l6. 11. šterilka. za sredo 27. januvavJJa 1897 (T Tata, t Urak *v«i«r da« 20 januvarija 1897.) Težaj XXII. ^■DINOIT11 lakaja p« trikrat aa U4n t iaatfb ia-danjih eb torkih, iatvtklk in aobolah. Zjatramja isHaaja ii-haja oh ari ijatraj, vaieraa pa ab 7. ari voćar. — Obaja« izdaaja ataaa : » Jađeaiaaaaa . f. 1.—, ir.vaa Avafrija f. 1.50 Sfc tri M M« C ... J,— . . 4, i« «a pol lata ...«.- . , » #.— ■a vae lata . . , 12,- . , „II.— Narotinlaa je plaiavatl aaproj h aaraibo bru prllazaaa aarocalae a« oprava M •ilra. Paaaniiaa itevilka se dobivaj« ▼ pra-dajalaiaak tabaka v Irntu pa M avi. iivau Tnta pa 4 nti, EDINOST Oflaai aa raiaao po tarifu * patita; la aaalava ■ dabeliaai irkam plaiaja prastar, kalikar abaaga navadnih vratic. Poiiaaa. aaatrtaio« in javna zahvala, da-■aii aglaai itd. aa računajo po pa godbi. Vai dapiai aaj aa poAiliaj© nr«daiitva aliaa C»i»r«i it. 13. Vitak« pi oaa »ara hiti fraakavano, ker anf ranknvana aa aa iprajateajo. lokopiai «t» »*■ vraiaja. Naraiaiu« raklanaoi.)« m -ifiaaa apra-,e prezirajo nobenega poklona. Včasih je Risler, med tem ko je Dalobelle s Chebeovimi ostal na vseučilišču s svojim bratom in z tdekl«tom', krenil preko polja iskat cvetic za vzgledo svojim tapetami. Fran je pripogibal a svojimi dolgimi rokami visoke veje glogove ali pa splezal na parkovo ozidje, tla je natrgal perja, ki so je bili uzrli na oni strani. Najobilnejo žetev pa so imeli pri vodi. Tam so rastle tiste gibčne rastline z dolgimi, sukanimi stebli, katere so tako dobro videti na tapetah, visoko, kakor sveča ravno trstje in slak, čigar cvet se najedenkrat odpira v fantastičnih zavit inah na uaiisku, podoben obrazu, kakor da kdo gleda iz nične zmešnjave teh peres. Tam je Ri« aler sestavljal svoje šopke ter jih umetniški aiejal, navduševaje se od svojstva rastlin in skušaje u-ni«ti njih živo lepoto, njih naravno litje, katero A : Kako to ? B: Vladar, to je cesar in kralj naš ne potrja nobenega zakona, ako parlament ni privolil v dotični zakon. A: A kaj je to: parlament? B: Parlament je zbor ljudij, katerih jeden del je imenovan brez volje narodove in ti se zo-vejo „gosposka zbornica", drugi pa so izvoljeni po volji naroda, da so tam namesto njega, da ga zastopajo. Zato se le-ti zovejo poslanci ali zastopniki naroda, njih zbor pa se zove zbornica poslancev. A: Kako se to imenuje še drugače ? B: Vse skupe se imenuje tudi: državni zbor, ker se tam razpravlja ali posvetuje za vso državo, kakoršna je sadaj. A : Ali pošilja vsaka dežela jednako število svojih zastopnikov na Dunaj ? B: Ne, nekoliko po velikosti, še več pa po bogastvu, odločeno je za sedaj t;iko-le: 1. Češka jih pošilja.......110 2. Dalmacija.......... 11 3. Galicija........... 78 4. Spodnja Avstrija....... 46 5. Gornja Avstrija........ 20 6. Solnograjska......... 6 7. Štajerska.......... 27 8. Koroška........... 10 9. Kranjska.......... 11 10. Bukovina.......... 11 11. Moravska.......... 43 12. Sllezija........... 12 13. Voralberška......... 4 14. Tirolska........... 21 15. I s t r a........... 5 16. Goriška........... 5 17. Trst z okolico........ 5 A: Torej koliko jih je vseh vkup P B : Vseh vkup je 425 poslancev. A: A Trst in Istra jih volita vsaka po pet P B : D& samo po pet; zato pa morajo biti možje, ki kaj znajo in ki imajo krepko voljo, da pred tolikimi trdno branijo Istro in Trst. A: Kako je to, da volita Trst in Istra po 5 po- že več ni poznati, ako je šel preko njih trnda-poln dan In kadar je bila kita narejena in s široko bilko povezana kakor s trakom, je obložil z njo Frana, potem pa hajdi dalje! Ves uglohljen v svojo umetnost, je iskal Risler spotoma novih obrazcev, novih sestav. aLe poglej, dekle... tukaj-le .. šmarnica z belimi zvončki med divjimi rožami... He ? Kaj pravil ti P... na polju, zelenem kakor voda, ali pa na pepelasto sivem delalo bi to prav lepo podobo*. A Sidonija ni imela rada uiti šmarnic niti divjih rož. Poljsku cvetice so se jej dozdevale kakor cvetice za siromake, kakor obloka, nasprotna ijej lilasti Spominjala se je, da je videla drugačnih cvetic pri gospodu Gardinoisu v rastlinjakih, na naslonih ter okrog in okrog po peščenem in z velikimi vazami okrašenem dvorišru Saviuyskega gradu. To so biU cvetice, kakoršne je ona rada imela! To jn bilo življanje na kmetih, kakorSno je ugajalo njej. Saviuyja se je spomnila na vaaki korak. (Prida še.) slaneev, a doklej sem < ul vedno, da volita samo po štiri ? B : Res je, lo-^Iej sta volila samo po Štiri ; toda pred nekoliko meseci se je ustvaril nov zakon, po katerem so dosedanjemu številu navrgli vsaki <1 "/eli nekoliko poslancev, tako n. pr. jedite».i Istri, jednega Goriški, jednega Trstu, jed nega Kranjski, dva Dalmaciji, drugim deželam p » jednoga ali po več, na priuer Češki poln h 18, ker je velika in jako mnogo plačuje. A: Je-li obstoje zakoni, v katerih je popisano vse t<> ? B: Seveda jih je in moreš jih dobiti v dvorni in državni tiskarni na Dunaju, toda malo bi razumel, k^r so zakoni pisani trdo in zbito ter bi jih težko razumel, kdor ni pohajal viših Sol, dasi so pisani v vseh jezikih, ki se govore v Avstriji. Ako pa ravno hočeš naročiti, naroči v dvorni državni tiskarni na Dunaju in reci, v katerem jeziku jih hočeš imeti. Zakoni so ti-le : 1.) Koliko volijo posamične dežele in kaj ima razpravljati državni zbor, to povč zakon od 21. decembra 1867. št. 141, potem zakon od 2. aprila 1873. št. 40 in pa zakon od 14. junija 1806., št. 168. 2.) Katco je voliti poslance na Dunaj, to pove Ziikon od 2. aprila 1873. št 41, pa oni od 12. novembra 1886. št* 162 ter zakon od 14. junija 1896. št. 169. A: Ali volijo vsi ljudje jedne dežele skupa vse svoje poslance ? B: Ne, ampak so po zakonu določene različne skupine ljudij, ki volijo po jednega ali po več od njih. A: Kakšne so to skupine ? B: Evo, take-le: Jedna, prca skupjna ali kurija, to so veliki posestniki. Druga skupina ali kurija so mesta. Tretja skupina ali kurija, to so trgovinske zbornice. Toda v nekaterih deželah sti zloženi druga in tretja kurija ter volita poslanca skupaj. Četrta skupina ali kurija, to so zunanje ali kmečke ohčine. Peta skupina ali kurija se imenuje splošna, ker se v njej ne gleda, da-li si veleposestnik, ali meščan, ali trgovec, ali kmet. To je nova kurija, ustvarjena zakonom od 14. junija 1896. za to, da pride mali narod se svojimi glasovi do veljavo poleg onih, ki so bogati. A: In moie prevagati, samo ako hoće, ko se vpoštevajo lica, a ne žepi! B: E, pa nikar ne misli, da ti bodo glasovali tudi žena in otroci; in tudi je svoj red ? A : Pa kakšen je ta red ? B: Kvo takšen, kakor je obrazloženo dalje. II. IPOGLAVJE. Obča volilna skupina, ali obče volitve, ali splošna kurija A : Kdo voli poslanca za splošno skupino ? B: Poslanca za splošno skupino bodo volili volilni možje ali fiducijarji. A: A kdo bode mogel voliti te fiducijarje za splošno skupino F B: To je lahka! Tu se ne vpraša, da-li plačuješ eesarju davek ali ne, je-li si bogat ali siromak, je-lo si veleposestnik ali mali kmetič. Tu ti je dovoljno, da si mo/.ki. da si završil 24 leti in vsaj 6 mesecev bivaš tam, kjer si takrat, ko so volitve. Seveda moraš biti avstrijski državljan, kajti kdor spada pod dru-zega kralja, ta nima pravice glasovati [§ 9 a) zaKona od 14. junija 1896. št. 169. | A: Lahko za to; mi siuo v»i od našega cesarja in doma smo. Toda, kako je za one, ki so bili kaj kaznovani ali zaprti ? B : Za nje je tako-le: Ako te je sodila politiška oblast, recimo okrajno glavarstvo, tudi če si bil zaprt, ti to ne ikoduje nič. Druga je, ako te je obsodilo sodišče ! Tukaj je zakon ta-le: Če si bil obsojen v veliki kriminal, potem je treba, da je mipolo n«kaj časa, odkar si prišel iz zapora in sicer: treba je, da je miiolo deset let, odkar si odsedel, če si bil obsojen ■a pet ali več let. Če si bil pa obsojen na manj nego pet let, toda vendar v veliki kriminal, potem je treba, da je minolo pet let, A: B: B B B A: i B odkar si prišel iz j^č*. Toda je tudi se m:\nj-ših činov, makar da niso od velikega kriminala, zaradi katerih je tr^ba, da so minola tri leta, odkar si odsedel zapor. Ti čini se imenujejo prkršaji goljufije, poneverjenja in tatvine. [§. 20. 4) zakona od 14. junija 1896. it. 169.] Torej recimo, jaz poznam nekoga, katerega je lani malo sodišče obsodilo zaradi tatvine na mesec dnij zapora in ga je odsedel. Ali bode on mogel letos glasovati ? Ne bode I treba da minejo tri leta, odkar je došel iz zapora. Recimo, nekdo je sedel v Kopru pet let in več, toda že je prošlo deset let, odkar je odsedel ; kako bode ž njim ? On sme glasovati, ker je čas pokril slabi glas ali nesrečo. A recimo, nekdo je sedel v Rovinju ali Kopru manje nego pet let, toda minolo je že pet let, odkar je odsedel; kako bode ž njim ? Tudi on sme glasovati, ker je tudi za njega po zakonu Čas pokril slabi glas ali nesrečo. Sedaj razumem 1 Glede velikega kriminala ie treba, da je prošlo že 10 let ali vsaj 5 let, odkar sem odsedel. Mali kriminali pa nič ne škodijo; samo tedaj, ako je bila kazen tatvine ali goljufije, kratijo glas, če niso minola tri leta. Toda recimo, jeden takih pride na glasovanje, pa mu kdo od komisije ali poverjenstva reče : Ti si bil zaprt, ti nimaš pravice glasovati. — Kaj naj stori on, ki je sedaj miren in vreden ? Če ni prošel čas, ki ga zahteva zakon, naj niti ne pride na glasovanje. Toda, ako je dotični čas prošel, to bi dobro storil, da zahteva od onega sodišča ali tribunala, ki ga je sodilo, potrdilo, da je minolo toliko in toliko časa, odkar je odsedel in da torej ne obstoji več zapreka, ki mu je branila glasovati. A če bi mu niti na podlagi tacega potrdila ne bi pustili glasovati ? Potem naj stori, kar mu Bog nadahne. Zakone morajo spoštovati oni, ki so v komisiji ali volilnem poverjenstvu, kakor tudi oni, ki imajo pravico voliti. Sedaj dobro razumem. Vsaki možki, ki je završil svoje 24 leto in nima zapreke od kriminala, ali pa je ta zapreka po zakonu že minola, hiue voliti volilnega moža v novi, ali peti skupini. To je dober volilni red. Tu se ne vpraša, koliko plačaš? Jaz bi tudi dobrim gospodinjam in vsaki pametni ženski dal tako pravico. Tudi jaz bi ji dal tako pravico, a vskratil bi jo vsem onim možkim, ki preko mere pijejo ali drugače razsipljejo svoj in svojih otrok in svojih starišev iinetek. Jaz poznam človeka, ki je završil. 24 leto, toda siromak ima kuratorja (varuha), kakor da je še otrok, ker so našli, da se, mu v Klavi meša. Ali »ode glasoval on ali kurator? Ne bode glasoval ne on ne kurator [§. 21. 1), zakona 14. junija 1896. št. 169.] A: Pa so ljudje, ki mislijo, da so še pod varuhom, dasi so završili 24. leto. Kako je ž njimi ? Oni m slijo napačno. Ko si završil 24. leto, sam si svoj za glasovanje, vsejeduo, tudi če ti sodnik ni dal pismeno. Mnogo je takih, ki so se pred 10 ali več leti priselili iz Italije semkaj; in potem jih je v Istri iz Tista, iz Dalmacije, iz Kranjske. Kako bode ž njimi ? Ž njimi bode tako, da oni, ki so se doselili iz Trsta, Dalmacije ali Kranjske, morejo glasovati kakor mi ; oni pa, ki je došel iz Italije, ne sine glasovati, ako ne dokaže, da je vsprejet za našega, da je prisegel našemu cesarju in kralju. Še mi jo nekaj nejasno. Ne vem, ako bodo v tem novem volilnem razredu, v tej splošni kuriji mogli glasovati o8e iv vsi njegovi sinovi, ki se završili 24. leto? Morejo I Lepo bodo glasovali oče in sinovi, ker se računi, da je to novo volilno pravo, dano tudi onim, ki so služili v vojski; a če niso, plačujejo tak6 in takti vojaško takso, torej je prav, da imajo glas. Cel6 poleg gospodarja more glasovati tudi ijegov sluga. Pastir bode mogel priti s piščalko v svojo A: B A: B B B B •bčiuo in. ako je završil 24. leto, bode mogel glasovati. A: To je prav. Sedaj razumem : volilnega moža za volitev jednega poslanca bodemo volili vsi vkupn, bodisi bogat ali ubog, star ali mlad, samo da si preko 24 let in da nimaš zapreke od kriminala. Samo to mi je še nejasno: Ali more voliti ali voljen biti koji trgovec, ki je v stečaju ali konkurzu? B : Ne more! [§. 20. 3) zakona 14. junija 1896. št. 169]. A: In more glasovati tisti, katerega vzdržuje občina na milost ? B: Ne more! [§. 20, 2) omenjenega zakona]. A: In pa more glasovati tisti, kateremu je oblast dala jeden ali dvakrat pomoči, da se prehrani, k»*r je bila slaba letina? B : Ta sme glasovati, ker miloščina ni trajna, nego mimoidoca. [§. 20, 2) omenjenega zakona]. To naj si posebno zapomnijo tržaški okoličani. A : In more glasovati vojak, dokler služi ? B: Ne sme niti oficir, a kamo-li podčastnik iu prost*k. ]§. 20. a) navedenega zakona]. A: Ali more glasovati žandar? B: Ne more; niti ako je na dopustu za kratek čas. [§. 20. a)]. A: Rekli ste „dokler služi". Torej oni, ki ša nima odpusta ali „obšida", ne sme glasovati, tudi če je završil 24 leto ? . B: Ni tako! Nego samo oni čas, dokler zares in dejansko služi, ali kakor se reče : „dokler je pri kompaniji", ne sme glasovati. Toda, kadar ga odpuste od stalne službe, ker je izvršil svoje tri ali 4 leta, sme glasovati po svoji dragi volji. A : Ako moj sin dobi od kompanije dva, tri dni dopusta, on ravno završuje 24. leto, pa da so po naključju ravno tedaj volitve, ali bi smel glasovati, da nas bode več ? B: Ne bi smel, ker je samo začasno na dopustu on je vsejeduo, kakor veli zakon: „od možtva oborožene sile* ter ne sme glasovati. [§. 20. a).] A : Ali sme glasovati rezervist in domobranec ali landver ? B: Sme, brez strahu, če je doma. A: O, hvala Bogu! Sedaj smo za vse na čistem, samo ne vem, kedaj bodo te volitve in kedaj imamo voliti volilne meže, niti pri kom naj se oglasimo ? B : To b< čemo proučiti sedaj-le takoj. A: Ali da, samo nekaj sem pozabil. Poznam mladeniča, ki je završil 24. leto, toda ostal je nekako mladosten, pa bi mu jih ne bi dali niti 2ii. Ali mu bodo verovali ? B: Dobro bi bilo, da gre k velečastitemu svojemu gospodu župniku in da dobi od njega pisano p#d pečatom, da je završil 24. leto. To naj prinese s seboj na volišče. A: Ali je treba kolka ali štemplja? B: Ne treba, ker so za take opravke odpravili kolek. Zakon od 14. junija 1896. št. 169 odreja, ! da spisi ali pripomočki, s katerimi se dokazuje volilno pravo, so svobodni kolka (§. 9. a), i A: Bogiur, po moji glavi bi se hotelo, da ljudje povsodi dignejo križe, kjerkoli se boje, da bi jim italijanska volilna komisija delala neprilike. Dobro bi tudi bilo, da nam župnik napiše vse tiste, ki smo do konca tega meseca završili 24. leto ter da nam priimke vsporedi po abecedi in da udari župnijski pecat in podpiše. Potem bi se takoj moglo v.saccga lepo najti. Malo je truda, a ker ni treba uiti kolka, bilo bi to še najkrajše. B: Da, to bi bilo dobro 1 Kjer pa ne moret« tega dobiti, vprašajte glavarstvo, naj prosi župnika, iu tudi vi ga prosite, da naj na dan volitve bode tam, da se ne bi dogajala sila ali preveia kakor druge krati. A: A za sveti križ Božji, naj se ue šalijo z narodom, nego naj ravnajo lepo po zakonu, kajti, kjer je taka množica skupaj in kipi t tolikih loncik, utegnilo bi prekipeti. Kaj mislite, da bode prevare od samega aašega ljudstva? Dajje t prilogi. _Priloga „Kdinosti" št. 11, več. izdanje. H : .Ta/, se nadejam, da ne bode, ker je ljudstvo spregledalo in pa gre od ust do ust pesem, kako je Zrinjski, ban v Sigetu, nastavil sobo na mestni zid ter rekel svoji družbi, da obesi nanjo onega, ki bi samo spomenil, da se je udati Turkom. „Pak je naperil tanjka ve-šala na bedemili belega mesta in je govoril svoji družbi: Čnjete-li bratje vitezi, ako Li se našel kdo od vas, pa spomnil, da se udarno, podignem ga na vešala tanjka, makar bila moja majka!- A: Tako je! A jaz se bojim, da Italijani premagajo se svojimi glasovi, ker v mestu da ima vsakdo svoj glas, a mi 5e-le po volilnih možeh volimo poslance. B : Ni tako v tej novi kuriji, nego bodo v tem novem razredu morali voliti volilnega moža tudi mesta, ne samo sela (članek IT., črka C. zakona 14. junija 1890. št, ir,8.); ker pa se volilni možje odmerjajo po dušah, in je nas v Istri mnogo več, nego Italijanov, tako moramo mi pridobiti tega jednega poslanca, ki bode od pete, nove kurije. A : Da, tako bode res, ako sleherni od naše strani stori svojo dolžnost in ako dtži za svojo kri, a'to ne bode prodatiec. M: Bog ds\ dobro iu stre svoje in naše nepiija-telje. Toda učimo mi prej, kako gredo ti posli. III. POGLAVJE. A: Kedaj, kje in kako se vrši volitev volilnih mož pete kurije ? Kedaj bodemo pozvani na volitve ? R : Ne zna se še dneva, toda bodo kmalu, morda pride glas, da so volitve, še preduo bode tiskan ta-le najin razgovor. (Volitve so res že razpisane. Ur.) A: Kdo ima pravico odrediti volitve? H: Minister za zunanje stvari na Dunaju izda naredbo na vse deželne glavaije, da so po Volji cesarja in kralja razpisane volitve. Deželni glavarji potem objavijo volitve vsak v svoji deželi in v vseh jezikih velikimi oglasi iii odredijo dan, na kateri izvoli poslance jedna skupina in na kateri dan druga. Razven tega se glavarstva dogovorč z občinami, kedaj bode ljudstvo volilo volilne može. A : A katera skupina voli prvo, katera kasneje. 15: Zakon je, tak-le: Xajprvo voli nova, prta skupina, to je veliko število naroda, potem kmečka skupina, zatem mesta in trgovinska zbornica in najzadnjv. veliki posestniki. (§. 22. zakona 14. junija 1896. št. 196.) A : Dobro; toda ali bode pa nam oglašono, kedaj imamo voliti volilne može od splošne, nove skupine ? D: Bode, ker mora to razglasiti občina (§. 28 istega zakona), potem pa tudi dozna jeden . od druzega. A : Pa kaj nam je storiti pred tem ? It: Takoj, ko znaš, da so razpisane volitve, treba, da gre kdo, ki zna čitati in pisati na občinski urad ali županstvo ter ea pregleda listine iu da po možnosti vzame predpis od njih in da se dobro povprašate, je-li ste vsi možki od 24. leta naprej vpisani v listinah, lo se pravi, oni možki, katerim 'zakon ne brani, kakor smo to videli prej. A: Ako se pa najde, da jih je mnogo izpuščenih ? It: Osem dnij, odkar so listine razglašene, ima se pravo prigovarjati ali reklamirati pri občinskem načelniku ali županu 25. zakona 2. aprila 1873. št, 41). Imaš pravo prigovoriti, da la ali oni ni v listini, ki bi moral biti; moreš se tudi pritožiti, da je ta ali oni v listini, a nima prava biti v nji. A : Jaz znam kolikor-toliko pisati; toda če mi zabranijo prepis listine v moji občini, kaj naj storim ? It: Porečeš najprvo, da je naredba od ininisterstva od leta 1888, da se mora dati prepisati listine, in pritoži se okrajnemu glavarstvu. A : Ako ne bi pomagalo niti to ? B: Potem udari na telegraf takole: „Prevzvišeni c. kr. namestnik, Trst. Tu nam občina ne da prepisati volilnih listin. Prosimo zapoved." Iu podpiši svoje ime iu priimek in drugih, ki so s teboj. A : A da občinski načelnik ali župan ne pošlje j naprej teli prigovorov, ki smo jih raor la napravili proti listini? It: Mora in sicer v treh dneh, ker mu je tako zakon. ($ 26, od 2. aprila 1873. št. 11.) Ako se pa bojiš, da ne bi, pošlji dru«i, jednak j obrazec prigovora tudi glavarstvu. A : A kdo ima po zakonu pogledati, jf-li je prigovor dober in, ako je, popraviti listino? I>: To pravico in dolžnost ima okrajni glavar ali kapitanat. i A : A če nam niti on ne da pravo, mi pa mislimo, da imamo pravo, komu naj se pritožimo V B: Tedaj imate pravo pritožiti se cesarsken.u ; kraljevskemu namestniku v Trstu. A : Koliko je časa za tako nadalnjo pritožb > ? j It: Samo tri dni, odkar si dobil od glavarstvo pisano, da ti prigovor ni uslišan. (§ 26. za- 1 kona 2. aprila 1873., št. 41.) Tudi onih 8 dni za prigovor proti listini od ob ine je ; kratkih. Zato je treba požuriti se, da se takoj prve dni pregleda vse, kar je treba. A : In kadar je to popravljeno in listina urejena ali jo more glavarstvo še popraviti za koga, komur je krivo ? It: More, vse do 24 ur prej, nego prične volitev volilnih mož (§ 26 ), toda sleherni človek ima j samo dve roki ter je treba tudi glavarju dati za časa razloge in prigovore, pa moie po- j praviti, kar je krivo. A : Dobro ; pa kadar pride dan za volitev volilnih mož, kam naj gremo ? B : Evo ti nauka: Navadno se volilni možje volijo tam, kjer je občinski urad ali županstvo, j Toda novi zakon je modro odredil, da tam, kjer so velike občine in veliko število naroda, ; more glavarstvo odrediti manjih [volišč in vsakemu teh volišč dati na pet sto duš vsega ljudstva po jednega volilnega moža (§ 28. zale. 14. junija 1896. št. 169. odreduje tako za večo občine iu za mesta, ki imajo preko 1000 volilcev.) Torej bodo po velikih občinah odrejeni volilni odseki, po laški: sezioni elettorali. Hvala Bogu, da smo došli do tega. To je pravi zakon ; a niti ni treba daleč potovati in trositi. A : Ali znate povedati, kako je kaj odrejeno za katero občino ? B: Neznam še vsega, toda, kar doznam, javim vam v „Edinosti", ali pa posebe. Za sedaj znam samo to: občina Pazin bode za glasovanje razdeljena v štiri odseke, občina Buzet vsaj v tri, občina Kastavska v štiri, občina Pulj v osem. Kakor rečeno, javim vam pravočasno, kateri odseki da bodo in koliko fidu-dueijarjev se bode volilo v teiu ali onem. A : Dobro, pa ko pride dan volitve, kako bode ino ? B: Lepo, kakor rojeni bratje 1 Dogovorite se prej med vami za one može, ki so pošteni in za nesljivi, da bodo glasovali za poslanca, katerega hoče vsa naša Istra ter napišite njih imena in pridevke ter prebi rališče na lističe in pazite, da so vsi jednaki. In kadar vas bodo zvali v volilno dvorano po abecednem redu va.Uk priimkov, potem izročile poverjen-sivu ali komisiji oni listič, da to so fi lucij/trji, ka ere volite. Tako bodo voljeni oni volilni možje, za katere bode več ljudstva in njih proglasijo kakor voljene. A : Pa kaj store volilni možje ? B: To se naučimo kasneje. Sedaj je treba, da vidimo, kako se volijo volilni možje v kmečki skupini zunanjih občin, ali v četrti kuriji. Toda zapomni še jedeiikrat tole: da nova kurija, to so možki, stareji o<• predsednik Cklumetzky iu podpredsednika dr. Kathreia in Abrahamovič. Baron Chlunietzky je rekel v svojem nagovoru, da se nadeja, da je bivša zbornica u*tte/,ala namenom Njeg. Veličanstva. — iVsar je izrekel svoje zadoščenje na tej patiijo-ti-;ki manifestaciji iu priznanje na delovanju zbornice. Da se doseže zaželjeni cilj, trebalo bode mnogo bojev, toda Njegovo Veličanstvo se nadeja, da se stranke vsikdar snidejo na torišču avstrijske i leji . Neverjetno! ,.Slov. Narodu" bmojavljajo z Dunaja, da vlada hoče rešiti celjsko vprašanje v zmislu n e m š k i h s t r a n k. Ako je to res, potem i mani o nov dokaz, da v A\atriji so mogoče tudi neverjetno stvari. 1 tali ja v Afriki. (General Baldissera je dobil 4 meiece dopusta. Ta okolnost je provzročila ne-š te vil ni h komentarjev in ugibanj. Rimski list „I/ opinione" trdi, da je ta dopust jasno potrdilo o t< m, da se Baldissera ne striuja z rkdo gledo bodočnosti Eritreje. Kajti baš sedaj, k« se je pojavil nov sovražnik, derviši, se je poostrilo vprašanje: je-li vladali Eritrejo civilnim potom, ali pa je pridržati povsem vojaiko organizacije ? O derviaih poroča „Agetuia Štefani" : lz V stoka Eritreje javljajo, da je glavna vojska dervišev vedno še v Amidebu, teda muogo straž imajo izpostavljenih celo do par kilometrov južno Tiikulaja in Kuflta. Takč torej pravi službeno porofiilo. Vse drugače pa zveni to, kar pripoveduje Rimski lis-1 „Roma". I-ti pravi: Iz Afrike ni poročil. V vojnem niinisterstvu slišati je zelo slabih veiitij. Govori se, da je dervišev mnogo več nego se jo sodilo. Derviši da so obkolili Kasalo i u Ago r da t, ter ta k A odrezali zvezo s Keronom iii Masavo. Konjištvo dervišev da se drzno pojavlja crlo pri Kerenu. »Koma* misli, da so te vesti prav vero-I jetne. Kajti, derviši poznajo odnošaje v Eritreji ter vedo dobro, da jih Italijani napasti ne morejo. Zato hočejo derviši premagati Italijane in potem ! naskočiti na Angleže v Sudanu. Razli6ne v o sit i« Za volilce v V. kupijo. Vsakdo, ki je i dovršil 24. leto in biva že 6 mesecev v občini tržaSki, naj gre nomudoma na magistrat (soba 5t. 14, II. a* 1., uhod od zadej.) se prijavit kakor volilec V. kurijo, j Kdor se ne prijave do sobote 30. t. m., ta ne bode imel pravice voliti. Gospodarji, podjetniki, ki imajo uradnike in delavce, zavarovane za slučaj bolezni, : delodajalci sploh, ki imajo služabnike v svoji hifti, 1 službujoče pri njih vsej 6 mesecev, morajo prijaviti j iste tudi do 30. t. m. ter naznaniti ime, starost, , pristojnost in dan nastopa službe, i Za državnozborske volitve. Mestni magistrat i objavlja: Od srede dne 3. februvarja naprej bolo izložene na magistrat« volilne liste za di-žavnozborsk« volitve. Te liste obiszajo toliko volilcev mesta tržaškega, kakor one i/, okolice iz treh volilnih razredov, in slednjič tudi volilce V. i kurije. Liste ostanejo izložene H dni iu sicer do ; srele dne iO. februvarja, do 2. ure pepolndne. Do tega dne je uložiti reklamacije. Reklamacijam j morajo biti priloženi dokazi o onih okolaostih, ki j nis > notorične. O reklamacijah odloči c. k r. n a-j m e s t n : š t v o. Na pozneje predložene reklama-■ cije se ne bode jemalo ozira. Državnozborske volitve na Goriškem. Tu-i kajšnje uamestništvo je objavilo za pokuežeao gto i lijo goriško iu gradiščanske to le naredbo: I. S p I o š n i v o 1 i 1 n i r a z r e d. Vsi državljani moškega spola, kateri, ne da i bi bili vpisani v občinskih volilnih imenikih, zahte < vajo volilno pravico v splošnem volilnem razredu, j morajo javiti iu dokazati to svojo pravico v ob-, činakeui uradu svojega bivališča iu to najdalje v j roku osem dnij od dneva razpisa teh volitev v i občini. Volitev volilnih mož v splošnem volilnem j razredu se ima vršiti pravočasno. Izvoljeni volilni možje soduijskih okrajev : : Gorica, Kanal, Ajdovščina (volilni kraj Gorica); Tolmin, Kobarid (volilni kraj Tolmin); Cerkno (volilni kraj Cerkno); Bovec (volilni kraj Bovec); Gradiška, Kormiti, Oervinjan, Tržič (volilni kraj Gradiška) ; Sežana, Komen (volilni kraj Sežana), Volilo se bode tudi v omenjenih volilnih krajih dne 19. marca t. 1. jadnega poslanca II. V o 111 n i r a t r e d k m e 6 k i h občin. Volitev volilnih mož v kmečkih občinah se ima vršiti o pravem času v občinah saraili. Izvoljeni volilni možje sodnijskih okrajev : Gorica, Kanal, Ajdovščina (volilni kraj Gorica); Tolmin, Cerkno (volilni kraj Tolmin); Bovec (volilni kraj Bovec); Sežana, Komen (volilni kraj Sežana). Volilo se bode v omenjenih volilnih krajih dne 16. marca t. 1. jednega poslanca. Izvoljeni volilni možje (tiducijari) sodnikih Gradiška Kormin, Oervinjan, Tržič bodo volili v Grediški dne 16. marca t. 1. jednega poslanca. III. Volilni razred in e s e. V ta volilni razred uvrščeni kraji, in sicer : Gorica, Korraiu, Gradiška, Oervinjan, Tržič, Oglej, Grad, Tolmin, Bovec, Kobarid, Kanal, Ajdovščina, Sežaua. Volilo se bode dne dne 18. marca t. lela jednega poslanca, in pri tem je vsak omenjeni kraj volilni kraj. IV. Volilni razred kupčijske in obrtne zbornice. Kupčijska in obrtna zbornica v Gorici, ki voli s kraji omenjenimi pod IIT.) jednega poslanca, volila bode v svojem sedežu dne 20. marca t. 1. V. Volilni razred velikega posestva. Za volitev opravičeni izmed velikega posestva vse grofije goriške in gradiščanske bodo volili v Goriti dne 22 marca t. leta jednega poslanca. V Trstu, dne 22. januvarja 1807. C. kr. namestnik : Teoricr vitez llinaldini. Našim gg. čitateljem. Poročilo o shodili v Trebčah in v Kolonji je že stavljeno, toda odložiti smo je morali tudi danes vzlic temu, da smo priredili prilogo. Isto velja l.udi o nadaljevanju zanimivega pouka o volitvah. Ta pouk priporočamo priprostomu ljudstvu po dežoli v pazno čitanje. Osebni vesti. Okrajni glavar z Voloskega, vitez Alojzij F a b i a n i, je dospel v Poreč, kjer bode vladnim komisarjem v dež. zboru istrskem. Ornogorski prestolonaslednik princ Danilo se je pripeljal na Lloydovem parniku „Graf Wurm-braud" predvčerajšnjem iz Kotora v Trst ter nadaljeval svoje potovanje po železnici v Milan. Imenovanji in premeščenje. Namestništveni koncipist baron Artnr S c h m i d t-Z a b i e r o v, dodeljen okrajnemu glavarstvu na Voloskeiu, je imenovan okrajnim komisarjem. — Namestuištveni Vfžbeuik Josip G a s s e r je imenovan koncipistom v Pazinu. Namestništveni koncipist Fran G a 11 i je premeščen iz Pazina v Pulj. Mestni svet tržaški bode imel jutri zvečer svojo I. letošnjo javno sejo. Na dnevnem redu je 6 toček, med temi poročilo posebne komisije o pritožbah zavoljo volilnih listin. Konsakracija msflr. dr. Mahniča, uovoimeno-vauega škofa za Krk, vršila se bode dne 7. febrlivarja t 1. Fmlt. Ljudevit Hegediis pl. Tlszavolgy, poveljnik 28. divizije pehote v Ljubljani, umrl je nenadoma predvčerajšnjem. Pokojni general je bil še-U 54 lot star. Bil je vitez Leopoldovega reda, reda železne krone, imel je vojaško kolajno za usluge in ša par inozemskih odlikovanj. In zopet poštne tiskovine! Pišejo nam: Potrebovala sem danes slovenskih dopisnic ter naročila nekemu gospodu, da jih kupi ali pri gledališču „Politeama Rossetti" ali pri Chiozzi. „Nisem dobil slovenskih', odgovoril mi je prisedši domov. Prašal je v obeh krajih in š e n a n a p o š t i pri 1 j u d. vrtu, a nikjer jih ni mogel dobiti. Reklo se mu je, da jih prav sedaj n i-majjo. Zakaj? Ko kupujem tiskovine, videvam tako na pošti, kakor po tabakaruah, da jih imajo skrite, ločen« od drugih, se-li mar bojć slovenske kuge ? 0 .Slovenki" piša .Slovenski list«. Prva številka tega lista došla nam je kakor priloga „Edinosti" z raznovrstno vsebino. NaSe menenje o tem listu je to le. List je potreben ; izpolnjeval bodo izvrstno svojo nalogo. Uredništvo .Slovenko' je razvilo tako lep program, da se mora temu vsak Slovenec, od srca veseliti. Prohuja in odgoja našf-ga ženstva v narodnem duhu ni mala stvar, kakor je sploh težavno delo ledino orati. Hvala Bogu, po vsej Sloveniji najde .Slovenka* probujenih sestric; s temi se druži, organizuje in zmaga. Ponosni smo na to, da je ob meji, v Trsta, zagledala beli dan vrla .Slovenka*, k a r j e tudi zna-č i 1 n o. List bode neizmerno koristil slovenski stvari, iu zato ga srčno pozdravljamo, želeč mu mnogo uaročnic in naročnikov. Nemškutarski listi — v slovonskem jeziku ! Iz Celovca javljajo, da so sklenili največi sovražniki Slovencev, oni, ki se zbirajo v „nemškem" .Bauern-bnndu", izdavati Časopis v slovenskem j e-z i k u. Ta časopis naj bi bil pisau v nemško-liberalnem duhu ter po izgledu .Bauern-zeitnnge" blatil slovenski narod in slovensko književnost. Namen temu hinavskemu manevru je tu, da bi se poslancu Kirsehnerju zagotovil še na-dalje državnozborski mandat. In v to trebajo slovenskega lista. Ali treba boljega dokaza za ekzi« stencijo Slovencev na Koroškem ? Zoper .Dalmatinskega Hrvata". Ko je pričel izhajati italijanaški hinavski .Pravi Dalmatinec", predložilo je uredništvo Splitskega „Jedinstva", da se v Zadru ali Splitu ustvari mal, a pošten hrvatski politiSki list, kateremu naj bi bil namen izpodbijati tendencijo Zaderske klike. Ta list naj bi se zastonj delil med narod. Ta list naj bi se imenoval „Zastava". Ta misel se je videla umestna tudi „Narodnemu Listu", samo se zdi primerneje ime „1 > a 1 m a t i n s k i Hrvat". „J e d i n s t v o" je pristalo n a to. Za novi list že nabirajo denar med rodoljubi. Novi praški župan dr. Podlipny in .Katoličke Listy\ Ker se je tudi nam nekako zamerilo, da smo veseljem pozdravili novega župana praškega, bodi navedeno nastopno : Z novim letom je začel izhajati v Pragi dnevnik „Katolickč Listy". Izdaje ga ob podpori višjega in uižjega duhovenstva češkega delniško društvo sv. Vojteha. Ta v pravem katoliškem duhu urejevani list piše ob izvolitvi d rja Podlipnega za župana zlate Prage v svoji 8. številki t. 1. t,ako-le: „Priznavamo, da nani jako ugaja, da se je dokončal razljučeni bratski boj v mestni hiši. Želimo le, da bi bil mir traje«. Osobnosti, zaradi katerih sta si ležali obe stranki v laseh, naj stopijo v ozadje. Salus reipublicae s u p r e m a 1 e x e s t o". (Blaginja domovine bodi najvišja zapoved.) Isti časnik poroča v 9. številki: .SprejemSi volitev, imel je dr. Podlipny miren, domoljuben govor ter završil ga: Prejšnji gospod župan je slovo jemaje od svojega urada zaklical: „Bog blagoslovi našo „mat.ičko" Prago: jaz pa pristavljam : Olovek, potrudi se in Bog te blagoslovi." Družba „Arimatej" v Barkuvljali bode imela svoj redni občni zbor dne 31. decembra ob 1. uri iu pol pop. v prostorih „Obrtuijskoga društva". ODBOR. Trgcvci jestvin v Trstu vabijo na veliki ples, ki bode v torek dne 2. februvarja 1897 v redutni dvorani „Politeama ttossetti, uliod via Chiozza. Ustop-nina za gospode z 2 gospisma 1 gld. Začetek ob 9'/a uri zvečer. — Cisti dobiček je namenjen za ponesrečeno rodbine v Sv. Križu. Pevsko društvo .Ljubljana" je imelo dne 17. t. m. v društveni sobi v .Narodnem domu" svoj redni občni zbor za tekoče leto. Iz običajnih poročil dnevnega reda posnemamo, da je društvo priredilo v minoletn letu več veselic na vrtu in izletov, katere prireditve so se večinoma obnesle prav dobro. Društvo je bilo navzoče pri vseh važnejših dogodkih, tako pri serenadi, piirejeni mi-nisterskemu predsedniku g. grofu Badeniju, nadalje novemu županu, g. Iv. Hribarju itd. Hud udarec je. zadel društvo mesec,a maja, ko je umrl tačasni društveni pevovodja g. Schnlz, ki je z vso intenzivnostjo dolgo časa deloval v prid .Ljubljane". Za njim je nastopil kakor pevovodj naš znani in priljubljeni g. prof. Grbiki vodi sedaj društveno petje spretno in marljivo, na čemer mu je tudi občni zbor izrekel splošno priznanje. Na Čelu društva stoji g. Ant. G u t n i k, kateri jo umel obdržati društvo na površji v najbolj kritičnih časih in kateri je osigural tako društvu bodočnost. Občni zbor mu je izrekel zalivalo, sprejeto vsestiaiiBko in splošnim odobravanjem; omenjamo tudi še ginljivega prizora, ko je občni zbor izvolil častnim členom svojega večletnega odbornika, g. .Tak. Zalaznika, ki je dosedaj že toliko žrtvoval od početka zo društvo. Ginjen se je zahvalil Zalaznik na časti, na kar so pevci zapeli: .Slava mu". Društvo dela na to, da si oskrbi primerno biblijoteko, ustrezajočo svojim članom in nadejati se je, da se ta miiel tudi skoro povoljno izvrši. Društvo se je preselilo dne 1. decembra m. 1. v „Narodni dom", na kar se je takoj zopet ustanovil ženski zbor, ki obeta biti ponos „Ljubljane". Slavni ženski kvartet .Struna" je večkrat ladeloval pri „Ljubljani" z najlepšim uspehom, na Čemer mu gre zahvala. Sedaj šteje društvo 45 pevcev, 26 pevk 106 podpornih členov ; vsega premoženja z goto-toviuo, inventarjem itd. je 1132 gold. 98 novč. Predsednikom je bil izvoljen zopet per acclamatio-nem g. Gutnik, v odbor pa gg. Fran Debovišek, Ivan Kavčič, Ferdo Primožič, Filip Razinger, Albert FeUlstein, Fran Sega, Fran Korene in Viktor Orniko. Poseben odsek se je volil za napravo društvene zastave povodom petletnice v tekočem letu. Iz vsega je razvidno, da društvo napreduje vsestransko in pričakovati je, da doseže smoter, kateri si je postavilo. Še nekaj o kugi. Iz Indije prihajajoče vesti o razsajanju kuge so vse drugo, nego pomirjujoče. Poslednja poročila javljajo, da je povprečno število umrlih naraslo do 3000 oseb na dan (I). Kljubu temu pa je Evropa morda pozabila strah pred kugo ter jo zaprla v muzeje med historiške spom'ne. Toda, če je kuga stara toliko, kolikor svet, bode bržkone obstala vsaj toliko časa kaker svet. Zgodovina pa nas uči, da je baš kuga zahtevala največ žrtev ,med človeškim rodom, več, nego katerakoli vojna. Sosebno v šestem stoletju je kuga grozno razsajala po Evropi. Trajala je preko 50 let! Iz Azije se je, zavratno priklatila v Palestino, od tam je zlezla v Sirijo in v Oarjigrad, se vtihotapila v Italijo, od tam šla dalje v Francijo in Nemčijo. Nič ni moglo ustaviti nje poti po Evropi. Takrat je umrlo v Oarjemgradu samem do 5000 Ijudij na dan ! V Rimu, Lionn, Marzelji in drugih mestih se je preplašeno ljudstvo zbiralo v cerkvah, prose Boga, da odvrne to strašno šibo. Toda kuga je kosila dalje tisoče in tisoče Ijiulij. Nenadoma se je človeka polotila mrzlica, pod pazduho ali za ušesom se je napravil tur, pričel je delirij, po truplu se je pokazalo nekoliko vijoličastih madežev in v 2, najpozneje H dneh bila je žrtva kuge mrtva. Huda kuga je bila potem leta 717. v Oarjemgradu, 774. v Paviji in Siciliji, 801. na Francoskem in Angleškem. Leta 1270. je kuga pobrala mnogo vitezov iz križarske vojske cesarja Friderika Rdečebradca. Strašna je bila kuga leta 1316. in 1317. v Italiji, Franciji, Belgiji in na Poljskem. Pisatelji iz XIV. stoletja ne zuajo, koje ime naj bi dali tej strašui morilki. Zovejo jo: Črna smrt, črna kuga, vesoljna morilka itd. A tudi na Kitajskem je vladala baš takrat .črna smrt", morda še strašnejša, nego po Evropi: razni zgodoviuarji sodijo, da je samo na Kitajskem pobrala kuga do 13 m i i i j o n o v oseb!! In leta 1347. 1 Iz skrajnega Vstoka priplazila se je „črna smrt" zavratno v vedno odprta ji vrata, v Oarjigrad. Od tam je pričela zopet svojo pot po Evropi. Naslednjega leta je bila že v Italiji, potem v Franciji, potem v Nemčiji iu tako je počasi lazila po vsej Evropi, da je leta 1402. prilezla celo v Islandijo I Takrat je izgubila Evropa tretji del svojega prebivalstva, v Aziji pa je pobrala kuga okolu 24 milijonov žrtev! In takrat so pričeli ljudje nekoliko misliti na sredstva, s katerimi bi se dalo upreti kugi. Gledali so v prvi vrsti na javno čistobo in baš tako na osebno. In res se je od takrat kuga pojavila v Evropi mnogo redkeje in, kadar se je pojavila, ni umiralo več toliko l.judij, kolikor jih je kuga pobirala glasom starih statistik. Leta 1628. in leta 1665. je bilo zopet nekoliko kuge, toda iste ni niti primerjati „črni smrti" iz XIV. stoletja. V poslednjih dveh stoletjih pa je javna higijenija napredovala tolikanj, da je kuga v Evropi izgubila svojo moč. In ako bi se zanesla kuga sedaj med nas, ni se nam je treba ustrašiti, kajti znanost ima toliko orožja, da nemiljenko izžene iz Evrope. „Neuljudni" vlak Saljak Janko L. iz Velike Mlake se je hotel te dni odpeljati po železnici iz Zagreba domov. Toda mož je zakasnil iu je došel na kolodvor, baš ko je vlak odhajal. Mož jo je udaril z . vi'»kom, ko!;knulxp»4ta. Fi«nte* zajau« 7 57 7 60 r<*ni*>. va gpamlkd 1*9* S.12 da S 14 Ovra za »p«wlad «'02—fi-04. R* za ip«ala4 «.68 -«.70. Karmza za »aj-jasi 11»?. S.S4-8.9« Planici nova, «d 78 kil. f. 8*40-Z'45 od 7S kilo. S.BO—S'55., od SO kil. f. » iS—od 81. kil. f. 8'60 • 65 , «d tl9 kil. for. —.------ Ioiw.>n «<1#— pr««« 5 85-- e-10. Piamica: Omejen« ponudbe, dobro povpraševanje. Predaja 20000 met. it«t. po stalnih ojenah. fraga. Nerainiifam sladkor far. 11.85 Maj 13 05 mino. Prit g n. Centrifuga! nori, pontavljne v Trat » carino vrod adpoHljutav preooj f. Bl'75 32'— Concanet 35 26 33'600«tT®m; H'—\ V £|(iv(ih P«riih S6 — »lačno Eavra. iSautwn nn.ru^-i /a jaaavar 61*50 c« aaaj 62.25. Mlačna. TarJbarjr. dnino* «r»*ti *v«,r,»sf*. t marc50,50 ta maj r. 51.25, za aapt«mb«r 62.H5 ta d«ca»W 52.75. roncj.ft-sakjoltc«, 25. januvarja vetrni danes Državni dolg v papirju . . 101.95 10'i.— „ „ 7 srebru . . . 10215 102.20 Avstrijska. reuta t zlatu . . 123.50 123.20 » „ V kronah . . . 101.15 101,15 Kreditne ukoije.......»73 50 875.25 London 10 Lit.......119.80 119.75 Napoleoni.........9.51'/, 9.51 20 mark . .... 11.74 11.74 100 italj. lir . . 44 S5 45.06 ZELEZNISKI VOZNI RED. a) Državna železnica. (Postaja pri ar. Andreja Od dni 1. oktobra J8Si. ODHOD: 6.30 prodp. v Herpaljc, Ljubljano, na Dunaj, t Beljak. 8.35 „ v Herpelje, Rovinj, Pulj, Divačo in na Danaj 4 40 popol. v Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.80 „ v Herpelje (in od Herpelj brzo vlak v Pulj, Divačo, na Dunaj, v Beljak.) Lokalni vlak ob praznikih 2.20 popol. v Divačo. DOHOD: 8.05 predp. iz Ljubljane, Divače, Herpelj. 9.50 „ iz Pulja, Kovinja. 11.15 „ iz Hnrnelj, Ljubljano, Dunaja. 7.06 popol. ii Pulja, Ljubljane, Daaaja. 9.45 „ brzo vlak iz Palja, Rovinja, Dunaja, Beljaka Ljubljane, Lokalni vlak eb praznikih: 8.38 poi'ol. iz Divač«. b) Juina železnica (Postaja južno železnice.) Od dni 1. oktobra lUifii. ODHOD: 7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. 9.— , omnibuB v Nabreiino, Videm, Benetke in Verono. 9.55 „ postni vlak na Dunaj, zveza s Pešto in Zagrebom. 12.50 popol. omnibus v Kormin. 4.40 „ omnibus v Nabrežino, Videm, Rim. 6.20 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.05 „ brzovlak na Dunaj, zveza s Pešto, Reko 8-05 „ brzovlak v nabrežino, Vidom, Rim. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. 10.— „ mešani vlak do Murzzusclilaga. DOHOD: 6.48 predp. mešani vlak iz Murzzuscblaga, Beljaka, itd. 7.80 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrekne. 8.85 „ 'brzovlak iz Koraiina, 9.25 n brzovlak z Dunaja. 10.20 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.35 „ brzovlak is Rima, Benetk. 11.20 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežine. 5.40 popol. poštni vlak z Dunaja. 7.36 „ omnibus iz Veren«, Kormina, Nabrežine. 8.41 „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežino; — 8.56 „ brzovlak i Dunaja zveza z Reko. Išče se mladenič trgovski pomočnik kakor potovalec naj se oglasi pri g. J. Klemencu. Umeti mora vse fri jezike. _____* Zdravljenje krvi Čaj „T I s o 6e r n I cvet' (Mlllefiorl). Clnti kri ter jo izvrstno nredatvo proti onim slu-čajom, čo peče v žulodcu, kukor proti slabemu probavljanju in hemoroidom. .Teden omot za ozdravljanje, stoji oO nft, ter se dobiva v odlikovani lekarni PRRXMARER „Al dne Mori" Trst, veliki trg. Assicurazioni generali v Trstu (društvo je ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja posebno pa: ht» zavarovanje proti požaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenje. Društvena glavnica in r«Rorva dne 81. decembra 1893. f Premije ra poterjati v naslednjih letih Glavnica /a zavarovanje ži-venja do 3l. decembra 1894 Plačana povračila: a) v letu 1894 b) od začetka društva do 81. decembra 1894 f. 262.401.706-51 Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-Skodvanj, tarife in pogoje za zavorovanja in »ploh vsa natanjčneja pojasnila so dobe v Trstu v uradu društva: Via della Slazion" <">88/!l lastnej hiši. 12-12 58,071 «73-84 f. 30,541 70004 f. 169,999.625 03 f. 9.737.614*48 ma .< "V SVOJI K SVOJIM! Acquedotto št. 1). (nasproti „Latteria Svizzera") NOvo skladišče pr OLJA kisa. in mila* Prodaja se na «1 robno in na debelo. Cene: olje jedilno: po 28 n6. lit., fino po 32-36 nfi. lit., finejše po 40-44 hč. lit,, namizno pol fino po 48 52 u6. lit, namizno lino po 56 60 n5. lit., namizno ex-trafino po 64-68 72 nč lit., — Kis od 4 do 24 nč. lit. Sprejemajo sc tudi naročila, na dom franko pnstivSi na posodo vrč iz koBitarja. — Ker je blagć prve vrsti, se toplo priporoča slav. občinstvu. Udani Anton Birott * FiJLIAju® deli. BANCA UNION TR1E8TE s' ocoupa di tutte le operazioni di Ban ca o Cambio • Valute. a) Accetta versamenti in conto «nrrente ab-buonando 1' interesu annuo per kanconute 27/s° o con preavvib^ 5 giorni 3'/. /o n ti 12 „ « rt 4 mesi lisso 3S/s " n 8 „ por Napoleoni 2 % con prenvviso di 20 giorni 21/, „ i, - » 40 „ 2*U „ „ „ „8 mesi 8 V n n v ® » II nuovo tasso d* interesso principicra a de-correro sullo lettere di versamento in circola-zionc a dataro del 3 Maržo rispettivamento dal 10 Maržo a secondo del relativo preavviso. b) In banco glro abbuonando il 2V40/„ interesso anuo sino a qualunque somma; preleva-zioni sino a fior. 2o.00<* — a vista verso ohfcquo; importi maggiori preavviso avanti la Borsa. Con-ferma versamenti in npposito libretto. c) Conteggin per tntti i versamenti fattl in qualsiasi ora