Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1*50 Din. gjelavsko kmetski tist. csaoacocssoacjo&ra Ustvarjajmo enotno strokovno gibanje po obratihI Ena industrija — ena strokovna organizacija! V eni tovarni mora združevati de* lavce proti kapitalistom ena sama razredno-bo evna strokovna organizacija ! BOcsoBOC^esoesoesa Izhaja vsak četrtek. — Naročnina: mesečno 6 Din, četrtletno 15 Din. Uredništvo in Upravništvo: V Ljubljani, Delavski dom, Marxov trg 2/IL Leto II. LJUBLJANA, 28. maja 1925. Stev. 21. Pod kapitalističnim bičem. Ne samo v Jugoslaviji, ampak po vsej Evropi dviga glavo kapitali>tična ofenziva, ki zvišuje cene življenjskim potrebščinam, niža delavske plače, nalaga na te gladovne plače še davek, vali vsa bremena na delovno ljudstvo. Svetovni kapitalizem dela vse, da bi delovno ljudstvo, sestradano in bedno plačalo vse stroške strašne svetovne vojne in da bi si finančni kapital zbral sredstva za novo, še strašnejšo imperialistično vojno. Dawesov načrt velja formalno samo za Nemčijo, ali ameriški imperializem si hoče podrediti tudi Anglijo in Francijo. Male države, kot Jugoslavija, Če-hoslovaška, Avstrija, Madjar.^kd so le dežele plena za velike imperialistične roparje. Dawesov načrt vpliva tudi na Jugoslavijo, s tem da se radi podaljšanja osemurnika v nemški industriji in radi cenejših proizvodov nemške industrije veča brezposelnost v Jugoslaviji. Jugoslovanski kapitalisti hočejo delavsko bedo in brezposelnost povečati še s tem, da podaljšajo osemurno delo in da zvišajo cene vsem življenjskim potrebščinam in drugim proizvodom s povišanjem uvozne carine. Najhujše, kar je zadelo delavstvo v zadnjem času, je to, da je država obdavčila še one plače, ki ne zadostujejo za eksistenco enega človeka ali ene družine. Delavci s plačami izpod 1000 Din morajo plačevati še davek. Dočim je država obdavčila gladovne delavske plače, se ni niti najmanj potrudila, da bi delavstvo dobilo delo in za to delo plačilo, ki je potrebno za človeško življenje. Dočim gredo iz milijonov, iztisnjenih iz delavskrh žuljev, težke vsote za vojsko in kanone, ne gre niti en vinar za brezposelne delavce. Danes zasluži kvalificirani delavec povprečno 50 Din dnevno, a moral bi dobiti za svojo eksistenco najmanj 97 Din dnevno. Nekvalificiran delavec dobi dnevno 20—30 Din! Kvalificiran delavec prejme torej vsak dan 47 Din manj, kot bi moral, nekvalificiran delavec pa 67 Din pod življenjskim mi-nimom. In naložiti na te gladovne plače Še davek pomeni, da kapitalistični razred odtrgava delavcu zadnjo skorjico kruha izpred ust — za militarizem, za banke, za ohranitev najnasilnejšega režima proti delavstvu. In izhod iz tega obupnega položaja m v tem, da se zanašajo n. pr delavci na »dobre* poslance SLS, ni’ v tem, da n. pr. delavska zbornica pošlje finančnemu ministrstvu kak memorandum ali protestno resolucijo. Z razpisom davka za dobo treh mesecev hoče videti buržuazija tudi to, koliko se delavski razred briga in bori za svoje interese. In če celokupno delavstvo ne bo stopilo na plan, bo bur-zuazija Še povečala breme in nas še bolj pritisnila k tlom. Delavstvo po vseh tovarnah in industrijah mora pod vodstvom enotnih bojevnih strokovnih organizacij nastopiti kompaktno: proti obdavčenju plač, proti novemu povišanju carine, proti novemu stanov, zakonu, za osemurni delavnik I Slovenec ni več opo-zicialno glasilo. Klerikalci so si nekaj časa po ra-dičevski kapitulaciji pred PP režimom nadevali krinko »levičarstva", češ: mi smo slej ko prej za avtonomno Slovenijo, mi obsojamo radičevsko vodstvo, ki je prodalo hrvaške kmete srbski radikalni gospodi. S tem bo hoteli pridobiti razočarane republikanske kmete nazaj za svojo stranko. Ali niso igrali dolgo te dvojne vloge. Interesi kapitalističnega vodstva SLS, interesi klerikalnih bank in podjetij, interesi gospode, ki se zbira pod okriljem SLS — ti interesi so hitro prišli na beli dan. Ta gospoda se hoče sporazumeti z radikalsko g )Spodo na vsak način. SLS ve, da tako pobratimstvo ni v korist slovenskega ljudstva, ve, da slovensko ljudstvo bo zahtevalo samoodločbo, čeprav SLS trikrat pljune na njo. Interesi klerikalne gospode eo drugi kot interesi SLS. Ta gospoda bi se jutri prodala radikalom, da dobi kredite za svoje zavode, ako se ne bi bala, da potem izgubi glasove slovenskih kmetov. Kajti le za kmečke glasove jim gre in ne za interese slov. kmeta. Zato pa počasi in previdno pripravljajo pot kapitulacije pred radikalno stranko — predstavnico vladajoče srbske gospode. Na ta tih, oprezen, počasen način upajo, da jih bodo sprejeli radikali v svoj objem in da ohranijo glasove. Vztrajno ves ta čas pišejo, da bo skoro izletel iz vlade Žerjav in Pribi-čevič in da pride do vlade RR (radikalov in radičevcev) in z ono staro jezuitsko prikritostjo dajo povedati, da bi bil sedaj čas, da tudi dr. Korošec zapre oči za avtonomijo — do voliv-rfega boja! — in da se sporazume z radikali, to je da zbaranta s srbsko buržuazija. Kupčijo na račun slov. ljudstva. Da pripravijo kmeta na ta svoj novi skok, -pripovedujejo, da je vsej današnji reakciji kriv le Žerjav in Pribičevič in radikali bi že davno izpolnili slovenske in hrvaške zahteve, če ne bi Pribičevič vedno intrigiral na dvoru. Slovenski kmetje, ne dajte se tu preslepiti! Politična predstavnica srbske vladajoče gospode in militarizma je radikalna stranka in noben Pribičevič. Pribičevičevci so začasno poslužili srbski buržuaziji in radikalni stranki, da z najhujšim nasiljem v prečanskih krajih uplašijo ljudstvo in ga spravijo na tla pred nadvlado srbske gospode. Dočim so radikali nosilci srbijanske nadvlade, so jim Pribičevičevci le začasni nasilni pomagači. Že pride do izločenja Pribičeviča iz današnje vlade, to nikakor ne pomeni, da so s tem izpolnjene zahteve slovenskih in hrvaških množic, ki hočejo nacionalno samoodločbo in enakopravnost vseh narodov, olajšanje davčnih bremen za delovno ljudstvo, obdavčenje gospode, politično svobodo itd. Izlo-čenje Pribičeviča iz vlade in vladna koalicija radikalov —monarhističnega izdajalskega krila radičevcev in klerikalcev bi pomenila samo pesek v oči. V resnici bi pa trajal režim reakcije in zatiranja nesrbskih narodnosti dalje. Le dve poti sta: »sporazum*, to je kapitulacija pred srbsko buržuazijo, druga pet pa j« boj proti njej, dokler ne zmaga združeno delovno ljudstvo mest in vasi. Prva pot kapitulacije je morda v interesu slovenske klerikalne gospode in v štodo slov. delovnega ljudstva, druga pot je pa edino pravilna pot za slov. kmeta in delavca, da prideta do svojih pravic. In na tej drugi poti moramo vztrajati kljub vsemu in — tedaj bo zmagal slovenski kmečki in delavski razred. Obletnica. 4. junija bo obletnica orjunskih div-jaštev v Trbovljah, obletnica dni, v katerih je fašistovski Pribičevičev teror v Sloveniji dosegel svoj višek. Orjunci so ubili 6 proletarcev, zažgali Rudarski dom, just.ficirali s. Fakina in počeli druga grozodejstva — kot vredni bratje svojih bratov fašistov v Bolgariji, Italiji in drugod. v PP režim ni kaznoval orjuncev, temveč jih je z vsem svojim aparatom podprl. Neusmiljeno je preganjal in zapiral delavce, a orjuncem je pustil, da so vdrli v Lemeževo stanovanje, da so napadli na cesti s. Lemeža sredi belega dne, da so mučili s. Juvana itd., da demokratska stranka olajša delo oboroženi orjunski gardi, je dala zasesti ljubljanski Delavski dom, razpustiti ljubljanski občinski svet, strokovne organizacije, Neodvisno delavsko stranko in končno pozapreti vse vodilne sodruge in delavske zaupnike po vsej Sloveniji. Orjunci so z revolverji v rokah in ob molčečnosti oblasti preprečili tiskanje proletarskih listov v Ljubljani. Delavski razred v Sloveniji je trpel pod dvojnim terorjem; že smo mislili, da nastanejo tudi v Sloveniji bolgarske razmere, da bodo lahko plačani morilci pri belem dnevu morili najboljše delavske in kmečke borce. Ali proti temu terorju je vstal na noge ves delavski in kmečki razred. In še preko slovenskih meja je šel klic protesta: zagrebški proletariat je stopil kompaktno v 24-urno protestno stavko in tisoči zagrebških delavcev so ha ulicah demonstrirali proti Pribičeviče-vemu terorju. Pod pritiskom mnenja delavskih in kmečkih množic je nastopila proti or-junskemu terorju tudi SLS. Ali le' v besedah. Neiskreno. Ne z namenom, da utrde odporno delavsko fronto, ampak z namenom, da se klerikalizem politično okoristi. In to se je pokazalo kot resnica, ko je 27. julija nastopila Davidovič-Korošec-Spahina vlada. Tedaj so isti klerikalci, ki so maloprej tako grmeli proti orjunskim nasilstvom, pustili nadalje neomejeno svobodno delovanje Orjuni in držali vse delavske zaupnike v zaporih in vse del. organizacije in domovi so ostali zaprti, nad delavskim razredom Slovenije je tudi pod klerikalno vlado obviselo izjemno stanje. In čez par mesecev je vrgla Slov. ljudsko stranko z vladinega ktmila ista reakcionarna klika, katero so prej klerikalci podpirali. Reakcionarna politika SLS se je maščevala nad njo samo, a posledice je nosilo celokupno delovno ljudstvo Slovenije. In danes ob obletnici 1. junija 1924 je zopet na krmilu PP vlada, ki tlači delavski razred v znamenju najhujše politične in socialne reakcije. 1. junija ima Orjuna izlet v Beograd . . . Zakaj vlada še vedno reakcija? Ker se delavci in kmetje niso organizirali proti njej, ker so bili proti strnjeni reakciji neenotni, razkropljeni in so iskali rešitve pri posameznih meščanskih in malomeščanskih strankah. Reakcijo in fašizem mote vreči edinole bojevna zveza delavcev in kmetov. Če bo delovno ljudstvo spoznalo ta edini izhod iz današnjega položaja, potem 1. junijske žrtve niso bile zaman. Orjunski kongres v Beogradn. 1. junija 1. 1924 je Orjuna napravila krvavo provokacijo v Trbovljah. 1. junija 1. 1925 sklicujejo svoj kongres v Beogradu. Orjunaši so si namenoma izbrali za svoj izlet 1. junij, da pokažejo proletariatu, da se bodo še nadalje borili proti zavednemu delavstvu na trboveljski način. To hočejo Orjunaši pokazati vsemu proletariatu v pre-stolici te države. Fašistovske organizacije v Jugoslaviji : Orjuna, Srnao in udruženje srbskih četnikov so po lanskem 1. juniju začele reorganizirati in pregrupirati svoje sile. Oni so danes orodje reakcije, orodje združene kapitalistične buržuazije proti delavskemu razredu. Ta avantgarda monarhistov in reakcionarjev hoče, da delavski razred ne bi smel niti ziniti besede v času, ko zadaja buržuazija proletariatu udarec za udarcem. Proletariat je danes organizacijsko slab, ali kljub temu bo gledal in pod-vzel vse, da ne zavedejo fašistovske tolpe proti njemu terorističnega režima, kakor sl ga želijo orjunci po bolgarskem vzgledu. Orjuna bo torej 1. junija sklepala naklepe proti delavcem, proti kmetom, proti nesrbskim narodnostim. Delavci in kmetje naj se združjio proti reakciji in fašizmu v delavsko-kmečko zvezo. Pod praporjem zveze delavcev in kmetov naj se bori slovensko ljudstvo za svojo samoodločbo proti nadvladi srbske gospode, ki vzdržuje Orjuno. Proti reakciji in fašizmu naj se združi delavstvo v enotne strokovne organizacije 1 Izpustite preiskovance radi »Bdeče Pomoči”! Ko je beograjska policija pred tremi meseci aretirala s. Desanko Cvetkovič, ki je vodila »Rdečo Pomoč" v Jugoslaviji, je meščansko časopisje napravilo cel alarm, češ, da je s tem policija odkrila najvažnejše komunistično središče in da je s tem komunizmu zavila vrat. In vršile so se aretacije po vsej državi. V Sloveniji je radi tega zaprtih 20 delavcev in delavk. A policija ni odkrila niti najvažnejšega kom. središča, niti kaj drugega. Kajti tudi sodnijska preiskava je morala priznati, da »Rd. Pom." ni nobena tajna organizacija, temveč da je dolgo časa javno obstojala. Zbirala je prispevke preko poedincev, na zboro- vanjih, prireditvah, potom tiska. O Rdeči Pomoči se je vedno javno govorilo in pisalo. To je sicer tudi dobro vedela beograjska kot Vsa druga policija v tej državi. Ali naenkrat je začela policija preganjati Rdečo Pomoč, češ, da ima ona sicer človekoljubne namene: da p >d-pira žrtve reakcije, ali da je njena glavna centrala v Moskvi. In še nečesa obtožuje policija sodruge, ki so delovali za Rdečo Pomoč: da so z zbiranjem in dajanjem prispevkov žrtvam reakcije širili komunistično propagando, ki je po zakonu o zaščiti države prepovedana. Sodišča priznavajo, da je R. Pomoč človekoljubna uranova, priznava se pravico podpirati one, ki trpe! Ali potem pridejo gospod.e sami y kontradikcijo (protirečje, nasprotstvo), ko pravijo, da je bilo delo R. Pomoči nasprotno zakonu, ker da je stala v zvezi z internacionalno R. Pomočjo in podpirala zaprte komuniste. ^ j Tu se ne smejo sodišča spraševati, ali je podpirala R. Pomoč komuniste ali ne. Podpirala je vse one, ki so postali žrtve reakcije v boju proti kapitalističnemu zatiranju. Ati je mogoče, da se pristašem razrednega boji prepove, da pošiljajo svojim trpečim so-drugom materialno podporo? Samo po sebi se razume, da je to nemogoče. To so morala uvideti sodišča tekom preiskave. Ne gre ža to, ali so jetniki komunisti ali ne. Glavno je to, da so postali kot udeleženci v prol. razrednem boju žrtve kapitalističnega nasilja. R. Pomoč pa ni podpirala samo delavcev, ampak sploh vse, ki so postali žrtve preganjanj. Vzemimo za primer radikala, ki se rajočara nad reakcionarno, nasilno in korupcionistično politiko radikalne stranke, se začne boriti proti njenemu režimu in pride tako v zapor. Njemu bi R. Pomoč pomagala. Da ni bilo protizakonito delovanje R. Pomoči, navajamo še en primer: Kakor znano, je bila v sovjetski Rusiji 1. 1921—23 lakota. V Beogradu se je ustanovil centralni odbor za vso Jugoslavijo, da zbira prispevke za gla-dujoče v Rusiji. Zbral je čez 6 milijonov Din. Predsednik tega centralnega odbora je bil tedanji predsednik narodne skupščine. Med gladujočimi v Rusiji je bilo mnogo boljševikov. Pod-p >ra se je pošiljala v državo, ki ni meščanska, temveč delavsko-kmečka republika, ki je nastala iz revolucije. Po razumevanju policije o zadevi R. Pomoči je ta odbor, ki je po vsej Jugoslaviji zbiral prispevke in jih pošiljal v sovjetsko Rusijo, še bolj širil komunistično propagando kot pa R. Pomoč. Ali vendar ni režim tedaj preganjal in zabranjeval nabiralne akcije, na čelu katere je bilo tudi več vladinih ljudi, temveč je to akcijo dovoljeval, ker šlo je za to: da se pomaga ljudem v trpljenju, brez ozira na to, ali so komunisti ali niso. Zato je budalost obtoževati javne odbore R. Pomoči, da so širili komunistično propagando. Zato zahtevamo, da se izpusti na prosto vse one, ki že mesece leže brez krivde v preiskovalnih zaporih radi te „strašne“ R. Pomoči. Zedinjenje kovinarjev. v (Velik shod na Jesenicah.) Kljub vsem težkočam je razredna strokovna enotnost na pohodu. S*oraj največje težave so stale na potu zedinjenju kovinarskega proletariata. Vendar je pretekli teden prišio do zedinjenja. Kovinarji najmočnejšega revirja — Jesenic so našli platformo za zedinjenje kovinarjev Slovenije. Kiteremu mora slediti zedinjenje kovinarskega gibanja v vsej Jugoslaviji. Na podlagi doseženega sporazuma se je vršil v nedeljo 17. t. m. impozanten shod kovinarjev pred Delavskim domom na Jesenicah. Sijajna udeležba na shodu je pričala, ua je jeseniški kovinarski proletariat spoznal, da se bj mogel boriti proti Kranjski Industrijski Družbi (K1D) in socialni reakciji le potom združene razredno- bo-jevne strokovne organizacije. Pred otvoritvijo shoda je pevsko društvo zapelo delavsko himno, nakar je s. Jeram v imenu Saveza MetalsKih Ridnnca Jugoslavije otvoril shod. Pozdravil je zastopnike iz Ljubljane in Beograda in poudarjal, di je zedinjenje potrebno, če se hočemo uspešno boriti proti kapitalu za delavske interese. Zedinjenje ne sme biti samo za Jesenice, ampak za vso Slovenijo. S. Ferčej poda nato poročilo in sklepe zaupniške konference, ki je izdelala načrt za podlago zedinjenja. S klicem: Naj živi enotna strokovna organizacija — zaključi svoje poročilo. S. Mulej poudarja, da moramo v boj proti kapitalu zbrati vse delavstvo, zlasti ono, ki je še danes sploh neorganizirano. S. Makuc iz Ljubljane razlaga pomen zedinjenja kovinarjev, poroča o gibanju za strokovno enotnost v drugih strokah in deželah, o prvi povojni dobi, ob-znani, reakciji, ki danes vlada, in 6 potrebi, da gre delavstvo enoino v boj proti tej reakciji. K platformi zedinjenja predlaga še kratko resolucijo, ki se sprejme. (Resolucijo prinašimo spodaj.) S. Makuc je žel za svoja izvajanja živahno odobravanje. S. Svetek izjavlja v imenu strokovne komisije, da pozdravlja zedinjenje ko- vinarjev. Tudi krščanski in narodno-socialistični delavci morajo priti v organizacijo in ne ustanavljati kakih posebnih verskih . in nacionalnih strok, društev. S. Jankovič, zastopnik centrale iz Beograda, tudi pozdravlja zedinjenje in stavi dva dodatna predloga. S. Vister je poudarjal, da morajo iti vsi do zadnjega v enotno razrednc-bojevno strokovno organizacijo. Polnoštevilno zbrano delavstvo je sprejelo enoglasno sledečo podlago za zedinjenje kovinarskega delavstva: Podlaga zedinjenja kovin, delavstva sprejeta na javnem kovinarskem shodu dne 17. maja 1925. 1. Vsem članom razpuščene organizacije S. R. M. 1. i‘0. J. podružnice Jesenice in članom na Javorniku in Dobravi »e naj po prijavi do 31. maja 1925 priznava v Savezu metalskih Radnika Jugoslavije stare članske pravice vsem onim, ki so do dneva razpusta njihove organizacije, t. j. do 8. junija 1924 vršili do zadnjega svojo člansko dolžnost. 2. Prejemki v pravicah članov po pravilniku S. M. R. J. se tem pristopivšim članom po priznanih starih članskih pravicah prične izplačevati po preteku 6 mesecev in plačanih 26 tedenskih prispevkov. V slučaju p1«, da nastanejo iz nepredvidenih industrijskih kriz izredne razmere, v katerih bi Savez ne mogel dajatve po priznanih starih članskih pravicah kriti temu članstvu, bo podružnica s centralo take izredne razmere špecielno obravnavala in za te člane uredila do 1. državnega kongresa Saveza. 3. Do bodočega občnega zbora podružnice se pritegne v odbore podr. Jesenica, Javornik iit Dobrava imenoma za Jesenice dva delegata, kot nadzorstvo iz vrst teh pristopivših članov s posvetovalnim glasom in sta za podr. Jesenice predlagana Franc Ravnik in Alojz lllčar, za Javornik Franc Dolinar in za Dobravo Valentin Vister. 4. Vsi oni delavci, ki imajo stalne temeljne plače, imajo dolžnost plačevati prispevke striktno po sklepu kongresa, to je po pravilniku eno uro na teden. Vsi oni delavci pa, ki so periodično prestavljeni od svojega norim i nega dela k zasilnim in nadomestnim delom in s tem postavljeni v nižji kategorijski zaslužek, pa imajo svoj prispevek vplačevati tako, da stalno vplačujejo en razred nižji, kot jim po njihovi plači, ki jo imajo ob zaposlitvi pri stalnem delu, pripada, kot je razvidno iz tabele, ki ureja vplačevanje prispevkov po razredih na podlagi temeljnih plač in to do časa. da se prične s stalnejšim obratovanjem. Seznam plačevanja razredov v organizaciji po kategorijah. Tem. plača 24‘25 23-— 52'50 22'— razred 11. 7 Din. Tem. plača 21'13 20-— 19-50 razred III. 6 Din. Tem. p'ača 17 87 17 16-25 15-37 15-25 razred IV. 5 Din. Tem. plača 14-50 13-25 13-— razred V. 4 Din. Mladoletnih pomožnih delavcev 13 Din razred V. 4 Din. Za ženske 12 Din razred V. 4 Din. 5. Debate v politični orientaciji se ima strogo ločiti od članskih zborovanj strokovne organizacije na posebne politične diskuzije in razprave. 6. Glede obveznega strokovnega lista se stavlja predlog, da se za Slovenijo pisavo v ^Delavcu11 usmeri tako, da vodi vsa smer k združitvi z vzgledom delavstvu in pokretu v celi državi. Centralni organ 8. M. II. J. nMetalski Uadnik“ pa, da ukine ostrino napadov in usmeri pisavo za zbližanje duhov obojestransko in da se oziraje na našo združitev v naši podružnici upošteva ta predlog takoj, kar bo le za vzgled ostalim strokam. Vendar pa naj strokovno glasilo brezobzirno žigosa tako posameznike kot one organizacije, ki bi gojile in netile razdiralne intrige med kovinarji Jugoslavije in ostalimi strokami. 7. Podružnice Jesenice, Javornik in Dobrava naj z vsemi svojimi zmožnostmi in delovanjem pospešujejo, da pride čim preje do združitve obeh do sedaj ločenih Savezov na iiti način, kakor je to izvršeno na Jesenicah, Javorniki in Dobravi. 8. Po razpravah, ki se vodijo za uni-likacijo med obema S&vezima kovinarske stroke Jugoslavije, naj se ob skupnih zaključenih sklepih obeh Savezov, v kolikor bi bili sklepi o pravicah teh pristopivših članov širši kot tu navedeno, naj se prizna to tudi v teh predlodih predvidenim članom. Enoglasno je bila tudi sprejeta resolucija, predložena po sodrugu Makucu. Resolucija se glasi: Obe strokovni organizaciji sta se s tem združila v enotno razredno - bo-jevno kovinarsko Organizacijo s tem namenom, da se zbere danes razkropljeno armado k ivinarjev v močno strok, gibanie, ki bo sp »sobno, branili interese kovinarjev proti ofenzivi podjetnikov Z zedinjenjem kovinarjev se bo tudi ojačilo delavsko razredno gibanje spl oh. Ooe strani izjavljata, da bosta to imeli vedno pred očmi in da bosta varovali strokovno enotnost na podlagi razr. boja in notranje proletarske demokracije 1 Živelo ujedinjenje kovinarjev kakor tudi celokupnega del. strokovnega gibanja! Tudi privatni nameščenci za bojevno strokovno enotnost. 17. maja se je vršil v Beogradu kongres „Zveze bančnih, trgovskih in industrijskih uradnikov". Karl Marc. Mezdno delo in kapital. (5. nadaljevanje.) Tudi kapital je družabno produkcijsko razmerje. In sicer je produkcijsko razmerje državljanov meščanske družbe. Ali se mar niso pod danimi družabnimi pogoji, v določenih družabnih razmerah ustvarila in nakopičila življenjska sredstva, delovna orodja, surovine, iz katerih sestoji kapital? Ali se jih ne uporablja za novo produkcijo pod danimi družabnimi pogoji, v določenih družabnih razmerah? In ali ne napravlja za novo produkcijo služeče proizvode za kapital prav ta določeni družabni značaj? Kapital ne sestoji samo iz življenjskih sredstev, delovnih orodij in surovin, ne samo iz materialnih proizvodov; prav tako obstoji tudi iz menjalnih vrednosti. Vsi proizvodi, iz katerih obstoji kapital, so blago. Kapital torej ni le vsota materialnih produktov, temveč je vsota blaga, menjalnih vrednosti, družabnih veličin. Kapital ostane isti, če damo mesto volne bombaž, mesto žita riž, mesto železnic parnike, le pod pogojem, da imajo bambaž, riž, parniki — telo kapitala — isto menjalno vrednost, isto ceno kot volna, žito, železnice: stvari, v katerih je bil prej vtelešen kapital. Telo kapitala se lahko stalno izpreminja, ne da bi se pri tem kapital najmanj izpremenil. Ali, če je vsak kapital vsota blaga, t. j. menjalnih vrednosti, pa še ni vsaka vsota blaga, menjalnih vrednosti — kapital. Vsaka vsota menjalnih vrednosti je menjalna vrednost. Vsaka posamezna menjalna vrednost je vsota menjalnih vrednosti. Na primer hiša, ki je vredna 1000 frankov, je menjalna vrednost 1000 frankov. Kos papirja, ki je vreden en centim, je vsota menjalnih vrednosti 10%oo centimov. Produkti, ki jih lahko med seboj menjamo, so blago. Določeno razmerje, v katerem jih menjamo, je njihova menjalna vrednost, ali izraženo v denarju, njihova cena. Množica teh proizvodov ne m&re ničesar izpremeniti na njihovi določenosti, da so blago, ali da predstavljajo menjalno vrednost, ali da imajo gotovo ceno. Drevo ostane drevo, če je veliko ali majhno. Če zamenjamo železo v lotih ali centih proti drugim produktom, ali to izpre-meni njegov značaj: da je blago, menjalna vrednost? Pač po množini ima blago večjo ali manjšo vrednost, višjo ali nižjo ceno. Kako torej postane vsota blaga, menjalnih vrednosti — kapital? Tako, da se vzdržuje in pomnožuje kot samostojna družabna sila, t. j. kot sila enega dela družbe potom izmenjave proti neposrednemu, živemu delu. Eksistenca razreda, ki nima ničesar drugega kot delovno zmožnost, je potreben predpogoj kapitala. Gospodstvo nakopičenega, preteklega, stvarnega dela nad neposredno, živo delovno silo napravlja šele iz nakopičenega dela kapital. Kapital ne obstoji v tem, da služi nakopičeno delo žive delovne sile kot sredstvo za novo produkcijo. Obstoji v tem, da je živa delovna sila nakopičenega dela sredstvo za ohranitev in pomnožitev njegove menjalne vrednosti. Kaj se dogaja v izmenjavi med kapitalom in mezdnim delom? Delavec dobi pri izmenjavi za svoje delo življenjska sredstva, ali kapitalist dobi pri izmenjavi proti svojim življenjskim sredstvom delovno silo, produktivno delavčevo delavnost, ustvarjajočo silo, s katero delavec ne samo^ nadomesti ono, kar porabi, temveč da nakopičenemu delu večjo vrednost, kot jo je imelo poprej. Delavec dobi od kapitalista nekaj življenjskih sredstev. Za kaj mu služijo ta življenjska sredstva? Za neposredno konsumcijo (porabo). Kakor hitro pa življenjska sredstva konsumiram (porabim), jih neizogibno izgubim; čas, v katerem me ta sred-tva ohranijo pri življenju, uporabljam zato, da proizvajam nova življenjska sredstva, da- s svojo delovno silo ustvarjam nove vrednosti, ki nadomeste med porabo, med konsumcijo propadajoče vrednosti. Ali prav to reproduktivno (znova proizvajalno, ustvarjajočo) plemenito silo odstopi delavec kapitalu v izmenjavi za prejeta življenjska sredstva. Izgubil jih je torej sam zase, Vzemimo primer: Zakupnik da svojemu dninarju 5 srebrnih grošev dnevno. Za 5 srebrnih grošev dela ta na zakupnikovem polju ves dan in mu da tako dohodek 10 srgr. Zakupnik ne prejme samo povrnjenih vrednosti, ki jih ima odstopiti dninarju; temveč jih podvoji. 5 srgr., ki jih je dal dninarju, je uporabil, konsumiral na plodovit, produktiven način. Za 5 srgr. je ravno kupil delo in dninarjevo silo, ki ustvarja pridelke dvojne vrednosti in napravi iz 5 srgr. 10 srgr. Dninar pa dobi 5 srgr. za svojo produktivno silo, katere učinek je odstopil zakupniku; teh 5 srgr. izmenja za življenjska sredstva, ki jih hitreje ali počasneje konsumira. 5 srgr. je bilo torej kon-sumiranih na dvoien način: reproduktivno za kapital, kajti izmenjani so bili za delovno silo, ki je ustvarila 10 srgr., in neproduktivno za delavca, kajti izmenjal jih je za življenjska sredstva, ki so Za vedno izginila in katerih vrednost more zopet prejeti le, če ponovi z zakupnikom isto izmenjavo. Predpogoj za kapital je mezdno delo in za mezdno delo kapital. Eden od drugega sta vzajemno odvisna, vzajemno se ustvarjata. (Dalje prihodnjič.) Sle v. 21 KMETSKO-DELAVSKI LIST Stran 3. Centralni odbor je izdal poziv za polno udeležbo vseh članov na tem občnem zboru. V tem pozivu pravi: „Težkoče in trpljenje so nas obogatile z novimi izkušnjami. In ta občni zbor mora zbrati vse te izkušnje, ki nam bodo poslužile za nove napore v zaščito naših interesov. Ta občni zbor mora bit' istočasno tudi izraz odločne volje za nadaljnjo skupno neumorno akcijo proti brezposelnosti, proti draginji, proti socialno-politični reakciji." Zveza nam je poslala s kongresa sledečo resolucijo, da jo priobčimo v listu: 1. Današnji težki položaj privatnih nameščencev je posledica brezobzirnega izkoriščanja od strani delodajalcev potom njihovih gospodarskih organi iacij in potom splošne finančne in gospodarske politike; z druge strani je naš položaj posledica razbitosti in neodpornosti strokovnega gibanja sploh, a privatnih nameščencev posebej. 2. Edina pot in edino sredstvo za uspešen boj pruti temu izkoriščanju je zedinjenje strokovnega gibanja kot tudi specialno zedinjenje organizacij privatnih nameščencev. 3. Želeč, da se vprašanje zedinjenja premakne z višine načelnih in teoretičnih razlag in da se postavi praktično, predlaga občni zbor organizacijam privatnih nameščencev sledečo pudlago za zedinjenje: a) Namen ujedinjenja je razredni boj; b) zedinjena zveza mora biti centralizirana, ne izključujoč prehodnih stopenj k centralizaciji; c) neodvisnost od političnih strank; d) svoboda agitacije in propagande naziranj o delavskem strokovnem in razrednem boju; e) popolna disciplina v boju in izvajanju sprejetih sklepov; f) proporcionalno zastopstvo na kongresu zedinjenjj; g) priprave za kongres zedinjenja potom paritetnih skupnih odborov. Tudi uradniki privatnih podjetij prihajajo tortj do spoznanja, da je edino pravilni pot — razredno-bojevno strokovno zedinjenje, razredni boj vseh ročnih in duševnih delavcev proti kapitalu in reakciji. Na napačni poti. V nedeljo se je vršil v Mestnem domu v Ljubljani javni shod enotne železničarske organizacije. Na tem shodu smo slišali poročilo o intervenciji vodstva organizacije pri prometnem ministrstvu v Beogradu. Potem smo čuli o tem, da je ta strokovna organizacija za red in mir v državi, za to, da železnica redno funkcionira, proti štrajku itd. Slišali pa nismo niti besede, niti protesta proti udarcem, ki padajo po vsem delavskem razredu: nov stanovanjski zakon, obdavčenje delavstva, splošna socialno-poli-tična reakcija. O tem je hotel govoriti s. Makuc, ali: policijski komisar mu je odvzel besedo. In nekaterniki iz vodstva enotne železničarske organizacije so se jezili nad tem, da so prisotni zborovalci protestirali proti samovoljnemu nastopu policijskega komisarja! Že v zadnji številki našega lista smo poklicali v spomin vsem železničarjem, da so se železničarske organizacije uje-dinile na podlagi razrednega boja in ne na nikaki podlagi državotvornosti. Strokovna organizacija železničarjev Jugoslavije mora biti razredno-bojevna v nasprotju z narodno-socialističnimi in demokratskimi ter kategorijskimi žoltimi ali ..državotvornimi" organizacijami. Kritika s strani žoltih nas ne sme tako spraviti s tira, da postanemo sami žolti. In razredni boj ne sme biti krinka, pod katero bi plavali v objemu z Dežmanom in Blažem Korošcem proti razrednemu boju. Če zahtevajo žolti in policija z njimi vred prst, se jim ne sme ponuditi roke. Zedinjenje ne sme postati novo sredstvo za uspavanje železničarskih množic in za njih odvajanje od vrst razredno-bojevnega proletariata, temveč zedinjene razredno-bojevne organizacije morajo priboriti železničarjem in ostalemu delavstvu pravice, ki mu jih danes krade kapital. Tega si pa delavstvo ne bo priborilo, če se bodo voditelji organizacij trkali po prsih: mi smo še za večji red v državi kot Blaž Korošec. Pa nam bo mogoče kdo dejal: vi ste neodgovorni elementi in nimate pravice do kritike. Ali tak očitek ni na svojem mestu in ne bo preprečil tega, da se strnejo železničarji pod zastavo rezrednega boja. O takih stvareh je treba javno razpravljati in za rešitev vseh vprašanj v strokovnem gibanju je potreben en pogoj: Osvoboditi se je treba birokratskega predsodka o odgovornih in neodgovornih članih strokovnih organizacij in treba je vsaj malo verovati v zdrav razredni nagon še neorganiziranih in v razredno zavest članov. Brez teh pogojev ne gremo v zdravo ujedinjenje, k povzdigi delavskega gibanja, temveč v nova razočaranja in nove razkole. Teh vrst nisem napisal, da bi koga osebno napadel ali da bi škodoval železničarskemu pokretu, temveč ravno nasprotno za to, da zedinjeni organizaciji koristim in pripomorem k temu, da si bo organizacija izdelala res pravilno razredno-bojevno pot. Sprevodnik Janez. Poziv socialistom Naprejeve struje. Zadnji čas hoče „Naprej“ na vsak način preprečiti, da bi zedinjenje strokovnega gibanja napredovalo. To smo že enkrat pribili, a „Napreju seveda na naše ugotovitve ni mogel ničesar odgovoriti. V zadnji, t. j. v 21. številki hoče zopet zavijati dejstva in s tem zavesti proletariat na napačna pota. Tako pravi 11. pr.: „Unija slovenskih rudarjev pa, ki je prešla popolnoma nazaj k Čobalu, je izgubila ves vpliv in ga seveda tudi zdaj ni pridobila nazaj, ko se je združila z lažikomunisti . . . Delavstvo ve,, da so se združili le lažisocialistični in lažikomuni-stični generali, da bi še nadalje pomagali Trboveljski premogokopni družbi, to je nemškim, francoskim in drugim internacionalnim kapitalistom.11 Vsak vendar ve, da unija slov. rudarjev sploh ne obstoji več. Drugič ve, da se niso združili nobeni lažigenerali, temveč delavstvo, organizirano v bivši uniji slov. rudarjev in zveze rudarskih delavcev. Delavci, ki so somišljeniki skupine okrog „Delavsko kmečkega lista11, se s tem niso združili* niti z oficielnimi, niti z neoficiel-nimi socialisti, niti z advokatom Korunom, niti s kameleonom Klemenčičem. Oni so ostali to, kar so. Mi smo se borili proti oportunizmu in ministerializmu socialistične stranke že tedaj, ko so nekateri „sodrugi“ okrog „Napreja“ še složno sedeli v eni stranki, za eno mizo s Kristanom in Korunom. In niti najmanjšega povoda nimamo, da bi se danes združili s socialistično stranko, z oficielno kot z neofi-cielno, ker se z njeno skrajno oportunistično taktiko ne strinjamo. Ali mi vemo, da je potrebno združenje vsega delavstva v enotnih strokovnih organizacijah, katere bo vodilo delavstvo samo in nihče drugi, v katerih bo odločevala volja večine članov. Strok, organizacije se ne smejo cepiti po političnih strankah, strokovne organizacije morajo voditi vse delavce brez ozira na njih politično pripadnost v razredni boj proti kapitalu. Strokovne organizacije morajo biti osnovna revolucionarna šola socializma. To je stara marksistična resnica, katere pravilnost čutimo posebno danes po vseh prestanih izkušnjah v dobi reakcije. Enotne strokovne organizacije so danes ključ proletarskega boja proti ofenzivi kapitala. Dokler ne bodo zbrale okrog sebe doslej razcepljene in neorganizirane delavce, toliko časa bo pel po delavskih hrbtih kapitalistični bič. In' rNapreju vstsja proti temu. „Na-preju hoče zavreti pot osvobodilnega proletarskega boja. Komu je to v interesu? Delavstvu je gotovo tako stališče najbolj škodljivo. Tako pisanje je v interesu — Lovra Klemenčiča, človeka, ki ga je svoječasno komunistični proletariat izločil iz svojih vrst, ker je hotel speljati delavstvo v popolni oportunizem. Je v interesu Klemenčiča, ki se je v zadnjih letih šestkrat prelevil. Zakaj je v njegovem interesu, da dela proti strokovnemu zedinjenju? Ker je z ujedinjenjem strok, organizacij končano njegovo ribarjenje v kalnem, kot je končano s tem slepomišenje vsakih avanturistov in demagogov, ki proletariata ne vodijo k zmagam, ampak ga zavajajo na napačna pota. Mi vemo, da je pri „Napreju“ nekaj dobrih proletarcev. • la zato se na nje obračamo, naj ne bodo slepo orodje človeka, ki je oblezel že vse in končno prišel k uredništvu „Naprejau, da bi mogel pač pod eno lirmo uganjati še nadalje svoje krivoproroštvo. Vprašamo s. Jerama in druge jeseniške kovinarje, pristaše nSfaprejau, ki so delali za strok, zedinjenje, ali se strinjajo s tako zločinsko „Naprejevo“ politiko ? Ali bodo trpeli očitek, da so z zedinjenjem delali za kranjsko industrijsko družbo, kakor to očita Klemenčič rudarjem, da so se strokovno združili, da pomagajo Trboveljski družbi? Ali bodo trpeli tako zablodo, da Klemenčič na shodih in v „Napreju“ poživlja rudarje, naj zapustijo enotne strokovne organizacije in stopijo v strokovno sekcijo ene zadruge, ki se slučajno imenuje „skupni dom“ ? Ali bodo trpeli taka brezvestna demagoška zavajanja ? Če ste zavedni proletarci, če ste socialisti, če ste proti temu, radi česar se borite proti Korunovstvu, potem morate vstati javno proti temu! Naročajte „Zapiske“! Čuvajte se demagogov! „Naprej“ je pod uredništvom Lovra Klemenčiča napisal sledeče: nLažisocializem, zmote v delavskih organizacijah, kapitalistični duh in kapitalistično sorodstvo v delavskih organizacijah, to so danes prvi in glavni sovražniki proletariata.11 Mi bi podali k temu le to-le, kar je nekdaj Lenin dejal: „Jaz se ne bom nikdar utrudil ponavljati, da so demagogi najhujši sovražniki delavskega razreda. Prav zato najhnjši, ker vzbujajo najslabše inštinkte množice, ker zaostali delavci nimajo nobenega očesa za te sovražnike, ki nastopajo kot njihovi prijatelji. Najhujši, ker v času omahovanja in notranjega razpada, v času, ko naše gibanje šele zadobiva en izraz, ni nič lažjega, kot demagoško zapeljati množico, ki se da potem prepričati o svoji zmoti le z najtežjimi izkušnjami.11 In demagog je tudi tisti, ki pod krinko^ socialističnih fraz v „Naprejuu dela ne proti Korunovim noficielnimu socialistom, temveč proti onim, ki kažejo proletariatu pravilno pot na podlagi političnega znanja in revolucionarne izkušnje. Smrt s. Fakina. Kdor hoče poznati zgodovino najnovejše dobe, ta naj študira us<>do enega industrijskega kraja, polno proletarskih junakov in mislecev. Trbovlje, proletarsko središče siromašne Slovenije, niso bile še nikdar tako velike kot na dan 1. junija. O rudarjih, ki prebivajo v -Trbovljah in kopljejo noč in dan pod zemljo bogastvo — za druge, je poročalo „nacionalno“ časopisje, da so brezdomovinci, da ne ljubijo zlate domovine, Pašiča, Pribičeviča in Orjune. In ^nacionalni junaki11 iz vseh salonov in barov Slovenije so se podali z revolverji, bombami in ročnimi granatami, da še ob svežem spominu na proletarski 1. maj nadenejo rdečim proletarskim Trbovljam niacionalnou barvo, da iztrebijo „mrčesu, kot so njihova glasila v teh - dnevih imenovala delavstvo. In izpolnili so zapoved, dano v razkošno lazsvetljeni ljubljanski kazini. Z repetirkami in 10 nimi granatami v rokah so vizitirali delavce, jih suvali, terorizirali. Štiri »o zvezali in jih gnali pred seboj, gredoč pa z revolverji, noži in Bekinuni razganjali ljudi. Na trgu stoji nnacionalni« govorniški oder. Na odru govori „nacionalni“ junak v črni uniformi o ujedinjenju in bratstvu. Pod tem odrom pa sede štirje ujeti delavci — ntalci11. Med njimi Fakin, ki ima z močnim in dolgim jermenom roke na hrbtu tako trdo zvezane, da so počrnele. Govornik pravi na odru in zamahne z 0-madeževano, zločinsko roko: „In mi Or-junaši bomo branili*jugoslovansko svobodo!11 Zvezani Fakin pa pravi: ^rahljajte mi vezi, ali pa me ustrelite, da ne bom več trpel“ — „IIudič, le počakaj!11 — in ^branilec jugoslovanske svobode11 mu stisne jermena še bolj. Govornik govori dalje: „In solnce svobode prinašamo narodu mi!“ Zvezani Fakin pa prosi: Popravite mi malo lase, ker mi je vroče.11 Pa pristopi Orjunaš ter ga klofutne za ušesa. Mladi proletarec zagodrnja. Zravna se postava visokega dalmatinskega orjunaša, ogorčenega, da si drzne kdc pod svobodnim soln-cem Orjune godrnjati, ter sune z vso silo zvezanega Fakina s čevljem v glavo, da se zvrne vznak. Govornik na odru pa končuje: „15ratje, po načelih Orjune bomo osrečili naš narod.u „Kam naj damo tega človeka?u „Naj-bolje ga takoj ustrelit!11 — „Ne! S seboj ga vzamemo v vlak, bo tam dobil svoje plačiio.u Pristopi Orjunka narodna dama, narodnega srca in reče: „Kaj ga boste sedaj vlačili? Drugega ne zasluži, kot da bi jermena rezali s hudiča.u „Bratjeu pogovarjajo njeno orjunsko srce: „Bo že dobil plačilo.u Med smehom dvignejo jetnika in ga suvaje potisnejo naprej. Začujejo se klici: „Ljubljana — h Križancu — Zagreb za menoj !a In postava zagrebškega orjunca Andielinoviča gre na čelu tolpe. Na senčnem vrtu gostilne Križanec leži zvezan jetnik. Poleg pri mizi sedita in kosita dva Orjunaša, ki ga stražita. Dobro jima tekne. Jetnik pa z zadušenim glasom prosi fanta, ki streže morilcem, za kozarec vode ... In Orjunci so mu pomočili glavo v vrelo juho. Prišlo je več Orjunašev in ga odvezalo. Sest Orjunašev ga prime in potiska pred seboj. Izginejo z vrta, Fakin za vedno .. . Po ozki poti proti kamnolomu stopajo trije ljudje. Dva „narodna junaka11 v uniformah in rudar s. Fakin. Na levi se od-pi'e globel občinskega kamnoloma, za hrbtom se skrijejo hiše, na desni zakriva leseni plot pogled na vas, na ljudi, na življenje. Tam spredaj izginja pot v skrivnostni gozd. Tam, kjer se neha plot in se začenja gozd, obstanejo vsi trije. Dva strela Bkozi Čelo in ob plotu se sesede truplo s. Fakina, od čela trpi na zateče curek tople človeške krvi ... In še mrtvega teptajo z nogami. Po potu navzdol pa stopata dva „ narodna junaka11, eden velik, drugi manjši. „Zdaj je dobro, samo daje mrtev11. Mislila sta, da jih ni nihče videl. — Pozneje sta izstopila iz vlaka pri postaji Krško . . . V Križančevi gostilni vlada „narodno veselje in navdušenost11 pri vinu. Morilci v „narodnih“ uniformah triumfirajo . . . Plat zvona naznanja, da so Orjunaši zažgali Rudarski dom . . . Ljubljanskemu „Jutruu so pa poslali jjunaki11 poročilo: komunističen atentat na Orjuno v Trbovljah . . . Naš list ni mogel iziti. Vest o atentatu in grozodejstvih Orjune v Trbovljah pa je prinesel drugi časopis. Pod vtisom te vesti je pa izjavil pokrajinski odbor pod načelstvom Kranjca v „Juiru“: ^Komunisti so ubili Fakina.11 Kranjec pa dobro ve, da je njega prosil s. Fakin za življenje . . . Ko so nemški bratje jugoslovanske Orjune zavratno umorili s. Liebknechta in Luxemburgovo, bo napravili poročilo: „Lieb-knecht na begu ustreljen,11 — „Roza Lu-semburg od množice linčana.11 Nemški kot jugoslovanski fasistovski morilci so se dali fotografirati. Vriskali so. Mili so si roke. Njim se ne more ničesar zgoditi. Oblast je aretirala le brata sodruga Fakina. Dobri časi so za morilce. Doklej še?! (Ponatis po nezaplenjenem nSlovencu“ in „Borbiu z dne 14. junija 1924.) Internacionalni pregled. Kongresi sovjetov. diplomatičnih pravic sovjetskih zastopstev, katerih odpade na rusko sov. socialistično Začetkom maja sta se vršila v Moskvi bo sovjetska vlada vse potrebno ukrenila, republiko 300 zastopnikov, na ukrajinsko kongres ruskih sovjetov (deželni) in kon- Toda 6e Pa 86 iz->avlja’ da mora v Sov' 75’ "“.belorusko 13 na transkavkaško gres sovjetske socialistične unije (državni, ""‘J1 Prenehatl vsa propaganda, potem je tederac.jo 30, na turkestansko 4, na uz- t. j. zveze vseh sovjetskih republik). Za- \° ravno tl,to’ kakor če bl se z»h‘evalo, beško 16 zastopnikov. Razen tega pri- sedanja teh kongresov bi se dalo primer- ‘la "*J. komunistična stranka preneha bit, p,da temu zveznemu svetu 10 ljudskih jati z našimi zasedanji deželnih, oziroma komunistična. Treba je torej najti modu. komisarjev in diplomatična zastopnica v državnih zborov. Ta' zasedanja vzbudijo v.vend. (način Življenja) med Sov. unijo in Berlinu in Londonu. v svetu vedno veliko zanimanje, ker dajo >“°?*m»tvom. Če vidi Chamberlain v ob- V narodni svet pa odpošlje vsaka sliko ruske politike in ruskega gospodar- ,t®Ju S°V: .un,Je Tzrok Obilnega (g.blj.ve- zvezna ,n avtonomna republika po pet za- stva. Na njih poročajo sovjetski komisarji ?*) P°ložaja Lvrope, potem je on sam stopmkov m vsako avtonomno okrožje po in predsednik republike, vsak o svojem knv ^ P°8kuŠa vstvariti kom- enega zastopnika. V.eh članov narodnost- resortu. Tako smo slišali tudi to pot zelo promisa s Sov. unijo, ki bi v poštem meri nega sveta je 131. _ važne izjave, med drugimi tudi izjave s. zm»nJŠal to labilnost. Celokupni centralni izvrsevalm odbor Rikova in s. Čičerina o internacionalnem Zanimivo je, kaj je bila glavna točka tvori torej 83‘2 članov in namestnikov (na- položaju Sovjetske unije in o njenem raz- na programu teh sovjetskih zasedanj : mestinkov je 199 v zveznem svetu in 52 merju do posameznih drugih držav. Zdravstvo! Kdaj pa je v naših parlamentih v narodnostnem svetu). Od teh 832 članov Po poročilu Rikova se je Sov. unija zdravstvo na dnevnem redu? Sklenilo se je bilo izvoljenih 686 komunistov in 146 gospodarsko zelo dobro utrdila in to dej- je med drugim, da je treba skrbeti tudi nadstrankarskih. Sovjetski kongres je iz- stvo je zelo ugodno vplivalo tudi na utr- za to, da pridejo tudi bolni kmetje v ko- polml ustavo Se v toliko, da ima centralni ditev njene nacionalne politike in inter- pališča in na oddih. Za sedaj sicer samo izvrsevalm odbor šest predsednikov, to je nacionalne politike sploh. Kajpada mora dva, tri tisoč, toda prvi korak je tudi na- za vsako zvezno republiko po eden. Rikov takoj pripomniti, da Bpravljajo za- pravljen. V centralni izvrševalni odbor so bili starele metode diplomacije zapadne bur- Kot prva točka pa se je obravnavala izvoljeni med drugimi sledeči sodrugi: žuazije svetovni mir vedno v nove nevar- pristopitev dosedaj samostojnih republik Rikov, Kamenjev, Kalinin, Stalin, Zinovjev, nosti. Dalje pravi, da Sov. unija svojega Turkmenistana in Usbekistana k sovjetski Trocki, Frunze, Tomski, Buharin i. dr. principielnega stališča z ozirom na cari- socialistični uniji. Ta priključitev je se- Predsedniki so: Kalinin (Rusija), Petrov- stične dolgove ni izpremenila. Pripravljena veda popolnoma prostovoljna. Obe repu- skij (Ukrajina), Cervjakov (Bela Rusija), pa je vedno tudi na kak kompromis, ki bliki, kakor sploh vsaka republika SSR, Muzabekov (Kavkaz), Codzajev (Uzbekistan), lahko prinese mnogo koristi nji in državi, lahko izstopi iz državne zveze kadarkoli Ajtakov (Turkmenija), ki ga sklene z njo. Mi smo pripravljeni *e ji poljubi. Sovjetski kongres je končno najodloč- na nekatere žrtve ___ pravi Rikov ____ če Industrija prav dobro napreduje in Ka- neje protestiral proti divjaštvom bolgarske nam te žrtve lahko dajff gotove ugodnosti, linin pravi, da kmalu ne bo vedela kam Cankovove vlade in izjavil, da ruski de- Sov. unija je pripravljena tudi predloge 8 tolikimi naročili. lavci in kmetje ne bodo pozabili maščevati Zedinjenih držav