6®. itev. Pavielnl ftf&Bžfes » tdfelevi SNS. V Usiblteiii, v soboto 13. marca 1920. Leto IV. tstoaja rasesa pcKdeSJfea Ua dneva pe pazniku \i s e h «# e m ®£>©Idai»,. UiedoiStvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st, 6/1,, Učiteljska tiskarna. 'Dopise frankirati in podpisati, sicer se jili ne priobči. Rokopise se ne vraža. Oglasi: Enostolpna pctit-vratiea K 1‘80, osmrtnice in zahvale po K 3‘—, raz« glasi in poslano vrstica po K 2’50, večkrat, objave po dogovoru primeren popust. GlsslEo iusostov. secilsSno - demokrafi&se stranke PoBSs.icsna Ciiav. stane — 60 vinarjev. —* Naročnina: Ko poiti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 120 za pol leto K 60 '« 1'etrt ete E 30, za mesec h 10. Za Nemčijo celo leto K 112, za ostalo tujino in An enko K 140. — Reklomrcie xa Hsl so poštniue mosta. OpravniStvo t v l ubljani, Frančiškanska ulica št.6 1., Učiteliskn tiskarna. TeStž£owika št. 313. Etbin Kristan o naši politiki V raznih člankih, ki srno }i!i ob-lavllaii od časa do časa. v »Proletarcu« v zvezi z nastopanjem tukajšnjih sindikalistov in komunistov, ki iCitilieio vse no ruskih razmerah, smo se vedno in vedno sklicevali na to. da se program, ki so ga sprejeli ruski boliševiki v Moskvi, ne more vporabiiati v vseh deželah enako, Ker ie treba iemati razmere v poštev. če hočemo, da ne škodimo končnemu ciiiu. Naši kričači so se nam rogali m nas zaradi te trditve pri vsaki priliki okepavali s kontrare-volucijonarji. Njih zagrizenost in la-natizem sta šla tako daleč, da so vsak delavstvu neugoden položai Pripisovali enostavno nam. Sedal Imamo v rokah list. ki ga ie pisal meseca marca p. 1. svojim nemškim sodrugom Karol Radek, boliševiški pisateli in desna roka Menina, in ki lasno priča, da smo bili vso dobo te-lorističnega pritiska v nravem, kajti niegov list ootriuie naše trditve popolnoma. Kritiko, če ie vsled tega Radek še pravi in čisti boljševik, prepustimo našim kričačem. Radek piše nemškim sodrugom sledeče: »PravHe. da so postali hambur-burški sodrugi vsled odloka, ki ga ;c zavzel naš komunistični zbor z ozirom na volilni boikot napram narodnemu predstavništvu, zelo \ onosnl. in da vidiio v nasprotnem mn en'm Kose Luxenburgove in Ktrl Lieb-knechta čudno iznenadenje. nekakšne znake oportunizma. Zal. da stvari niso tako enostavne. kakor bi iih radi imeli! To vprašanje se ne da razvozliati na primer kar takole: »Mi smo zavzeli svoje stališče glede diktature sovietov — ergo moramo bojkotirati narodno predstavništvo, ker .so tudi boljševl-ki zatrli svoje.« Fredno preidem dalie v zadevo, 61 vas rad spomnil na sledeče: Ko so meseca oktobra itaši avstrijski sodrud dobili prvo- vest o izbruhu revolucije, in so se napotili v domovino. sem po nalogu našega centralnega odbora govoril z nekaterimi voditeHi vojnih ujetnikov. V centralnem odboru smo prišit namreč do soglasnega zaključka, da fe vprašanle o udeležitvi ali neude* ležitvi volitev v narodna predstavništva v tei ali oni deželi odvisno od stopnie razvoia revolucije, bodisi med Ogri. nemškimi Avstriici. Čehi, Jugoslovani Itd., v času. ko je to vprašanje na dnevnem redu. Mislim, da ste imeli dovoli prl-Uke opazovati, da nisem ne laz. ne cela Ktjn. Muna ali Toman pripadnik oportunizma. In še več. ker vem, da imate posebno zaunanie v Meni- na, vam lahko sporočim, da tri, ko sem ga informiral o rezultatih te diskusije. le popolnoma soglašal z menoj. temveč.me je tudi prosil, naf sporočim vsakemu avstrijskemu vojnemu vjetniku, ki se ie vračal v domovino, da se človeku pri začetku revolucije ni treba posluževati taktike, ki so se le posluževali boij-ševiki šele tedai. ko so zmagali Človek se ne sme dati zavaiati od ilu* ziie. da mora biti. ker le malhen del revolucionarne mase vsled izkušeni. previdnosti ali enostavnih občutkov postal zrel za tako ravnanje vsled tega zrela vsa masa za to. Da sem si glede na te osebne vidike enkrat za vselel na lasnem, sem enkrat razgovarjal o tem problemu z vseh vidikov s sodr. Llebknech-tom. on pa se ie nasineial in dejal' »Veš. ko vstanem iz postelle. sem nasprotnik sodelovania pri volitvah, v postelio grem pa kot zagovornik volitev. To se ponavlja vsak dan.« 0 Liebkneehtu gotovo ne boste mislili, da ie zarali lega vetrnlah. temveč si boste skušali razložiti, da ni problem tako enostaven, kakor se morda vidi na prvi pogled. Kal ie pravzaprav na dnu teža vprašanja? Buržvazna demokracila in parlamentarizem so bila vedno sredstva pobude, zbiranie in organiziranje mas: in dosega reform, ki ižbolišu-ielo razmero, v katerih žive množice. iim daielo priliko za mišlienie. to le za nekai drugega kakor osakdanii kruh. Anarhisti in sindikalisti trdijo, da smo mi na napočni poti. in da so oni v pravem. Pri tem kažejo na drugo Internacionalo, češ. da le bila ta rezultat parlamentarne demora-lizacijc. 1 To seveda ni taka kaiti dokazi so takaj. da niso v tei volni padli Se sociilisti, ampak tudi sindikalisti in anarhisti kot Jouhaux. Cornelissen in Kropotkin. Ti so padli v taki tnevi, "Kakor Legien in Scheidemann. ln-ternaciionala ni padla, ker le parlamentarni kretinizem dobil premoč, ampak parlamentarni kretinizem k> dobil premoč iz vzrokov, vsled katerih ie padel; to je vsled tega. ker ni bil delavski razred v mirni dobi od leta 1890. sem revoluciionaren in ni razvila! (tudi ni hotel razvijati) revolucionarnih boiev. vsled česar tndi ni imel moči. da odvrne voino. Parlamentarni oportunizem le bil rezultat te mirne dobe. ko ie delavski razred polagal vse nade v reforme — toda to stanie vendar ne pomeni, da ni oportunizem utrdil zallubllenosti v reforme in le vsled tega postal padec še popolnejši. rnrrmbm LISTEK. tol m Bini p®! (Poslovenil Fran Pogačnik.) Mraz. Živela sta starec in starka, ki sta Imela tri hčere. Naistareiše hčerke starka ni ljubila (bila ii ie mačeha), često io ie karala, rano budila in |i nalagala vse delo. Devoika ie pojila in krmila živino, nosila v hišo drva In vodo. kurila peč, opravliala vsa dela, pometala hišo in pripravljala vse. še predno se le zdanilo, A starka ie bila vendar nezadovoina z nio in le nanio godrnjala: »Kako dekle, kaka nemarnical Ni metle na mesiu }n to ne stoii prav in smetno ie po niši!« Devoika le molčala In olakala. vedno je skušala mačehi ustreči in menimi hčerami ugaiati. No. sestri l r.\° 00 materinem vzgledu vedno zalili, se z nlo prepirati in lo spravljali v iok: to iima le bilo všeč. Sarnl sta vstajali kasno, se umivali v pripravljeni vodi. se brisali s čistimi prti in prijemali za delo, ko sla obedovali. Naše devojke so rasile. postale velike in bile godne za neveste. Starcu se le nalstarciša' hči smilila: liubil io ie. ker le bila poslušna in delavna in se ni nikdar protivila. Kar so ii dali. to !e delala in ni črhnila niti besedice. Žal. starček ni vedel. kako bi zlu odpomogel. Sam je bil šibek, žena godrniaška. a hčeri leni in trmasti. Stariša sta začela misliti. starec kako bi preskrbel hčere, a starka, kako bi se iznebila pastorke. / Nekoč pravi starka možu: »No, starec, omoživa Martušo!« »Dobro,« pravi starec in zleze na peč. Starka se skobaca za niirn: >Jutri preie vstani, vprezi kobilo v sani in se odpelii z Martuško1 A ti. Marinška spravi svoje stvari v košek in obleci belo srajco, jutri poideš v gosti!« Dobra Martuša se le veselila take sreče, da io pelleio v gosti 'n sladko le spala vso noč- Ziutrai ie rano vstala, se umila, pomolila, vse Zbrala, lepo zložita, se sama opravila in bila le devoika. da malo takih. Le vplivu anarhistov in sindikalistov ie pripisati — zlasti med mlajšimi sodrugi — da gledalo na nas. kakor da smo postali sovražniki parlamentarizma vsled golega razočaranja in srno vsled tega 3iznašli^ posebni sistem sovietov. Kie le parlamentarizem potreben In kie odpada? Gotovo se boste spominjali, kaka sem v mesecu marcu preteklega leta na nemški strankarski šoli v Petrogradu dokazoval vam in vašim tovarišem z ozirom na poročilo strankinega zbora, da le Lenin predložil v resoluciii z ozirom na možnost situacije točko, ki daie bolišc-vikom izhod za vporabo parlamenta. Takrat sem predložil vsem navzočim vprašanie. zakai le to Lenin storil vitlic temu. da so bollševiki malo prei razpustili narodno skupščino. Takrat niste mogli raziim?-*i tena. In laz sem tolmačil: Dasi so v prvih mesecih revoluciie bollševi-ki tvorili manjšino delavskega razreda. so vendar delali na to. da se narodne sile prenesejo na sovjete. Istočasno so zahtevali seveda sklicanje narodne skupščine. Kautskv misli, da so boliševiki v teh časih nameravali pridobiti v tej skupščini večino. Ta zakliuček ie napačen. Resnica ie 'e. da so bili du-lekovidni. pa so gledali v bodočnost, ko bodo dobili res večino, ki hna priti iz sovjetov. To le bil vzrok da .so agitirali za soviete in narodno skupščino z namenom, da porabilo v niem na ta način svol program m strankin boi. kot sredstvo za pobudo mas in pridobitev njih priznanja idei za diktaturo. Ko so bollševiki dosegli politično moč — prei kakor so pričakovali — se niso mOsrli akomodirati v okvirju narodne skupščine. In se tudi ne bi bili mogli, če bi bili imeli v niej večino. katere, kakor veste, niso imeli, pač pa so imeli za seboi večino kmečkega ljudstva, ki ie pričakova- lo od niih zemljo. Bollševiki so razpustili narodno skupščino nele zaradi njene forme, ki ie bila vsled pomanikliive boliše-viške organizacije na kmetih in napačne identifikacije levih socialnih revolucionarjev, boljševiških. z desnimi socialnimi revolucionarji, holjševiš’Kimi nasprotniki — to j« vsled pomanjkanja inteligence ~~ v nesoglasju z resničnimi aspiracijami liudskih mas. Ce bi bilo to edino vprašanje, bi bili boliševiki lahko napovedali nove volitve. Toda pravi vzrok ie bil v tem. ker ie kazalo, da parlamentarizem ni mogel biti sredstvo socialistične konstrukcije. Gradnja so-ciializma zahteva kooperacijo de- lavcev v tovarnah s tehničnim štabom. kooperacijo ročnih in duševnih delavcev v sovjetih za razne konkretne svrhe. Parlament zastopnikov raznih boiuiočih se razredov ne more biti krona ali sinteza vseh sovjetov: biti mora telo, predstavljajoče razred, ki gradi socializem, to le. proletariat in organizacije, ki to grade, delavski sovletl. Parlamentarizem smo zavrgli, ne zato. ket smo bili razočarani (kakor trdilo sindikalist in anarhisti), (tudi naši boliševiki trdilo to. op. prevajalca). temveč, ker le bil neooraben za cill. kateremu se I« zmagujoči proletariat posvetil, to le socialistični konstrukciii. Parlamentarizem le bil potreba, kolikor le bil nujen za pobudo in pridobitev delavcev. Nepotreben le postal, čim le nastopila potreba gradnle socializma samega, to le socialističnega gospodarskega reda. Toda če bi bil delavski razred za dali časa poražen, kar bi pomenilo. da ga te treba zopet zbirati in organizirati. nam bo parlamentarizem zopet potreben In nastopiti bomo zanl tem boli energično, čim večti bo pritisk zatirania našega gibania. našega tiska — sploh. čimboH bo postalo naše gibanie predmet persekucije. In ravno vslde tega ie Llenin meseca marca 1918 po velikem porazu na poliu zunanje politike v Brest Litovsku računal s slučalnostlo za časne zmage sovražnikov In ie so-drugom dokazoval, da mora biti parlamentarno vprašanle za nas odprto. da sc poslužimo vseh njegovih metod in iih izrabimo z namenom, da pridemo zopet na oevršie. Spominjam se. kako velik vtisk le naredila na nemške In avstriiske študente ta prevdarnost In elastičnost Lieninova. ko sem vam pokazal, kako mora biti socialistična taktika dialektična. Toda vino mladonemške revolucije |e šlo vsem našim pripadnikom v glavo. V| ste meseca decembra mislili, da morete v kratkem času obiti vse težave in ovire. Zato ste nastopili za boikotiranie parlamentarizma. to ie volitev. Zahtevali so. m»i se porabi tribuna narodne skupščine v 'Korist naše agitacije. Ko sem prišel v Berlin pred strankarski zbor, sem bil popolnoma niih mnenja. Ali čim sem opazil prevladujoče razpoloženje v organizacijah, sem spoznal, da ne bodo. četudi so imeli prav. mogli priti na površie Stranka (Spartakovcev) ie bila ravnokar po-roiena in nieno članstvo ki ie prišlo prvič skupai. ie prvič občutilo potrebo. da zariše ostro črto med sebe in zunanii svet. Dan le bil mihov. Toda voditelii spartakovcev so vedeli. da ne bodo zmagali: prav dobro so tudi razumeli revolucionarne vzroke nastopa za boikotiranie volitev; vzlic temu so drug za drugim nastopili v lavnostl za volitve. Zakai so tako nastopili? Zato. ker so mislili takole: Ako se ne bodo reči razvijale naglo. Če ne bodo mogli prodreti z odpravo narodne skupščine. se bo gotovo treba udeležiti občinskih volitev, volitev v narodno skupščino, volitev v federativnih državah ali v bodoči Relchstae. Ravno sedal, ko to pišem, ne ve« mo kako naglo se bo razvijala revolucija. Kakor sem že večkrat pisal v ruskem časonisiu in kakor sem vam dokazoval na molih predavanih v stiaukini šoli. sem prepričan, da bo razvol revoluciie v zatuidni Evropi vsled lakosti buržvazne orcanizaci« fe in pomanikanla revolucionarnega zavezništva delavcev kakršno le bilo v Rušili, v kmetskem ljudstva počasen. V teh »azmerah bi bilo po« polnoma nespametno zavreči mol« nost. da se porabi vsako, bodisi 5« tako maihno sredstvo za dosego re>* volucilonarne socialistične organizacije in agltacile.« Tako Radek. desna roka Lienlna. Ne moremo sicer podpisati vsekeg.1 njegovega nazora. Ali on ie bolBe« vik in za naše bollševike le bil ved*, no avtoriteta. Ali bodo naši ultrara* dikalni nanagaii. ki poskušalo v svo* |i neumni imitaciji posnemati z lupi* no in iedrom vred vse. kar nride ia Rusije, posneli tudi to. kar Iim svc-i tuje Radek? Dvomimo! »Proletarec*. Kam plovemo? MI smo prav veseli, da so odložili naši zaupniki krmila naše državne ladie, o koji ne vemo, kam plove. »Večerni List« ie potrleval množice dan na dan v njihovi napačni veri, da ie iskat[ vira vsega zla. ki tart danes budsfva samo v državi m nje odgovornih voditeljih. Sedal pa se zbiralo duhovi, ki jih ie priklical on sam, nad glavami njegovih zaščitnikov in varovancev. Z grozo gle- dalo matere in rodbinski očetie v bodočnost. Cene rasteio z naravnost demonično nebrzdanostjo. Že stane pšenica v Banatu 7 do 8 K. — tako da se bodo morale zopet znatno povišati cene za moko. Državne blagajne so prazne, tako d;> ni gotovo, ali bo mogoče ubožno akciio. za katero so se borili naši sodrugi. dokler so bili še v vladi z vso sito. še nadalje vzdržati. O cenah pri manufak- To le bilo pozimi in na dvorišču Je vladal škripaloč mraz. Starec je ziutrai. še pred lutranio zario zapre-gel kobilo v voz in zapelial k izhodu Nato stopi v hišo in pravi: »Jaz sem vse pripravil!« »Sedita za mizo m jejta!« pravi Starec In hči sedeta. Krušnica Je stala na mizi. On izvleče hleb in nareže kruha, sebi in hčeri. Starka prinese med tem skledo Juhe in Pray^. , . . »No. golobica, jei m opravi se: dovoli sem se te nagledala! Stari, pelji Martuško k ženinu: pazi, stara kost. poidi naravnost po Doti, nato se obrni na desno v borovie, veš, naravnost k veliki smreki, ki stoji na pobočiu in tam oddal Martuško — Mrazu!« Starec izbuli ocl. odpre usta in lenla iesti. a devoika zaplaka. »No. čemu se cmeriš! Tvoj ženin le vendar lep in bogat! Le poglej, koliko ima blaga! Vse ielke. smreke in breze obvlada. Zavidno življenje ima in iunak ie’« Starec le molče pobral hčerine 'stvari in odpravila sta se na not. Šla sta dolgo —■ ne dolgo — končno nta dospela do borovja. Krenila sta s pota in šla naravnost 00 snegu. Ko prideta v goščo, se starec ustavi in veli hčeri, nai zleze s sani. Sam postavi pod ogromno smreko košek in pravi: »Sedi in pričakui ženina, a glei. da ga karseda ljubeznivo sprejmeš!« Nato obrne konla In se vrne domov. Devojka le sedela In drhtela, hlad lo je stresal. Hotela le zapla-kati. a ni mogla. Samo zobje so JI šklepetali. Kar začuje, kako škriplje mraz nedaleč na jelki, poskakuje z jelke na ielKO in ščiniie. Kmalu ga le bilo čutiti tudi na Jelki, pod katero le sedela devoika. Z vrha zakliče: »Ti ie toplo, devoika?« »Toplo, toplo, očka Mraz’« Mraz se ie spuščal nižie In nižje ter ie še boli škripal in ščipal. Vpraša devojko: »Ali tl ie toplo, devoika? Ali ti Je toplo, prekrasna?« Devoika, ki ie komai še dihala, odvrne: »TopIo. Mraz. toplo očka!« Mraz zaškriplie še hulše in vščtp-ne še silneiše ter pravi devojki: »Ali ti le toplo, devoika? Ali ti je toplo, prekrasna? Ali tl Je toplo, ro* žica?* Devojka mu vsa premrla tedva slišno odvrne: »Oi, toplo, golobček Mraz!« Tedaj se mu le devoika zasmilila, ogrnil lo le s kožuhom in ogrel z odeio. — Starka pravi ziutrai možu: »Pojdi. stara kost in zbudi mlada!« Starec zapreže konta in se odpelje. Prišedši do hčere, jo naide živo, na niei krasen kožuh in dragoceno odeio. poleg nie oa košaro z bogatimi darovi. Brez besed zloži starec vse na sani. sede s hčerio nanie ra požene domov. Prideta domov in evo zopet pastorke pred mačeho! Zelo ie bila mačeha osupla, ko le videla devoiko živo z novim kožuhom in košaro perila. »FJ. si le mislila, ne spelieš me!« Čez nekai časa veli starka možu: >Pelii tudi moti hčeri k ženinu!* Rečeno storjeno. Druga dan rano nasiti starka Svoii hčeri in. kakor se spodobi, nališpa. okrasi z venci in 111 odpusti. Starec !u le pustil na isti način pod smreko. Devoiki sta sedeli in se smeiali: »Kai le padlo materi v glavo, obe hkrati omožiti! Ali v naši vasi manjka deee? Tu pa ti privede Stran 3. __________ turi se ouie. da bodo še za 100 od sto Doskočile, vkljub temu. da si že danes ne more nihče obleke kupiti. Vladajte gospodje na vladi, ki tako dobro veste, kal mora država storiti. da cene ne bodo rasle! Mislimo, da bo to zelo lahko Slo. temboli ker 5e naša opoziciia poštena, med tem ko ie bila vaša zlobna In zločinska. Vam pa povemo, prijatelji, da gremo hudim časom nasproti. In da iih ne bo od nas nihče odvrnil, pa naj si bi poprijel menda sam Bog za državno krmilo. Zakaj gorie povzročajo sile, ki jih država ne more obvladati. , , . Pred dobrimi sto leti ie preživljala Evropa samo 100 miliionov ljudi. danes oa jih štele nad 400 milijonov. In vendar so pred sto leti liiidle slabše živeli, kot danes. To Je bilo zato, ker se takrat ni toliko pridelalo, kot v letih pred volno. Žemlja Je slabše rodila, ker so io slabše obdelovali. Pare. elektrike in velikih tovarn takrat še ni bilo. Zato Je človek takrat v obrti z istim naporom tisočkrat manj pridelal, kot danes. A'«o bi se povrnile gospodarske in prometne razmere na nivo tiste dobe. kakor Je bila pred sto leti. bi bilo v Evropi 200 milijonov ljudi preveč na svetu. Tl liudle bi se morali v diviem medsebojnem boiu, kakor ga svet še ni videl, pomoriti in požreti. V te čase gremo. Ce danes cene neprestano rasejo, kaj se to pravi? »Večerni List« pra- vi da sta kriva tega naša sodruga Bukšeg in Kristan. Ako bi bila ujuna hudobija in sila res tako velika, da bi bila v stanu zakriviti tak ziočin, — še kot zločinca bi nam morala imponirati. Mi pa dr. Korošcu In dr. Brejcu te časti ne bomo izkazali. Kaj moreta dva človeka, kai more vsa 'država proti elementarni sili plaza, ki se bo utrgal, da pokonča to družbo? Če danes cene neprestano rasejo, kai se to pravi? To se pravi, da zemlJa svojih ctrok ne more več preživtlati in Oblačiti s sredstvi, ki Jih ima na razpolago. Niene soke Je izpila vojna, njeni stroii. ki so proizvajali pred volno čudeže bogastva ln blaga, romalo obrabljeni med staro železje. Zato daje premalo blaga. In ker ie premalo blava. se začenja ona divla tekma za blagom. Vrzi kos kruha sestradani deci! V dMi tekmi se bodo strgali zanj. In če bi bilo dati Kanj samo košček papirja, vsak bi dal zanl vse. kar bi mogel dobiti. Ta |e draginja. In ti. prilatell. ki praviš: država Hat ukaže nizke cene: kako tl na kratko vidiš ln kako prazne besede govoriS 1 Cene so te slika gospodarskega stanja. Ce Je vse gospodarstvo bolno, nima nobena država tiste moči .da bi ukazala, da nai bo ta slika pravilna! Ce pa tak nkaz napravi. se mu gospodarski razvoj izmuzne in roga. kakor smo videli to na neštetih primerih maksimalnih cen. ki ostajalo samo na papirju in o kolih človek ne ve. ali povzročajo več haska ali škode. Na tem bolnem gospodarskem telesu so verižnlkt, kakor gnoinl tur. Tur ni bolezen, ampak samo znak bolezni in bolne krvi. Če ga stokrat izrežeš, se ti stokrat na novo naoravt dokler ie kri bolna. A vkllub temu ga le treba izrezati. Vedeti pa »e tudi treba, da • tem bolezen še ni izlečena in da se bo zopet napravil. Tudi sovjetska Rušila verižnikov z vsemi drako- nkmiml odredbami ni mogla uničiti. Kjer je premalo blaga, tam je pač vsak. ki le zagrabil en košček, gospod. ki lahko ž nlim tistega izkorišča. ki ga ni dobit To so verlžniki. Ce smo torai mnenja, da gremo v težke čase. ko bo izbruhnil boi vseh proti vsem. boi. ki divla že danes v človeških dušah, kam gremo potem in kako se bo vse to končalo? Samo ena pot Je. ki nas vodi nazaj v boljše čase: Treba ie zopet strojev, treba je vzpostaviti produkcijo, treba je novega reda in delovne discipline. In povem vam, da človeštvo ne bo poginilo in da se tudi ne bo medse-boi pomirilo in požrlo. Vse speče moralne in materiielne sile se bodo dvignile, da skraišaio grozo, ki nam grozi. Preobrazili bomo vse duše. da bodo našle zvezdo, ki vodi iz teme. Iz teh novih duš bomo sestavili silno armado, ki bo strla vsakega. kdor ne razume potrebe časa. K vam prihajalo novi prorokt Zopern je boj z osebami, a proroka si Je treba pogledati po Imenu, po srcu in duši. da ga do dobra spoznamo. Po ljubljanskih gostilnah govori v frazah Golouh. Ko ie ureieval dolgo tudi ta list, ie bila njegova zasluga. da vam ni list nikoli povedal, kaj se godi okrog nas. Sedaj govori vam pa tako. kakor sl vi želite, ne tako kakor Je res. Če ie to pametno ali ne. — to le druga ?tvar. Gotovo pa Je, da se tako ljudstev ne vodi čez čase, ki prihajalo in ki so težki kot svinec in železo. Kličemo vas te množice, inožte z iekteno roko. da se zberete z za-upanjem In vero okrog naše očiščene strarke In da »e pripravite v svo-išh duSah na veliki čas. ko vas pozovemo! Drugi človek le prilatell LemeZ, Zanj nimamo nobene žal besede, a tudi on se zelo moti, če misli da bo obvladal s knjgami in teorijami, ki so bile izraz drugih časov, to burno dobo. Iz knjig se nauči človek le štabe filozofije, ne pa politike in življenja. zlasti ne novega življenja. Človek, ki s to dobo živi in živi p.jr mesecev pred njo, ta bo vedel, kako vse drugače leži danes povdarek na vstvarlanju in koliko mani na odporu. kot v dneh Karla Marksa m v mladih tetih Kautskega. On bo ljudi tudi drugače vzgalal. Upamo, da postane odslei riaš list. ko se ie oprostil vsega, kar ie ležalo na njem. kot svinec, sam politična šola, in sicer politična šola, iz kole se bodo učili politike sedanjosti, t&ko da bodo lahko pogrešali politiko iz prejšnjih dob. ki Jo uči Iz starih kniig pridni trt vihravi dr. Lemež. Nimamo zanj nobene žal besede, ker oa liubimo naše delavstvo še boli kot nlega. želimo, da bi med njim ne prišel več do besede in da bi njegova agitacija proti stranki in listu ne uspela. Tretli izmed novih mož Je taižemr Gustinčič. Kovinar« iz Jesenic, čevljar JI m predilničaril Iz Tržiča, delavci iz železnih delavnic v Ljubljani. od Westna in iz cinkarne v Celju, delavnic v Mariboru in vi prijatelji iz Mežic, — na tega človeka morimo z roko pokazati. Ko smo v preteklih mesecih videli vaš položaj in natanko spregledali, da v marsikaterem izmed vaših podjetij ni dušo. ki bi Jo bolelo srce. ako bi vas vrgli na cesto z materami, ženami m otroki in da visi to nad vami kot Damokleiev meč vsak dan in ko smo šil dasiravno nestrokovnjaki na _____________HAPRg*. 'delo, da vam pomagamo. — kakor se pač vrže človek * ljubeznijo v srcu v vodo za priiatellem. ki se potaplja. — kai smo opazili na obrazu inženirja strokovnjaka, h kojemn smo se zatekli po nasvet? Nekt smeli, ki ga ne moremo prav opredeliti in ki ga tako sovražimo. Dejal nam le. da nai kupulemo tovarniško blago v tulini, mi pa lahko gremo delat na polje. Ker tega ne smatramo za dobro, po njegovem nismo sociialisti. Nismo radi osebni, a to Je bilo treba povedati. To so vaši novi voditelji -- ali vsai ljudje, ki bi radi bili vaši novi voditelji. Slike smo podali. kakor lih gledamo, kajti nam ni bila laž nikdar politična modrost. Ker pa ie tako in ker se delavstvo. od njih vzgojevano okrog njih zbira, ali ne povprašujemo upravičeno: Kam plovemo? Kakšen bo konec? Mož bodočnosti bo vstvariJ z Jekleno roko nov svet. Mož bodočnosti vas ima pri praviti nato. da boste delavci, ta red sami vstvarili. Samo ena volitev Je: ali naj dela red vaša trda pest, ki se naj obrača z enako silo proti veriž-nikorn in zločinskim norcem. Ali pa stoji v ozadlu. ne socijaiistična druž ba. ampak krvava roka tiranova. Kakor bi nas bilo treba pri vstvar-lanju. mi ne bomo več vstvarjall. Nekoliko moramo dati novim prorokom s starimi nazori namreč prav. Prvo Je. da pripravimo in zbere mo duše in da si nakopičimo one za klade zaupania. ki so za ta veliki čas potrebni. Oprostite, če nismo govorili češče z vami in če smo si postali vsled tega tuji. Mislili smo. da zahteva čas delani in ne besed. Vidimo oa. da zahteva tudi besed. Daleč od odgovornosti dnevne politike bomo čakali, da pride naš čas. Takrat pa namerimo udarec na dve strani: proti brezsrčnim izkoriščevalcem in drugim sovražnikom, ki hočeio delavstvo zavaiati. Narodno predstavništvo (Izvleček iz uradnega poročila o seji dne 10. t. m.) Pred prehodom na dnevni red zahteva poslanec Knczevič (soc.) pri čltaniu zapisnika prejšnje? seie. naj se zapisniku dostavi, da se ne zado-voiiuie a odgovorom ministra za notranje stvari glede njegovega vpra Sanja. — Zapisnik se vzame na znani e. Zbornici ie predložen ukaz. ki pooblašča finančnega ministra. t da umakne zakonski predlog o proračunski dvanajstini za mesec september 1919. in ga pooblašča, da narodnemu predstavništvu predloži v re šitev zakonski predlog o proračunskih dvanajstinah od septembra 1919. do maia 1920. Posl. dr. NJežiC vpraša ministra za agrarno reformo, ali Je priprav-Jien takoj izvesti naredbo z dne 14 februarja 1.1. — Minister za agrarno teformo dr. Krnic odgovarja, da ie sedanja vlada preiela to naredbo od svoie prednice in da io mora pazno proučiti. Govornik prosi poslanca, nai tako važna in težka^ vprašanja ne obravnava s tako lahkoto. — Posl. dr. Niežič iziaviia. da s tem odgovorom ni zadovoljen. Po prehodu k dnevnem redu povzame besedo načelnik skupine črnogorskih poslancev Dakovič. da obrazloži stališče svoie skuoine na-pram sedanii vladi. Govornik izjav- lja, da }e prisiljen povzeti besedo, ( ker se ne strinja s kritiko dr. Smod-lake o prelšnjl vladi. Slišal ie, da so se sklepali talni sporazumi med strankami, ki predstavljalo različna plemena. V časopisih le čital. da so poslanci, ki se v parlamentu izražajo za ujedinjenje. sicer pa delajo drugače na sestankih svolih strank. Oh le proti vsaki plemenski, verski in lokalni politiki, in nai sl bo to v Belgradu, Zagrebu ali Cetinju. On Je za brezpogojno uledinjenie naroda in države. Govornik je proti sedanj! vladi. ker. kakor se govori radikalci predstavljalo le srbilanskl In Koroščeva skupina le slovenski del našega naroda. Plemena našega naroda predstavljajo tore! trozvezo, in ne njega uledinjenie. Trgovinski minister Ribarac govori nalprvo o solunski aferi. V n«-dallnem svojem govoru le govori! proti prejšnji vladi in zagovarjal stališče sedanjih vladnih strank. PosL Korlč Izjavila, da sedaj ne pripada več nobeni skupini v narodnem predstavništvu m d?, vsled tega nikjer ni vezan. Govori proti izvozni carini in zahteva, da se dovolilo podpore in subvencije le revnim dijakom in ne bogatim. Post. Popadič zahteva, da mora vlada nalprvo izgotoviti volilni red In potem razpisat! volitve. Seja se nato prekine do 16. — Post. Kneževič (soc.) Izjavlja, da noče podpirati sedanje vlade. Nato polemizira s poslancem Prodanovičem. ki ie dejal, da so vse v parlamentu zastopane stranke brez ool-lage. S svoie strani ugotavlja, da ni Še nikoli slišal o kakem programu demokratske stranke. Končno se govornik bavi z zunanjo politiko ln pravi, da se ne smemo vmešavati v notranje zadeve Rusije. On je nasprotnik vsakega vmešavanja, ker Rusija trpi za vse človeštvo. Kdor se danes vmešava v notranje razmere Rusije, zakrivi hudodelstvo, Svoj govor zaključuje z vzklikom »Živela Rusija!« Posl. Mllorad DraSkovič (demo* krat) je govoril proti sedanji vlad!, katero imenuje reakciionarno in zahteva. da se sestavi koncentracijski kabinet, ki naj izvede volilni red. Nato govori posl. Bolinovič, ki zahteva, naj se volitve čimprej udeistvilo. Posl. dr. Andjelinovič govori o političnem razvoju sedanjih parlamentarnih skupin in naglasa, da de-mokratsko-socijalistični blok zastopa nova. moderna načela, dočim ie parlamentarna zaiednica v svojem bistvu reakcionarna. Govornik obžaluje. da vladna izjava ne omema agrarne reforme, še bolj pa obžaluje, da kakor kaželo vsi znaki, vlada popušča v jadranskem vprašanju. Nato povzame besedo oosl. dr. Šimratc. Med njegovim izvajanjem Je prišlo do ostrega spopada inea posameznimi člani Jugoslovanskega kluba in slovenskimi demokrati Hn.ipni prizori so trajali več minut, nakar ie predsednik zaključil sejo. Prihodnja seja ie jutri. vrag. kdo ve kakega spaka!« Devojki sta imeli kožuščke, vendar ju je začelo zebsti. »Paraha meni se dela kurja polt po koži. Ko pride ženin, naju nakle (u zmrzll!« »Ne čenčaj. Maška!« »A kaj. Paraha. ako prid« ic sam? Katero vzame?« »Morda tebe. prismoda!« »No. pa tebe!« »Seveda mene*« »Tebe? Jenjai se vendar norčevati ui prazno slamo mlatiti!« Mraz ie ozebel deklici v roke. zato sta iih vtaknili pod pazduho in zopet začeli . »F|. ti zaspanka, ti prepirljivka, ti grdavš! Ne znaš niti presti, kai tele prebirati!« »Ah, ti bahaška! Mari znaš ti? Po zabavah holiti ki postopati! Bomo že videli, katero vzame!« Takq sta se devoiki prepirali in v resnici ozebli. Zdatci vzklikneta obe na en glas: »Kai vragal Dolgo ga ni* Glej. ti %\ posinjela!« Mraz ie Id od daleč škripati, poskakovati z ielke na ielko in ščipatl. Devojki začnicta. da nekdo nri-haja. , . , »Čui. Paraha, že prihaja, iu s Kra-guljčki!« »Beži od mene. grdoba! Ne slišim ničesar In mraz me zmaguje’« »A se še vedno v zakon ponujaš?« Prsti so lima Jeli otrpnjevati Mraz Je bil čimdalje bližje, končno sta ga devoiki začutili na smreki, pod katero sta sedeli. On vpraša devoiki: »Vama ie toplo, devoiki? Vama le toplo, prekrasni? Vama je toplo, golobici?« »Oj. Mraz, nremraz nama je, že sva ozebli, čakava ženina, a ga m j prokletega!* Mraz se le spuščal nlžle in nižje, hujše ie škripal in češče Ščioal. »Vama ie toplo, devoiki? Vama Je toplo, prekrasni?« »Vrag te vzemi! Ali si slep. ne vidiš ti. da so nama odmrznili roki in nogi?« Mraz se spusti tedal še nlžle. silno pritisne in reče: »AH vama je toplo, devoiki?« »Poberi se v peklo k vragom, izgini, prekleti!« Devoiki sta zmrznili. Zjutraj pravi starka možu; *Za-prezi, starec, položi na sani poves-mo sena in vzemi kožuhasto odejo. Devoiki gotovo zebe. Strašen mraz le zunaj! A glej. da se hitro vrneš, stara kost!« Starec ni Intel časa niti kai prigrizniti in že ie bil na dvorišču m na poti. Pride do hčera tn iu naide mrtvi. Položi iu na sani. zavile v kožuh in ookrile z odeio. Ko starka zagleda moža oddaleč, mu pohiti naoroti in ga vpraša: »Kaj le s hčerkami?« »Na saneh ležita!« Sfarka odgrne odelo in naide mrtvi hčerki. Tedaj se raz!juti kakor nevihta in začne moža psovati: »Kaj si storil, stari pes? Pogubil si mi hčerki, moil rodni hčerki, moii kra sni jabolki' Pobijem te z burkljaml. z greblio te potolčem!« »Molči koš stari! Glej. sama si bila lakomna bogastva a tvoli otroci so bili trmoglavci’ Kako nai bom Ja* kriv? Sama si hotela!« Starka se ie razsrdila, naosovala, nato na se s pastorko pomirila in !ell so dobro živeti, ua zlo oa so poza bili. Pastorko Je zasnubil sosed, pri redili so svatbo in tudi Martuša Je bila srečna. Starček le strašil vnuč ke z Mrazom in iih svaril pred trmoglavostjo. — Tudi laz sem bil na svatbi, nil vino in pivo, teklo mi ie , po brkih, a v usta ni prišlo. KJE JE ZAKON NA VOJNE DOBIČKE? LDU. tielgrad. 10. »Politika« javlja: Vlada le predložila narodnemu predstavništvu predlog, nai do sestanka rednega parlamenta reši ta-le vprašanja* L zakon o likvidaciji moratoriia: 2. zakon o pravni likvidaciji imovine oseb. ki so se udeležile vojne: 3. zakon o povrnitvi škode nastale v letih 1913—20. in 4. zakon o likvidaciji imetja sovražnih podanikov. Ko se sestane redni, izvoljeni parlament, mu bo vlada predložila te rešitve v naknadno odobren je. Vlada bo začela revidirati ... LDU. Belgrad. 10. Kakor javlja »Politika«, bo vlada začela revidirati stalež uradnikov pri n*mistr-stvih in pri deželnih vladah. Kot vzrok tet;a postopanja se navaja prekoračenje proračuna. Zmanjšalo se bo zlasti število onih uradnikov, katerih mesto ne obsega proračun. DELNA KRIZA ITALIJANSKEGA KABINETA. LDU. Rim. 10. (DunKU. — Agen-ce Ha vas.) Tukai so zvečer krožite govorice o preobrazbi ministrstva. V kuloarjih na Monte Citorlu se Je trdHo, da le troje ministrov podalo ostavko in da se sestane ministrskt svet jutri zaradi tega vprašanja. Odstopili da so minister državnega zaklada Schanzer, gospodarstveni minister Visocchi ln minister za Industrie Ferrarls. Oiolitti ie zelo udržlliv in niti z nobenim poslancem ne govori o tej stvari. Poročila o pogajanjih Nittila z raznimi politiki so nejasna la polna protlsiovit Po Stav- SO, njih bi bilo gotovo, da odstopita V> socclu in Schanzer. Po drugih v* steh so vsi ministri dali Nittiju svoJ< portfelle na razpolago, da bi mfl olajšali naloga V tem primeru bi na« stopila popolna kriza. Kri/a v Italijanskem kabineti*. Trst, 11. »11 Lavoraiore* z do« 9. t. m. javila Iz Rima. da se vrše pogajanja med Nittijem in zmerna frakcijo avtonomističnih socijalistov, katere vodita Bissolati in Bonom!, glede sodelovanja v vladi. Socijalisf Labriola ie princlpijelno proti vsai-kemu sodelovanju. VršMi so se tildi dogovori med Bonomiiem in Medo, vsled česar sklepalo parlamentarni krogi, da pride do skupnega sporazuma med reformisti in italiiansko-Ijudsko stranko, katere vodja ie Meda. Računalo že s kombinacijo Nitth Bonom I-Meda. SPOPADI MED ČEHI IN POLJAKI V TEŠ5NU. LDU Dunaj, 11. (DunKU.) »Neud Preie Presse« objavlja nastopne podrobnosti o krvavih spopadih med Čehi in Poljaki, ki so se pripetili predvčerajšnjem na tešfnskem glasovalnem ozemlju. Ko so Čehi Izvedel!, da so Poljaki orlovskega župana, ko. je šel v Kyse!ice, internirali !n odpeljati v Rarvin. so šli Čehi Iz Orlove oboroženi s cepci in železnim} drogovi v JCarvin, da bi osvobodili župana. Na mostu med Karvi-nom in Kvselicami je prišlo med Poljaki in Čehi do splošnega pretepanja. VojaSki oddelek ententne misije pod vodstvom italijanskega častnika .ie hotel napraviti mir. Častnika so pa pretepli In ustrelili enega vojaka francoskega oddelka. V Karvinu, Dombrovi, Nemškem Lutolu in Ky-seiicah je prišlo tudi do krvavih spopadov. kjer so imeli na obeh ctraneli mrtvece ln ranjence. Metal! so tudi ročne granate in streljali iz revolverjev. Oblasti so aretirale mnogo oseb. V Karvinu je hotela mešana patrola pod vodstvom italijanskega častnika razorožiti oboroženo tolpo, ki se je tam pojavih. Ko je nekj demonstrant hotel proti italijanskemu častniku vreči ročno granato, ga je častnik ustrelil. SOCIJALISTIČNO MINISTRSTVO NA ŠVEDSKEM. I.rtU. Stockholm. 11. (DunKU. — Brezžično.) Branting le predložil kraiiu listo članov novega kabineta. On bo prevzel predsedstvo. Vsi drugi novi ministri pripadalo socialistični stranki. Kabinet bo prvo edinstveno sociialno - demokratsko ministrstvo v treh Skandinavskih deželah. Nemčiia se ie opravičila. LDU. Pariz. 11. (DunKU. — Agence Havas.) Včcra’ popoldne ie nemški opravnik posetil ministrskega predsednika Milleranda. da mu sporoči opravičenje nemške vlade zaradi dogodka v hotelu Adlo Je predlagal senator Root. Dragloske doklade upokojencem* Z uredbo ministrskega sveta z dne 10. februarja 1920 se določajo posebne začasne draginiskc doklade upokojencem, upokojenkam in njih sirotam, in sicer: Draginjske doklade: K za osebe, ki spadajo pod razprede! A uredbe z dne 28. junija 1919; ako imajo največ 100 kron mesečne pokojnine. 200 kron na mesec; ako imajo več ueiio sto kron pa do 150 kron mesečne pokojnine. 245 kron na mesec: ako Imajo več nego 150 kron na do 250 kron mesečne pokojnine, 290 kron na mesec: ako imaio več nego 250 kron mesečne pokojnine. 320 kron na mesec. 2. Za osebe, ki spadajo pod razpredel B uredbe z dne 28. itmija 1919; ako imajo največ 100 kron mesečne pokojnine. 190 kron na mesec; ako imaio več nego 100 kron oa do 150 kron mesečne pokojnine. 220 kron na mesec; ako imaio več nego 150 kron oca i k'on mesečne pokojnine, cou kron na mesec; ako imajo več nego 250 kron mesečne pokojnine, kron na mesec. 3. Za osebe, ki se lih tiče uredba z dne 22 julija 1919: ako imajo največ 100 dinarjev mesečne pokojnine. 80 dinarjev na mesec, ako imajo več nego 100 pa do 150 dinarjev mesečne Pokojnine. 100 dinariev na mesec; ako imaio več nego 150 do 250 dinarjev mesečne pokojnine. 120 dinariev na mesec; ako imaio več nego 250 dinariev mesečne pokojnine, 130 dinariev na mesec. Rodbinske doklade: 1. Za osebe Do:J točko l., 1. in 2.. no 30 kron za vsakega rodbinskega člana na mesec. 2. Za osebe pod točko I. 3.. po 15 dinariev za vsakega rodbinskega člana na mesec. Sirotam brez očeta in bre/ matere sere dvojna otroška doklada: dosedanja in s to uredbo določena to la skupaj 180 kron. Dnevne vesti. Klerikalni zavijač »Večernega lista« se izvile kakor ieguiia pod udarcem resnice. In kako tudi nel Sal-ie SIS ustanovila ta listič samo V* ta namen, da dela zmedo med slovenskim ljudstvom iH nasipa ljudem kot »neodvisen« dnevnik pristne krščanske laži v oči. da bi klerikalci tem lažje delavstvo vlekli za nos. Ta duševna reva izključno v to plačanega laž-njivca hoče zopet dokazovati, da so krščanski sociiaici pri volitvah v Brnu zmagali, med tem ko so sramotno propadli. Mi smo v »Napre-|u« navedli natančne izvirne podatke in sicer iz večib čeških listov, ki se v poročanju poDoinoma ujemajo, čeprav so elasila različnih nasprotujočih si strank. Pa ti pride zapriseženi lažnlivec SLS in ti trdobučno i !?na*norec ponavlja svojo laž. Kdor ne verjame, naj si brebere vse češke liste, oa bo vedel, kdo ga le ponovno hotel mastno nafarba.i. Maribor - pastorka tobačne uprave. Delegacija ministrstva financ nam ie poslala naslednje poiasnilo tobačne tovarne k naši notici, priobčeni pod gornjim nasiovorn v številki 22. z dne 10. svečana 1920 in sicer: Naročbo mariborskega založnika za ianuar smo izdali 20. lan. 1920. kar ie iz dotičnih registrov, ki so se vposlaii delegaciji razvidno. Odpravila na se ie ta naročba šele 10. febr. Iz tovarne, to pa iz sledečih razlogov: V sredi meseca ianuaria ie bil namreč vsaki promet razven živil od strani železniške uprave ustav- i e»n‘ večkrat smo se ustmeno in te-lefonično obrnili na železniško upravo za r.revoz tobaka za založnike kakor tudi za druga skladišča, toda brezuspešno. Zato smo se dne 21. januarja 1920 br. 214 obrnili na ta naslov in dne 28. ian. 1920 br. 269 brzojavno na ministrstvo saobračaja jn Upravo monopola v Belgradu. •oda tudi to ie ostalo nerešeno, dokler ni železniška uprava zopet uvedla rednega orometa in to 4. februarja. Tega dne le bil tudi takoj 2S»l>n tobak za založnika v Mariboru: pripravljen na ie bil isti ka-Kor rečeno že 20. jan. 1920. Nadalje opozariaino kar ie gotovo P. T. zna-”2* s jakimi težkočami mora tovar-» ,n 113 ona Kotovo ne bi zadrževala blaga, ako ne bi bil pro-niet ustavljen. Ob ti priliki se usoja-•00 Se pripomniti, da se le fabrikaci- }a ordhrarnlh vrst tobaka In klobas vnovič morata omejiti, ker nimamo zadostnih tozadevnih sirovin. Založnikov v tem oziru ne moremo povsc zadovoljiti, zato smo sigurni, da javna kritika z nami ne bo zadovoljna. Naša krivda na to ni. — Mandel? 1. r. * Navijalke ceu mleku! Centralni verižniški urad je posvetil svojo pozornost tudi manipulacijam raznih mlekaric. Včeraj so bile obsojene pri "lem uradu zaradi naviiania cen mie-ku: a) Sedej Neža iz Razorov na 300 kroji globe in en teden zapora, ker le na Oiineah dne 14. decembra l. i. prodajala liter mleka po 3 K 40 vin. b) Kodej Ivana iz Podsmreke na 400 K globe in en teden zapora, ker je dne 28, decembra L l. na Oiineah prodajala liter mleka po 4 K. c) Lampič Marija iz Dvora, na 300 K globe in en teden zaoora, ker je dne 8. januarja t. i, prodajala v Spodnji Šiški liter mleka po 3 K 60 vin. Velike zaplenitve riža. Iz Logatca javljajo: Te dni so italijanski cariniki zaplenili velike množine riža, ki so bile namenjene v Ljubljano. Vreče riža so bile pomešane med čebulo In pomerančami. Nekatere ljubljanske verižnice z južnim sadjem so doposlale Iz Trsta 6 vagonov pome-ranč in čebule, med nje so pa skrile vreče riža. Italijani v Logatcu so vse zaplenili. Zaplenitev velikih množin električne žice. Z Jesenic nam javljajo: Tu vzbuia veliko senzacijo deistvo, da so organi ljubljanskega centralnega urada zoper tihotapce zaplenili na Jesenicah in Javorniku ter v okolici velikanske množine električne žice. Samo pri posestniku Valentinu Pintarju v Podkorenu so našli nad 420 kilogramov žice. Kompromitiranih je več oseb. Za velikodušni dar. ki so ga ml ss. kovinarji, opekarii in rudarji Iz Stor-ja v znesku 303 K 80 vin.. ter železničarji iz Grobelna, št. Jnria ir. Ponikve v znesku 429 K podarili v moji naivečji bedi in nesreči, se nal-prisrčueje zahvaljujem. Železniški pohabljenec ne dobi nobenih dravinjskih doklad, tako da je človeku pri tei draginji res silno težko živeti. Še enkrat hvala! — Ferdinand in Marija U r a n i č v Verbnem. Zahvala. Nailepšo zahvalo izrekam vsem tovarišem in tovarišicam v separaciji v Trbovljah, ki so mi med dolgotrajno boleznijo prihiteli na pomoč s tako obilnimi darovi v znesku 208 K. Srčna hvala tudi zaupnikom za požrtvovalno delo. — Korošec Alojz. Loke 220. Trbovlle. K. Mestni magistrat razpisuje ročno ustanovo 200 K za iiubljanska revna dekleta, ki so se leta 1919 poročila. Podrobnosti so razvidne Iz razglasa na mestni hiši. Kuitura. Narodna Galeriia v Ljubljani, Kakor smo poročali. Je bila v nedeljo. dne 7. t. m. otvoriena v drugem nadstropju Kresije, Šolski drevored št. 2 Narodna Oalerija. Odprta je do preklica vsako nedeljo dopoldne oo 10.—12. ure in ob četrtkih od 3. do 5. ure ponolnde. Vstopnina znaša 2 kroni za osebo, za dijake 1 K. Člani društva »Narodna Oalerija« ne plačalo vstopnine. Clan postane lahko vsak, kdor plača letno članarino 30 kron. ustanovniki plačalo 500 K. Spored koncerta »Glasbene Matice« s sodelovanjem pevskega zbora. popolnega orkestra kr. narodnega gledališča in solistov: operne pevke gdč. Zdenke Zikove in baritonista g. Ivana Levarja v ponde-liek. 22. t. m in v pondellek. 29. t, m., obseza sledeče skladbe: 1. Stanko Premrl: Jugoslovanska himna. (Za mešani zbor in orkester). 2. Davorin Jenko: Ciganski zbor »Tanana« iz spevoigre »Vračara«. (Za mešani zbor in orkester). 3. Viteslav Novak: Nesrečna volja. Balada po moravski narodni pesmi. (Za mešam zbor in orkester). 4. a) Emil Adamič: Bela breza se zdramila, b) in c) Anton Lajovic: »Pomladni spev« in »Cma slutnja«, č) Adamič-Pavčič: Uezdec. Štiri-, petero in šesterogla-sni zbori a-capella. Odmor. 5. Stanko Premrl: Solnčna pesem sv. Frančiška. (Kantata za mešani zbor. sopranski, baritonski samospev in orkester). 6. Zdenko Fibich: Pomladna romanca. (Za mešani zbor. sopranski. baritonski solo in orkester). Točke pod L. 4. in 5. so izvirne slovenske skladbe, ki se v koncertih »Glasbene Matice« prvič izvajajo. Predprodaja vstopnic za oba koncerta se vrši v Prešernovi ulici. k. Iz gledališke pisarne. Slavno občinstvo blagovoli vzeti na znanje, da se poerni repertolr v sledeče izpre-menl: V petek, dne 12. t. m. se vpri-zorl prdstava »Mignon« za abone- ment &2, mesto napovedane predstave »Faust« za izven abonementa. Že kupljene vstopnice za predstavo »Faust* za petek veljajo za isto predstavo v soboto. Reoertoir kraljevskega slovenskega gledališča v LJublianl. Opera: 12. marca, petek. »Mignon«. Abonement E?2. 13. marca, sobota, »Faust«. Izven abon. Oostovanje g. Nikole Zeca. prvega basista državne opere na Dunaju. 14. marca, nedelja, »Faust«, Izven abonementa. Oosto-vanle g. Nikole Zeca. prvesfa basista državne opere na Dunaju. 15. marca, pondeljek. zaprto. — Drama: 12. marca, petek, »Vrag«, Abon. A. 13. marca, sobota, »Nora«. Abon. B. 14, marca, nedelja, popolde »Favn«. Izven abon. Zvečer » Beneški trgovec«. Izven abon. 15, marca, pondeljek. »BeneŠkf trgovec«. Abon. D. • Senzacionalen proces proti dr. Vladisl. Peganu. (Razkrinkanje Pegana I) Ljubljana, 12. marca. Danes ob 9. uri dopoldne je bil pred tukajšnjim okrajnim sodiščem, soba štev. 28. senzacionalen proces, ki nam razkrinkava v Jasni luči bivšega klerikalnega deželnega odbornika, deželnega poslanca in advokata dr. V. Pegana. V neki pravdi soproge srbskega majorja Dušana Petkoviča proti ljubljanskemu krojaču P. zaradi odškodnine. Na prizivni Instanci je došlo med dr. Peganom, zastopnikom krojača P. 5n dr. Josipom C. Oblakom, zastopnikom soproge srbskega majorja, do ostrih kontroverz. Moralično je bil vsled ljutih. ostro naperjenih izjav dr. Pegan prisiljen vložiti proti dr. Jos. C. Oblaku tožbo zaradi razžaljenja časti. Inkriminirane so izjave, ki sta /ih v prizivu sopodpisala major in njegova soproga. V tej Izjavi se dr. Peganu očitafo nereelne manipulacije z »Jfištovlml« hranilnimi knjižicami v procesu proti »Olavni« in slednjič major Petkovič izjavlja, da bo z dr. Peganom primerno obračunal. Razpravo vodi sodni svetnik Po-irato. Obtoženi dr. Jos. C. Oblak podaja obsežen zagovor, kjer biča nečedno postopanje dr. V. Pegana v procesu Joštovih knjižic proti »Glavni«. Podala težke, silne dokaze. Dr. Oblak ie bil obtožbe popolnoma oproščen, o poteku razprave same pa bomo morda natačnelše poročali lH&L _____________________________ Najbolj zanimiv in vsebinsko popoln je dnevnik ,Naprej" ki zagovaija in brani Izkoriščanega proti izsesovalcu. Zatorej, delavci in delavke, proč z meščanskimi listi I V Vaše družine spada ie delavski list „Naprej“! niim um iTOTMumi i m umi wiwtii i •~r»iniiiiiii n ■m«—■! nnrr Iz stranke. STROKOVNIM ORGANIZACIJAM IN NJIH ČLANOM! Spor, ki so ga zanesli nekateri ljudje v stranko, se ne tiče strokovnih organizacij. Strokovne organiza-ciie niso politične, marveč so delavske obrambne organizacije, v katerih so v prvi vrsti važni delavski inte-resi, ne P2 interesi kakih političnih oseb. Delastvo ie bilo vedno složno v svoiili strokovnih organizacijah in ni nikoli poslušalo Hudi. ki bi hoteii te organizacile izrabiti v svoje politične ali osebne namene. Mi priporočamo delavstvu samo sloeo. Ker Jo potrebuieio. če drusi POtrebuielo neslogo. ni to delavska stvar Proletarci, združite se. pravi naš učitelj. ne pa narobe. Občni zbor čevljarske skupine v Ljubljani bo v nedeljo. dne 14. t. m. ob 9. uri dopoldne pn »Zlatorogu«. Zbora nai se udeleže ys člani! Ljubljanski kleoarll in Inštalater- il se nahaiaio v stavki. Nikdo naj ne rotuie v fclubllano. Prireditve. Centralno vodstvo splošne orga* nizaciJe voinih Invalidov sklieuie dne 14. t. m. ob pol deveti un dopoldne v dvorani »Ljudskega doma« javni invalidni shod s sledečim dnevnim redom- 1- Otvoritev shoda. 2. Volitev delegata za mednarodni komitet v Parizu. 3 Raznoterosti. Ker je zadeva zelo vižna. se prosi za obilno ud<-Ie*bo. — Centralni odbor. k. RUDARSKA STAVKA V OSTROVI. LDU Moravska Ostrova, 11. (CTU.) V politični stavki rudarjev v vzhodnem delu ostravsko-karvin- skega okoliša se iri dosedaj zgodila nobena bistvena izprememba. število stavkujočih Je padlo od 26.000 na približno 24.000. Delavstvo rudnikov Ivan, Albert In Ludvik, kakor tudi rudniške Jn topilniške družbe In rudnikov severne železnice se ie povrnilo na delo. Danes Je vladal v ostravskem. karvjnskem Jn orlovskem ozemlju popoln mir, dasi obstoja še vedno neJca napetost, NOVA SOVJETSKA MIROVNA PONUDBA POLJSKI. LDU Berlin. 11. (DunKU.) »Vos-sfsehe Zeltung« Javlja iz Breslave: Ljudskf komisar za zunanje posle ruske sovjetske vlade Čičerin ie poslal v Varšavo novo mirovno ponudbo, v kateri poudarja, da je sedanjo bolfševiško ofenzivo povzročila le poljska ofenziva proti rdečim ukrajinskim četam. Sovjetska vlada zatrjuje, da bo takoj ustavila svojo ofenzivo, čim jenjajo z ofenzivo po!|-ske čete. NOVA SOVJETSKA NOTA JAPONSKI. LDU Moskva, tl. (DunKU-Brez-žično.) Ljudski komisar za zunanje posle Čičerin se Je obrnil s posebno noto na Japonsko ministrstvo za zunanje posle Jn se Je pritožil, da japonska vlada ustvarja nove zaplet ijtaje, ker je zasedla severni del otoka Sahalina. BOGASTVO RUSIJE, LDU Praga, 11. (CTU.) Po poročilih ruskih prijateljev, ki so v zvezi z ruskim poslaništvom, javlja »Češite slovo«, da Je severna Rusija popolnoma nesposobna za Izvoz, nasprotno pa ima Južna Rusija take množine surovin, da jih ne more sama porabiti. V južni Rusiji Je nakopičenega: 700 milijonov pudov žita, predvsem pšenice, okoli 2 milijona pudov vohie. 20 milijonov bombaža. Izvoz Iz Rusije bi se mogel predvsem Izvriiti preko luk Črnega morja. Iz Slovenije. Iz Jesenic. Od tzv. neodvisnih Je prava gonja proti »Naprelu«. Sporočamo Vam pa, da smo zavedni sociJalnl demokratle sklenili, da bomo pridobili vsak vsal še po enega odjemalca. Obsojamo to neverletno počenjanje »neodvisnih« — ali naj bero delavci »Slovenca« alf »Narod« ali — »Cerni List«.? Gospodje Lemeževcl! Grdo Je Vaše ravnanje. Delavstvo smo komal oteli Iz krempljev meščanskega časopisja — vi ra rulete proti delavskim časnikom. Sodrugi — vsi na delo za »Naprej J« CeiieL Občni zbor krajevne organizacije JSDS v Celju se Je vršil v nedeljo, dne 7. marca ob 9. uri dopoldne pri »Zelenem travniku«. Obenem se le vršil tudi politični shod ravno tam. Obisk ie bil povolien. vendar smo pogrešali mnogo sodrueov. Pred občnim zborom so poročali sledeči sodrugi: Leskošek nam je v svojem govoru pojasnil naš položai. opisaval razmere v drugih državah in vzpodbujal poslušalce k treznemu, vztrajnemu delu. Za njim Je poročal sodr. Koren b deiovanlu za strankino po-vzdigo In širjenje sociializma. Raz-iasnievai le. kako deluieio stranke v drugih državah, da napreduiejo in kako moramo delovati pri nas, da bomo dosegli čili. katerega Je začrtal socijalizem. Za tem govornikom le poročal sodr. Strelcher v nemškem ieziku. Dr. Rožman le nato razpravljal o notranii pozicili v stranki. Govori vseh govornikov so bili navdušeno sprejeti. — Prešlo se Je nato na dnevni red občnega zbora: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tainika. 3. Poročila blagajnika 4. Poročilo računskih preeledovalcev. 5. Volitev novega odbora. 6. Raznoterosti K točki 1. je podal sodr. Martinčič kot predsednik ceilske organl-zaciie poročilo, ki ie bilo z odobia-vaniem sprejeto. K točki 2. ie podal tainik sodr. Cetina svoie poročilo, k! ie bilo ravno tako odobreno. K tretji točki Je poročal sodr. Mar kot bla-gainik, k četrti Oorlanc kot preglednik. Pri peti točki se ie izvolil sledeči odbor: Predsednik Martinčič, podpredsenik Franio Koren, tajnik dr. Rozman, blagajnik Kari Felicijan ter odborniki: Oorlanc Jože. lirast-nik Valentin. Jože Diviak, Streicher Jože. Franc Gennadnik in Joško Mar. Izvoljeno le bilo še razsodišče In večte število zaupnikov iz raznih podietii. K zadnji točki so govorili še razni govorniki. Po končanem govoru in resoluciji, ki rozivlia izvrševai-ni odbor JSDS v Liubllani. da nal b? se sklical izredni strankin zbor. ic so-drug Hrastnik, ki le vodil občni zbof, zaključil konferenco. Id Je v vseh ozi* rih krasno usneln, * Celjski listič »Nova Doba* sl }f pridobil zopet novega sebi enakeg* sotrudnika. ki si Je stavil za svoM naivečio nalogo, obrekovati cel iška železničarje, seveda ne zvezarj* temveč te preklicane socilalne do« mokrate. Ti mu pač ne dado mirnega spanja 1 V članku »Kaj pa to« napada naše sodruge, češ da na celjski postaji vedno izklicuieio imena tircv. v nemškem jeziku, kllub temu, da s« le za uveliavo slovenskega službenega Jezika že dosti storijo. Ta trditev ni nikakor resnična, res oa je, da preinikači izklicuieio slovensko ali pa dajejo znamenja. Pripomnimo le, da na celiski postaji premikuieio tudi tuJe vlakovne skupine, vsled Česat pa ni treba napadati Železničarjev, ki ne trobijo v zvezarski rog. Kar se tiče hudobnega iezikanla. da se bratimo z nemčurji. odgovarjamo savno toliko, da se ie dopisnik nesramno lagal. Prepričani smo. da se bo celjska tetka izgovarjala, da dopisnik ni iz zvezarskih vrst, ali mi vemo, za katerim gumom tiči zajec, vemo pa tudi. da z lažjo ne boste opravili ni* Česar. — Pred nekaj dnevi se j« *Nova Doba« trudila dokazati, da so. celiski trgovci pametni In pravičnf iiudie zato. ker so v svoiem grenil!« vendar enkrat sklenili, da se pri njih' ne sme več pobirati prostovoljnih1 darov za invalide. Zopet drugič ta list pravi, da so bili bivši voditelji invalidne zveze proti volni, kar Js povsem umljivo, med tem ko gosp-* Špindler za časa vojne, kolikor Ja nam znano, ni bil proti n!i. pa tudi net pristaši njegove stranke, ki so prid-* no podpisovali vojna pos>.Sicec pa so nam metode, s katerimi agiii« rato v listu za svojo stranko, pr&do* bro znane, Hrastnik, Kakor menda povsod, so tudi na Dolu vzeli med vojno zvonove. Sedaj, ko Je Korošc zopet na vrhuncu, se Je klerikalcem naenkrat zljub^ pritrkavati. Mislilo si. da so še vedno tisti časi. ko so se cerkve zidale. AH deset iet Je dolrra doba in ljudstvo ie med tem časom izpregledalo. Pri zidanju cerkve so kmetje delali tlako in rudarji so pridno daiafi mesečno enodnevno plačo za cerkev. Ko je bila cerkev dovršena, ie bilo še polno dolgov in kmetie so iili morali plačevati. GodrnianJe le bilo ve« liko. in gospod župnik Veternik Jo I« končno popihal v Savinjsko dolino, ker so bila tla prevroča. Sedanji žup« nik si pa menda misli, da so rudarji isti, kot so bili pred desetimi ictl Ker rabi zvonove, si le umislil, da M bila stvar hitro rešena, če bi rudarji v Hrastniku po en delavnični zaslužek dalf za zvonove, povrh teca oa bi rudarju, ki umre. še posebei zaračunal. MJ bJ svetovali župniku da nal počaka s svojimi zvonovi tolika časa. da pridejo na površje listi, ki Jih »Slovenec« In »Večerni Liste tako hvalita. Za uslugo »Večernemu Listu« se mora vendar nekal ukreniti. ali ne? Rudarji, če rabite vi delovno obleko ali kal podobnega, sl morate sami kupiti, cerkev (tzv. mrtva roka) pa le sama dovoli bogata. da si lahko sama kupi zvonove. Če kuhrlca rabi lonec, ga mora sama kupiti. LISTNICA UREDNIŠTVA. F. P., Lesce. Vašega dopisa z dne 2. L m. ne moremo priobčiti. Priobčimo pa ga, če Vas smemo podpisali z Vašim polnim imenom. Odgovorite! Dopisnika, ki nam ie poslal notico »Nerednostl na pošti LJubljana-Ko-čevje« obveščamo, da je poštno in brzojavno ravnateljstvo uvedlo preiskavo. ni oa se našlo nobenih nered-nosti. kakor se očitaio v članku- Dopisnik nai natančnelše podatke, številko brzolavke itd. sam naznad ravnateljstvu, ali pa nal navadnim potom reklamira. Ste prehlaienl? Imate bolečine v prsih? V grlu? Ali kašljate? Imate nahod? — Dobri prijatelj v takih' hudih dneh Vam Je Fellerjev pravi Elza-fluid! 6 dvojnatih ali 2 veliki špeciialni steklenici 38 K. — Zagorski sok zeper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 6 K. Slaba brana Vam te ookvarlla želodec? Fellerjeve prave Elza-krog'iice ga spravijo v led! 6 škat-IJic 18 K. — Omot in poštnina oose** bel. a najceneje J Eueen V. Felier, Stublca donla, Elzatrg 8t. 252 (Hr-vatsko). —B—. 930 Izdajatelj Ivan Mlinar, Odgovorni urednik: Jak, Vehovec. Tisk »Učit. tiskane« v Ljubljani. Sinili 4. NAPREJ. Stev. 60. rtrv.-' sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod neugodnejšimi pogoji. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, UUBLJaFa, Maribor, Metkovic, Opat* [a, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsem? večjimi kraji v tu-=2^== in inožemstva. *8 dobro ohranjeno, se kupi Naslov povs uprava Napreja. «» dobro ohranjena trivrstna »K harmonika (1400 K) in kitara ( 40 K). — Jakob Floriaii, - Trbovlje L, Retje 35, sprejmem t*ko> samo za lino de,o. Plaža čez I. razr. Mihael Peternel, Šiška 89. - r. z. z o z. Vabilo k lini i mmkš 5*- ______________ M Poštni čekovni račun št. IG.632. Telefoa mterurban it. 178. > UilV sprejema v svojem hranilnem oddelka sledeče vrste: itOlJSaijisi priporoča na debelo: „Uranus Papirnica" Anton Černe ORAVEUR Kupim vii>ko mnollno cinka in s vin ca po itajvISilh cenah. M. Ussar, ki se bo vršil dne 28. marca 1.1. ob _ 10. uri dop. v gostilni B Neuhold v Slov.Bistrici Maribor, Schillerjevo ulica IT. Ljubljana, H«ilnl trg Jtsv. 11 Telefon štev. 423 ima Franc Bar prodaja in popravila pisalnih strojev ter kontrolnih blagajn Ljubljana Cankarjevo nabrežje št. 5. in jih obrestuje po čistih Vefje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo zneske iz te vlogo šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih DNEVNI RED: 1. Poročilo poslovanja. 2. Razdelitev prebitka. 8. Dopolnilne volitve načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. 339 Nadzorstvo. Dražba lot 15. iio n ib 10. uri štirih težkih žrebcev za pleme nesposobnih na sejmišču v Mariboru. 338 TOM Mm Hame. ogromno pošiljsiev manufakture naravnost iz inozemstva J©_ )e prejela tvrdka H. Stermeekl v Cilja, In slccr volne, eefirje, tiskanlnc, etamin«, batista za tenske obleke, sukna kamgarna In hlačevine za moške obleke, belega in pisanega platna za perilo, klota, cvilil«, robcev, svile in že mn« go raznega drazega blaga, katero se prednje, zaradi nakopa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Razerttega, vedno velika zali ga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, krti, ženskih, moških in fantovskih oblek, po zelo nizkih cenah. Čevlji, ženski, moški In otročji vedno v velikanski zbiri, « ■ pristno točno delo od lastnih čevljarjev. t2» B llustrovanl cenik zastonj I Na debelo samo v I. nadstropju. tSs CBLJE ŠT. 314, 6 Slov.niju fp llustrovanl cenik zastonj I VELETRGOVINA R Rnzpefciljalna STRMECKI Za spremljevanie transportov celih vlakov lesa iz Slovenije do Trsta in nazaj se sprejme več vpokoienlh železničarjev. Prednost imajo oni, l. Seška, KoJocBvorska cesSa 208. Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana, pren.dru>.ba Pctlmžnica i Ljubhani. Ift. riavn.K 1.5C0.C00. Špedicija vsakega blaga. ~ Vskladiščenje. — Zacarinanja. Reeksptdicija, — Prevažanje pohištva. Lastnica I. ljubljanskega skladiščil KRISPER &TOMAŽ1Č Direktna zveza a progojužne železnice. Telefon št. 36H. IH PčtfGfi / UiioiabljajirFeiienevo pu vo li.ua obiazno, lil kožo obv m lijočo pomado! Občudovani bo- dete! Zavidanj! 1 lonček 9 K, št 111. troinejže vtstel2i<. K temu Felierjevo na f nejše Ijiljuroveniicčn milo 10K Hotele M lup, ziiiave M eS£X: pomada za rast las doseže buin lasei Zaprli1! vihaj, pferano osiven'«- Za-brani pleSo! 1 lonček 9 K, št. ill. 1*2 K. K temu močno terovo milo za umivanje glave S-K. Šampon 1 K, Mazilo za brke 2 K 50 vin. in 3 K. . ... v„. Wiofe taja fesa? Tistovski <1)1 z učinkuje brez bolečin, hitro in zanesljivo I Nobenih žuijev 1 >i 4 - -S /Eisa ma&tpi Nobene irde kože 1 Mala škatljca 4 K, velika škailja 6 K. Srijil F»llerjeve Elza umivalne pa-»t nuj j st.Ije (Kolonjska voda) 1 škat-I,a 7 K Fe'1' ijtv timivalni prašek proli potenju i škatlja 6 K. FeUerjev mcntolm žitnik zoper glavo- in jobobol 1 škailjics + ^ re.ler-jev El2a flu d (i dvojnatih ali 2 veliki steklenici špecijatni 36 K. Najboljši parfum z nai- Ka^uder^ io^umen 1 veFka Skatlj, 12 K. Močna Francovka v steklenicama po 8 K ln 22 K. Omot in poštnin i posebej a natcenete EugeR V. Feiler, Mmm, Mica Ml Etat« Sl.252 (Hrvatska). Mariborska eskomptna banka, prevzema d en a r a e vi og e m vl~ vrŠnie vsakrvrstne bančne posle Podružnici: Teget hoffova ulfca 11 A SOBOTA VELIKOVEC - pod naingodnejšinii pogoji. - - — i i. ■ r. m — mmnwr*T? .^■1sgjaa.: