rv roizvajamo: surovi aluminij v valjarnižkih formatih in ingotih, kalcinirano glinico Al20, aluminijske legure Telefon: 73-610 Taleka: Kidr čevo — 03311S Pošta. 8?325 Kidričevo Železniška Dostaja Kidričevo planinci na poti na Donačko goro se oglasite v prodajalnah trgovinske delovne orranizacije JELŠA Šmarje pri Jelšah, v Rogaški Slatini in Rogatcu, kjer se boste oskrbeli z vsem potrebnim po zmernih cenah PLANINSKI VESTNIK GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE T 75. LETNIK 1 1975 OBDRŽATI RAZVOJ IN KVALITETO... FRANCI EKAR -■4 Uiv « V novi ustavi smo tudi planinci dobili pomembno mesto: kot družbena organizacija se uvrščamo med dejavnosti, ki pomembno vplivajo na rast in razvoj naroda. iVa kvalitetnih tradicijah svojega dela polagamo nove perspektive in premike ko prenašamo velike vzgojne, preventivne in rekreativne oblike dela na vedno širši krog ljudi. Izkušnje, pridobljene v planinskih in alpinističnih šolah, na seminarjih, so dobra napotila za razvoj množičnega planinstva. Planinci si prizadevamo, da iz ožjega, tehnično dovršenega kroga prodremo v najširši plasti delovnih ljudi in tako postanemo celovit, kulturno in narodno zaveden člen samoupravne družbe. bo'em najtežjih nalog. Stagnacija dela nam lahko le TkodiS v planinski članski kartoteki imamo največ mladih. Joda vsi pravi vlan cibodootali mladi kljub letom, mladi v svoji volji, v načrtihprilagalim v ,ZUčnih tudi težjih situacijah, skratka Uveli bodo za današnji m jutrišnji dan Mlade generacije morajo danes ie zelo hitro prevzemati vsa, del odgovormh Z kci Vsi pretekli dosežki so le temelj za graditev novih Sam organizacijski sis t em planinstva potrebuje nekaj točnejših določil: kaj je odsek sekcija, služba alidrilvo. Važna je socializacija dela, oblikovanje kadrov nostiin družbeno političnih gledanj. Za boljše izkoriščanje družbe,uh sredstev se bo reba soočiti tudi s sodobnimi integracijskimi perspektivnimi koncepti. 7Aruieiati bo treba ideje, delo, energijo, informiranost m materialna sredstva. Ta sistem bo pravočasno odkrival dobre in slabe pojave v nasi organizacij . SpeciaUzirana dejavnost že zaradi enotnih učnih in tehničnih programov upravičeno leži k enotnemu in združenemu delu. v i Lj organizaciji hi se težko obdržal obrtniški ali cehovski sistem, ohranil la se S naßrUe v oblikah pomožnih servisov in individualuiramh krogov Vedno lahko zagovarjamo le načelo, da svojih sil ne drobimo ampak združuj* njo. Z g led na m dafejo že preizkušeni gospodarski sistemi, od katerih smo ma- teriulno odvisni. . , „. 7avemati se moramo za vsestransko planinsko izobrazbo, ki zajema področje. rtZ^tleToTLlnega dela. Planinci smo 'in 'tekni /,,,; ,a osvoboditev, kovan e sedanjosti m prihodnosti. Obnavljanje m prenašanje tradicij NOB predvsem na najmlajše generacije planincev spada v ^ ^delovanje z Zvezo social*. Vsak planinec se s svojo aktivnostjo, predanostjo naravi dru-hi ;« <, ZaT'i° tes'W Vkliuču * V ™lotni ÄS s Zern ki'se delovanja. ' ' sku^lostlh in »«P^uje do mjvišjil? stopenj drfdbenga «jnje!' Plaketa s* M^ntujeno sä spl ^ ^ • " odliko- Kroni. ?lukelo je izdelal T«e lenond« ' * P'a?"nsl" ZV"' ®'oven l®< 3 pa skupiiini občine Z OBČNEGA ZBORA PD KRANJ 1974 TONE VOLČIČ, predsednik SO Kranj: VaS občni zbor in vaše jubilejno praznovanje pozdravljam v imenu SO Krani Občinske konference SZDL Kranj in v imenu drugih dLžbenopoitičnih ormni-K?J,y TJ' V°lS/Va 1 organizacij se zavedajo, da je Planinsko K,an, eno najaktivnejših organizacij v naši občini. Redke so organizacije ki bi lahko vsako leto obravnavale pred članstvom take rezultate. Zavedamo se da ie to druitvo v svojih zahtevah do družb eno političnih organizacij in do občinske skupščine izredno skromno m da so rezultati dejansko rezultati članstva rezut tuti njegove predanosti, zagnanosti in vztrajnosti Kranjsko planinsködr^voie zraslo v pomemben faktor vzgoje, zlasti mladine pri utrjevanju ,ljubezni do domovine. Društvo je postalo nepogrešljiv faktor rekreacije in razvSa -a našega delovnega človeka, postalo pa tudi pomemben dejavnik v koZevtunlJš 7Tl lt-kega-°dp0ra- Dm*tvo >e med imajo največ mladih članov Objubilejnem letuje naj primerne.je, da v naših družbenopolitičnih orTan^cZh začnemo temeljiteje ocenjevati delo PD Kranj. Prav bi bilo, dTdobfvfodočc več moralne in tudi materialne podpore. Društvu želim še veliko uspehov in tudi podpore občinskih družbenopolitičnih skupnosti. Občni zbor pozdravljam tudi v imenu poveljstva parSfkh£ot Gorenjske m se v imenu tega poveljstva tudi zahvaljujem za sldelovanje DR. MIHA POTOČNIK, predsednik Planinske zveze Slovenije: Občni zbor pozdravljam v imenu glavnega odbora Planinske zveze Sloveniie in iskrena cestnam k 75-letmci. Planinsko društvo Kranj je tretje „a/2 / ! J Sloveniji, takoj za PD Ljubljana'Matica in ™D Maribor Matica. .S svojo 75-leino zgodovino in s svojim delovanjem je to društvo doki zalo svojo moc in življenjsko silo. Kljub 75-letnici se ni postaralo ampak se pomlaja m kaze pol tudi drugim planinskim društvom v Sloven U vloeli ste "" ZZK„VerVf?OČ'U,- P'et'san ste zastavili ^ razveseljivo pot imfad no ?£TL"ia-m fe,Jla Sem lc!.a 1919' kn sem začd hQdi!i v gimnazijo v Kraniu vrav tu dobil ze tudi prvi pouk o planinstvu. Leta 1920 smo kranjski študene orel mziralt pohod na Triglav. Tako je tudi moja osebna planin.'kadelavnost Zfo 55 Te? fZeZ?Z S kranlskT P!a»™'™». * Planinstvom, ki ga'doživi am% lcL heta,'92P. '" med obema vojnama je to planinstvo živelo v ,L-rr ,»;i, razmerah. Dijaki se med šolskim letom nismo smeUukvaratis švonom , Planinstvom. Kranj je takrat imel okrog 3000 prebivali Se ki sZZišel Z Dovjega, if Mo to največje mesto na svetu. V Kranju jebtia tukrZ edini g1mna7.ua od Ljubljane do Rateč. Takrat je bilo v Krmju planinsko ilJt ™br<*enci »> trgovci. V današnjem času pa so tokovni ÄÄ?8' lolaT]l m '^braženci. Lahko smo 'ponosni, da se i planinsko tako razvilo. Ne moremo m ne smemo pa živeti samo od zgodovine 'in spominov GRS postaja Kreni i« 27 ..Jo ^olu^LITta ÄÄ pÄ"^ Marjan ni ki UJV zavedamo. je tudi vprašanje de ovnih ljudi - P«»«M, « televizorji, zapili S±S 25 Ali moramo o teh stvareh govorit, in taMmjmov^M.Mjeji imfl ÄÄÄaSKSsSwift vijanju zdravega telesa in zdravega duha. _ vsem naročnikom, sotrudnikom podpornikom in bralcem, vsem članom planinskih društev in odbornikom, vsem prijateljem nase organizacije in našega glasila želimo .V/črno itovn Irftt glavni odbor in sekretariat pzs, uredništvo in uprava pv UTRINKI NEJC ZAPLOTNIK sonce ofas jalo deviško bele vrhove nad S«! n|C ?0xd?'§°.tra nem deževju zeleni uniformi spoznavam tWje lepote Cm 2 ? ° S°Č6' Sele sedai< v sivi-s.en, toliko bolj ljubim pohlevno fee vrhova SoaTm^^lT navpičnih odmaknienega, vsemu svetu kliubuiočeaa L v nifho 9 n°, 'n ^S0*'™- Nekaj ie vzšla polna luna in novi sneoniSEJ® nJ'hovenl 9olem skalovju. Zvečer Uien nemir se vžge v srcu og p'Ä na'mSoT KakSno hrepenenje Hrepenenje po daljavah, po vrhoviK teža^Lm n^, k°V,nskl .?£' sne9° P° vrhovih, s samim seboj in po večnih trenulkih^J™/ 0or?nlu' P° tihem za9nzenem boju ki budi nemir in spomine 6 SreCe ,n m,ru na vrhu »tan. To je pogled, ^notiovn^Bnte ffpj&r?0'0 ,B °bsi'a,° ^oboko Pro od pijanih krikov, proč bd aaor? non1&n(e,n. smo bili na Triglav, lanih kavarn, proč od pobesnele novnHnf 1 ' ?d PreP°temh pfesižč in zaka-edino, ki je peljala skozi v« lZ mafi'oÄ ^ |e obsi'?,a 9,oboko majhne, nizke hišice so se belo zasvetilev t , pn,aie.n° tipala luč pa kdaj žalostno zatulil pes ali °e zanokfo zmlfl Skozl t^ino je le kda s. bila takrat nočna Radovna tiha kakor , ( S~P,re°btezen'h vej. Skrivnostni na noč, ko so rezki rafafiS ^„a .^kor moreč spomin sivo m turobno mesto v Kafkovem Gradu ' ' 1 ponosnih prebivalcev. Kakor SofiJda^Ä St t MÄJ^110 kQ>r,V Edi™ svetloba nalclavati. Zagazili smo v cele" za vasjo Zd'C' k' S° ZOpet začele tih° ÄäztÄar Bivr* - slano sneženje pa nas je naravnolt sS 4 h«l„PS'kT padal' v sneg, neprc-k, so blazno bobneli oi vsepovsod. Tatda^ fW "" °dneSli P'aZ°Vi' ÄÄJS,er"a.leS^'ÄU SM??! Ä ^ d°Ž Po mokri steni polzijo potočki lasie s^len^ nJ S ' ■ 9't??1 v "«končno sivino. Franci počasi zabija klm ki po neL lrÖ ? Ce'° '\oble ? ,na telo. Nad menoj zala v razu, megla naju e^elX w sva se zaP'*' drugič, ko je vp8| vrv. NenadomS h izdafa°kz!enin%Kli\° i" T' prileti mimo mene. Pod menoj trešči rm no IU L ČL " pn'°te,l kakor temna vreča za robom. Nagonsko se prilepim v n il 9° 9,a,vo, in rožliai^ izgine od nje, v dlan, se mi zaFežeToč nožev Gluha tV™ ^ ,kakor- p5,esce °d'r9° se spojijo v tako neumno bolest, da bi najraje kričSl ' itoBa 'n mokra me9'a "an^^ ^ °^rnevai0 mu obvežem na hujše s svojo izkušenostjo L mirom nevs^vo pr vzame vJstvipÄ Pn,a,elii in Tl>e po nie, spustimo iz stene. Naložimo si ganarame Ä S"? V gr°p0 mga v dolino. Na Zas.pski planini že čaka rešilni avto 9 lzmenoma raz žive H r k a ko r rvedno "^Ka ko & fiETV"nobo !" » kar ne more lohko tudi jaz nekoč obleži m razbit v^sk^Sd^eno. PrV'Č pomisli-' d° SiÄr^^aff^Ä^v^' o,ki stezi proti b- pokvari, skrivnostne h^rmonij^fe Ä TSj^^^Ä ^ 4 bližnji veji skovika sova. Moji koraki jo zmotijo in šumol velikih kril trga njen S kon ert. Stezo preteče prebujena srna, spodaj v dolini ,ezno zala,a P£ Najraje bi pokleknil in kakor Dimitrij Karamazov zagrebel prste v toplo mamico Zeml|o in pritisnil svoje vroče Čelo na dehtečo prst. Kaj iščemo otroc. dva,setega sto et|a? Kaj nas neprestano vleče skozi temne gozdove k belim stenam, v mrtvo skalov,e? Ali ne iščemo tistega prvobitnega stika z naravo od katerega nas ,e odtrgala c.v^ Hzacija. Plug je zamenjalo kladivo, dehtečo pravkar preorano prs pa topla skala n v sopari dišeče blazinice mahu na n e . Ker bose noge ne hcd |0 več po prsh, morajo gole roke božati trdo skalo, ker ramena niso več sk!|učeno naa ralom mora roka s poslednjo močjo zabijati klin v razpoko. Tako mora biti! Mora bili zato, da se duh zope spoji z divjo ikolico, da Po žilah zopet priteče tisto burno, preprosto živl enje k'ga marsikdo ne pozna več. Življenje, v katerem ,e treba garat, zo obsto,, garati in trpeti. Ne bežimo od sveta, temveč se vračamo van|. Iz gozda stopim na Spodnje Ravni. Visoko zgoraj se v mesečin, za svetlo «In arebeni Tam bom stal jutri, ožar en od sonca, srečen m miren. Jutri ko bo vstal nov dan in bo srce s soncem zapelo hvalnico življenju in mladosj, vecm mlados ^ k° vlado v tisočletnem, no oko mrtvem skalovju. Pridite vs, in videl, boste, da ,e to res! Sredi Dopoldneva se nebo stemni in pobesneli bliski razparajo črne oblake. V grebenih ok?0g Planice se razbesni nevihto. Stene, ki jih razsvetljuj bliski, postane,o nfn llive in črne Preko sivih plati Travnikove slcne se vli|e|o slapovi deževnice, po čeladi zaropota sodra, pomešana z drobnim k-eniem Tomož se st.ska vma.hni lopi mene ujame sredi zadn ega težkega raztezaj. Členki, razbit, od sod. e in kamenTa puščajo na skali krvave sledi, ki jih splaku,e deževnicaZ ™ '"i pritiskam k steni in kljub vsemu počasi naprednem. V greben nad nama udari strela in debeli Sik! pnbrenče prek glave. Na pol mrtev se pr,vlečem no poličko pod previsom. . Tomaž že v pravem orkanu, sredi plešočih snežink prisopiha do mene Drgetale se do kostf, premočena stiskava na drobni, navzdol nagnjen, poličk, Noe na,u a.a^ in nevihta se grmeč odpelje naprej prek Karavank. V premrzle ude Pn|ema,o krči, ob 30-letnici osvoboditve Letos se bomo zmage nad fašizmom še posebej spominjali, saj mineva trideset let, odkar smo, obsojeni na smrt, v narodnoosvobodilnem boju dosegli zmago in si utrli novo pot, pot v socializem, v socalni in nacionalni razmah. Zato bomo v spomin na dogajala pred 30 loti v PV 1975 objavljali tekste m vinjele, ki so nastali v prvih letih narodnoosvobodilnega boja, iz pesmarice 1943. Ilustracije k 36 revolucionarnim pesmim so nastale med našim narodnoosvobodilnim bojem leta 1943 v okupirani Ljubljani, v mestu ki ga je italijanska fašistična vojska leta 1942 opasala z bodečo žico, minam., betonskim, bunkerji in strojničnimi gnezdi. Naši ljudje so se tedaj, tako kot povsod drugod po naši deželi, tudi v mestu za žico organizirano upirali italijanskim okupacijskim silam - vodih so boj na življenje in smrt, kajti šlo je za nas obstoj. Komunistična partija Slovenije m Osvobodilna fronta slovenskega naroda sla v ta boj pritegnili vse, ki so dojeli, kakšna usoda nas čaka, če bomo okupatorski jarem in naslje prenašali brez odpora. Boj proti fašističnim in nacističnim silam ter proti domačim belogardistom je potekal na več frontah. Ena izmed njih je bil tud, nas OKROŽNA TEHNIKA K&sjfUfcMltNK PARTIIG SlO\hNI|C I.TVHUAVA t9'43 noči pa noče in noče biti konec Nn ne!-... ca r..-»«.:^ j • smmmmmm^ žira rÄinj —^ «*«- iočih iglic puščavskeno n„ko ki ™ ' £ P ZUr°dl suhe9a zrako zbada v oči i r? usta! Don Si M5k£' iTÄÄÄT utrujajočih razsežnosti Vzhodna stena Maw^ ^ ^V ponoreh drznih oblik in ljudi. Odtrgana je od sveta težko d^n^ ' ' A?™' "W» videl° zel° mal° zaradi gloČokih, 'suh* Ä "K" Moronqua do Horomba Drvi? «J, «'i trn,° dolgs' vroce kilometre od in mrzla' Natosvaseioc^aodnrtinMi ^a Mawanzija, bila je mračna vročine, grabila za kruSive 3f rt d° 9'eŽn ev P° P^u, zijala od prezebava in jutr bo ot, i Smt!t T 1 ^ rDZpoke 5*dai treščenem vrhu. Ali res sa'mo'SofNe 'p^v trTnJ° ^ ^ ,ta,a no svS 2£ jeapS. rvüle°utariÄmi ln Qr;°r L' meril "«končni nebesni afriška noč Tu gori je po£ na Tišini TJ.^'6 ^ ^ Upa in sk^nos.na je in prah se je pofegel.' ''b U P™*1"-' zcviiafi,.^rog robov ob robu džungle pri koči /Sam lnuTn ' » |0 presPali na Pros,em-kakor da bi žaga naete°a na žebei' flnl-'i F ■■°S'° ^ S° se °9lasili kriki< zdaj bi moral iz džungle SÄfiC£ÄS T '"T in zd° zanska kača. Toda J taLga Jtlo',7 ^^Sa^^iT-* ^ «a Ilegalna tiskarna v šubičevi ulici je v ianuariu 1943 „ l • ll t-™- i«3 i, i s„j™ : ^ s™ - 'i"si,°: ^sstssw^-sss iiii^HiraBs obu,ale v nas tistega duha, ki je omogočil končno ^go v leti l945 """ Uredništvo I Zjutraj so nas prebudili klici črnih nosačev in njihovi beli zobje so se nam veselo režali v obraz. V Nairobiju so nas opozorili, naj dobro čuvamo svoje slvari, da nam jih ne bodo domačini pokradli. Nekdo izmed nas je na počivališču pozabil čutar.co, a nosač druge skupine jo je prinesel za nami in mu jo vrnil. Tudi njihovi vedno se smejujoči obrazi niso bili videti prav nič tatinski. Civilizacija, civilizacija, povsod nosiš s seboj strah in nezaupanje! Pošteni in veseli so črni nosači. Ko bi bili mi vedno tako zadovoljni kakor ti preprosti ljudje. Počasi utonem v spanec in le sem in tja se v polsnu zaradi mraza zvi|em v k;ob-čič. Na obzorju se zasvetli in hip nato naju že obsije sonce. Krušljiva slena, dolge peščene police in previsni skoki med njimi, pa strmi žlebovi pokriti s krhkim vodnim ledom in že stojiva v škrbini med Hans Mayer Peakom in Nordeckom. Se nekaj metrov in z vrha poleti proti zavetišču zelena raketa. Na zapadu pa se na drugi sirom širnega Saddla svetijo, v soncu prostrani vrhovi Kiba, najvišjega vrha Afrike. Tam gori bova stala že jutri I Šesta noč sredi grozljivih streh in previsnih plati. Jutri imava do vrha južne stene El Ccpitana le še 150 m. Noč naju prehiti sredi težke, previsne poci. Sploh |e bilo vse, kar sva danes plezala en sam rumen previs, pretrgan s strehami. Ves dan nisva stala na trdnih tleh, neprestano le v gugujočih se stremenih, ki ti tako prekleto vlečejo noge narazen, previsna stena pa odriva lelo in teža te vleče v g.obino. V temi pritipava na drobno poličko. Utrujena popadava po tleh, noge zvonijo v praznino, kakor bi sedela na ograji balkona. Stena pod nama se previsno boci navznoter in se 1000 m globlje brez vsakega položnejšega prehoda stika z meliščem in gostim grmovjem. Vzide luna, obsije visoke zasnežene vrhove Sierra Nevade in robove sten nad globokim kanjonom doline Yosemite. Z obeh strani doline pobesnelo buč.|o slapovi, ki prek petstometrskih skokov padajo v reko Marced. Avtomobilski d.renda| ob vhodu v dolino se poleže, le še osamljeni žarometi kda| pa kda| nas.lno prerezejo tomo Iz žepa nahrbtniko privlečem poslednjo hrano: ščepec slanih lešnikov, tnega po enega dajem v ustc in jih dolgo žvečim, dokler kar sami ne uide|o po grlu. Ze tretji dan živiva le od vode in tablet C vitamina. Vendar pa niti ni tako hudo, želodec se je po hudih protestih skrčil in potihnil. Nalokam se vode, ki se |e pa dnevni vročini že prijetno shicdila. Prvič odkar sva v steni, lahko zaprem oči, ne da Na strani 5: Naslovna slran pesmarice KKftt] ItJTJiVA l.-«'.'S rjspi-ei laSfc** Sixve1 Vabo/ju nt its *<■' ' Iz IrUgor Oi 11 nji«C uj fuikijovoi-i! Z afotiu* r'r drsni co r.tiitne rrragu greti , upitit **rr* ki ttrji jo na i dem 1 iOftM m:.ii J! prct:U, r-kc vitel- rrsfl nit, j t fitt* •> 'j* Tu cjtirii, fapi mej Zboa^m 'Jrjvj Mi t> p> • J! *f<' ■ ijtibA Kf/iI it Itt jisvt kijdrna. Kujtnc. U«/>i'boj' Vavtrtka mr odira hinnx,i(ir;nji,Cji Sitnem J»nk»itM*vhr -na Sorficm fioip: Si v.Oorj»» vtfbirojedatila. Ute wuyiat-niiKdneh id xc 'Jov.'Hski*. t red pry.tvsve ■ /o&Jji'i'n: t otnije n< it deirn'tv hcrt2a sveje Jomovinoui svobodojfco $of€ Mii r.ntvr a Vt, 1 »J win $ HO"' I, na str. 7: Stron 1 in 2 v pesmarici b; mislil na težave, ki naju čakajo. Več kckor kilometer gladkih plati, previsnih kaminov m streh ,e pod nama. Vsak centimeter sva morala trdo prigarati v vsakem v «Si to VoH T tC,|!nC9a Z-n0ia- Kak° 'rd,° 'e PO Plateh pod" Ha! Dolarje^ Lp n L V°,lo>ko' P°.y "sesu< v počeh, ki ti sesajo noči. Mnogokrat je šlo >e Ta las. Dvakrat m, ,e zman,kalo moči in poči in obvisel sem na vrvi, tretjič pa se m, ,e izruval klin. Strah pred višino je popolnoma izginil. Tisoč me rov nad Hem! ""TI ? S.1. ™™ koko,Lv plezalnem vrtcu, sicer ne p fdeš žilTz ega aro K Ss^ÄK ÖÄÄ STJZ bode kupola sivo črnega, skalnatega Half Doma. Le vršni del se sivo r ip sneženem ozadju, grozljivo odsekana stena pa izginja v črni dolinT Ker so vsi Ä ÄtSS je ÖÄ® Äs^ÄätruÄ = IZ7Z m irWj i vil n prav jelZT ^^ v*a, E £UkalrŽ u* ^rain0 'fŽki Popeljejo na rob stene. To je trenutek povedati t? oh"V|t 9°raJ'živlienie' ™ 'e sedem dni. Nič drugega ne vem K- ' Sf ne d0|° °P,sati< treba ie doživeti. Roke so črne in krvavi zÄl oči' ^lntnÄ,en0 °,d.rtev' °bleka raz,r93no' ^b.h prazen, obraz zatekel, oč, polne pekočih granitnih iglic, srce Pa mlado in lako čudovito lahka To j r j ii■. Iistl' ki 2°vraca|o tehniko, na qredo v El Con r>n Vj Lf\ nlmSO St°.pn!cc V neb0' da is t^di to trdö gaVanje, da s^tudi v °eh n k, potrebna tvegan,e in iznajdljivost. Pa še marsikaj drugega. Z ogromnima nahrbt SBžttBžS^ s i S0^U P°časi z°dr»mljem. Nenadoma me prebudi čuden trušč na vrh , Sfe Ä'ÄÄ^ Sft s s%s sftj ans POTOP V VERTIKALI marko stremfeu udcn dan ie bil takral. Nad dolino Vrat je kot velikanska pokrovka ležala debela, orozeče siva oblačna preproga. Iz nje je rahlo pršil mrzel dež. Razočarano se obrnem k Jožu, ki še ves krmežljav sedi na pogradu. Danes pa ne bo nič s plezariio, Jozl. Spet noma jo je dež zagodel. JozI nekaj godrnja čez lo presneto vreme in s! potegne odejo cez glavo. Prav ima. Ce že ne moreva plezali, bova vsaj spala, sa; drugega dela tako in tako nimava. Sele okrog enajstih sva se skobacala pokonci. Pogled na steno ni bil posebno ep, ne obetaven. Skoraj popolnoma je bi!a zadelana z oblaki. Le n|en spodn|i del |e bil videti, Ves zoprno črn. Ze štirinajst dni nisva plezala. Vleče noiu v steno, v skale. Dež je prenehal rositi, skozi oblake se je nekoliko posvetilo. Prsti so naiu srbeli, nisva mogla več strpeti. Greva! Mimogrede poslušava vremensko napoved, ki ni ravno preveč razveseljiva. V najini veliki zagnanosti pa naiu tudi lo ne moti. Rada bi preplezala vsai150m dolgo varianto. »Cez sodčke«, originalen vstop plezalcev skalaške smeri. Ocenjena je s pelo težavnostno stopn.o. Pred nama |e bla preplezana menda šele dvakrat, prvi ponavljalci pa so |o označili kot zelo zanimivo prosto plezarijo. Upava, da bo vreme zdržalo zc tisto uro ali dve, ki |u bova porabila za plezanje. .. . Dobro mi je znan vstop v Skalaško smer. Nisva se še dobro pripravila, ko so se, čeprav narahlo, odprle nebeške zapornice. Začelo je rositi. Debela stena oblakov se nama je grozeče približala, tako da lusko, kjer se varianta konča koma| se vidiva. Sedeva pod previs, klepetava in čakava. Okrog treh dežek preneha. Greva! Kmalu sva na velikih, v desno potekajočih policah, ki naju privedejo do odcepa va-iante Preveč krame imava s seboj. Vso potrebno zbaševa v en nahrbtnik. ZaDi|em klin in nanj obesim nahrbtnik. Tu naj naju počaka. Skala |e mrzla in nepristno mokra, nebo pa postaja čedalje bolj grozeče. Ne zmenim se zam. Mo|a_ zel|a po plezanju je večja od prirojenega strahu pred slabim vremenom. Po navpični, dokai razčlenjeni steni pridem pod previs in dolgo prečim v levo Se neka,, metrov navzgor in že sem na nekakšni gredini. Vrv se mi h.tro kopiči pred nogami in Jozl |e kmalu pri meni. Pred nama je za dva slaba razteža|a Iomega sveta po katerem pndava pod dolg, ozek kamin, ki naju bo peljal prav na vrh luske, kjer se varianta stika s skalaško smerjo. Tokrat vodi Jozl. Najprej ga čaka okrog pet metrov visoka, navpična slopn|a. Mokra ie sem ter tja porasla z mahom in pokrita z zelenimi algami. Se za pogled ni prijetna, kaj šele za plezanje. Prijatelj robanti po njej navzgor in po dveh metrih naleti na zarjavel klin, ki je verjetno last prvih plezalcev. Na polički pod semim kaminom je. Vstop v kamin se s stojišča vidi precei previsen. Jozl zabi|e klin z obročkom in izgine za previsom. Le glasno sooenje, prekliiijanie in premikale vrvi skozi moje prste mi priča o težki borbi z vertikalo. . , , • Vrv se ustavi. Nekajkrat sunkovito trzne. Do mene priplava Jozlov hrapavi g.as ki mi pove, da mu lahko sledim. Ze na samem začetku občutim, da je delati teze kot opazovati. Pri Jozlovem klinu se ustavim. Izpnem. No| poskusim izbili? Ne! To bi bila čista izgubo Časa, kojli iz rozpoke gleda samo še uho Naprej toret! Kmalu pridem do prijatelja. Varuje me v ozki, neudobni vdolbini. Na vrsti sem. O zete, od vode in padajočega kamenja zglajen, je kamin, po katerem se prebi|am napre| Po stenah curlja voda, spolzko je. Toda na to sem se ze navadil. Steni sta si_ toko presneto blizu skupaj, da imam občutek, kot bi me gora stisnila v svo| neprijazni, kamniti objem. Hitro napredujem. Kakih sedem metov nad seDO| ze vidim konec kamina Svet od lam noprei pa mi je znan. Vem, da |e laz|i, dvakrat sem si ga ze ogledoval iz skalaške smeri. To je širok, precej razčlenjen greben, po katerem ne bo več težko priti na vrh. Zdajci začutim na nosu kaplp Pa še eno. Rahel dezek v trenulku preide v hudo ploho. Oblaki so počrneli, za Škrlatico grmi, svetle strele z oglušujočim gromom parajo zrak. Potoček, ki teče po dnu kamina, hitro narašča. Z vodo rezko žvižgajoč prileti kamenje. Z zamolklimi udarci pada na položneisi svet nad menoj, se drobi in mimo mene frči v globino. Do vrha |e le se nekaj me rov. Naj arem naprej. Ne! Raje tvegem sestop, vodo in oc.tek tovariša na vrvi, kot pu silovito kanonado na vrhu luske. Nekje v daljavi še slišim Jozlov šTbki g as razločim pa ga ne več. Razdivjane sile narave s svojim strašnim grmečem pogoltne|o vse druge zvoke. Neskončno osamljen se počutim tu zgoraj. Nek|c daleč pod menoi je tovariš. Ne more mi svetovati, še manj pomagati. Tu smo le orezcutna ska,a, mrzla voda, žvižgajoče kamenje in jaz, š bka človeška mravlja. Navzdol, samo navzdol. Nedolžni potoček v kaminu se je spremenil v slap. Voda vsepovsod okroa mene grmi svojo mokro simfonijo. V trenutku sem moker. Drsim med gladkima stenama navzdol H. reje! Hitreje I vpije nekje v meni. Voda me skuša iztrgati iz objema gladkih sten kamina. Ne sme! Padec v tem trenutku bi pomenil konec, konec za oba. Krčevito se stiskam v kamin. Pod seboj skozi vodno zaveso zagledam nekaj rdečega. JozI je. Na naiim glavi bobni slap. Povsod okrog naju fe voda Kot utopljenca hlastava za zrakom. Za boga, saj se bova utopila in to tu, sredi vertikale! Pogovarjat, se ne moreva. Bobnenje naju popolnoma preglasi. Sporazumeva se z glasnim kričanjem, z mimiko in kretnjami. Na levi in na desni naju obdajajo previsi Nimava se Kam umaknili, ujeta sva kot v mišolovki. Samo ena pot je še možna pa se ta |e skra|no tvegana - pot navzdol. H To ni več plezanje, to je borba za življenje, za golo življenje. Jozlu podaljšam samovarovanje, da se umakne nekam pod previs, kjer bo vsaj malo zavarovan pred vodo in kamenjem. Stoji v skora| previsni steni v domala nemogočen položaju, toda Sani«0 7 da.|e,m°č< k'le sicej\.ne bi imel. Sedaj imam prostor za manev- riranje. Z eno roko se krčevito oklepam klina, z drugo pa poskušam razvozlali vozel amovarovanja. Vodna sila me potiska iz stene, m^zla voda mi jemlje toploto Drgetam od mraza. Prvic v življenju me v roke in noge začno prijemati krči. Obupno premis'iujem. C,mprej morava navzdol, kajti čas dela proli nama. Vedno m on j moči imava. Kroi so zgovoren dokaz za to. Ko bi bilo vsaj več prostora. Nenadoma po: da 56 b0m S,PU5,fl1 navz^l- Pekarn ga že, odkar se zavedam samega lVa ?e ,'9rala v°f °Jrok3' skjpai 5vo odraščala, skupaj sva začela s plezanjem, skupaj plezava. Zavedam se, da bo vedel, kaj mu je storiti, le prostor b°T moral PreP^tili. Z nekaj kretnjami mu povem vse, kar mora vedet,. Trideset metrov pod menoj (e polica. Kamin je ravno toliko previsen, da voda ne pada nan|o. Odvezem samovarovanje in v klin privežem prusikovo zanko r* P°,r\na ka,.ero.sem še vedno privezan, se spustim navzdol. Vodni slap me S M v9 Z T'' mi bre,nei 20 9'avo debelo kamenje. Zočudo, ni me strah. Niti ne mislim vec, da bi se mi lahko kaj pripetilo. Srečo imam. 2e sem na pohci. Slap ne pada vec name. Ozrem se navzgor. Jczla ne vidim, zakriva ga divje padajoča, bela vodna zavesa. Nekajkrat sunkov to potegnem za vrv in mu s tem dam vedeti, da sem na polici Naglo zabijem klin za naslednji spust. Slab je. Zabijem še enega. Nenadoma šine mimo mene temna senca in trešči na polico. S strahom pogledam na tla in zagledam nanrbtnik, k. je z vponko pripet na vrv. JozI ga je spustil, da bi ga ne oviral. Nehote «nuJ™ m CL-!TiKr; ajj. . Vslop v glavna grapo, ki razpolovijo SV slano Frdamanih polic (desno od smeri 355). Po desni strani no p-islorjen stebriček (V), noto navpično navzgor [zaeozda, k, Vl| do dobrega stojišča v grapi. Rnztežai nuvzgor do rumenega odloma. Krušljiva prečka levo v grapo. Ko pestone previsna, levo prek roba v smer 355 in raztezaj po njej do velikega rumenega okorna (k). Od tu levo po kom nih in počeh do previsnega kamina. Prek (kk, VI) v lažji svel nnri izrazila trikotna slreho. Prek krušlpvega praga do strehe. Pod streho desno na rob (kk, zagozdo, VI) in nov/gor na stojišče ped slreho. Iz stojišča desno navzgor prek previsa (k, VI, A 2) do nukozaie police in desno po njej (k) na slabo stojišče. Se nekaj meliov nevzgor v lažji svet (votlino). Iz votline desna navzgor in prečriicc v levo (IV-f). Več roztežejev v cik-coku nevzgor do gredino pod vršno steno. Z g'edine na višjo polico n roravnosl navzgor do udobne police pod previsom. Levo prek na aženih skladov v zajedo. Pa r.jej in desno navzgor prek naloženih bolvanov na rob stene pod V vrhom Frdamonovili pol.c. Sestop po grebenu v škrbino in po grušču na pot Spik-Krnica ler po n|e| v Krnico [poldrugo uro). PRVIČ V DOLOMITIH ANDREJ ŠTREMFELJ rv počasi teče skozi vzponke in izginja za robom. Vedno počasneje se odvi|a kolobar Precej časa mine, preden se zopet premakne, pc še to le za kak me;er, potem pa zopet sledi dolg premer. Prav pošteno me zebe, čeprav plezava v luzm steni Mule Cine Kaj me tudi ne bi, saj že debelo uro sto|im na ma|hni polički, medtem ko Tone čara nekje zadaj za razom. Nenadoma vrv hitreje steče. Zadn|i cas je ze. V začetku plezam brez težav, nato pa postaja vse težje in težje. Ko pripiezam na raz radovedno pogledam na ono stran, kajti zanima me, ka| |e Toneta toliko časa zadrževalo. Saj ni mogoče! Gladke in navpična, kakih pet metrov široka stena me loči od njega. Tu čez bi se upal samo ptič. Na|pre| poskusim z nahrbtnikom. Komaj sem začel, že so me roke neusmiljeno bolele. Zlezem naza| do klina in po vrvi oddam Tonetu nahrbtnik, nato pa se znova zagrizeni. Oprimki so mikroskopski, stopov skoraj ni. Puham in piham. Se pol metra ... Uh, vsa| malo udobnejša polica 15 da človek lahko pošteno stopi. Toda nadaljevanje je kaj klavrno. Plosce brez razčlemb Zapadno Cir.a. Vrisane smer: Raz cari nskih veveric IVI+) se širi,o na vse strani Seda, šele mi ,e padlo v glavo, zakaj je bilo v tem raztežaiu pJ nfn/ 'k ZQ?k Še -dv.e «iwnki M nameček. Zašla sva v »slepo črevo« Potolažim se ob misli na precn co, ki |o bo treba še enkrat preplezati toda sedaj v obratni smeri. Spremembe so pač dobrodošle. H ' aa seaa| Mrak je še zunaj, ko se pošteno zaspan prikobacam iz šotora. Nebo je jasno kar podvizati se bo treba, kmalu se bo zdanilo. 1 1 ' Prebudim Toneta, ki je še sjadko dremal. Otovorjena oddevo preli sedlu Patern Tik pod n„m Tone ugotovi, da ,e pozabil film, V taki smeri pa brez slikanja ne are zato zd^a nazai Mcdlem sonce obsvet, Rumeni raz, ki se ponosno, drzno pne proti nebu Pod velko streho v Zahodni C.m se dva pripravljata za vzpon po švicarski srne H Tiho se pozdravimo. Najbrž sta domačina. Pri vstopu v raz sta že dva Avst ijca ki na <°d r/R|tT dne- PrjQ ^pen<° P° doka' razčlenjeni ska* Ko pride na s o,,šce sva tudi m.dva nared. Avstr.|ec me nekaj časa čudno gleda, potem pa me vpraša, zaka, imava dve vrvi. Povem mu, da jc imer v vodniku za 21 S £ Sa 16 namerava bivakirati. VkljudnD mi pojasni, da se smer pleza le en dan :n da so časi v vodniku precej nerealni. Prvi trije raztežaji so hitro za nami. Iz prislonjenega stebra poteka najina smer naravnost pod veliko streho, onadva pa prečita v smer Cassin-Ratti. Oprimki so majhni, čvrsti, omogočajo slikovito plezanje. Kmalu sem na stojišču pod veliko streho. Tone preči nekoliko levo, nato pa se zagrize vanjo. Vlečna vrv visi vedno dlje od stene in priča o hudi previsnosti. Tone se glasno jezi nad vrvico, ki visi iz klina in je tenka kot vezalke. Previdno se obesi vanjo. Počasi se steguje za naslednjim klinom in ko ga vpne, si glasno oddahne. Najprej bo treba potegniti nahrbtnik. Kot nihalo zabinglja nad globino. Sedaj sem jaz na vrsti. Vrvica v klinu se je usmilila tudi mene in tako priplezam do Toneta. Ves je zamotan v številnih vrveh, stoji na eni nogi. Res slabo stojišče, si mislim, nato pa naglo plezam dalje, da ga čim prej odrešim. Stena je vseskozi previsna, klini slabo držijo, tako da si tu in tam komai upam dihati. Tone je kmalu za menoj. Sedaj še slabo zabitih klinov ni več, le redki so zabili za varovanje. Tone se loti raztežaja in ga, stara kljuka, hitro prepleza. Tone ima zopet zelo s abo stojišče. Vse kaže, da se je že privadil, kajti nič več ne preklinja. Takoj se odpravim dalje in po dvajsetih metrih priplezam na ozko poličko. Po njej prečim v levo, dokler se ne razširi, tako da imam stojišče, kot se spodobi. Nad menoj se boči druga in zadnja velika streha. Torej sva tam, kjer sva mislila bivakirati. Ura je šele pol treh. Dobro podprt vpne Tone prvi klin in stopi v streme. Noge mu potegne globoko pod streho, tako da me skoraj knokautira. Ko se malo odmakne, ga že dobim v objektiv, on pa sloka, kakor do bi bil na smrtni postelji. O njem mi pričajo le še glasni samogovori in vrv, ki mi počasi teče okrog pasu. Zdajci zažene takšen vik in krik kot oranjevec, če opazi, da si mu ukradel jabolko. Le kaj ga je obsedlo? Nič, le dobro stojišče je dobil. Ko pridem čez streho, se stena nekoliko položi, toda še vedno je previsna. Nadaljnje plezanje omogoča široka zajeda, ki jo dosežem po težavni prečnici pod streho. Kako čudovito plezanje, previsna zajeda, ki se pleza skoraj povsem prosto. Uživam. Za konec premagam še zajeten previs, in že sem na stojišču, za katerega piše v opisu, da ;e prostora le za podplat. Prvi plezalec je maral imeti res majhno številko čevljev, kajti le pol čevlja mi uspe spraviti na stojišče. Smer poteka dalje po zajedi. Tone jo mojstrsko zdeluje in kmalu pride na širšopolico. Kmalu pa oslane brez vponk. Zato mora izpenjati za seboj, kar mi ni prav nič všeč. Upravičeno se jezim nad draginjo in nad praznimi študentskimi žepi, kajti na mestih, kjer je Tone izpenjal, se pošteno namučim. Prečim levo pod previsom na raz. Česa takega si še v sanjah nisem predstavljal. Raz, oster kot nož, previsen, dovolj razčlenjen omogoča prosto plezanje. Po nekaj metrih dosežem klin in že pripravim stremena. Ko se ozrem za naslednjimi klini, opazim poldrug meter nad seboj Is leseno zagozdo, ki jo je zob časa že močno načel. Zato se lotim poči ker prosto. Ob zagozdi mi je že pošteno vroče, naslednji klin pa je še neznansko daleč. Prsti mi počasi začenjajo groziti s stavko, ko končno dosežem klin. Tone se z veliko vnemo loti zadnjega težkega raztežaja, jaz pa se pogovarjam s prijatelji, ki so naju prišli opazovat pod steno. Raztežaj, s katerim se ubada Tone, je nekoliko lažji od prejšnjih. Stena je tu vsaj navpična, polna oprimkov. Od tu prečiva še nekaj metrov okrog roba in že sva iz težav. ....... Sonce še nežno boža vrhove, potem pa izgine za obzorjem. Na široki polici neduleč od vrha si urediva bivak, kajti poti iz Zahodne Cine ne poznava. Iz izkušenj sva vedela, da je pod vstopom v Rumeni raz ponavadi vrsla. Zato smo se danes odpravili nekoliko bolj zgodaj. Z nama je bil tudi Due, ki je prišel v Dolomite z željo, da prepleza tega lepotca. Pri vstopu je bilo dokaj zmerno. Le ena navezo je bila že v smeri in še ta žo dva raztežaja visoko. Due se je pravkar »spopadel« z drugim raztežajem, ko prideta pod steno dva Ifali-jana in nato še dva Švicarja. Kar samo se mi je smejalo, ko sem jih gledal, kako čakajo. Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje. Eden od Italijanov j« začel »izsiljevati prednost«. Naj mu bo, si mislim. Pred koncem raztežaja se mu ustavi. Medtem pridem na vrsto jaz. Vseskozi se moram izmotavati iz vrvi Italijanov. Naglas preklinjam tečneže. Ko prvega dohitim, mu s pomočjo klina uspe priti na stojišče. Tone ga grdo gleda, da je še mene strah. Ko Tone pripleza do Duca in ta že prične z drugim raztežajem, pride na moje stojišče še drugi Italijan, zasopel, kot da bi ga sam vrag podil. Ali ju bo sedaj sedaj srečala pamet, ne bosta več silila naprej? Kje pa! Prvi se že prične pripravljati za takojšnje nadaljevanje. Ta del smeri s Tonetom že poznava, zato s težavo pojasnim Italijanu, da na zgornjem stojšču ni prostora za dva; Ves moj trud je bob ob steno, kajti Italijan že leze. Prehitim ga na desni strani zajede po dokaj razčlenjeni steni. Kar odleglo mi je. Po tretiam razteza|u, ko postane svet nekoliko lažji, pleza Tone naprej, midva z Uucom mu slediva oba hkrati. Potem postane stena zopet nekoliko bolj strma, toda kljub temu so oprimki veliki in jih prov nič ne manjka, tako da :e plezanje pravi užitek. Proti koncu si izberemo varianto, ki ima več prostega plezanja. Sedaj ko zopet plezamo posamič, nas dohitita Švicarja. Italijana še vedno manevrirata daleč pod nami. Danes ie dan počitka. Gledam navezo v južni steni Piccolissime. Kot dva pajka se mi zdita. Zaželel sem si, da bi se spogledal s to steno. Z Ducem greva prvič sama v steno, zato sva metala dinar, kdo bo prvi zaplezal LJuc si naiprei ogleduje zajedo, kmalu pa se premisli in prične pri vstopu v arapo" Kar precei časa potrebuje, da pride na stojišče. Nič čudnega pač, kajti plaziti se ie treba po policah pod velikimi strehami, ki te neusmiljeno tiščijo k tlom Smer dal|e poteka po nakazani zajedi. Plezanje je prosto in brez klinov, loko da sem kmalu na sto|iscu. Sedai se steno postavi po robu in tudi klinov je kar precej. Due pleza mimo nph, ne da bi |ih vpenial. S težavo prisopiham do drugega klina Visoko nad sebo, opazim v previsu še dva. Plezanje je res težavno in po nekaj metrih opazim nekoliko bo h desno svedrovec-obročkar. Se kak meter višje se začenja polica ki drži v desno pod previsom. 1 K ' Obidem previs po polici in prav majhne razčlembe mi res omogočijo prehod Se prečni ca naza| nad previs in že sem na stojišču. Due nadaljuje čez previs in nato poševno desno navzgor na udobno polico. Prav tako kot prej je tudi v tem raztežaju večinoma prosto plezan;e v navpični steni. Sedaj sledi prečnica levo na široko polico pod veliko zajedo. Nepozabno. Pol raztežaja prečnice z majhnimi oprimki in stopi, brez varovalnih klinov. Kar zavnskal bi od veselja. Due nadaljuje po široki zajedi na raz. Od tu dalie poteka smer po razu in je nekoliko lažja. Če bi imel plavuti, bi kaj zaplaval na vrh. Toda dneva pred večerom res ne smeš hvaliti V zadnjem raztezaiu mi veli* previs zapre pot. Brez premisleka se zaženem vanj Sredi previsa mi zmanika ide| in na vrat na nos pohitim nazai. Po kratkem premisleku zataknem zagozdo. Za morolno oporo. Potem se lotim Še druge polovice previsa. Nekaj pred koncem pa se mi uslavi. Držim se za polico, ki jo spodaj močno izpodrezona, nanjo pa se ne morem in ne morem skobacati. A vse je dobro, če je konec dober Mati narava na|u z obilno ploho prepodi z vrha Piccolissime Plezali: T7. VIII 1974 - Rumeni raz-J stena Male Cine - A. Stremfelj, T. Perčič, ker sta se zaplezcila, sla v zgornji polovici izstopila. ™ vii/'IotI974 d RgZ =ortinsl?ih vever.c-S stena Z Cine - A. Stremfelj in Tone Perčič. Perčič ~ Rumeni raz-J stena Male Cine - D. Moštrokol, A. Stremfelj in T. Stremfeij1974 ~ Smer Cassin-Vi,ali-Pozzi-J ste™ Piccolssime - D. Moštrokol in A. NA DURMITOR franci ster redi na|veqega |utranjega vrveža stojimo pred hotelom Creina v Kranju. Sest Kranjčanov, med nprni trije člani planinske sekcije Iskra-Elektromehanika Dušan, Marjan in jaz bomo tokrat namesto v tovarno zavili na zanimivo pot po Jugoslaviji, v črnogorske gore. Zmenili smo se z Jeseničani, vodstvo je prevzel znani alpinist Janez Krusic. Zs odhiti avtobus dogodivščinam nasproti. Za dobro razpoloženje takoj poskrbi Joža s svojo kitaro. Bosanska Gradiško, Banja Luka, slikovita dolina Vrbosa. V Jajcu si privoščimo prvi daljši postanek. Na vsakem koraku se srečamo s spomeniki iz NOB. In že odbrzimo naprej proti Sarajevu. Noč nas ujame pri Kiselcu. Na vrtu policijske posta;e postavimo šotore in se pripravimo za spanje. Nato stikamo za kakšnim lokalom, kjer bi se lahko okrepčali. Kamor se obrnemo, povsod ;e že zmanjkalo jedi ali pa ne delajo več. Nazadnje le staknemo neko »privatno radnjo«, kjer 18 nas postrežejo z okusno porcijo ražnjičev. Ražnjiči in čevapčiči so bili naši stalni spremljevalci na poti po Bosni, Od Sarajeva dalje so ceste izredno slabe. Asfalt nam večkrat zamenja makadam. Zato smo toliko bolj prišli v stik s pokrajino in domačini. Lepo obdelana polja je zamenjal skalnat svet, porasel z redko travo in grmovjem. Ob cesti srečujemo trope ovac, čuvajo jih otroci ali pa ženske, čim preprostejši so domačini, tem prijaznejši so. Zaselki so redki in še ti štejejo le po nekaj hiš. Zdi se mi, da sem prišel v popolnoma drug svet. Zo krajši čas se ustavimo le v Plevlju. Fotografski aparati love izredno lepo zgrajeni hotsl, džamije in minarete. Pozno zvečer pridemo v Žabljak, izhodiščni kraj za Durmitor. Domačini so začeli lepoto pokrajine izkoriščati v turistične namene. Po lopi novi cesti odbrzi avtobus naprej do skrivnostnega Črnega jezera. Ekipa za postavljanje šotorov jo že izurjena, kot bi trenil stojijo trije šotori PD Kranj na jasi ob jezeru. Dobro razpoloženje - zanj skrbi predvsem Zdenka z bogatimi taborniškimi izkušnjami - nam ne morejo pokvariti niti nekoliko slabi vremenski izgledi. Nekoliko smo vznemirjeni nad srečanjem z Durmitorom. Naslednje jutro nas najde še v spalnih vrečah. Prek mirnega - tihega Črnega jezera nas pozdravlja in vabi Mečfed - prvi čez 2000 m visoki vrh. Odločimo se, da čimprej pogledamo v ta skrivnostni svet. lepo urejena potka ob jezeru nes zavede, namesto da bi zavili desno v breg. Zato jo kar poprek udarimo navzgor. Z Marjanom imava nekoliko drugačne načrte, zato se ločiva od glavnine, ki krene proti Ledeni pečini. Skala in vegetacija js podobna noši alpski, le da imajo te gore poseben mik. Tu ni lobokih leaeniških dolin. Predvsem me prevzame izreden mir, ki vlada v teh hribih, ri prijaznih pastirjih v samotnem starvu na Lokvici se okrepčava z okusnim ovčjim mlekom. Ker sva plezalske narave, nama oko nenehno stika za stenami, katerih tu ne manjka. Petru sva obljubila prvenstveno - Iskrino smer, zato morava kar pridno na delo. čeprav sva ta dan namenila predvsem ogledovanju in morda kaki lažji smeri, naju ustavi ostenje Terzin Bogaza. V vodiču, ki je zelo nepopoln, sta v steni le dve smeri: Ena VI, ki so jo preplezali Nemci in ena IV - slovenska. Marjan se navdušuje za poč v centralnem delu stene. S sabo imava malo plezalne opreme, a kljub temu poizkusiva. Marjan izgine prek kompaktne stene v spodnjem delu. Pod nekim gladkim previsom pa mu zmanjka idej. Stena je pokazala osorrto lice. Sledila bi prečnica v tecju vrvi, za toke manevre pa sva preslabo opremljena. Odločiva se, da raje poizkusiva v nekoliko krajši in na videz lažji zahodni steni. Prvi razležaji so hitro za nama, nato pa se stena postavi pokonci. Po nekaj metrih sledi razočaranje. V steni je klin, torej ne bo prvenstvena. Kasneje sva ugotovila, da je smer prvi plezal Franci Ekar, sedanji predsednik PD Kranj. Se dva klina me pripeljeta do zajede, kjer si uredim stojišče. Marjanu svet ni preveč všeč, zato mi rade volje prepusti še naslednji raztežaj. Stena je postala povsem navpična. Starim klinom se pridružita še dva nova, preden zmorem 40 m višine, ki me pripelje iz najhujših težav. Naslednja dva lahka raztežaja noju pripeljeta na vrh. Srečna sva. V brezkončnem miru in tišini uživava lepoto gorske pokrajine. Sestopiva v Veliko Karlico, mimo novega zgrajenega bivaka v spomin dr. Rastku Stojanoviču. V prvem mraku prideva v tabor. Slovenska pesem popestri idilični večer. Naslednje jutro glavnina že ob štirih krene proti najvišjemu vrhu v Durmitoru - Bobotovem Kuku. L Marjanom želiva spoznati čim več gorskega sveta, zato se nameriva v samotno dolino Zeleni vir. S sabo vzameva opremo ;n hrano za dva dot, poleg tega pa veliko plezalne opreme. Sbiva se pod nahrbtnikom. Po Janezovem pripovedovanju je še nepreplezana JZ -stena Minin Bogaza, plezalsko najbolj zanimiva stvar v Durmitoru. Nevihte, ki naju ujame med potjo, se ne ustrašiva. Upava, da je le prehodnega značaja. Dušan naju zvabi, da stopiva še do Ledene pečine. Ledeni kapniki so res vredni ogleda, jame pa ne bi zamenjal za našo pod Kredarico. Pozno popoldne prideva v Zeleni vir. Pred dežjem se umakneva pod velika skalo, ki nama nudi streho, čeprav bolj slabo. Tu ni nikakršnih sledov človeškega življenja. Iz snega natajava vodo in se podpreva. Obhajajo naju neki posebni občutki. Daleč stran od Ijjdi, od civilizacije v tem divjam skalnem svetu pričakujeva noči. Pogovor se nama nehote zusuče na volkove. Pol v šali, pol zares delava načrte za srečanje z njimi. No, naslednje jutro sva poleg najinih stopinj v snegu res našla volčjo sled. Dež nama zmanjšuje upe na uspeh v steni. Prebudi naju pusto megleno jutro. Dež je nekoliko ponehal. Na steno Mini Bogaza ne misliva več. Odločiva se, da poizkusiva v ostenju Zubcev, ki se od časa do časa prikaže iz megle. Opreme imava dovolj, zato se odločiva za nekoliko težjo, a kratko poč. Prvi raztežaj gre še prosto. Skala je odlična. Varovališče naredim za neko lusko. Steno je zopet zagrnila megla. Po kakih dveh metrih zabijem dober klin za varovanje. Poč postaja vse bolj neprijazna, pri tem pa je zopet začelo rahlo rositi. Prosto ne gre več. Zabijem klin, malo višje še enega. Poč nad mano se izgublja v previsih in megli. Dež vse bolj pritiska. Nekje daleč, na on! slrani Durmitora naju čakajo prijatelji. Vezana sva nanje, ničesar ne smova tvegati. Razum zmaga, odločiva se za umik. Spustim se do Marjana. Se on spust ob vrvi in v največjem nalivu sva pod steno. Zdirjava do zavetja pod najino skalo, popolnoma premočenu. Zlezeva v spalni vreči in čakava. Po dveh urah dež nekoliko poneha. Se sreča, da se v snegu poznajo najine sledi iz prejšnjega dneva in nama olajšajo povratek v megli. Pozno popoldne sva znova v taboru ob Črnem jezeru. Nad Durmitorom se še vedno zgrinjajo oblaki. Vesela sva, da sva zopet pod šotori in med ljudmi. Zares neverjeino, kako gore spreminjajo podobo. 20. junija se pripravimo za odhod, kajti gore so zavite v meglo. Želimo si sonca, zato zavijemo proti morju. Po lepih dolinah Tare in Morave se pripeljemo do Tito-grada v Cetinje — središče nekdanje Zete. Ogled muzejev v Cetinju je zares enkratno doživetje. Črnogorci so res lahko ponosni na svojo zgodovino, škoda, ker smo imeli tako malo časa. Iz Cetinja se v ostrih serpentinah spustimo proti Budvi. Na vročem jadranskem soncu naslednji dan presušimo obleko in operemo. Potem pohitimo in si ogledamo Dubrovnik, jadranski biser. Po noči, ki jo prespimo v borovem gozdičku ob cesti, pridemo naslednji dan do Biograda. V počitniškem domu jeseniške železarne si privoščimo enodnevni počitek. Preko Karlobcga in Plitvic se v nedeljo 23. VI. v poznih popoldanskih urah vrnemo v domače kraje. Na enotedenskem potovanju po Jugoslaviji smo postali pravi prijatelji. Prijetnih doživetij je bilo veliko, spomini bodo ostali. Spoznal sem že precej dežel v Evropi in Afriki, toda spoznati svojo domovino je nekaj posebnega. Zdaj jo še bolj cenim. ODPIRANJE NOVEGA PLANINSKEGA SVETA franci ekar azvoj množičnega planinstva nas je prisilil, da smo se lotili novih študij in konkretnih priprav za odpiranje novega planinskega sveta pod severnimi ostenji Grintavcev. Ta področja so manj znana. Le alpinisti, lovci in redki planinci so stopili v tisti svet. Vzrok za slabši obisk tega področja so bili tudi strogi obmejni predpisi. Naši mejni vrhovi so samevali, nismo jih obiskovali ali celo nimamo lastnih dostopov nanje. V nekaterih primerih so zamejci to izkoristili in dali na te vrhove nemške knjige z nemškimi žigi. Tudi mi moramo biti na mejnih planinskih vrhovih, meja je prav tako naša kakor sosedova, na to PD Kranj ne sme pozabiti. Upoštevati moramo tudi želje, da nekatera področja razbremenimo in da skušamo v planinah doseči enakomernejši obisk. Ko skušamo odpreti severno stran Grintovcev, jih približujemo Gorenjcem. Naša domovina je majhna, zoto je prav, če noše mejnike po gorah dobro poznamo. Osrednji cilj priprav je nova planinska postojanka na Ledinah, kakor pravi temu svetu katastrski zapis. Jezerjoni pravijo danes Vodine. Gre za Vodine? Morebiti? Ta žametna pobočja, ki se razprostirajo od Jezerskega sedla do Velikega žrela, naj bi spet zaživela. Pred stoletjem je bila tu postavljena pastirska koča. Prav na leh temeljih naj bi zrasel nov planinski dom. V letni sezoni zasledimo na Ledinah šotore (turistov ali alpinistov). Vendar lahko trdimo: kolikor teh šotorov, toliko smetišč. Planinska koča pa je le neke vrste urejeno zbirališče in zavetišče planincev. Vsekakor je dobro, da ta edinstveni svet pripravimo na jutrišnje obiske. Ne smemo se bati, da bi ta svet uničili. Prav tako pa rve smemo dopustiti, da bi bil svet samo za izbrane, kajti do obiska naravnih lepot ima vsakdo pravico. Češka koča je od Ledin oddaljena dobro uro hoda, vendar eksponirana pol čez tri žrela je psihično in objektivno zapreka za marsikaterega planinca. Tudi statistika nam potrjuje, aa je Češka koča kljub obnovi in razširitvi premajhna. Odpade kakršenkoli strah pred konkurenco. Lahko trdimo, da bi koče popestrila ta svet in da bi bilo planinsko sodelovanje med postojankama nekaj naravnega, obema koristno. Osten!« Zub«ev Foto F. Sief Ledine so nekdanji slovenski planinci bolje poznali. Skoda, da danes ni več tako ali še bolje. Z Ledin pridemo čez na Savinjsko sedlo (Vrh Mrzlega dola po Badjuri, Pre-stajalše po Logarju, op. ur.) v poldrugi uri na Okrešelj. Vrhovi Kranjske in Koroške Rinke so brez obiska in dobro nadelanih poti. Čudovit je pohod na Koroške Babe. Z Ledin si olajšamo vzpon na Mrzlo goro in Štajersko Rlnko. Severna ostenja Skute, Struce, Dolgega hrbta, Bab bi še aktivneje zaživela, saj je tu zabeleženih blizu 80 plezalnih smeri. _ . . . Skutin ledenik je posebnost Kamniških Alp in vseh Vzhodnih Alp. Danes Jezer|cn: komaj še vedo zanj. Je najnižji ledenik v Vzhodnih Alpah, njegov jezik sega do 1700 m nadm. v. Smučarji in planinci imajo tu čudovit svet v čistih. Po čisti snežni podlagi brez kamenja je tu smuka vse do avgusta. Spomlodanski turni spusti z Jezerskega sedla in na okrešeljsko stran pa so nekaj edinstvenega. Tu so velike možnosti za razmah slovenske začetniške ledne plezalne šole. Ce bomo doma dobili najosnovnejše napotke in tudi obvladovali ledno tehniko, bodo imele nove generacije korak prednosti. Tereni bodo interesantni tudi za specializirane vojaške enote. Pozitivnih parametrov za tak razvoj v tem področju je veliko. Nimajo prav tisti, ki bi Ledine radi pustili čim ožjemu krogu ljudi, gamsom, divjim kozam in drugi divjadi. Res je ta zagovor za ohranitev bisera razuml(iv, toda mnenie dr. Mihe Potočnika je nedvomno pravilno: »Biser je tisto, kar lahko vsakdo občuduje, gleda, uživa. Samo tedaj ima človek nekaj od tega - če pa je biser globoko zokopan ali nedosegljiv, nam kaj malo oziroma nič ne pomeni.« (Planinsko društvo Celje je s svoje strani odprlo dostop z Okrešlja čez Prestajalše in ostenje Križa z namenom, da Okrešelj približa Gorenjski in omogoči ludi obisk Mrzle gore z Vrha Mrzlega dola, ki ie najlažji. Pot se je umaknila meji v steno in je leta 1957 znašal račun samo za oba gorjanca, ki sta naredila plezalno pot 140 000 starih dinarjev. Opomba urednika T. O.) V pripravljalnih akcijah smo mislili na vse to. Zato naj bi bilo ena prvih faz organizacija krajinskega parka ne samo na naši strani Ledin, amoak tudi na avstrijski strani. Pri odločitvi smo skušali upoštevati čim več mnenj. Najbolj odločujoče mnenje je bilo glasovanje na zboru volilcev Jezerskega, ki so se odločili za kočo na Ledinah. Pri tem je seveda pomembno soglasje državne varnosti, družbeno političnih organizacij, še posebej SZDL in naših najvidnejših slovenskih družbeno političnih delavcev. Marjan Orožen, član Dredsedstva SRS in republiški sekretar za notranje zadeve, pravi: »Akcijo Planinskega društva Kranj je treba pozdraviti. Širšemu kropu bo odprt svet v lepem kotičku domovine in omogočen oddih delovnih ljudi. Akcija prispeva tudi k razvoju kraja ob meji, njegovi obnovi, prebivalstvu, gospodarski aktivnosti itd.« Tone Bole, član predsedstva SRS: »Priznati je treba, da bodo Ledine odprle planincem odtegnjeni in malo poznani svet in predvsem približale Okrešelj. Pobudo krnnj-21 skih planincev je treba podpreti, sicer nas utegne čas prehiteti.k Idejna skica kače na ledinah Frcnc Sifkovič, predsednik izvršnega sveta Občinske skupščine Kranj: »Jezersko na sploh in še posebno ta dolina (Anclovo], sta eden najlepših kotičkov Gorenjske, če ne Slovenije. Zato je prav, da omogočimo delovnim ljudem in občanom uživanje in dosegljivost tudi teh naravnih lepot. K temu bo nedvomno pripomogla nova sodobna postojanka.« Dr. Miha Potočnik, predsednik Planinske zveze Slovenije: »S stališča PZS je kranjska pobuda za gradnjo postojanke zanimiva. Odprt bo nov plcninski svet, Češka koča bo povezana z Okrešljem, približala se bo nekaterim vrhovom: Rinkam, Babam, Mrzli gori...; vendar bo morala SO Kranj vse to zavarovati pred škodljivimi posegi. Središče turizma naj ostane Jezersko, Ledine pa naj bodo planinska izletniška in smučarska točka.« Taka mnenja so dali v juniju 1974, ko so si ogledali Ledine in okolico predstavniki planinstva, lovstva, družbeno političnih organizacij, krajevnih skupnosti in Skupščine občine Krani (20 po številu]. Planinsko društvo Kranj je zbralo mnenja in se zalo lahko odločilo. Razčiščena je ludi materialna podlega, kaiti postojanka na Ledinah naj bi bila nadomestilo za Smarjetno goro in Krvavec, ki nista več v društvenih rokah. Projektanti so uredili že prve idejne načrte, mislijo na znano gorenjsko alpsko dvokapnico. Nadaljnje študije so za drugačno rešitev. Mika jih model nove planinske koče Argenti&re trapecasle oblike z ravno streho. Bistveni razlogi za spremembo so: konstrukcija je izredno odporna proti plazovom, ravna streha je obenem terasa, ki b' bilo bistveno dopolnilo, soj na lokacijskem mestu postojanke primanjkuje ravnega prostora. Streha bi bila tudi pristajališče za helikopterje, kar je za sodobno planinstvo tudi zelo važno in sen jutrišnjega dne. Upamo, da bomo ideje Frischaufa in Kocbeka spodobno uresničili, saj sta prav na Ledinah pred dobrimi 75 leti snovala ustanovitev 6. podružnice Slovenskega planinskega društva v Kranju. 22 NA KOČNO, VENDAR MIMO NJE 23 karel bajd edlem ko sem ob sončnem oktobrskem jutru slrmsl v bleščeča sa vrhova Kočne in Grintovca, sem se spomnil na Janka, ki mi je nedavno prej dejal, naj bi ga vendar že povabil na Kočno. Bil je petek in po vremenski napovedi tja do nedelja še ni bilo pričakovati spremembe Meril sem, da je v tem letu zadnja priložnost, zato sem popoldne poklical Janka po telefonu. Naslednje jutro mi je sporočil, da bo šel, vprašal pa me je, če sem kaj govoril s Franjem. »Saj je tukaj, pa se zmenita.« Po kratkem pogovoru se je odločil tudi Franjo. Nekoliko sem bil presenečen, saj ni imel kondicije za tako pot, toda hkrati sem se tolažil, da ni več poletne vročine, niti ni pričakovati kake nevihte, ki planince na poti priganja. Ob dveh popoldne smo že startali na avtobusni postaji. Avtobus je odpeljal iz Kranja nabito poln, proti Jezerskemu pa je bil že napol prazen. Do Češke koče smo prišli pred mrakom, oskrbnik Andrej nas je prijazno sprejel, sicer pa nekoliko «važen«, seveda povsem upravičeno. V končani letni sezoni v koči ni bil samo oskrbnik, temveč hkrati ludi nekak gradbeni tehnik, saj je vodil v režiji društva večjo adaptacijo koče, do katere pa verjetno še ne bi prišlo, če ne bi leto rej zoradili do koče tovorne žičnice. ot starejši planinci (povprečje 57 let) smo imeli prednost v tem, da smo dobili postelje v sobi poleg jedilnice._ Ob kozarcu cvička pred okusno enolončnico in po njej nismo veliko govorili o turi, ki nas je čakala naslednjega dne. Le kdaj pa kdaj sem bolj diskretno povprašal Andreja, če je pot v redu zavarovana, kajti bilo je pred nekaj lati, ko so na precej izpostavljenem mestu popustili klini, na katere je bila pritrjena jeklena vrv. Janko in Franjo o poti nista nič spraševala, kar je pomenilo, da sta se povsem zanesla na moj opis, češ da ni niti nevarna niti naporna, seveda za povprečnega planinca. V posteljah z jogi vložki smo se vsi počutili udobno, kljub temu pa so nekateri kmalu začeli vleči dreto. Tudi Janko je večkrat potegnil v fortissimo, in Franjo, ki je bil edini skoraj vso noč buden, ga je zaman po tihem klical. Jaz sem bil s spanjem nekje na sredi, prav tako pa tudi z ležiščem. Zaradi Franjeve budnosti sem bil nekoliko zaskrbljen, češ da bi to utegnilo imeti slabe posledice pri jutranjem vzponu. Noč je bila potemtakem za Janka kratka, za Franja dolga, zame pa srednja. Do mesta no Zg. Ravneh, ko se začne najzanimivejša, drzno speljana Kremžarjeva pot, tako ie klasificirana v Vodniku po slovenskih gorah, smo rabili eno uro. Do lod smo imeli enak tempo, nato pa je Franjo kmalu začel zaostajati, medtem ko je Janko rinil nekam naprej, menda v prepričanju, da ga bo s tem spodbujal. Toda Franjeva kriza se je stopnjevala. Sodil sem, da bolj izpostavljena mesta znatno vplivajo na njegovo kondicijo, zato sem hodil tik pred njim in ga opozarjal, na dobre oprimke. Janko ni soglašal z mojim nač;nom varovanja, toda opiral sem se na svojo prakso, saj mi je že večkrat dvignilo moralo. Zaradi vedno pogostejših postankov smo se le počasi premikali. Približno na sredi Kremžarjeve poti smo prišli do nekakega sedelca, kjer smo se odločili za malo daljši počitek. Sedelce je navzdol zavarovano z večjo skalo, za katero je imel oskrbnik Andrej »uskladiščene« rezervna kline. Položnega prostora je toliko, da smo lahko vsi trije lagodno sedeli. Iz nahrbtnika sem najprej potegnil »komplet prve pomoči«, kajti malo prej sem se bil ob prijemu za ostro skalo ranil na koncu prsta. Ranico je bilo treba zalepiti z levkoplastom, sicer bi še naprej markiral pot, kar verjetno za Frcnja ne bi bilo spodbudno. S proviantom za žejo smo bili bolj na pičlem. Janko in Franjo sta imela samo sadje jaz pa poleg tega še tri del črne kave. Kazno je že bilo, da bo naša pot do Cojzove koče precej dolga, saj smo imeli že dobro uro zamude. Ob tem počitku smo sa zaman ozirali v nasprotne stene za dvema planincema, konkretno za plcnincem in planinko, ki sta malo za nami zavila po poti proti Grintavcu. Ko sla po poti prišla do stene, smo jih kmalu izgubili izpred oči in jih nato zaman iskali ob vsakem postanku. Nadaljevali smo z vzponom, nekaj časa sem bil na čelu, potem pa mi je spet Janko ušel napiej. Pred nami se je odpiral balvan za balvanom, in dokler ga nisi obšel, nisi mogel zanesljivo vedeti, kam bo zavila pot, na levo ali na desno. Zadaj za temi balvani pa je mogočno bedel eden od vzhodnih stolpov Kokrske Kočne. Franjo ja nekaj časa kar dobro stopal za nama, nato pa je spet začel zaostajati. Svetoval sem mu, naj ne počiva na izpostavljenih mestih, kjer je lahko usoden vsak nepreviden korak. Počival je tako, da se je z roko držal za žičnafo vrv ali za skalo in na to roko naslonil glavo. Nasprotno pa je Janko molče premagoval izpostavljena mesta ir počival tam, kjer se je lahko fizično in živčno sprostil. Ko smo bili blizu 2200 r visoko, me |e Janko oštel, češ kam sem ju spravil. Franjo pa je molče prenašal la križev pot in mi ni rekel nobene očitajoče besede, le zdaj pa zdaj :e glasno vzdihnil-»Nikdar več na tako poti«. Pot nas je pripeljala po zložnejši ploščadi na nekaj metrov dolg, toda povsem raven greben, od koder smo videli kot na dlani vso Makekovo Kočno z domačijo ob vznoz|u, dalje pa središče Jezerskega. Kremžar bi lahko pot usmeril mimo grebena, toda po vsei verjetnosti je hotel pokazati planincu ta čudovit gorski svet severno od Kočne. Od tod smo že imeli priliko izmenjati nekaj besed z dvema planincema, ki sta spešila iz Grintovca na Kočno. Do razpotja, kjer na desno drži pot proti Kočni, na levo pa proti Grintovcu in Cojzovi koči, je še deset minut, mi po smo seveda rabili dvakrat toliko. Razpotje je severno od členovitega grebena, ki povezjje Kočno z Grintovcem ali obratno. Po grebenu speljane planinska pot same na tem mestu severno prečka enega tolstih vršičev. Ko je Janko prvi prišel do razpotja, je kar molče zavil proti Grintovcu. Zcradi zamude na času in poti, ki je bila še pred nami, sva tudi midva molče zavila za Jankom. Ustavili smo se pri odcepu na Cojzovo kočo. Sestopanje ie bilo tudi precej zahtevno, zlasti, ker na tem odseku poli ni bilo nobenih klinov aH žice. Cez Dolce še nisem hodil. Markacije so bile že precej obledele, bilo je očitno, da po tej poti ne gre veliko planincev. Toda pozneje smo ugotovili, da ta del sestopa ni bil bolj zahteven kot seslop z grebena do odcepa. Na melišču Zg. Dolcev smo bili takoj boljše volje, saj nismo vedeli, da je pot do Cojzove koče še tako dolga. Planinca, s katerima smo prej govorili, sta že sestopala z vrha Kočne. Franjo je na meleh zavil na desno k severovzhodnim stenam kočenskega masiva, kjer je po skalah mezilo s kopnečega snega. 2al ni nikjer nič curljalo, s kapljicami pa si ne moreš zlepa pogasiti žeje. Konta Zg. Dolcev je precej dolga in navzdol odprta samo proti jugu. Imel sem občutek, da smo se glede na zračno črto vedno bolj oddaljevali od Cojzovo koče. Med potjo nas je padujoče kamenje opozorilo na gamse. Kmalu smo jih zagledali na strmih pobočjih visoko nad Bivakom pod Končno. Čreda gamsov je bila od nes tako daleč, da se vodniku tropa ni zdelo potrebno z žvižgom opozoriti na nevarnost. Končno smo prišli prav na rob Sp. Dolcev, kjer so prične strmica proti graoi Suhi dol. Po legi bi bila lod lahko planina za govedo, toda ni nobene vode niti možnosti za prigon, v bližini pa tudi ni lesa za potrebno delno ograditev. Tu in tam smo opazili stare markacije, nismo pa mogli najti mesta, kjer se je ta nekdenja pot spustila čez rob proti Suhemu dolu. Bilo bi za nas tudi prenevarno, da bi se spustili po opuščeni poti, zato nam ni kazalo drugega, kot vrniti se na markirano pot proti Cojzovi koči, ki smo jo že videli, kako se vzpenja severozahodno pod nizko skalnato steno. V tej s treh strani proti vetrovom zavarovani konti je sonce neverjetno pripekalo. Franja se je spet začela lotevati kriza, ki je kmalu presegla mejo na Kremžarjevi poti. Pustili smo za seboj »škarpo« nad potjo in se začeli vzpenjali v strmejše travnato pobočje, po katerem so vsevprek razmetane skalnate štrline različnih oblik in dimenzij, nato pa nas je pot vodila prek skalnatih robičev, postavljene med grapicami. Franjo je napravil od postanka do postanka le še po nekaj korakov in se ob postankih večkrat kar prislonil na posušeno travnato rušo. Opozarjal sem ga, naj se na strmih mestih z levo roko opira na breg, da ne bi omahnil na nasprotno stran, kar bi bilo lahko zelo nevarno. Janko je bil prvi tudi na tem odseku poti, vzpenjal se je iz robiča na robič. Medtem ko sva midva prilezla do njega, se je že pošteno odpočil. Ko smo na poti zavili v strmejše pobočje v smeri proti Grintovcu, je Janko predlagal, naj bi jaz šel naprej do Cojzove koče in tam dobil za Franja pomoč. Molčal sem v prepričanju, da pri koči ni nobenega planinca, ki bi lahko 95 kg težkemu Franju na poti kaj prida pomagal. Sel sem naprej kot bi res imel namen iti po pomoč, obenem pa spodbujal oba, da bomo zdaj pa zdaj na mestu, kjer se bo ta pot spojila s potjo, k pridrži z Grintovca. Končno sem vzradeščen izstopil iz strmine na ravnico, dobrih deset metrov vzhodno pa zagledal že znano skalo, na kateri je markirano razpatje za Kočno in Grintovec. Brez dvoma tega kraja nisem bil nič mani vesel kot Franjo, ki mu je bila pot naprej tudi že poznana, saj sva bila pred tremi leti skupaj na Grintovcu. FILOZOF BERTRAND RUSSELL O PLANINSTVU Veliko delo nastane samo, če nepretrgoma vztrajno in naporno delaš, tako da ti ostaja prav malo moči za razvedrilo napornejše vrste; le toliko, kolikor je potrebno, da_se z oddihom osvežijo telesne moči. Za ta namen pa je planinstvo najprimernejše. Ko smo sestopili s spodnje strehe Grintovca v manjšo konto pod Dolgimi stenami, v imenovano Jamo, mi je Janko ponovno »ukazal« iti naprej do Coizove koče, zda| z namenom, da bi naročil čaj. Tokrat sem gu ubogal in pospešil korak. Fizično nisem bil p'-av nič utrujen, pač pa sem čutil živčno utrujenost, zaradi odgovornosti. Cez četrt ure sem bil že pri koči, žal pa s čajem ni bilo nič, ker je bilo koča zaprta Z rezervoarja kapnice je bil odmaknjen betonski pokrov, zraven njega pa stara kozca za zajemanje vode, v kateri je bilo polno mušic. Planincev pri koči |e bi o precej. Vsi smo si gasil- žejo s kaonico. Po ceveturni naporni poti bi se hn ca| bo | prilegal, marsikomu pa tudi kozarec vina ali kave. V tem poželenju se večina ni mpg.a vzdrzati pikrih pripomb na račun PD Kamnik. Kmalu sta prišla do koče tudi Jan;zac'l° l?'etoy i" z vodniki zadovoljni, navdušeni. Med njimi je nekaj realizacijo^0 20 nobene priložnosti. Ti še posebno pozdravljajo idejo in ^61Se .^ug«.»vpisne« knjige, ki je statističnega značaja, še enkrat berem odlomke nekaterih zapisov. Npr.: z druge ture: - Planinskemu društvu Kranj, ki organizira sobotne izlete v gore, predlcqcm, da organizira tudi dvodnevne; za september predlagam Triglav s tret]ego pohoda: - vse priznanje iniciatorjem te akcije, ki je ena redkih v vsakdanjem monotonem -industrializiranem zivl|eniu. Upam, da bodo ti izleti ostali in postali priljubljeni in v cim širšem obsegu; r 1 1 - s te prijetne ture odnašam najlepše vtise. Ostala mi bo v prijetnem spominu. Vso pohvalo zaslužita vodica za izredno tovarištvo in lep odnos. Hvala iniciatorjem in na| se s tem nadal|U|e,- s četrtega vzpona: - osvojili smo vrh Begunjščice, vsi smo zadovoljni; - bil je čudovit izlel. Hvala pobudnikom pri PD, še posebno vodiču- bilo mi |e všeč, a vodič je preveč bezljal (op. zapiski treh različnih planincev); s šestega izleta: - prav je, da se kombinirajo bolj ali manj zahtevne ture - organizatorjem takih izletov čestitam in jim želim mnogo usoehov, ker na ta nacm krepimo naš planinski duh in krepimo skromni slovenski rod- -v pri|elno dolžnost si štejem, da se PD Kranj zahvalim za čudovite lure, ki nam jih omogoča. Obenem najlepša hvala aktivistom PD, ki nas na vsej poti vzpodbuiaio in nas varno vodijo; 11 z devetega vzpona: - tura je bila zahtevna, a smo jo vsi srečno zmogli. Zanimivo je to, da Vrtače po voini planinci niso obiskovali, saj se vidi ogromno cvetja in veliko gamsov; 26 \SiS?Jt S1 ÄS^ s&S-Tör. Ma S? Jr ä s "sssra-ssssiss «saust- -i- ^ SÄ ft «5 yfWJt'Är Ä •vhhmmmr KX jSorov polelo olciia .Ob&m Kronio hodijo v gore-' s,'SÄ» ESi»™i,kup«»t;ij«»^jjÄiftraSi^s.sJ ea ssä s brezplačno. Sam poskrbe e za prehrano :n Pi|aco k, |O OD.c | ^ sss&ius^ arpSÄTÄ-. a U- Zima, ki je pred durmi, to d««najÄÄffihÄr^^ IÄ irÄ^^tJoXÄ^Ä doluje še , večjim poletom. PLANINSTVO V ISKRI -ELEKTROMEHANIKI KRANJ PETER LEBAN , „ „ .■ iqio;, u; :ma Dreko 25 000 zaposlenih po vsej Sloveniji, je zraslo druzeno pod|et|e ISKKA, ki ima pre«o ^ uu ^ , ' j razvi ala tudi seda| in se razvilo prav iz kraniske ISKRE. Vz^ewo^t^rasia i ^ ^ imenovana (skraisono .me) ISKRA ELtK.1 KUMtriAiN , j številnemu kolektivu (skoraj tretjino vseh v .druženem pod^iu. Jasno ie da e i socialne športno in rekreativno delavnost potrebna v s^d.ka .deti cp 8fl sekcija, 611 članov, kar je vsekakor visoka številka, saj ie bilo tedai v Iskri 1« 17S<; m„„,u -u Društvo je imelo tudi svoj alpinistični odsek 'ki ^v kra ke- ^^ pÄ l delom zgradil lastni bivak v Kočni. Društvo je delovalo le do leta 1953 (AO doiS ko se ,e priključilo PD Kranj zaradi gesla: »Društva iz tovarne na te en Tako so sknn, planinci začel, delovati v kranjskem planinskem društvu. Ni prav nič čudneha ce se sliši, da se danes tvorijo jedro društvo. cuanega, hiÄ P?o«e f ^ale ustanovitev lastne planinske organizacije Zato je ustanovitvi ,e fclektromehanika Kranj imele v odboru društva svojega predstavnika in ,e de,avnos kar lepo ž,vela tudi v Elektromehaniki. Kasneje, ko je ta še v vojsko razlog, da so planinci Elektromehanike raje posimezni ali v manjših skupmah za ^SVÄ vpÄtÄÄ SKfflgi dogovor, da se ponovno vzpostavi poverjenik ie zanemarilo J C.e ° je sledilo in prisluhnilo Planinsko drušlva K i kuHalo »Un ! d°3alan!fm sekcije v Elektromehaniki in dalo tudi potrebno zÄtm'delu sÄ voljo m s skupnimi močmi smo začetne težave Drebredli no tovcnjem. Vodstvo sekcije je z vodstvom ^Tetjrintndik^^Sb £££ V veliko pomoč in oporo so bili tudi naši planinski veterani. posrav,'QI° osnove- starejsi možje na pistah V inozemskih planinskih in smučarskih revijah večkrat Jaeremo razmišljanja o ■nesrečah na urejenem smuškem svetu, na smučarskih pistah, ki se v velikem številu dogode starejšim smučarjem, posebno če upoštevamo, da je takih smučarjev sorazmerno malo. Zakon ščiti starega in slabotnega pred mladim, močnim, če pride zaradi trka na pisti do sodne obravnave, odgovarja smučar, ki dohiteva in prehiteva. Sokrivi pa so tudi starejši ali manj izurjeni mlajši smučarji. S svojimi dolgimi loki in prečnimi ostrimi obrati zapirajo progo hitrejšim, ki obvladajo moderno krmarjenje. Seveda to ne pomeni, da dajmo dirkačem dovolilnico za kakršnokoli početje. »Pistenrovvdies« morajo razumeti pravilo; »Ne vozile brezobzirno, vozite razsodno, opazujte progo pred seboj, vozite z očrnil« Na smučarskih progah ni možno mehanično posnemati cestnega reda npr. »Prednji, počasnejši vozač ima prednost!« Seveda to velja, toda na progah ni uveljavljeno pravilo: »Vozi desno! Vozi levo!« Zato se mora slabši smučar držati pravila: »Preden se spustile, poglejte nazaj m navzgor!« :;Ne zamujajle na nepreglednih in ozkih mestih proge!« Proge so zdaj že ovrednotene, kategorizirane ,n označene z barvo po mednarodnih pravilih, tako da je lahko izbirati. Pri »polžih na progah« se ni izkazalo navodilo, naj dajejo z roko znamenje, v katero smer obračajo. Da bi se hitrejši zgorni, drl na »polža«, naj »pakira* na rob proge, sjjet ne gre. Pri starejših letnikih ne gre samo za moreoitne poškodbe, ampak tudi za genatnčne probleme. Za ostarele športnike |e nevarno pomanjkanje samokritike in starostna trma, češ, še smo tu. Fuimus Troes! Tako je zapisal 61-letni ing A Pergcrl v »W. Bgk« 1973/11 s pripombo, da drugim ;n sebi privošči tako planinske kakor smučarske ture pa tudi veselje na smučiščih, vendar prav zato opozarja na specialne nevarnosti, ki jih je prinesel cas. t. o. leonardo da vinci kot alpski slikar Zgodovinarji planinstva rodi omenjajo Leonarda da Vincija med prvimi slikarji, ki so hotel, upodobiti »foedilas Aloinum«. Ohranjeni sta dve zanimivi risbi velikega umetnika »Nevihta nad Alpami« in »Zasnežene gore«. Obe kažela slikarjevo umetniško moč in neverjetno živ realizem. 28 Glavni cilj sekcijo je že od ustanovitve sprostitev in razvedrilo v planinskem svetu, lorej posredna skrb za zdravje in dobro počutje delavcev, lo pa neposredno vpliva na proizvodnjo. Prav iz tega izhaja tudi težnja, pritegniti v članstvo čimveč članov delovnega kolektiva in doseči množičnost na izletih. Poseben poudarek se daje mladini in prav zato se v sekcijo lahko včlanijo tudi ožji sorodniki. Glavna dejavnost, je organizacija in izvedba izletov v planine in popeljati čimveč ljudi v naravo. Doseči lo, namreč množičnost, pa ni tako lahko, saj ljudje premalo poznajo planine. Veliko je tokih, ki do planin čutijo odpor, bodisi zaradi nevarnosti, napora ali drugih vzrokov. Precej je takih, ki o planinah prav nič ne vedo in se sploh ne zavedajo, kaj vse planine človeku dajejo, kaj vse zomuti6 in izgube, če ne zahajajo v gore. Prav zato jih je Ircba vzgajati, seznanjati in obveščati o lepotah in dobrinah gora. Sekcija se tega dobro zaveda. In prav to jc eden izmed razlogov, da ima v svojem programu dela propagandno dejavnost. Pri propagandi in obveščanju sekcija uporablja časopis, informativni list in ozvočenje, torej sredstva, ki so v podjetju. Na novo je uvedla še planinski informator, v programu pa je še oglasna skrinjica in predavanja s planinsko tematiko, s posnetki ali filmi. Temu naj bi pripomogel tudi film o sekciji in Planinskem društvu Kranj. Izkustva kažejo, da vsa novedena sredstva ne zadoščajo. Kot najboljši način se je pokazal neposredni osebni stik, ki pa za lako številen kolektiv ni povsem uporaben. Nemogoče je namreč osebno seznanjati sedem tisoč ljudi, tudi ča bi vodstvo sekcije (8 ljudi) delalo izključno za planinstvo. Zato razmišljamo o delovnem mestu, no katerem bi bil zaposlen delavec, ki bi vsaj polovico delovnega časa posvetil planinstvu, saj je nemogoče vso problematiko reševati mimo delovnega časa. In kakšen je program izletov? Prilagojen je željam članov kolektiva. V osnovnem programu je sicer'nekaj konkrelnih izletov, vendar v sredstvih obveščanja sekcija vabi člane, naj povedo in predlagajo izlete, ki so zanje zanimivi. S lern želi prisluhniti željam in tako zadovoljiti širši krog. Ta način se je izkazal kot zelo primeren. Letos e sekcija priredila naslednje izlete; na Kriško goro in Tolsti vrh, Caven, Golico, Snežnik, na Storžič, kjer je bila obenem akcija čiščenja, Obir, povezan s kulturnim Kraj, nad katerim visi nevihta, naj bi se imenoval Mombroso in zeto so nekateri zgodov narji prisodili Leonardu da Vin-ciju vzpon na Monte Roso. Novejši zgodovinarji to spodbijajo in menijo, da je slika nastala v predgorju Alp. Oblake je narisal v višini 2000 m in jih šatiral_ kot gosto vodno paro. Gore se zgubljajo v mraku megle, iz oblakov ponekod že lije. Za prednjim planom slike kipi v ozadju kakih 3000 m visoka gora, ki bi utegnlo biti Monle Rosa. Leonardo je zapisal: »Videl sem ozračje v senci nad seboi in sonce, ki je sijalo na gore, mnogo svelleje kakor v ravnini.« Bil je poleg vsega drugega tudi velik prirodoslovec, opazovalec, mislec, raziskovalec in umetnik, kateremu se ima renesansa zahvaliti za anatomijo konja, za študije ptičjega lela, za najlepše slike tistega časa, pa tudi za geografske, geološke in meteorološke raziskave gorate pokrajine. Obrnil je svoje oči v pokrajino ludi kot slikar in zahteval od svojih učencev, »da opazujejo vse lastnosti in posebnosti oblik, zajamejo naj morje in vode, vso deželo, drevesa, živalstvo, rastline in rože, vse, kar objema svetloba in senca«. Narava sama na sebi, zalita s svetiobo, to sla za Leonarda dve bistveni sestavini krajinskega slikarstva. Ne omenja pa občutja, čeprav ga imejo njegova pokrajinska ozadja vsč kot vse slikarstvo pred njim. Z dogaja- njem v naravi se je ukvarjal zato, da bi doumel njene oblike. Druga slika »Zasnežene gore« je v Kraljevski zbirki v Windsoru. Leonardo je mojstrsko upodobil gradnjo, oblikovitost in erozijo, vendar ne v posameznostih, marveč v celovitem vtisu, ki je za tiste čase res edinstven. Realistično je dojemal gorski svet in to realizem povezal z impresionistično upodobitvijo. Geogno-stična pravilnost in vidni vtis sta se zlila v enkratno sintezo, 400 let pred 19. stoletjem. (Po »Der Bergst. 1974'2) SMUČARSKA MODA ALI MASKERADA Renata K. Oswald ss je v Rotherjevl reviji »Winter Berg Kamerad - Bergwelt 1974 1 razpisala o smučarski modi 1974. Moda ali maškerada, se vprašuje. Ali maškerada nima svojega deleža pri modi? Ce z modo odstiramo duh časa, ali nc velia to tudi za maškerado? Morda je najbistvenejša značilnost maškerade prav v odkrivanju, ne v zakrivanju. Z masko predstavljam svoje skrivne želje, vsaj v maski bi rad bil, kar nisem. In seveda: skrivam se za njo, z njo samo uhajam iz vsakdanjosti, ne morem skriti, da sem najbolj poprečen človeček na svetu, ki hoče biti z nogami na trdnih tleh - v masko skočim samo za kratek srečanjem s koroškimi Slovenci (kratek opis glej na kraju) in na Kanin skupaj s smučarsko sekcijo. Skupaj z matičnim Planinskim društvom Kranj: spominsk: pohod na Stol, planinsko turna izleta na Ankogel in Sonnblick ter sedemdnevni izlet po gorah Srbije in črne gore (v organizaciji Planinskega društva Jesenice). Vsi ti izleti so bili dobro obiskani, poprečno en avtobus, razen izjem kot na primer: po gorah Srbije in Črne gore, ki so se ga udeležili le trije člani sekcije. V programu pa so še: na Platak fob 100-letniei PZJ), na Jalovec, Kepo in Bleščečo planino, Kalški greben-Grintovec-Kočna, Matajur, do češke koče no Ravneh, skupaj s športno komisijo povezan s tekmo VSL in skLpaj z matičnim društvom. Posebnost je lažji planinski izlet za upokojene člane kolektiva po njihovi želji. Sekcija bo skušala prirediti »kros pohod« v neposredno okolico Kranja ter piknik na planoti nad Tržičem, povezan s športnim in rekreacijskim tekmovanjem. Razmišljamo tudi o tekmovanju v osvajanju planinskih vrhov. Ker je posredno program sekcije tudi program matičnega društva in v njem delujejo pionirski, mladinski, alpinistični odsek in odseki za planinska pota, turno smučanje, izletništvo, varstvo narave, GRS in drugi, želi zainteresirane člane vključevati tudi v te odseke ter tako vzgajati svoje kadre. Tudi s PD ZP Iskra se je sekcija (na obojestransko željo) povezala z dogovorom o uskladitvi programov, sodelovanju in pomoči ter o udeleževanju na izletih. 2al je bil to le sklep, ki se ne izpolnjuje. Planinska sekcija Elektromehanika upa, da bo PD ZP Iskra stališče spremenilo, saj je koristen za obe strani in pomemben za celotno podjetje. In kako je s članstvom sekcije? V sekcijo so vključeni delcvci za stroji n vse do direktorja, po spolu ženske in moški, po starosti od 4 let do upokojencev, po kategoriji pa planinci do gorskih reševalcev. Tudi po številu je stanje zadovoljivo, vendar če upoštevamo stanje zaposlenih, bo treba še marsikaj storiti, da bo doseženo razmerje iz leta 1950. Člani sekcije uživajo ugodnosti, posebno pri izletih, teh se lahko udeležujejo tudi člani kolektiva, ki niso člani sekcije, vendar z nekoliko manjšimi ugodnostmi. Sekcija čas, premalo poguma, fantazije, podjetnosti imam, da bi živel svobodno, na priliko, kakor hipiji, ki svoje življenjsko filozofijo v resnici žive. Moda vedno išče svoj pravi obraz, s katerim bi izrazila duh aobe in ga oblikovala v veljavno podobo. Če pogledamo smučarsko modo od leta 1900 do 1920, je za moške kor precej funkcionalna, za smučarke pa se ni prav nič potrudila. Prestavila jih je naravnost iz salona na sneg v spodobno dolgih, nagubanih temnih oblekah, v kostumih in s klobuki, ki jih je držal na glavi šal. Le redka mlada dekleta so se upala skočiti v nekakšne pumoarice in debele nogavice. In danes? Kaj hoče izraziti modo s temi gladkimi, ozkimi hlačami, v katere smučarji komaj komaj spravljajo »življenja težo«, z bojevitimi čeladami in s čevlji, ozaljšanimi z zaponkami? Naj že marketing - strategi, osvajalci trga, opravljajo svoj posel še tako zvito ali preprosto, mene, pravi Oswaldova, spominjajo mnogi spremni pojavi na viteško romantiko: prav tako zapeti in oboroženi, s čeladami, s ščitniki za oči in režami za pogled, kakor z nekdanjimi nevarirmi vizirji, se premikajo današnji smučarji v oklepnih čevljih okorno in zveneče po zmrznjen;h parkiriščih v žičnice, prav kakor nekoč srednjeveški junaki čez dvor v hlev. Pravzaprav smo smučarji že sko- raj nesposobni, da hodimo peš, premikamo se le še pasivno, pravzaprav se vozimo ali čokomo na vožnjo ali na vleko, drsimo navzgor, drsimo navzdol. Moderni človek s tem pridobi na pasivnosti, vedno bolj je odvisen, nesproščen. Nekaj bo že resnice v tem razmišljanju ob turistični industriji, ki je po Alpah raz-predla na tisoče naprav, s katerimi izrablja in Izkorišča človekove želje po doživetju in spremembi. Ali pa je vse to nekaj drugega? Morda bi radi pričarali aeronavtično iluzijo, vzbujali moč, pogum, uspeh, napredek? Ali nas ima v rokah vsemogočna turistična industrija ali tvorci mode, ali risarji in oblikovalci strežejo našim željam in podzavestnim slutnjam? Ali pa je oboje res in z vzajemnim so-vplivanjem konec koncev vendarle doseže, kar nam je všeč: da smo videti drugačni, močne|ši, kot pa smo sicer lahko. Ko je Toni Sailer začel s svojim »dolgim jermenom«, ko si je pod koleni podvezal frfotajoče hlačnice, preden se je zmagovit spustil s starta, je bila za vsakega »boljšega:: smučarja časlna zadeva, do Ton;ja posnema. Le tako si je pričaral ambicijo, da tekmuje. Danes pa si vsa masa smučarjev rada lepi najrazličnejše nalepke (= stickers) od »Blizzavola in Kneissl — Racing - Teama« do »World Champions«. Ali nas življenje v hipercivi-lizaciji pollska v tako temno zagato, v 30 pomaga tudi članom kolektiva, ki posamezno ali organizirano obiskuiep planine, ne glede na članstvo v sekciji. Npr.: delavci obdelovalnice števcev, ki sei se sami odločili (v celot ), da gredo na Triglav, čeprav ti niso včlanim v sekci[0, ipd. Tak je tore i način dela planinske sekcije Iskra Elektromehaniko, ki zeli množično pritegniti člane kolektiva v planinske vrste in jih varno vodili v gore, tcksno |e planinstvo v Iskri Elektromehaniki. Ni vse rožnato, veliko |e problemov, toda ob vsakem vzponj orihajamo do ugotovitve, da je prizadevale koristno za posameznika, za kolektiv, za društvo. Planinsko, kulturno, družabno srečanje ISKRASI-KOROSKI SLOVENCI, ki sta ga organizirala Planinska sekcija in Kulturna kom.si|a ISKRA Elektromehaniko v nedel|o, 26. V. 74., je zelo uspelo. Srečanje je bilo v Selah v Avstriji, kjer so nas pričakali in prisrčno sprem i, tudi župan Herman Velik in predsednik Slovenskega planinskega društva Celovec L|ubo Urba|s. Po pozdravu smo nadaljevali pot na Obir [2141 m), k. nam is vzela 7 ur časa. Novo zapadli sneg, ki smo ga morali gaziti, nam je sicer delal nekaj težav vendarje. bi o na vrhu tako lepo in prijetno, da se prav nobenemu n. m n. dalo v dolino. Cudovt, razaledi na vso Koroško in še dalje po Avstrip, kot tudi na naše Karavanke, ki so se kopale v soncu, ter prijetno kramljanje s koroškimi Slovenci - planinci, se |e zavleklo dali kol eno uro. Po vrnitvi v dolino in kosilu je bil izveden kulturni programmier so sodelovali Iskrin moški pevski zbor, recitatorji, pevski duet humoristi, nal,_ m koroški harmonikarji ter kratek pozdravni govor župana. Sledil je družabni večer. Poslovili smo se z obojestransko željo, da se čimprej ponovno snidemo. Ob slovesu smo se z Urbajsom še dokončno in podrobno dogovorili za nasledke s-ecanie nai Keph Srečanje s koroškimi Slovenci je bilo zares prijetno, le škoda, da smo ze ob prijavah za srečanje morali zavrniti kar lepo število interesentov, ker b. prav gotovo lahko napolnili še tretji avtobus. tako podrejenost, da si pot v naš sanjski svet utiramo le z nabavo takih preoblek, znamk, nalepk in kar je temu podobnega? Avtorica je zadela žebelj na glavo. Do konca ga ni zabila - najbrž to prepušča nam. j. O. kako se v hribih odžejamo? Z vodo, bi rekli. Vendar po d". H. Schwar-zu v »Der Bergsteiger« 1973/8 - voda ni dovolj, niti ne kombinirana z neslanimi drugimi pijačami. Ce se zelo znojimo in se potem nalokamo vode, pride lahko do shiperhidrijet, do relativno prevelike količine vode v telesu,, kar lahko povzroči motnje pri orientaciji in zmogljivosti, v težjih primerih govorimo celo o zastrup-Ijenju z vodo, o epileptičnem krču, tako imenovanem vročinskem krču. Posledice so lahko res hude: vročinski kolaps, ki ga največkrat napak pojmujemo, jc skrajna posledica, manj neverne so: izčrpanost, topost, neuravnovešenost, glavobol, krči v mišičju. Vse to zato, ker je v telesu premalo soli v izvencelični tekočini in krvni plazmi. Za»o je za odžejanje najboljša juha, soljena s 3-5 gr. soli na liier. Čim manj je zakuhana, tem boljša je. To je sicer stara stvar, pa je nimamo 31 vselej pred očmi, kadar nas napori pri smučanju, pri plezanju in trdi hoji ože-majo. Če smo po vsem telesu polni, je že 1 liter tekočine manj v telesu. Pri večjih naporih lahko tudi pozimi z znojem izgubimo nekaj litrov vode. Občutek žeje nas opomni zaradi izgube vode, ne zaradi istočasne izgube soli. Izguba soli pa ravno tako terja nadomestilo. 2e pred 100 leti so angleški rudarji dobivali poleg pijače še slanike. Danes imemo preparat »liquisorb BW« (I. Pfrimer, Erlangen), ki vsebuje sol in grozdni sladkor. Preparat se mora raztopiti v vodi. Firma, ki proizvaja dekstro-energene, poskuša sladka-nemu čaju dodajati sol. Sladkane solne tablete, »švedske tablete«, so tudi že v prodaji, sicer pa se lahko reče, du na presnovo mineralov v človeškem telesu premalo gledamo. Kaj pa pivo? Pivo pomirja s svojim hmeljem in alkoholom. Za*o ga priporoča celo dr. Herrligkoffer - po velikih naporih. Pametno je jemati B-vilamin s pivom. Izgube soli pa pivo samo ne nadomesti. Pivo brez alkohola lahko pijemo tudi med najtežjimi napori, posebno če smo ga navajeni. Učinek alkohola je zanemarljiv, mnogi športniki izjavljajo, da jih pivo pred finišem poživlja. j o. PLANINSKA SEKCIJA V TOVARNI SAVA STANE MARKELJ ' ?J!|d°br?' " pr6Ž',vi ,konec ,edno v hribih< so vedeli tudi nekateri naši oTi fikeiio SevedcTdelo Thilo6,"h '" z planincevTskupTno an seKcjio. seveda de o m bilo lahko, vendar so vztra a n uspeli Nekateri teh so povabilu8 P °|n'' neka,6ri V POk°iU' VSndar Se Še odzove'o naTemu Sam se še dobro spomnim vedno nasmejanega, dcnes pokojnega Birka On in še neka, enako mislecih hud. so želeli zanesti planinski duh v našo tovarno pribhžaK epoo gora de avcu da si poišče počitek po delu tudi v hribih. Udeležba na iz ehh e bila v začetku bol, skromna, vendar fed je bil prebit. S prihodom Padiere v tovarno je sekcij zaživela bol, intenzivno. Našel je dobre sodelavce v Bhku Ve-biču Rolanu in drugih planine h in so začeli. Se danes je zelo svež spLi na izle v Visoke Tatre, k, ,e bil verjetno eden najmnožičnejših Pa ludi drugih vThov dJma in Tri'iriS" OSWU Z t0 neZ30d Nai omenimo samo naše Julijce ll 'rZ ' Pa Grossglockner, Montaž, Kepo, Orller, pa se lakoi vidi razgibanost in vo!|a, ki |e nista ustavila niti večni led in skala ko?!dqpnSm0rh|0di!i """V?. '?!ete,' Dvakrat smo imeli delovno akcijo pri gradnji oomnnnlV ^vcu na B eščeč. planini. V kranjskem okolju oskrbu emo oziroma pomagamo pr, oskrb, Kališca v zrmskem času in tako smo odprli ta dom planincem ud, v zimskem času. Eno zimo smo oskrbovali dom na Cemšenlku nad Kokra Vse S JPože'ein pP;l°r ^ »a VeHki P°lani. Ce ne bi bilo planincev, kot no J k if • 'u-i' VSak? S°,b0t0, p0zlmi rme,a 5 P°ln'fr"! nahrbtniki v zasneženo E u ® ? 5aPLrt®' ?Leved? Pomagajo pri tem lud! številni drugi planinci. Naše delo bo v :nasledn,,h letih teklo po dosedanjem tiru. Poskušali si bomo s prN mernim, izlet, pr,dob,t, cm več pristašev in tako postati res množična sekcija. Pozabit, ne smem na okrepitev sodelovanja z matičnim društvom in z drugimi sekcijami, k delu,e,o pri Planinskem društvu Kranj. Širiti mislimo tudi vzgojno dejavnost s poučnim, clank, v tovarniškem glasilu »Sava«, skrbeti, da si pridobimo še Ječ k oq naročnikov na Planinski Vestnik, čeprav imamo že sedaj čez BO naročn°kot 9 Upam, da bomo uspeli. To bo najlepša nagrada za naš trud Tok?i'vPrh ;Bj va,SlSPpŠ!°Vanee b[alke bmici', P°Pe'ial " * besedo na Kriško goro, Tolst, vrh .m Veliko Polano Sestnc,st članov planinske sekcije Sava in drugih Ijubite- hev plamn se nas ,e zbralo v nedeljo 19. maja 1974 zjutraj na avtobusni po taji v Kranju z zel,o, da b. cm lepše preživeli dan, ki je bil pred nami. Družba je bila do■ Pot nas je vodila po neskončnih gozdovih in nič ne bi bili presenečeni, ce b. srečal; risa, meJveda ali kako drugo zver. Ni jih bilo, poč pa smo se pozdravl|al.sštev,n,mi planinci, ki so nas zelo dob^o informirali o pot,. Njihove ocene so bile tako različne, da nazadnje še sebi nismo več verjeli. Razgled na vrhu ie edinstven. Za nas ie bH 41 popolnoma nov. Počasi smo se le nekoliko orientirali. Pomaga,a nam je zopet Ucka in slovenski Snežnik. Moni so hrvaški planinci ravno pred našim prihodom odprli pot, ki bo vezala ta dva markantna vrhova enakega imena. Najbliže se nam c kazal znani Risnmk, povsod okrog pa sami gozdovi, kamor je seglo oko, le na jugu se je bleščala jadranska $mjma. Ogledati smo si tudi planinsko kočo, ki po svoji legi bolj spominia na visokogorsko zavetišče kot pa na kočo v višini našega Kolišča Do Platka potem ni bilo daleč. Mladina je postala nestrpna. Komaj smo ujel' čas za kosilo, kajti izlet |e imel še en cilj - nič manj vabljiv kot Snežnik. Čakalo nas je kopan i e v toplem mor|u. Nabasali smo se v pregreti avtobus in že drseli proti Opatih, da operemo preznojena telesa in na lastni koži zaslutimo turistične perspektive Hlatka. Na plazi smo hitro zmetali na kup našo planinsko opremo, k' je sredi poletnih lefovisccriev vzbujala precejšnjo pozornost. Se nikoli nam ni morska kopel tako uga|ala Resnično zadovoljni smo se pozno zvečer s pesmijo vračali v podnožje slovenskih gora. Se eno doživetje je bilo letos za nas zanimivo - izlet v pogorje Matajurja na naši zahodni meji. Odziv je bil zopet velik. V čudovitem nedeljskem jutru sta nas dva polna avtobusa pehala skozi Poljansko dolino. Na Visokem smo pomahali Tavčarju v pozdrav, privoščili Blegošu dolg pogled in že smo zapustili šumečo Poljansko Soro Kma,u smo bili v Cerkljanski kotlini. Koliko je bilo tu zopet zanimivega, posebno za mladega planinca, ki hoče vedeti imena vseh vrhov, ki se ponujajo očem' Po ozki dol m Idrijce smo kmalu pridrseli v Most no Soči, kjer si podajata roko alpski svet in oredozeml|e. Tudi pokrapna nas je navdušila. Imeli smo občutek, kot da smo že v Primoriu, nad nami po so se dvigali alpski vrhovi, na njih so se lesketale zaoiate snega. r »Soča, Soča I» je donelo z mladih grl. Kcko je ne bi spozneli, te najlepše evropske reke. V mislih smo ponavl|ali Gregorčičeve verze, saj smo tudi mi pili sinjino neba in ze.enilo gorskih trav. Tako smo bili zaposleni z ogledom, da bi bili skoraj ooza-na"j cil|. Zapustimo dolino Soče in se vzpenjamo v hrib proti vasici, ki leži na prehodu v_ Benečijo. Na Livku smo. Treba bo izstopiti. Čebljanje skoraj stogla-vega drobiža |e zmotiio tiho nedeljsko idilo prijaznega primorskega kraja. Prisluhnili smo poioci govorici domačinov, ki so nam svetovali poti in vrhove. Zavedal smo se da bi bil vrh za toliko množico v tako kratkem času najbrž pretrd oreh. Kljub temu smo sledili ob edelemu napisu, ki nas je usmerjal. S težavo smo ub rali slabo ma-ki-rano pot, ki se je vzpenjala po senožetih Mrzlega vrha. Toplo goriško sonce nos je hitro ozno|ilo in osušilo zgovorna usta. Izbrali smo primerno mesto za počitek Ko smo zadovoi|ih svo;e notranie potrebe, nam je uhajal pogled globoko v dolino in v višave na nasprotnem bregu. Kot na dlani se je pred nami razprostiral Gregorčičev planinski ra|. Pogled se |e spreha|a! od visokega Krna navzdol proti Vranu pa cerkvice nad Sočo, kier spi pevec te lepote. Pod nami se je stiskal Kobarid in za njim dolgo sleme Kobar.skega stola. Še dalje so se belili snežni vrhovi novega smučarskega ra|a - Kanina m sosedov. 2e samo zaradi tega čudovitega pogleda se je izplačalo priti sem gor. r Opoldansko sonce nam je izpilo preveč moči. Ko smo stali na Mrzlem vrhu, smo kmalu ugotovili, da bomo danes Mata|ur|u samo pomahali v pozdrav, drugič oa qa aotovo dosežemo. Takrat nam bodo prave poti že znane in tudi čas nas ne bo priganjal P rntrliT f0?^*»' ^ ™ z vhodnega vazala na Matajur in se razgledali po dolini in širni okolici, nato pa smo mahnili nazaj proti Livku Čakala nas |e še do,go pot prek Bovca, Trente, Vršiča in Kranjske gore. Tudi povra- nedel°omdo\rPo1zTo isHli " Z°nimivc9a' °b slovesu *»«> «flotovili, da smo fn.Th 'ZietŽ ZbHŽuiei? iz 'n mesta, sklepajo se nova poznanstva in pri- jateljstva, utrjuje se planinska zavest in spoznanje, kako neizčrpno je bogastvo v lepot™:™™ m o v i rie. » K d a | bomo zopet šli tako skupaj?« oSmeJo po naših šolah. To |e za nas najbolje potrdilo, da ubiramo pravo pot. NA ?Tm'-JIJ V KLIMU 1336 VK 42 OD ČRNE NA KOROŠKEM DO JEZERSKEGA M. NAGLIC rije navdušeni učenc'-plan nci smo se z dvema mentorjema odločili, da prehodimo slovensko planinsko transverzalo. V lanskem avgustu smo jo zdelali od Črne na Koroškem, prek Savinjskih Alp do Jezerskega. Izlet se je kajpak začel v Preddvoru. Z ovtobusom smo se med zelenimi travniki, lepimi zoranimi polji n sadovnjaki pripeljali v Ljubljano. Presedli smo na drugega jeklenega konjička in odbrzel naprej. Vozil smo se mimo Trojan, znanih po okusn h bobih in med hmeljskimi nasadi. Obiralci so ga po vseh poljih pridno obirali. Avtobus nas je peljal mimo šoštanjskih termoeiektrcrn, skozi Slovenj Gradec in se za krajši čas ustavil v obmejnem Dravogradu. Okrog poldneva smo prispeli v Črno. Pet ur vožnje z jeklenim konjičem nas je pošteno utrudilo. »Joj, moj nahrbtnik,« je tarnal Iztok. »Vsaj pol bi lahko pustil doma,« je na glas premišljeval. »Ah, mojega poglej,« sem ga zavrnil. »Kar poskusi, boš videl, da je težji.k Po makadamski cesti smo se počasi vzpenjali proti Smrekovcu. Na obeh straneh poti so se prijazno smehljale maline. Makadcm se je neskončno vlekel. Pri prijaznem kmetu smo izvedeli, da je naš cilj še precej daleč, smo pa na pravi poti. Stopili mo na gozdni poti. Tam nekje na vzhodu je začelo precej pokati. Najbrž so minerji na nasprotnem hribu razstreijevali mogočne skale. Bili smo tako prestrašeni, da smo komaj lezli naprej. Proti večeru smo prišli do koče na Smrekovcu. Najbolj smo se čudili majhnemu bazenu, v katerem pa voda ni bila preveč čista. Zjutraj smo bili že ob pol petih na nogah. Z nahrbtniki v rokah smo po prstih odšli iz sobe. Drugi gostje so še trdno spali, pravzaprav navijali svoje smrčanje. Jutro je bilo tisti dan čudovito. Ptice so v krošnjah že veselo čebljale. Rahel veter je majal travne bilke, sonce še ni vzšlo, zato je bilo hladno. Hoteli smo še pred soncem priti na vrh Smrekovca. Le nekaj minul smo opazovali valovito pokrajino. Sla po novih doživetjih nas je vlekla naprej. Steza je bila travnata in se je vilo po planinskih travah Na jugu smo zagledali z gozdovi porasle Golte, daleč na zahodu pa obrise Savinjskih Alp. Okrog poldneva smo bili že na pobočju Raauhe. Na srečo smo kmalu prišli do Koče na Loki, ki leži na planini tega imena. Popojdne smo med ruševjem zrli vedno bolj strmo v hrib in na greben. Lepe poti je bilo kmalu konec in nenadoma jc pred nam' zozijal prepad. Severna stran Raduhe je podobna pravi gori. Prehod na skali je bilo zapisano »Durce«, puščica nam je pokazala, da se bomo morali spustiti po sloni. Res so bile to planinske durce, saj smo se prvič srečali z jekleno vrvjo in klini. »Joj, oče, na pomoč!« se je na vse kriplje drl Andrej. Ne samo hlače, tudi noge so se mu pošteno tresle, ko je lezel po strmi poti navzdol. Nič bolje ni b'lo z nami. Po melišču smo se spustili do lepo prenovljenega zavetišča na Grohatu. šeie pozno zvečer smo do kraje izmučeni prispeli v dolino Savinje. Deset ur hoje smo Imeli za sabo. Naš cilj je bil zdaj le še en sam -postelja pri Rogovilcu. Naslednji dan nas je sonce zbudilo ob osmih. Po zajtrku smo odšli v Robanov kot, ki ga z vseh strani obdajajo mogočne skalne stene. Pri Robanu v Kolu smo dobili zelo dobro kislo mleko. Steza se je kmalu začela vzpenjati, zavarovana je s kini in vrvmi. Res je drzno vklesana vse do Moličkc poči. Do koče pa smo potem hodili še dobro uro. Narava se je tu nedotaknjena ohranila. Kako mogočne so stene teh gorskih velikanov! V Kocbekovem domu je bilo veliko planincev in le s težavo smo dobili prostor za mizo. Po kosilu smo hodili še tri ure in prišli do koče na Komniškem sedlu. Oskrbnica nam je že ob prihodu namignila, da s prenočiščem ne bo nič. Vseeno smo ostali v koči. Veseli alpinisti so skupaj z mladimi dekleti zapeli več pesmi. Na srečo so se nas usmilili prav plezalci in nas vzeli v svojo »alpinistično sobo«. Vsi ti fantje so bili veliki šaljivci. »Rumček«, menda od doma iz Tuhinja (»Thina«) je še ob desetih zvečer pospravil kar mimogrede tri paštete in pol kilograma kruha. Pa to še ni bilo vse, čemur smo se smejali. Oskrbnica nam je zjutraj povedala, da je koča tisto noč dosegla poseben rekord. Praviloma lahko prespi v postojanki 40 ljudi, zadnjo r.oč pc se jih je stisnilo 100. Globoko pod nami je ležala Logarska dolina in slap Rinka je bil tako majhen, da sem ga komaj opazil. Spustili smo se do Frischaufovega doma na Okrešlju. Todo čakala nas je še dolga pot na češko kočo. Izbrali smo si stezo »čez Križ«, ki je dobro opremljena s klini in z vrvmi. Je izredno težka, zato smo si večkrat brisali potne srage. Videli smo tudi ledenik, ki je najvišji v Vzhodnih Alpah, njegov jezik se izteka pri 1700 m. Po kratkem počitku pri Češki koči smo se spustili do Jezerskega, prežeti s planinskimi doživetji. Ko smo se pozneje peljali z avtobusom po dolini Kokre, smo zagledali Kočno in Grintovec. Sonce ju je obsijalo in zasvetila sta se kakor dva bisera, takrat smo naredili trden sklep. Še bomo prišli. Transverzalo bomo naredili do konca. Marko Naglič, 8. a razred - Osn. šola Matija Valjavec, Preddvor DRUŠTVENE NOVICE SLAVNOSTNA AKADEMIJA PD KRANJ V petek 8. XI. 1974 je PD Kranj organiziralo slavnostno akademijo v opombo 75. obletnici organiziranega planinstva v Kranju. Akademije se je udeležilo prek 600 domačinov in gostov. Navzoči so bili predstavniki planinske organizacije, med drugim tudi dr. Mor jan Brecelj, Tone Bole in dr. Miha Potočnik, občinski predstavniki in predstavniki družbeno političn:h organizacij in delovnih kolektivov. Rado Časi, televizijski napovedovalec, ki je vodil program, je orisal povojni vzpon planinske aktivnosti in omenil povojne predsed- nike Črtomira Zorcu, Pranja Klojčnika, dr. Ivota Valiča, Cirila Hudavernika in Francija Ekarja. Slavnostni govor je imel tovariš Ekar, ki je med drugim dejal: »Planine smo ostali čuvarji s krvjo osvobojenega sveta, številna spominska obeležja na gorskih poteh, v stenah, na seno-žetih, sredi gozdov, na temeljih nekdanjih koč srečujejo naši planinci na svojih izletih in se ob nj h zavedo velične ogromnih žrtev in sedanjih vrednot, ki jih uživamo. Izročila, tradicije NOB, dediščina težkega in grenkega dela nas obvezujejo, da še bolj skrbimo za pravilno vzgojo in da se še z večjim zaletom lotimo dela, ki so ga začeli naši zavedni Kranjčani pred petinsedemdesetimi leti...« Na akademiji PO Kranj. Od levo proti desni: Viklor Obed, Tone Bučer, Tone Bale, Franc Ekar, dr. Marijan Brecelj in dr. Miha Potočnik Folo F. Perdan 44 »Naša izhodišča izvirajo iz potreb iri zahtev družbe. Največjo pozornost usmerjamo k delu z mladimi. Mladini hočemo dati možnost pravilne izrabe prostega časa, vključiti jo v družbo, ji izoblikovati pravilen odnos do sveta. Pospeševati hočemo resnično tovarištvo, medsebojno zaupanje in vse tiste vrline, ki človeka dvigajo iz nižin primitivizma. Učimo sebe, ko učimo druge. Stremimo više, ne prehitro, a zanesljivo.« Program akademije je sijajno izpolnil slovenski oktet, recitatorja pa sta bila D'-olčeva in Rohaček. Bila je kvalitetna kulturna prireditev in je naletela v Kranju na velik odmev. Akademije so se udeležili tudi člani SPD Celovec, na čelu s tov. Urbajsom. ANALIZA O OSNOVNEM VZGOJNO-IZOBRA2EVALNEM DELU V PD V LETIH 1968-1973 Vzgoja članstva naše organizacije, še posebej pa njihov pouk o vsem, kar morajo vedeti za varno hojo v gore, je ena izmed temeljnih nalog ploninskih društev. Nikoli ne bomo uspeli poučiti vseh obiskovalcev gora, koko naj se v določenem trenutku obnašajo n kaj morajo ukreniti. S svojimi skromnimi možnostmi pa poizkušamo izšolati čim več članov. Nevednost obiskovalcev gora se ne izraža v negativnih ocenah, mnogokrat pa se odraža v obsežnih evidenčnih podatkih Gorske reševalne službe. Zanimalo nas je, kako in koliko so se društva in njihovi člani vključevali v letih 1968 do 1973 v vseh sedem delovnih oblik, ki sodi v osnovno planinsko vzgojo in izobraževanje. S pogledom za to obdobje smo imeli poseben vzrok. Predstavlja namreč dobo izrednega vzgojno-izobraževalnega razmaha, ki je sledil »Priporočilu osnovnim in srednjim šolam«, ki ga je izdal Republiški sekretariat za prosveto in kulturo leta 1969 [Objave RSPK 1/70), uvedbi akcije pionir-planinec in drugim, še na-črtnejšim delovnim oblikam v naših PD in na PZS. 1. Akcija pionir-planinec je vzgojno-tek-movalna. V njej naši najmlajši čani cd 1. do 8. razreda osnovne šole lahko osvo-je bronasto, srebrno ali zlato značko. V obdobju, ki ga zajema pregled, se je v akcijo vključilo ca. 12 000 pionirjev. Od 125 društev, kolikor jih je delovalo v tej dobi, pa jih je kar 71, ki svojih najmlajših niso organizirano usmerili v lo akcijo. Med temi 71 PD najdemo večino društev pri delovnih organizacijah in društva iz manjših krajev. Zanimiva ie, da je med temi društvi tudi 10 takih, ki se zavedajo 45 skrbi za podmladek in vzgojo, saj crga- nizrajo že vrsto let dobre planinske šole. 2. Planinsko šolo prirejajo PD po enotnem programu. Slušatelji prejmejo osnovno znanje za varno hojo v gore in napotke za nadaljnje samostojno izpopolnjevanje. Od 125 evidentiranih društev jih je 64, ki niti enkrat v omenjeni dobi niso organizirali planinske šole ali se odzvali vabilu sosednjih PD na njihovo šolo. Običajno prirejajo PD, ki so izvedla akcijo pionir-planinec, tudi planinsko šolo. Organizacije šol se v glavnem niso lotili v manjših krajih, oddaljenih od večjih centrov in predavateljskih kadrov. Razveseljivo je, da imamo precej takih PD, ki organizirajo več planinskih šol v enem letu ali celo več planinskih šol Istočasno. Troje MDO PD je organiziralo skupno šolo, kar je pomenilo manjšim in mlajšim PD izredno pomoč, štiri PD pa so izvedla šolo na svojem večdnevnem taboru. Večina šol ima 30 do 40 udeležencev, ona pa je presegla štev lko 100. Na leto podeli komisija za vzqojo in izobraževanje ca. 1500 absolventom planinske šole ustrezna potrdila in značke. Sola je namenjena vsem članom, ki so pouka željni, ne le najmlajšim. Program je tako sestavljen, da |e za njegovo razumevanje in spremljanje predavanj potrebno znanje 7. razreda osnovne šole. Zaželeno je torej, da društva to upoštevajo, organizirajo šolo za člane starejše od 13 oz. 14 let (za mlajše je akcija pionir-planinec), in po možnosti vzgajaio tudi druge obiskovalce gora, kar dosegajo z javno razpisanimi in organiziranimi šolami. Takšnih šol je do sedaj organiziralo le 6 ali 7 PD. 3. Seminarje za prosvetne delavcc - mentorje planinskih skupin prirejamo od Ista 1970 naprej kot posebno vrsto tečajev za mladinske vodnike v letnih razmerah. PD so hitro spoznala pomen planinskega mentorja. Ze doslej so zelo dobro delale tiste skupine mladih, ki so jih vodili prosvetni delavci. Tako je 69 PD v minulem obdoju vključilo prosvetne delavce na tečaje._ Rezultat je viden. V društvih, kjer poprej ni bilo organiziranega dela z mladimi, se je to pojavilo še isto leto po tečaju. V takih PD se je kmalu začelo tudi z akcijo pio-nir-plcninec ali planinsko šolo, marsikje pa kar oboje. Ponekod je prišlo med prosvetnimi delavci in PD tudi do kratkih stikov. Tako je 9 takih PD, iti so poslala v minulih letih prosvetne deluvce na seminarje, vendar se v delu PD na tem mestu ne pozna, da so pridobili mentorje. Vzroki so v nepravilnem kudrovanju. PD je treba opozoriti na kritičen izbor, dogovor o delovnih oblikah in obojestransko sodelovanje. Reševalni manever GRS postajo Kranj. V ozadje Storžič Foto F. Ekar 4. Tečaj za mladinske vodnike je naša najstarejša vzgojna oblika dela, ki smo jo zastavili leta 1957. Glede na potrebe imamo sedaj tečaje za MV za letne in zimske razmere. V vsem minulem obdobju smo vzgojili ca. 800 vodnikov, ki so se dobro obnesli pri mladinskih odsekih in skupinah. V pričujočem pregledu so nos zanimala PD, ki v minulih 5 letih niso niti enkral izkoristila teh tečajev. Imamo 52 takšnih društev. Podoba se po- navlja. To so nekatera PD pri delovnih organizacijah in društva iz manjših krajev. Pripombe, češ da ni vodstvenega kadra za mlade, prihaja dostikrat ravno iz teh istih društev. Mislim, da bi se UO v takšnih PD z vsemi silami moral zaposliti z mladinsko problematiko. Res je, da imajo PD pri delovnih organizacijah malo ali nič mladincev, toda zakaj se ta društvo ne bi ukvarjala z delavskimi otroci. Tu so še druge možnosti, kot družinski izleti, 46 planinski tabori za družino delavcev ild. Mala vzgojno aktivna PD vse bolj zaostajajo. Če ni pomlajevanja članstvu, pride co počusnega nazadovanja in slednjič do razpustitve društva. Slednjič bi morali realizirati stari dogovor: v vsako PD sodi mladinski odsek. Pomanjkanje mladih se odraža tudi v vsem drugem delu PD (pri markacislih, gospodarjenju, alpinističnemu odseku, GRS itd.). 5. Izpopolnjevalne seminarje za izšolana mladinske vodnike smo začeli organizirati pred leti z namenom, da z vodniki obdržimo kontakt, da jim omogočimo nadaljnje izpopolnjevanje, seznanjanje z novitetami ter pripravimo sposobne vodnike za instruktorsko delo. Seminar je tudi stimulativnega značaja za aktivne MV. Seminar traja dva do dva dni in pol. Dobri medsebojni odnosi ter sklenjeno tovarištvo na tečajih so vzrok, da se skoraj vsi udeleženci tečajev udeleže tudi tsh seminarjev. Mislimo, da smo tega lahko le veseli. 6. Tečaj za inštruktorje planinske vzgoje smo začeli organizirati z namenom, da dobimo dovolj kvalitetnih vzgojiteljev za osnovno planinsko vzgojo (to je za vseh 5 navedenih akcij) čeprav je 75 PD v minulih letih pridobilo enega ali več vodnikov, je le 25 društev poskrbelo za njihovo nadaljnje šolanje in si vzgojilo inštruktorje. Vseh teh inštruktorjev je sedaj v Sloveniji ca. 70. Kjer so se odločili za njihovo šolanje, zasledimo, da so že naslednje leto poslali na tečaj nove kanddate. Inštruktorj so torej izpolnili zaupanje in pričakovanje. Pri vse širšem vzgojno izobraževalnem delu z mladimi, ki jih je v PZS skoraj 50%, bo potrebno, da PD bolj kot doslej uvrščajo na te tečaje svoje kandidate. Obstajajo vs; pogoji, da se ponovi izkušnja oz. problematika pri šolanju mladinskih vodnikov. PD, ki niso izšolala MV, so pričela tudi organizacijsko zaostajati. Ob pričujočem pregledu se je izluščila še ena značilnost. Le 25 PD je aktivnih v vseh 6 do sedaj navedenih oblikah dela. To so tista PD, ki so si vzgojila inštruktorje. 7. Sestanki o vzgojnem delu so namenjeni vodjem vzgoje mladih in za dajanje napotkov o vzgojnem delu PD, kjer tega še ni. Na teh koristnih sestankih, izmenjavi izkušenj, dogovorih o novih in zanimivejših konceptih dela je sodelovalo v minulem 4-letnem obdobju le 53 društev (sestanki se prirejajo šele od leta 1970 naprej). V vsem tem času je prišlo na te sestanke le dvoje društev, ki niso imela nobene vzgojne dejavnosti, prišli 47 so torej po napotek, kako bi se glede na izkušnje drugih lotili vzgojnega dela. Smo na sestanke premalo vabili? So vabila kje obležala? Imamo 28 PD, kjer v tem obdobju ni bilo nikakršne aktivnosti od navedenega vzgojnega dela. Zanimivo je, da je 7 od teh PD nekoč že bilo aktivnih na tem področju. Od 9 novih PD je 5 takih, ki so se v prvem ali drugem letu obstoja ie vključila v vzgojno delo mladih. Povzetek: Zboljšanje stanja lehko dosežemo: - z ustanavljanjem MO v vseh PD; z mladimi naj delajo tudi PD v delovnih organizacijah; , - z vključevanjem mladih v planinske sole in tečaje za mladinske vodnike; - z medsebojno pomočjo med PD in pomočjo PD drugim v okviru koordinacijskega odbora MO PD in MDO PD v obliki izmenjave predavateljev, vab i na akcije PD ali akcije v okviru KO MO PD ali MDO; , - V5 naših PD je v okviru delovnih organizacij. Čeprav so 4 od leh tako aktivna, da bi bila lahko vzor marsikateremu drugemu PD, bo treba planinsko vzgojo in izobraževanje prilagoditi njihovim možnostim; - planinsko vzgojo in izobraževanje omogočiti vsem zainteresiranim s tiskanjem ustreznih programov in učne literature. S tem bomo razširili tudi socialni profil mladih. Vse moči maramo usmerili v to, da si dobimo lasten planinski vzgojni dom. Prikaz vzgoje in izobraževanja v planinski organizaciji se nekoliko spremeni in dopolni, če pri oceni upoštevamo še vzgojno delo v ostalih specializiranih smereh. Ta pregled bomo pripravili v nasledn(em obdobju kot nadaljevanje tega poročila. V spodbudo in priznale vsem vzgojno izobraževalnim delavcem je treba še povedali: . . V enem letu se razmere toliko spremin|a-jo, seveda v dobrem smislu, da bi tak pregled pred enim letom pokazal precej slabše stanje. Smo torej sredi perspektivnega dela in prizadevanj, ki bodo postavila plan nsko organizacijo na še višjo kvalitetno raven in prinesla osnove za bogatejše in širše delo. Iskreno želimo, da bi pri tem razvo|J sodeiovulo čim več planinskih društev. ing. Dcnilo Skerbinek ČRNI GALEBI IZ PREBOLDA Ko so se planinci iz Savinjske dolina zbrali v plan nskem domu poa Reško planino na prvi konferenci savinjskih planincev, jih je med drugimi pozdravil predstavnik jamarskega kluba »Črni galeb« iz Prebolda, ki je izrazil misel, da smo planinci in jamarji v svojih željah eno. Kol se planinci težimo po novih lepotah v gorah, se vzpenjamo na vrhove v težnji po novem, po lepem, tako se jamar spušča v svet pod rušo, skuša nekaj skrivnostnega, prelepega in divjega podzemeljskega sveta odkrili ljudem. Planince in jamarje iz Savinjske doline pa združuje še nekaj. Skupaj odkrivajo «podzemne« in »nadzemne« lepote Dobrovelj, Ponikvarskega krasa, to je predela med Velenjsko kotlino z Dobrnskim podoljem in Spodnjo Savinjsko dolino. Planinci so ta svet, za katerega je pred 300 leti znani francoski filozof dejal na vrhu Trojan, da ni videl lepšega, kot je la, na svoji poti iz Pariza, preko Švice in Severne Italije, odprli s Savinjsko potjo, jamarji so odprli in uredili jamo Pekel, odkrili Štabirnico, najlepše zakopana jamo na našem področju (Dobrovlje) itd. Ta klub je še mlad. V soboto 12. X. 1974 so praznovali pclletnico svojega dela. Vendar je Savinjska pot opravilo dose-daj 159 planincev, jamo Pekel pa obišče vsako leto preko 20 000 obiskovalcev. Kar sam: od sebe so se pojavili pred petimi leti v vrstah slovenskih jamarjev. Dr. France Habe, predsednik Spelsološke zveze Jugoslavije, je v svojem nagovoru na občnem zboru dejal: »Koliko truda in dela je bilo porrebno, da so si marljivi jamarji preskroeli za raziskovanje jam potrebno jamske lestve, vrvi, jamske svetilke in merilno opremo. Preboldski jamarji nimajo visokih šol, njihova »globoka šola« so številna brez- na, ob katerih so so naučili jamarske tehnike, risanja in opisa jam.« Skratka, začeli so z vrvmi in lučmi, ki so si jih izposodili pri tovarniškem gasilskem društvu. Kot prvi uspeh se lahko navede vodoravna jema Pekel pri Šempetru (vključena je v Savinjsko pot), tu so odkrili njen najlepši de! - zgornjo etažo jame, ki še ni odprta za turiste, in novi krasno zakopani »Rov črnih galebov«. Druge jame so še Petačeva jama v Li-bojah (142 m), Vetrnica pri Vranskem (130 m], Bezgečeva jema pri Vel. Pirešici 1182 m, v njej so odkrili kosti jamskega medveda) itd. Teh jam je še veliko, tudi na Kozjcnskem jih je nekaj. Med njimi pa seveda kraljuje Stabirnica na Dobrov-Ijah. Spuščali so se v brezna kot Neskončno brezno na Dobrovljah (117 m), Brezno na Golfeh (130 m) in seveda Klemenškov pekel na Podolšcvi (310 m). Za to brezno je Andrej Kranjc v Planinskem Vestniku (10, 74) napisal: »...kot še posebej Klemenškov pekel na zahodnem vznožju Olševe, ki je s 310 m globine brez dvoma največje odkritje preteklega obdobja in sodi med najgloblja brezna v Slovenji kot tudi v Jugoslaviji.« Skupaj so v petih letih raziskali 100 jam in brezen in opravili 127 raziskovalnih ekskurzij. Tako je lahko reči, da je delo 55 fantov in deklet uspešno. V tej misli je tudi izzvenel občni zbor, saj so jamarji obljubili, da nam bodo pionirje popeljal v podzemlje, obenem pa opozorili planince na nekatere jame ob Savinjski ooti. .... Franc Jezovnik ALPIN ISTI ČIM E NOVICE VI3INOMERI Nemci so testirali višinomere, ki jih v zadnjem času prodajata Tlrma Schuster in Salewa. Trije so bili japonski, eden jo nosil ime Lufft, eden je bil Thommen. Izhodno višino so izmerili na 1700 m, sedem ur nato pa so na vrhu Hoher Tenn (3318 m) odčitali, koliko so jim višine namerili omenjeni višinomeri. Zračni pritok se je v sedmih urah ulegnil spremeniti, toda to bi smelo na višinomere vplivati le toliko^ da bi se »zmotili« za 30 do 40 m. Bio pa je drugače. Japonski trije (tip I, II, III) so namerili 3260, 3230 in 3300 m, Lufft je kazal 3220 m, Thommen pa 3290 m. Vrh pa je visok 3318 m! Res je, da je težko prav odčitati. Japonski imajo lestvico na 50 m, Lufft na 20. Diference pa so kljub temu prevelike. Dan kasneje so preskušali aparate na nadmorski višini Münchena. Odčitali so-600, 750, 600, 760, 770 m. Rqzlike so bile še večje, kar za 170 m. Samo f rma Lufft je test z razumevanjem spreje!a. Najbrž bo držalo, da mora alpinist računati s to šibko stranjo višinomera, ki pa kljub temu spada v alpinistično opremo. 48 novosti za plezalce Angleška firma Troll jo Ioni postavila na trg »easy riser«, streme ali slopno zanko, ki se s specialno drsno sponko lahko skrajša do 53 cm, podaljša pa na 127 cm. Sponka blokira stoprocenlno. Streme je izdelano iz 5-2,5 cm širokega Iraku, ki je na Dosebfm način prešit. Tehta glede na širino 170 do 310 g. - Troll prodaja tudi varnostni sedež iz zelo močnega najlona, ki tehta 142 g in ga plezalec lahko stlači v žep. — Zelo praktična je tudi Troilova mreža za netopirski bivak. Tehta 368 g, velikost 216X123 cm. - Šotor za dva »Alpin«, tehta komaj 907 g, model »Expeditions pa 2041 g. Oba modela sta narejena tako, da se na ozkih policah lahko zavarujeta: skozi zadnjo steno teče zanka, ki omogoča, da se šotor pripne na zunanji klin. t q novi materiali, novi alpinistični rekviziti Temu zakonu podlega tudi cepin, častitljivi rekvizit iz pionirske dobe alpinizma. Obliko je v glavnem obdržal, tu je ležko kaj spremeniti. Zdaj je francosko firma Ets. Leborgne izdelala cepin iz cikrcla, v Nemčiji ga prodaja D. Cukrovski, 8644 Pressig/OfrT Cepin tehta 700 g. Oklo je iz nkelj-krom molibdena, izredno odporno. Zgornji del ratišča je obdelan s cikralom, sicer pa je iz etilen-propilena, torej izredno upogljiv, za 40 stopinj. Konica je nasajena in I'o iz silicij-kroma. Prehoda med tulcema ;onice in ročajem sploh ni čutiti, zato se cepin izredno lahko zasaja. Na gornji strani okla je rob, dovolj širok, da z lednim kladivom (z bavtico) zabijemo oklo v trd sneg ali led. Cena je zajetna: 112 DM. t n VARSTVO IMARAVE uiaa in varstvo narave V maju 1974 se je komisija za varstvo gorske narave sestala v Morgesu. Bil je to prvi njen sestanek po generalni skup-šč'n' v Tbilisiju. Komisija je pridobila za sodelovanje profesorja Traynarda iz Gre-ncbla. Zastopa Federation Francaise de la Montagne, FFM, francosko planinsko zvezo. Tako so zdaj v Komisiji zastopane vse alpske države. V komisijo sta bilo koop-tirana tudi dr. Kolev za Bolgarijo in An-tipas za Grčijo. Prijavljajo pa se interesenti iz vsega sveta, zalo bo komisija pretresla svoj program in ga omejila, kajti nemogoče je, da bi komisija UIAA na svoje seje klicala - ves svet. Najbolj ogrožene so pač Alpe in zalo bo UIAA imela v programu predvsem varstvo Alp. Tu je predvsem važna izmenjava mnenj in idej, ne morejo pa priti na dnevni red lokalna in regionalna vprašanja, Komisija pa obenem meni, da bi v bodočnosti lahko razširila svoje delovanje na ves planet. Za zdaj pa bo zdelala pravilnik o delovnih metodah in bo pri tem predvsem realistična. Glavne naloge v sedanjosti so naslednje: 1. Akcija za čistost Alp, ki se je začela 1972 in že kaže prve dobre sadove. 2. Akcija za nacionalni park Visoke Ture, akcija zoper avtodrom München-Beneike, zoper turistični center v Adamellu in zoper delitev nacionalnega parka Slelvio (Stilfser) na različne pokrajine in 3. prizadevanje za harmonični razvoj turizma, boj zoper pretirano teh-nizacijo, za varstvo voda in ledenikov. Skratka: Ta komisija UIAA bo lahko zelo veliko pomenila, če ne bc program preveč širok. Malo pa tisto dobro. T. O. avstrijski gozdni zakon Na alpinističnem razgovoru v Moserbod-nu 1974 so govorili tudi o avstrijskem zakonu o gozdovih. Na vprašanja je odgovarjal državni sekretar Haiden in zagotovil, da predloženi zakon vsebuje absolutno prosto dostopnost gozdov za vse ljudi in da lastnikom gozdov po tem zakonu ne bo dovoljeno zapirati gozdna področja. Udeleženci konference v Moser-bodnu so to z odobravanjem sprejeli na znanje in izrazili željo, naj bi zakon v to demokratičnost ne zajel tudi avtomobilskega prometa po gozdovih. Osebni avtomobil ne spada v gozdna rekreacijska področja. Ce je gozd zares naš dobrotnik, potem hodimo po gozdu peš, kajti samo tako smo lahko deležni njegovih dobrot. j o IZ PLANINSKE LITERATURE makalu - mala monografija neke odprave (Knjiga o 4. jugoslovanski himalajski odpravi) V septembru je pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani izšla razmeroma zajetna knjiga, ki govori o 4. jugoslovanski himalajski odpravi na MAKALU Edicija je sad kolektivnega dogovora. Tak je bil dogovor in tak naj bi bil tudi rezultat, ki zdaj lež' pred nami v obliki okusno opremljene knjige. Uredil jo je Borut Ingolič, oblikoval Borut Kovše. Ta potopis v svojstveni zamisli, ko se menjavajo osebne pripoved! z dnevnikom, ki ga je pisal vodja odprave, Aleš Kunaver, sprelno vpleta v nepalsko, himalajsko, folklorno vsebino in geografsko značilnost človeka, z njim neprestano računa in ga vselej tudi zavestno postavlja na rvo mesto dinamičnega gibanja, to knjigo je slovenska knjižna »himalajska bera« spet bogatejša, saj nam predstavlja snov sicer dokaj pregledno, a povsem drugače, kot pa smo bili na primer vajeni doslej, ko smo prebirali Keršič-Debeljakove Noči in viharje, ko smo spoznavali zanimiv nepalski svet v Jerinovi Vzhodno od Katmanduja. In v čem je torej vrednost slovenskega Makoluja? Predvsem v tem, da nam s svojo vsebino žeti rozgrr.iti tisto bistveno, zncčilno in včasih tudi človeško skrivnostno, kar je neprestano navzoče v doživljajih neke odprave in to no goro, ki kaže svojo veličastno podobo v vsej svcji dobrolljivi rczsežnosti, skriva pc prepade, strmine, viharje . . . Gora, kl vobi in odbija hkrati. To molče rczlaga ta knjigo ir verjamemo ji, kako ji tudi ne bi, ko po je v rjej vse polno pristnih osebnih izpovedi, pristnih, grobo izklesanih osebnih vtisov v odločilnih trenutkih in tudi zdaj, po tolikem času, niti najmanj v svoji vrednosti in pomembnosti niso zbledeli. Smotrna razporeditev, pri kate-l je iciuiu tidi odločilno vlogo časovna razporeditev ekspedicijo, no jemlje prve besede ljudem, ki žele ovedati tudi kai svojega, čeprav se vseskozi arimo z vremenom, z nemogočimi situacijami in - z nosači. V to racionalnost, ki naj bi ja poudorial dnevnik odprave, pa neprestano sega skopa sedanjost, s svojimi prozaični-ni skrbmi, kol da bi se rojevale ločeno od vseh in so vsem prot: volji vsiljeno. Tako sc nehote prnhuja nevarnost, ko bi stilno mogli zaviti v nezanimive telegrafsko 'apidarre, sihoporne vode, če ne bi spretno menjavali le stvarnosti Zoren Je-in je knjigi prispeval res bogato leksi-kalno znanje o Nennlu, 7rover po je dodal še svoje izkušnje iz različnih priložnosti, ko e obiskal to deželo. Tako predstavlja njegov prispevek, poglobljen in bogat s podulki, imenitno ravno-tei|e dnevniškemu zopisovonju in osebnim notranjim dogcianjem Nepolsko in moderno — lo sta dve skrajnosti, ki smo |ih bralci nenehno pričo, pa naj si borin to geografske razsežnosti al pa so vzete iz zcklad-nicn nopolsk:h nacionalnih navod, kjer po običajno avtorji obide-o samega sebe, kot da bi se bali svoje vsakdanjosti, kot da bi ih bilo strah, da v svoji pripovedi ne bili zanimivi. Primerjavu liste vsakdanjosti, ki so jo odpravor;i prinesli s seboj iz svoje domovine, bi bi a izredro zanimiva in privlorno trmo, tako oa se moramo zadovoljili z običajnimi ugotovitveni!, brez potrebnega notranjega drgeta. Josno e, ca več avtorjev v isti knjig: ne more zagolavili stilne enotnosti, kar pa lud ri pot-ebno, čeprav se s tem sooprirte-no z nevernostjo, do hi sc dogodk mogli ponavljali ali pa časovno prekrlvoti. Pisano podcjanie daje še drug čor - dogodki so cbdelani z različnih zornih kotov In tako s«m in tja izstopajo po kakovosti lud! posamezri detajli opisov. Tak je na prime' Dnnov, ko 7 ijrnrino sp-clnostjo rcproduci'o vzdušje, ki ga is bil deležen v steni in lo enkralri vtis osredotoči tckore