, glasoviti rokovnjači bi pljunili z zaničevanjem na te potomce — trzinske dekadente.
vratom. To mu gotovo ni bilo bogve kako prijetno, zakaj kralj Matjaž je kakor bi ga kača pičila skočil pokonci in zagromel: »Kdo pa me je polil? Auf!« In kralj Matjaž se je oborožil s pivsko steklenico. Ko je Friderik Narobe videl, da je narobe napravil in ko je spoznal, da mu grozi kralja Matjaža bridki meč v podobi pivske steklenice, je pobegnil. Pa ne iz sobe. Na mizo je skočil: »Tu je zdaj moja trdnjava, tu na visokem kraju. Kakor niso Črnogorci mogli dobiti Skadra in ga še niso, tako bom tudi jaz na tej višini na varnem, pa četudi napravi Rebolj juriš!« si je mislil hrabri Friderik Narobe. Pa je zopet narobe mislil. Rebolj je res napravil juriš in je slavno zmagal. Njegova krepka roka je visoko dvignila meč — steklenico in je zadela z njo Narobeta v glavo in sicer v obližje senca. Trdnjavskemu junaku se je kar posvetilo v glavi in zdelo se mu je, da bije njegova zadnja ura in da bo treba trdnjavo predati. Skočil je z mize in se je hotel še z zadnjimi močmi boriti za svojo trdnjavo. Pa ni bilo več treba, zakaj sovražnik se je umaknil v sosednjo čumnato. »Za njim!« se je zasvetilo Narobetu maščevanja polno oko in udrl jo je za sovražnikom. Ta pa je že davno izginil. Trdnjava je bila sicer rešena, toda njen poveljnik je bil ranjen. Iz-mili so mu rano in ga obvezali. Trdnjava pa je bila vendar rešena. Kaj lahko pa bi se zgodilo, da bi jo sovražnik začel z nova naskakovati. Ob pravem času.pa je prišlo poročilo o bitki na uho velesilam — senatu deželnega sodišča, ki je sovražniku prepovedalo nadaljno bombardiranje trdnjave. Poklicalo pa je tudi na odgovor oblegovalen — Fr. Rebolja. Ah, in zmagalec Narobe-tove trdnjave je bil včeraj obsojen na štirinajst dni strogega zapora. Junak ie sklonil glavo in je molčal. Gotovo si je mislil: »"Sic transit glo-ria mundi«, »tako mine slava sveta«.
Maškare v Domžalah ali žalostna zgodba o remeljnu. Ta zgodba se je vršila letos na pustni torek y Domiajah. Pustni torek je pustni torek, /e od nekdaj je pri nas navada. da imajo na ta, sv. Pustu posvečeni dan. maškare glavno besedo. In tako se je zgodilo tudi letos v Domžalah. Fantje so se napravili v gostilni pri Janežiču za maškare in so začeli kot taki svoje rajanje. Maškar ie bilo po celih Domžalah vse polno. Ljudje so se jim smejali in jim dajali tu denar, tam vino. Vino seveda v gostilnah. In maškare so začele piti in so pile taka. da so bile dvakrat maškare. Ena izmed teh maškar je bil tudi France Jenko, 19letni posestnikov sin iz Domžal. Kot maškara je hodil od gostilne do gostilne in je popival in zbijal šale. Razume se. da se ga je slednjič že precej nalezel. Slednjič je Jenko našemljen prijadral — bilo je že precej pozno — v gostilno Matevža Cerarja, kjer si je zopet namakal jezik v vinu. Kmalu za Jenkom pa je stopil v gostilniško sobo tudi hlapec Janez Urbanija. Ko je ta Jenka zagledal, se mu je njegova, Jenkova, maska zazdela silno neumna. Šel je torej k maškari Francetu Jenku in mu je strgal peresa raz kiobuk. No, Jenku to seveda ni bilo povšeči in planil je na Ubranijo kakor razjarjen ris. Začela se je borba z nohtmi in Jenko ie bil kmalu ves razpraskan po o-brazu. Bitka se je slednjič končala za zmirom, posebno ker je odšel hlapec Urbanija domov v svoj hlev spat. Tam je namreč ležal. Bil je precej vinjen, legel Je na posteljo in ie kmalu zaspal. Luči, ki je bila v hlevu pa ni ugasnil. Takole okrog polnoči je bilo. ko se hlevna vrata nenadoma odpro in iz noči stopita v hlev dve grozeči postavi izmed katerih je imela prva v rokah remelj. Ona postava, ki je imela remelj v rokah, je bliskoma prihitela k Urba-nijevi postelji. In Urbanija je strahoma videl, kako se je remelj dvignil in Urbanija je strahoma občutil na svoji glavi, kako ga je remelj pobožal. In Urbanija je strahoma videl, kako se je remeli drugič dvignil in Urbanija je strahotna občutil, kako ga je remelj drugič pobožal. In Urbanija je nato še neštetokrat strahoma videl, kako se je remeli dvigal in Urbanija je nato še neštetokrat na svoji koži strahoma občutil, kako ga je remelj božal. Urbanija pa je tudi spoznal, kdo je ta remelj dvigal in ga z njim božal — ona grozna postava je bil Jenko maščevalec. Sodišče pa ni bilo z njegovim maščevanjem prav nič zadovoljno in Jenka maščevalca obsodilo včeraj na dva meseca težke ječe. Ono drugo postavo, ki je stopala z Jenkom ono noč v hlev. kjer je Urbanija ležal — Janeza Habjana — je vsled pomanjkanja dokazov oprostilo. Tako se je končala torej žalostna zgodba o domžalskih maškarah, o remeljnu in o Jenku maščevalcu.
Pni streljanju iz možnarja ponesrečil. Na Veliko nedeljo je streljal
iz možnarja 501etni posetnik Janez Brence iz Dovja. Po lastni neprevidnosti sc mu je pri nabijanju naboj izprožil in celi strel ga je zadel v levo stegno in ga težko poškodoval.
Še ena nesreča pri streljanju iz možnarja. Te dni sta hotela tovarniška delavca Jože Logar in Mihael Papler odstraniti iz nekega možnarja star naboj. Ko sta naboj vrtala, se ie možnar nenadoma izprožil in celi naboj je zadel delavca na obe roki in oba težko poškodoval. Tudi nesreča po lastni neprevidnosti.
Dva nasilneža. Samski Ignacij Kmet je bil že od Novega leta usluž-ben kot hlapec pri posestniku Franu Maroltu v Obrijih. Na Veliki ponde-liek ga je obiskal njegov brat France Kmet in je ostal tam še naslednji dan. Oba brata sta obiskala več gostiln in sta prišla precej natrkana domov, vsled česar je nastal med njima in med posestnikom Maroltom prepir. Oba fanta je Marolt porinil skozi vrata in ta za njima zaklenil. Z gnojnimi vilami in z odprtim nožem sta razgrajača nato šiloma vdrla v hišo in sta grozila Maroltu, da ga bosta ubila,. Marolt je ves prestrašen pobegnil. Brata Kmet sta nato razbila stensko uro, razlila sta iz neke posode deset litrov mleka in poškodovala še več druge hišne oprave. Oba je orožnistvo aretiralo in izročilo deželnemu sodišču.
Ciril Metodova podružnica na Brdu pri Lukovici ima svoj občni zbor v soboto 5. aprila t. 1. ob 7. uri zvečer v gostilni gosp. Smrkolja, sedaj Pungartnik in Blatnik.) Dnevni red: 1. Pozdrav načelnika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
Jadranska banka. Dne 30. marca t. 1. ob 10. uri dopoldne se je vršil VII. redni občni zbor delničarjev Jadranske banke v Trstu. Zborovanje je vodil predsednik banke, njegova ekselenca Niko baron Nardelli. Čista bilanca per 31. dec. 1912. izkazuje sledeče stavke:	Aktiva:
Gotovina v blagajni 971.836 K 50 v, menice 7,207.618 K 10 v. vrednostni papirji 2,218.030 K 81 v. kon-zorcijalni posli 360.922 K 12 v, dolžniki 22,196.575 K 64 v. nepremičnine (bančna poslopja v Trstu, Spljetu in Šibeniku) 670.862 K 40 v, inventar 98.606 K 86 v. prenosne stavke 175.310 K 95 v, skupaj 33,899.763 K 38 v. Pasiva : delniška glavnica 8,000.000 K, rezervni zakladi 642.283 kron 58 v. vloge 6,556.868 K 72 v, upniki 18,018.507 K 36 v. nedvignje-na dividenda 1S47 K 50 v, čisti dobiček 680.246 K 22 vinarjev, skupaj 33,899.763 K 38 v. Kakor iz pregleda razvoja razvidimo, je Jadranska banka tudi y preteklem letu lepo napredovala: skupni promet je znašal 1.457,379.822 K 58 v (lani 913,107.548 kron 58 v). — Jadranska banka je otvorila ¥ minolem letu dve novi podružnici in sicer v Kotoru in Met-kovicu, in je s tem razširila mrežo svojih podružnic na 8. Podružnico v Kotoru je pridobila banka s tem da se je z njo fuzijonirala že dolgo vrsto let obstoječa dobro vspevajo-ča Hrvatska bokeljska štedionica. Predlog upravnega in nadzorstvenega sveta glede razdelitve čistega dobička je bil enoglasno sprejet in se bode izplačala za leto 1912. kakor lani 6V4%na dividenda t. j. 25 K po delnici (glej današnji inserat). Dividenda je plačljjva od danes pri blagajnah banke v Trstu. Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani. Metkoviču, Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru. V dopolnitev nadzorstvenega sveta Jadranske banke je bil enoglasno izvoljen g. dr. M. G. vitez Domene-go, zastopnik generalnega ravnatelja c. kr. priv. južne železnice itd. na Dunaju.
Ljubljana.
— Še par dni in »Balkanska vojna« — izide bogato ilustrirana, na 80 straneh za 20 vinarjev. — Opozarjamo naše naročnike, da čim preje pošljejo naročnino in da nam spo-roče, da hočejo knjigo imeti. Dobro bi bilo, da bi jo po deželi naročali po več izvodov skupaj.
— Nemščina prva! S podržav-Ijenjem policije se je slovenski značaj Ljubljane še bolj germaniziral. Ne le da so uvedli skrajno neukusne in kakor se je že na Dunaju izkazalo, tudi popolnoma nepraktične pickel-haube, zaradi katerih stražniki poleti omedlevajo, pozimi pa v glavo zmrzujejo, — tudi uradni jezik bo seveda nemški. Doslej je policija uradovala povsem slovenski, kar je bila na slovenski zemlji le njena prokleta dolžnost. A tudi napisi nad stražnicami bodo nemško-slovenski. Na okroglih tablah z orlom v sredini bo glavni napis nemški, in spodaj primerno ponižan, še slovenski napisek. Tako bomo imeli v Ljubljani poslej k. k. Sicherheitswaclitpostne! Po čegavi zaslugi, g. dr. Šušteršič?
— Javen shod priredi Politično in gospodarsko društvo za Poljanski
okraj« danes zvečer ob 8. v gostilniških prostorih »Na klavnici«. Mesarska cesta št. 4. Govori deželni poslanec g. dr. V. Ravnihar o predmetu »Vodne sile ob Ljubljanici in mestna občina. Zadeva je za vsakega prebivalca mesta Ljubljane naj-večjega pomena. Razen tega pridejo na razgovor še druga gospodarska vprašanja. Komur je za prospeh Ljubljane, naj se shoda udeleži!
— Druga benefična predstava dramskega osobja slov. gledališča se vrši danes v četrtek. Vprizori se zabavna burka s petjem »On in njegova sestra«. Glavne vloge so v rokah gospoda Jos. Povheta, gospoda Skrbinška in gdč Vere Danilove. Sodeluje vse dramsko osobje. Pri predstavi svira orkester slov. filharmonije. Predstava, ki jo režira gospod Povhe, se vrši v prid dramskemu osobju. torej izven abonementa, za lože nepar. Upamo, da bo izkazalo občinstvo to pot našim marljivim igralcem s svojim obiskom v večji meri svojo hvaležnost, nego je to storilo pri tako žalostno obiskani torkovi predstavi.
^— K poročilu o »Čebelarskem društvu« omenjamo, da je tajnik in blagajnik tega društva Minko Zirkel-bach, ne pa Ivan Zirkelbach, knjigovodja plinarne.
— Iz Simon Gregorčičeve javne ljudske knjižnice v Ljubljani si je 987 strank v mesecu marcu izposodilo 3015 knjig. Povprečno na dan 110 knjig. I^etos se je že izposodilo 9146 knjig. Knjižnica šteje okrog 6000 zvezkov.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Promet meseca marca 1913. 1643 strank je uložilo K 841.155.13. 1512 strank je dvignilo K 1,031.862.58. Stanje ulog K 41.811.088.72. Število uložnih knjižic 29.054. V I. četrtletju 1913 se je hipotečnih in občinskih posojil izplačalo K 468.721.66, vrnilo kron 416.515.55. Stanje posojil kron 26,634.810.35.
— Kinematograf »Ideal«. Danes se predvaja zadnjikrat senzacijski kriminalni roman »Železna roka« ali »Beg iz Bagua«. Velekomičen je film »Jokey iz ljubezni« z Maks Lin-derjem. V petek drugi del senzacijs-kega filma »Ljudje med ljudmi«, ki je vzbudil pretekli teden velikansko zanimanje. V soboto »Obleganje Od-rina«, najboljši dosedaj kazanih filmov.
Trst.
Smrt. nesteča na krovu norveškega parnika »Bratsland«. Kapitan umrl zaradi padca. V pondeljek zjutraj okoli 7. ure so razkladali pred livarno pod Skednjem premog s parnika »Bratsland«, ki je priplul te dni v naše pristanišče. Nesreča pa je hotela, da je padel iz koša velik kos premoga ravno takrat, ko je bil koš dvignjen najvišje v zrak, da bi ga nato spustili na breg. Premog je padel ravno na kapitana parnika, Alojzija Hansena. starega 37 let. iz Brevika na Norveškem. Težak kos je zadel kapitana s tako silo. da se je omotil in izgubil ravnotežje in je padel s poveljevalnega mostu, na katerem se je nahajal. Ubogi kapitan je padel na krov in obležal nezavesten. Ko so prihiteli k njemu nekateri mornarji, so ga zagledali vsega v krvi. na glavi pa je zijala grozna rana. Nemudoma so poklicali ške-denjskega zdravnika dr. Freiberger-ja, ki Je prišel takoj na mesto nesreče. Ko je pregledal ponesrečenca, je spoznal, da ima revež razbito lobanjo in strto vratno vreteno. Telefo-nično je bil poklican avtomobil z zdravniške postaje, ki je prepeljal mladega kapitana v bolnišnico. Čez pol ure pa je že izdihnil, daleč od svoje domovine.
Pozlačen baker. V zadnjem času je bilo mnogo ljudi ogoljufanih, ker so nakupili predmete, ki so bili le pozlačeni, a so jih plačali za zlato. Pclicija je pridno zasledovala te goljufive pozlatarje in jih je tudi nekaj izsledila in zaprla. Včeraj pa je prišel na vrsto zlatar Aleksander Tamaro. Bil je na sumu. da pozlačuje baker in ga prodaja za zlato. Včeraj i se je izvršila hišna preiskava v njegovi trgovini in na stanovanju v ulici Massimo d’ Azeglio št. 3. V trgovini ni mogla najti policija nič sumljivega, pač pa sc našli v njegovem stanovanju več klopčičev bakrene žice in večjo zalogo tenkih zlatili ploščic in nekaj platine. Zlatar je bil aretiran in najdene sumljive predmete je policija zaplenila. Zlatar pride pred sodišče.	, ,
Predrznost tatov. Konja m kočijo so odpeljali Iz hleva. Alojziju Erzetiču iz Kormina, ki stanuje v ulici Bariera vecchia 39, so ukradli tatovi konja in kočijo. Ponoči so se splazili v hlev. kjer je imel Erzetič konja, razbili vrata, vpregli konja v kočijo in_ se odpeljali. Hlev se nahaja v ulici Bosco 12. Ko je prišel zjutraj, Erzetič v hlev, ni našel ne konja, ne kočije. Podal se je nato na policijo in je javil tatvino. Konja in kočijo je cenil na 1600 K. Erzetič
je zelo potrt, zakaj konj in Kočija sta bila vse njegovo premoženje.
Člani nar. Kluba »Trijjlav« sc iiljudno vabljeni na sestanek, ki se bode vršil v petek, 4. t. m. ob pol 9. uri zvečer v kavarni »Minerva«.
Mladenka se je vrgla pod vlak.
Trst, 31. marca.
Včeraj popoldne se je vrgla mlada žnska pod dirjajoči vlak. Mladenka je stara 21 let in stanuje v ulici Pavlo Vergerio in se menda imenuje Gizela Lesich. Do tega obupnega koraka je prignala mladenko nesrečna ljubezen. Gizela ie bila uslužbena pred nekolikimi meseci v neki trgovini čevljev v ulici Belvedere. Njen gospodar je bil mlad človek in Gizela ga je vzljubila posebno zato. ker je bil tudi on zelo prijazen z njo. Polagoma sta si bila bolj in bolj odkrita in naposled se je razvnela med njima ljubezen. Lju-bimkovala sta, in Gizela je bila vsa srečna in živela v prepričanju, da bo njen gospodar njen soprog, saj jo je tako ljubil. Gospodar pa je bil že oženjen, a njegova soproga je bila odsotna, menda je nekje v Italiji. Gospodar pa ni o tem ničesar zinil Gizeli. Obnašal se je pač tako. kakor da bi bil še fant. — Te dni pa je bila Gizela nekje izvedela, da je njen gospodar oženjen. Opominjali so jo. naj zato ne občuje z njim pre-iniimno. Za mladenko je bil to silen udarec, vendar pa je bila še v dvomu in mislila je, da so j. drugi le za-vidni. Vendar je koj, ko je to slišala o svojem gospodarju, hitela k njemu v prodajalno in mu povedala, kaj je slišala o njem. Očitala mu je, zakaj jo je slepil in mamil, zakaj ji ni povedal. da je poročen, da bi vsaj ne upala nanj. Njen mladi gospodar pa je tajil, da bi bil poročen. Ko pa je hotela izvedeti Gizela razne podrobnosti in ga prav resno in odiočne zavračala, se je gospodar hipoma razjezil, nato je odšel iz prodajalne in je izginil. Odpeljal se je bil iz Trsta. V začetku je mislila Gizela, da se je njen ljubimec in gospodar !e razžalil, ker mu je očitala takih pre-greškov, toda ko je izvedela, da ie njen gospodar in ljubimec odpotoval iz Trsta, se je hudo razžalostila. Tedaj je bila prepričana, da je vse res, kar so ji povedali. Drugače bi ne bilo mogoče, da bi odšel kar iz Trsta. ne da bi ji kaj rekel, ne da bi io pozdravil. Njeno prepričanje je šc potrdilo to, da se ni vrnil več njen gospodar, čeprav je poteklo že več dni od njegovega odhoda. To je spravilo mlado gensko v obup in sklenila je končati 'svoje življenje, zakaj tega ni mogla več prenašati, da bi bila zapeljana in varana od gospodarja, zraven pa še zasmehovana od svojih znancev. — Včeraj je napravila grozen sklep. Ponr1-1 ie se je napravila in odšla proti Sv. M. Magdaleni, kakor da bi šla na iz-prehod. Prišla je do železne ceste in se je ustavila ob progi. Mitnice so bile spuščene, kar le bilo znamenje, da pride kmalu vlak, ki dospe ob 3 in pol na kolodvor državne železnice v Trst. Vlak, ki je imel pridr-drati vsak čas. je prihajal iz Pulja in nosi štev. 109. Vse polno ljudi, ki so se izprehajali tačas v krasnem popoldnevu, je stalo ob progi in čakalo. da pojde vlak mimo. Tudi Gizela je stala ob progi, čisto mirna je bila in naslanjala se je na ^zaporniški drog. Vlak je prihajal. Še nekaj trenotkov in pridirjati mora do mitnice. V tem hipu se je dekle pripognilo in smuknilo pod drogom na drugo stran. Nato je brez obotavljanja stopalo proti tračnicam. Vlak ie bil le par sto metrov odaljen. Ljudie, ki so videli dekle, so začeli vpiti na vso moč, naj se umakne vlaku, ona pa je stala sredi proge in je zrla nepremično v vlak pred seboj. V zadnjem hipu pa se je vrgla na tračnice in je izginila pod ropotajoči stroj. Ljudstvo je zakriknilo od groze in mnogi so bežali proč, da bi ne videli tega prizora. Strojevodja, ki je tudi opazil dekle na progi, je brž ustavil vlak, toda bilo je prepozno, zakaj vlak je dirjal z veliko silo. — Dekleta ni bilo videti. Ko se je vlak ustavil, so zagledali dekle, ki se je bilo zajezdilo med neko železje ob strani stroja. Truplo je bilo nedotaknjeno, in dekle je še živelo. Izvlekli so jo izpod stroja, a tu se je pokazal grozen prizor, dekletu je bila odtrgana noga popolnoma proč pod kolenom. Navzoči ljudje so bili tako pretresli, da niso vedeli kaj storiti. Nobeden od navzočih ni maral nesti nezavestno dekle v. bližnjo bolnišnico, in to iz groze. Nazadnje so nekatere straže in sprevodniki vzdignili dekle na vlak, ki je odpeljal dekle s seboj v mesto. Nekdo pa je telefoniral na zdravniško postajo, naj pride zdrayniški voz z zdravnikom na postajo, ker se ie zgodila nesreča. Dekle je bilo seveda nato takoj obvezano na postaji in potem odpe-
Novo došla :
til
i I U
koncertuje od danes naprej vsaki dan
v kavarni „CentraI
od 9 ure naprej. — Vstopnina prosta.
Kavarna je celo noč odprta.
Za mnogobrojni obisk vljudno prosi	Šteiau	Miliollč.
liano v bolnišnico. Na kraj nesreče pa je prišla komisija in nazadnje tudi voz, ki je odpeljal odtrgano nogo s tira. Predno pa se je to zgodilo, je dolgo časa ležala noga, obuta'v lep čevelj na progi. Stražnik jo je bil pokril z nekim časnikom. O nesreči se je hipoma izvedelo, in na stotine ljudi je prihajalo na kraj nesreče. — V bolnišnici so kmalu nato. ko je bila pripeljana tja, operirana. Odrezali so jej nogo v kolenu in ji zašili tudi par ran na telesu, katere ni bilo opaziti, ko so jo izvlekli izpod stroja. - Starši in bratje nesrečne ženske so izvedeli o nesreči Šele pozno zvečer in vsi obupani so hiteli v bolnišnico. — Dekle je preneslo noč v nezavesti in tudi danes ziutrai je še pri življenju. Morda ozdravi — toda revica bo brez noge.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Veliki Taraboš v
'V
rokah Črnogorcev.
Mali Bardaitjol in Brdica padla!
Cetinje, 2. aprila. Padec Skadra pričakujejo vsako uro. Generalni naskok od predvčerajšnjem in včeraj je bil zelo silen. Srbske in črnogorske kolone so pod ognjeni uničujočega ognja težkih oblegovalnih baterij zavzeli 3 najvažnejše redute na Tarabošu in Mali Bardanjol. V ponedeljek so Turki zapustili svoje pozicije na Brdici. Posadka na Tarabošu je odrezana od mesta, večina ta-raboških baterij je razbita.
Boji za Taraboš.
Berolin, 2. aprila. »Lokat Anzel-ger« poroča: Predvčerajšnji bojr na Tarabošu so trajali od 9. dopoldne do noči. Taraboške redute so padle, opoldne. Srbska artilerija nadvladuje vse turške pozicije pri Brdici, Blatji in Tepe. Druga črta turških okopov se je udaia ob 5. popoldne. Boji so se tudi včeraj z vso silo nadaljevali. Odgovarjanje turških topov pojema od ure do ure.
Veliki Taraboš padel.
Belgrad, 2. aprila. Po poročilih ki so dospeLa semkaj iz Sv. Iv. Me-duaiiskega, so vse turške utrdbe na Tarabošu zavzete. Naskoki Črnogorcev so bili brezobzirni.
Iz Londona se ta vest potrjuje.
London, 2. aprila. Turške posadke so zapustile Veliki Taraboš in sc umaknile na Mali Taraboš.
London, 2. aprila. Najverodo-stojnejša poročila v »Times« zatrjujejo. da so Črnogorci po dolgih bojih osvojili Veliki Taraboš.
BOJ ZA SKADER.
Belgrad, 2. aprila. Tukajšnji krogi pričakujejo padec Skadra še tekom današnjega dneva. Vse utrdbe razen Taraboša, so v rokah obfe-govaicev. Tudi na Tarabošu je pehota že porezala vse žične ograje in odstranila vse umetne ovire.
Srbski transporti na grških ladijah.
London, 2. aprila. Zatrjuje se, da je priplulo v Sv. Iv. Meduanski 36 grških transportnih ladij z srbskim vojaštvom. Transport je spremljalo 6 vojnih ladij. Ta poročila so v srbskem taboru pred Skadrom vzbudila veliko veselje.
Odplačilo za Skader.
Berlin. 2. aprila. V tukajšnjih krogih presojajo danes položaj mnogo bolj pesimistično kot včeraj. Sodi se, da pade Skader preje, predno pride do demonstracije veselil. Sodi se, da bo Črnagora napela vse sile, samo da osvobodi Skader, da bi s tem imela vsai orodje v rokah, s katerim izsili odškodnino, če ji Skader vzamejo velesile in ga prideie Albaniji.
Rusija in demonstracije velesil.
London, 2. aprila. Z ozirom na vesti, ki se razširjajo glede nazira-nja ruske vlade v slučaju demon-
, stracije velesil pripominja Reuter, da je bilo stališče ruske vlade v tem oziru že od vseh začetkov jasno. Rusija se pridružuje mnenju velesil, da se mora izvesti demonstracija in sicer to tembolj, ker je mnenja, da je to v interesu Črnegore, ker se s tem utrdi staličlS Nikole.
MIROVNA KONFERENCA.
Poslaniška konferenca.
London, 2. aprila. Danes je bila poslaniška konfernca preložena.
Odgovor Zaveznikov.
Belgrad, 2. aprila. Zavezniki iz-roče odgovor, s katerim prevzamejo posredovanje velesil, šele jutri.
KRALJ PETER BOLAN.
Belgrad. 2. aprila. Kralj Peter je obolel in se je moral uleči.
VELEIZDAJALCI SEVEDA.
Sarajevo, 2. aprila. Okrožno sodišče v Banjaluki je obsodilo uradnika Srbskega kreditnega zavoda Božo Popoviča in kmeta Dragoijuba Kesiea zaradi veleizdaje in vohunstva na 3 leta težke ječe. Ovadili so jih generalštabni častniki.
VODITELJ ČEŠKIH SOC. DEMOKRATOV IZVOLJEN.
Praga, 2. aprila. V okraju Klad-no je bil pri nadomestnih volitvah v državni zbor izvoljen dr. Fr. Sou-kup, voditelj češko slovanske soc. demokracije z 8350 glasovi proti narod, soc., k; je dobil 994 glasov.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
„Dan“
„Dan“
„Dan“
„Dan“
„Dan“
»Dan"
Si-
„Dan“
„Dan“
,.Dan“
je edini slovenski
neodvisni politiški dnevnik.
je najbolje informiran slov. dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaia tudi ob nedeljah m praznikih.
je najodločnejši neodvisni jutranji list
i
je najcenejši napr. dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinarjev, s pošto mesečno le K 1-70.
je razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
prinaša interesantne in znamenite zgodovinske romane.
prinaša znamenite sodobne politiške karikature.
je odločen zagovornik vseh zatiranih.
Sirite „Dan“ med ljudstvom.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji insereiiti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
M		MM	Ml	
•	———		—			;				
Glasovirje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak. Ljub-Ijana-Gllnce 92.
Visokošolec poučuje gimnazijce eventualno tudi za hrano. Ponudbe pod »Vesten« na »Prvo anončno pisarno« v Ljubljani.	247-2
Išče se velika nemeblovana soba
za takoj. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«.	251—2
Naročite in širite ,Dan‘
Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne krila, kostume, nofrie halje, perilo in vsako modno blago.
Solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 8. Lastna lifSa. Neprekosljiva v
otroških oblekcah
::	in	krstni	opravi,	::
Modistiuja
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg
priporoča cenj. damam različne
slamnike
po najniijih cenah. Sprejettta tudi
vsa popravila in jih izvršuje točno in najceneje. — Za obilen obisk 181 se priporoča
MINKA HORVAT.
Jadranska banka.
Občni zbor delničarjev Jadran, banke, ki se je vršil dne 30. marca 1.1., je sklenil izplačati za 1. 1912
no
6%°/.
dividendo.
Vsled tega se bode izplačeval kupon št. 7 počenši od 1. aprila 1.1. pri blagajnah banke v Trstu, Dubrovniku, Kotoiu, Ljubljani, Met-koviču, Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru s
it as*-
Trst, dne 31. marca 1913.
UPRAVNI SVET.
Naznanilo.
V Laški kuhinji je od danes naprej zopet nova ravnateljica, katera bo skrbela za izborno laško in dunajsko kuhinjo in dobro pijačo.
Se priporoča
Zofi. Božičnik.
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
posebnost
Ui»» s««.
»Zdravnik
želodca"
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Radi prevelike zaloge blaga dajem
20°lo popusta
vse pomladne najnovejše damske kostume, krila, bluze kakor tudi obleke in površnike za gospode in dečke najmodernejšega kroja.
Postrežba točna in solidna.	Cene priznano nizke.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Anglo zaloga
s krasnimi, trpežnimi pomladanskimi in letnimi modeli
se otvori 12. aprila 1913
v Ljubljani, Šelenburgova ulica, hotel :: pri Maliču (poleg tvrdke Meinl). ::
Slavno občinstvo se naj blagovoli z ozirom na ======= nizke cene ozirati. -—1
Zadnje novosti!
Priporoča se največja izbira spomlad-nih kostumov, modernih jop in plaščev,
dame in deklice.
Za gospode in dečke
velika izbira oblek, površnikov, nepremočljivih pelerin najnovejšega kroja. — Radi neznatnih stroškov cene brez konkurence.
Konfekcijska trgovina
A. Lukič, Ljubljana
Pred škofijo štev. 19.
Del. glavnica: K 8,000.000.
Rez. fond nad K 800.000.
Ljublfanska kreditna banka v lif uilf ani.
Stritarjeva ulica štev. 3. (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
4\\ ■