POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
VECERNIK
Lete XI9. Štev. 27
TELEFON:	UREDNIŠTVA	23-67
IPKAVE 28.67 POSTNI ČEKOVNI R A C U N 11.409
Maribor, petek 3. februarja 1939
I
I ^etl
[sto
Anglija proti vrnitvi kolonij
Le mašhna skupina angleških politikov za poga^ania z Nemčijo — Večina odklarva vrnitev — Zanimiva izva an a angleškega tiska na nsslov Nemci e
NAROČNINA NA MESEC« Prejcnian v upravi ali |io posli 10.— din, dostavljen nn dom 12.— din, tujina 25. — din
Cena din 1-
LONDON, 3. iebruaria. Kot odmev na Hitlerjev in Chamberlainov govor se je pričela v angleški javnosti živahna razprava o vprašanju ureditve problema bivših nemških kolonij. Na eni strani se oglašajo politiki, med njimi zlasti lord Redesdail, Wiliiam Harbut in sir Ernest Bennet, ki predlagajo, naj bi Chamberlain sam dal iniciativo za konferenco, na kateri naj bi se našla pot za vrnitev kolonij Nemčiji iq obnovitev gospodarskega sodelovanja. Omenjeni trije politiki so poslali v tem smislu pisane izjave tudi nemškim listom. Na drugi strani se pa oglaša še več- politikov, ki se upirajo vrnitvi kolonij Nemčiji, ali vsaj vsaki iniciativi za to s strani Anglije. Ako bi pa Nemčija sama zahtevala razpravo, potem bi se morala ob tej priliki temeljito rešiti prej še vsa druga pereča mednarodna politična in gospodarska vprašanja. Dokler ta vprašanja niso rešena, o kakem vračanju kolonij po njihovem mnenju sploh ne sme biti govora. Veliko večino pa imajo tisti, ki so sploh proti vsakim pogajanjem in vsaki vrnitvi kolonij.
VZROK ANGLEŠKEGA VSTOPA V
Angliji. Nemčija se pritožuje, da je ne pripuste k svetovni trgovini. Iz nje se s svojim klirinškim in avtarkičnim gospodarskim načinom vendar sama Izključuje? Kako je mogoče zahtevati od neodvisnega in razumnega odjemalca, da se namesto z valuto zadovolji z blagom, ki mu ga klirinška država vsiljuje, ko si vendRr z valuto lahko kupi, kar si hoče. Končno pa ne gre pozabiti na koristi, ki jih ima Anglija prav s tem, da v Afriki ni nemških kolonij, ki bi kot take služile
MED VELIKO BRITANIJO, FRANCIJO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI SEVERNE AMERIKE SE VRŠE POGAJANJA ZA SKLENITEV OBRAMBNE ZVEZE.
WASHlNGfONi, 3. februarja. Izjava prezldenta Roosevelta o sodelovanju Z dni ženfh držav Severne Amerike z evropskimi demokracijami v obrombo miru, ki jo
VOJNO L. 1914.
LPJN’DQN, 3.. febr, Ves angleški tisk in tudi radio je začel včeraj ostro reagirati na Hitlerjev govpr. Primerja os Berlin—Rim . s staromodnim biciklom, čigar prvo kolo je .bjlo ogromno, zadnje pa majhno. Ostro pobija Hitlerjeva Izvajanja, da so Nemčiji kolonije nujno potrebne, ker se mora Nemčija držati načela: izvažati ali umreti. Čeprav bi to bilo res, ne more pričakovati država, ki rožlja z orožjem, da bi druga, ki naj bi ti nudila Istočasno možnost za gospodarski razvoj, operirala; samo z razlogi razuma.
Angleži ne črte nemškega naroda, pač Pa njegove voditelje, če se vodja nemškega naroda pritožuje, da je Anglija šla v vojno proti Nemčiji 1. 1914. zato, *er da jo je hotela odriniti od svetovne trgovine, naj ve, da to ni res, ker so Anglijo napilil do vojne z Nemčijo zgolj strateški Tarztogk Strateške policije Anglije pa so^bile in SO Belgija in Holandija. Ker jo NemCija pogazila belgijsko nevtralnost, ki je ščitila istočasno tako neodvisnost Belgije kakor življenjske strateške pozicije Anglije, je Anglija morate1 napovedati Nemčiji vojno.
NEMČIJA NIMA KAPITALA ZA KOLONIJE ^ ■
Danes zavlsi sigurnost Anglije še ve-'&o bolj od strateške neddtakljlvosti Belgije in Holandije ter varnosti Francije.
Na Hitlerjeve trditve da so po sVetovnl vejni zavezniki Nemčiji ne samo odvzeli kolonije, ampak šo ji celo, jialpžiH reparacijo, odgovarja Anglija, da brez ozira na to, da je nemška okupiclja severne Frncije le-to popolnoma razdejala, kar mora po vseh pravilih pravičnosti pošjio-dovalec škčdo vendar poravnati. Saj IjUiicr ver.dar sam priznava, da Nemčija nima kapitalov, ki so iiuioo potrebni za vsakogar, >i hoče uspešno voditi kolonialno gospodarstvo, sicer rulnira sebe in kolpnije. Predvojni razlog Nemčije, ki je tedaj še imela kapital za posest koloni?, s tem torej sedaj odpade, ko sama priznava, da nima niti obratnega kapitala. Kako pa hode Nemfcija daljo s svojo rasjjo teorij?, P° kateri smatra črnce a p;lori kot manjvredna bitja, pridobiti si njih simpatije*, ko se jt* pod angleško upravo njih kulturni v zadnjem ee-
tristoIet.’u tako dvignil in sl nikakor nel BARCELONA,. 3. februarja. Čete ge-žele zopet priti pod ner.iško upravo, 0|nerafa f rnuca so predvčerajšnjim ^avze-čzmer pričajo njihove vsakodnevne štp- (,c kataloiisko mesto Vich, ki leži ob že-vlhie resolucije.	.•	j linici Barcelona—francoska meja. Prav
NEMČIJA RABI KOLONIJE LE V tako so vkorakale tudi v mesto Soo de VOJNE NAMENE	Urgel v bližini andorske meje.
Sicer pa Anglija prav dobro ve, da bi j SALAMANCA. 3. februarja. Avala. Nasedanja Nemčija uporabila vsako suro- clonalisti poročajo: Tekom včerajšnjega vir.o ali pa nje izkupiček, če bi ji, kljub »jne »e je vreme izboljšalo, kar je omo-pravkar obrazloženim nasprotnim razlo- sočilo načrtno napredovanje nacionali-gom, usps!o doseči jih, izključno le v ob- stičnih čet v Kataloniji. Četam se je po-oroževalne namene in v glavnem proti srečilo zavzeti 11 večjih krajev, med nji-
le za vojne baze za stalna vzuemirjanja, o čemer dovolj priča italijanska Vzhodna Afrika (Abesinija). Pred vojno namreč tehnični razvoj letalstva daleč ni bil tak kakor je danes. Prav zaradi tega je Nemčija izgubila še en razlog za vrnitev njenih nekdanjih kolonij. Sicer pa ni minilo niti še dobrih 14 dni, odkar je Nemčija podvojila število svojih podmornic. Nemci morajo že končno enkrat uvideti, da bi jim miroljubnost zamogla prinesti neizmerno več koristi, kakor pa njihova dosedanja politika, o kateri je že danes mogoče ugotoviti, da nikakor ni tako uspešna, kakor se nekaterim zdi.
TUDI PRIJATELJI SE UMIKAJO
LONDON, 3. febr. Od onih treh odličnih angleških javnih delavcev, Redes-daila, Harbuta in Benneta, ki jih navaja nemški tisk, da so za vrnitev bivših nemških kolonij Nemčiji, sta prva dva že izjavila, da sta tako stališče sicer res zavzemala, to pa je bilo pred dvema letoma. Danes se je položaj bistveno spremenil In ne delita več tega mnenja. Edino še zadnji je mnenja, da bi se dalo Nemčijo morda le pomiriti, če se ji vrnejo nekatere kolonije.
Svetovna zveza demokracij
je pocjal v zvezi z dobavo ameriških letal Franciji, je še vedno predmet razprav in komentarjev vsega ameriškega tiska. Ta izjava potrjuje, kar so poučeni v Washing tonu že dolgo vedeli, da USA niso desin-teresirane na razvoju evropskih dogodkov in da bi, prav tako kakor so v svetovni vojni, zopet posegle v boj, ki bi ogražal obstoj velikobritanskega imperija jn sploh evropskih demokracij. Ta preorientacija je nastala v USA zlasti od trenutka, ko ekstremni moderni nacionalizem z japonsko akcijo na Kitajskem tudi že direktno ograža ameriške interese. Ameriški tisk zato odkriva sedaj, da se že več časa.pletejo med Washingtonom, Londonom in Parizom razgovori o ustvaritvi zveze velikih demokracij za ohranitev svoje moči in položaja v svetu. Ti razgovori so že toliko napredovali, da je treba pričakovati v kratkem sklenitev tudi formalne zavezniške pogodbe. Listi trdijo, da je prav ta Rooseveltova izjava najjasnejši dokaz, da je delo za to zvezo že tako dozorelo, da ga ni vei treba prikrivati. Večina meni, da bi morale avtoritarne države v Evropi računati v primeru vojne tudi z vso
veliko politično, gospodarsko in vojaško močjo Združenih držav. Trem velikim de mokratičnim Imperijem: Veliki Britaniji, Franciji In Združ. državam bi se pa pridružila tudi sovjetska Rusija, a zelo verjetno še marsikatera druga manjša država.^ Listi pa objavljajo tudi poročila o neprijetnem efektu Rooseveltovega govora na razpoloženje v Nemčiji, Italiji in Madžarski.
U'ASHINGTON, 3. febr. Vkljub temu da se je pojavila v opozicionalnih vrstah akcija zoper zadnji Rooseveltov ukrep za pomoč evropskim demokracijam, nadaljuje prezident brez pomišljanja svoj program. Včeraj je dal sklicati predstavnike vojnega ministrstva in zbornice reprezentantov in dosegel popolno (odobritev oboroževalnega programa za primer Vojne.
RIM, 3. febr. Virginio Gayda napada v svojem listu »Giornale d’Italia« prezi-jenta Roosevelta in pravi, če je on postavil mejo Amerike na Ren, naj ve, da je odslej meja Nemčije in Italije v Panain skem prekopu.
BERLIN, 3. feb. Nemški tisk se je oprostil danes vseh bzirov in priobčuje osebne napade in žalitve na prezidenta Roosevelta.
Nacionalisti pred Gerono
V ZADNJIH DVEH DNEH SO FRANCO VE ČETE ZAVZELE VICH, SEO DE URGEL IN BERGO TER SE PRIBLIŽALE GERONI.
mi tudi strateško važno Bergo. Splošno napredovanje znaša 7 km. Mesto Gero-na je že v dosegu nacionalističnih topov in je zato treba pričakovati njen skorajšnji padec.
GERONA, 3. februarja. Avala. Repa bllkansko poročilo potrjuje izgubo mesta Vlcha. Poročilo pravi dalje, da se bijejo na severu katalonske fronte srditi boji. Republikanske čete se, kakor pravi poročilo, na več mestih odlično branijo.
Zapiski
Franklin Roosevelt
Franklin Delano Roosevelt, predsed. USA od I. 1933., je bil rojen	30.
januarja 1882. kot sin Jamesa Roosevelta ter Saje roj. Delano. L. 1905. se je oženil	ter
ima 4 sinove m hčerko. Na Harvardski univerzi je končal pravo in 1. 1907. postal odvetnik. L. 1910. je bil izvoljen v senat države New York, I. 1913. pa je postal pomožni tajnik mornarice, za časa vojne nato inšpektor ameriške mornarice v evropskih vodah ter član de-mobilizacijske komisije. L. 1920. je kot član demokratske stranke postal podpredsednik USA. od 1929. do 1933. je pa bil guverner države New York. Napisal je pet knjig. Znan je po svojem princi-pielnem	demokratskem	stališču v	sve-
tovni, politiki.	Nedavno	je celo zahteval
in dobil od ameriškega senata dovoljenje za izvoz vojaških letal v Francijo. S tem je jasno pokazal, da bodo USA tudi z orožjem v roki branile evropsko demokracijo.
Ameriški list o Španskem vprašanju
»New York Times« pišejo o priliki razpravljanja <1 položaju v Španiji: ><B!iža se trenutek, ko bodo USA prisiljene revidirati svojo dosedanjo politiko in premišljevati o vprašanju priznanja vlade, kateri sc je — vsaj za sedaj — posrečilo osvojiti Španijo s silo orožja,« List dbdaja, da je stališče USA diktirano s trenutnim stanjem v Barceloni.
Angleška letala brez trupa
Tovarna letal v Southamptonu, katere gradnja je stala preko 40 milijonov dinarjev in ki zaposluje 2.000 delavcev, je začela delovati. Gradnja je trajala šest mesecev. Izdelan pa je že načrt za razširjenje tovarne. V tej tovarni bodo iž-delovali letala brez trupa, t. j. stroje, ki imajo kabine v krilih.
Francija se oborožuje
Francoski letalski strokovnjak polkovnik Weiser je v Washingtonu podpisal pogodbo o nakupu sto lovskih letal. To je že drugo naročilo francoske vlade pri isti ameriški tvrdki. Washingtonski poročevalec Associated Press poroča, da se Francija pogaja v Ameriki za nakup 350 vojnih letal, ki jih hoče naročiti poleg naročenih sto lovcev tipa Curtiss Wright. Na Rooseveltovo zahtevo pa je ameriški senat že dovolil izvoz 600 vojaških letal v Francijo.
Zavarovanje Indije
Člani Chatrieldovega odbora za obrambo Indije so podali minule dni poročilo admiralu Chatfieldu, ki je odpotoval v London, da prevzame ministrstvo za koordinacijo narodne obrambe. Pred odhodom je dejal novinarjem: »V situaciji, v kakršni je danes svet, je čas važen činitelj. Indiji je z ozirom na njen nagel politični in industrijski razvoj nujno potrebna zavest o varnosti, ki ji je tudi zagotovljena.«
Črnci v armadi USA
Senator Hamilton • Fish je izdelal načrt zakona, po katerem naj bi bili črnci, ki so doslej služili vojsko samo v kon-njenici, prideljevani tudi vsem ostalim rodovom vojske.
Maribor, 3. januarja. Ko jc pretekli petek egiptovski kralj Faruk opravil svojo tedensko pobožnost in stopil iz mošeje, ga je množica viharno pozdravila kot islamskega kalita Dogodek bi sam na sebi bil brezpomemben, ako ne bi imel političnega ozadja. Splošno se namreč domneva, da je bila manifestacija organizirana po namigu od zunaj.
Odkar je Ataturk odstavil turškega sultana, ki je bil obenem kalif (to je verski poglavar vseh muslimanov), so muslimani brez duhovnega voditelja. Pozneje so se večkrat postavljali načrti, da^ bi egiptovski kralj, ki je najvažnejši državni poglavar v muslimanskem svetu, postal v verskem oziru naslednik turškega sultana. Toda okoliščine niso bile zrele za uresničenje te zamisli. Razmere pa so se od takrat močno spremenile.
Med Arabci se vedno bolj utrjuje nacionalizem, ki ga spretno podžiga propaganda totalitarnih držav. Italija in Nem čija širita idejo samoodločbe arabskih oziroma muslimanskih narodov, ki so po večini v politični odvisnosti Anglije in Francije. Že nekaj let oddajajo nekatere italijanske radijske postaje poročila v arabskem jeziku. Nedavno je izšel arabski prevod »Mein Kampfa«. Mussolini se je oklical za »zaščitnika islama«. Anglija in Francija gledata z veliko skrbjo na to akcijo, ki je že rodila grenke sadove. — Arabci v Palestini bi gotovo ne bili tako trdovratni, ako ne bi dobivali podpore od zunaj. Tudi Sirija dela Franciji velike preglavice. Naraščanje vpliva totalitarnih držav v muslimanskem svetu spravlja v nevarnost pot Anglije preko Srednje Azije do iranskih petrolejskih vrelcev, ki so neobhodno potrebni njeni mornarici. Najusodnejše pa je to, da Arabci zgubljajo vero v moč svojih varuhov, — prvi pogoj za red v kolonijah in podrejenih državah.
Da reši svoj ugled,, je Anglija v sporazumu s Francijo sprožila zamisel velike arabske federacije s središčem v Egiptu.
Z izvedbo tega načrta bi tuja propaganda zgubila svoj pomen. Zapleteno palestinsko vprašanje bi v tem okviru lažje našlo rešitev. Taka federacija pod angleško m francosko zaščito bi dala za-padnim demokracijam zaslombo v slučaju potrebe ali bi jim vsaj ne bila sovražna.
Takoj v začetku pa je načrt naletel na velike težave. Nekateri princi v Arabiji, kot je n. pr. emir Ibn-Sand, so zelo ljubosumni na svojo neodvisnost in bi se neradi pokoravali kaki višji federalni oblasti. Poleg tega pa je plemenski nacionalizem močnejši od ideje arabske in muslimanske skupnosti. Izkazalo se je. da bi le majhen del muslimanov bil pripravljen stopiti v tako federacijo.
Načrt je začasno opuščen, zato pa je Anglija sprožila misel na obnovitev ka-lifata v osebi egiptovskega kralja. Z vpostavitvijo kalifata bi si zapadne demokracije pridobile zgubljeni vpliv pri Arabcih in spretno paralizirale akcijo tistih, ki se proglašajo za »zaščitnike islama«. Ta ustanova bi namreč Hala egiptovskemu kralju, — prijatelju Anglije in Francije, — moralno oblast nad vsemi muslimani na svetu.
Res je, da bi težko pristal na ta načrt arabski princ Nedžed-Hedžaz, gospodar muslimanskih svetih krajev Meke in Me-
• JI!?* .V 1s?lošnem l)a Arabci naklonjeni ideji kalifata, kar najbolj dokazuje dej-
j’ das? sc Petkove manifestacije pred mošejo udeležili tudi sinovi arabskega emira Ibu-Sanda. Tudi Perzija je naklonjena načrtu predvsem radi družinskih vezi med perzijskim šahom in egiptovskim kraljem. Končno pa uživa kralj Panik med preprostim muslimanskim ljudstvom splosno priljubljenost radi svoje pobožnosti in pa radi tega. ker je ravno ob nastopu njegovega vladanja hgipt postal samostojna država v kate-ro se obračajo oči nekaj sto milijonov muslimanov.
Prav gotovo manifestacija pred mo-^ejo ne zadošča, da bi se vzpostavila oblast, ki je ukinjena že petnajst let in ki naj bi se raztezala nad vsemi muslimani na svetu. Ta dogodek moramo smatrati •e za poskusni balon, ki ga jc spustila bližnja okolica kralja Faruka s podporo Anglije Iti v sporazumu s Francijo. Va-<en je v toliko, kolikor kaže, kako posta-'a Angjiin čimdalje bolj. nervozna, radi
Gafencu v Beogradu
RAZGOVOR O VSEH AKTUALNIH VPRAŠANJIH — PRED SPORAZUMOM l MADŽARSKO — AVTOMOBILSKA CESTA IZ TRSTA CEZ JUGOSLAVIJO V KONSTANCO
BEOGRAD, 3. februarja. V torek ii
sredo se je mudil tu romunski zunanji minister dr. Gafencu, ki je prišel na razgovor z ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom dr. Milanom Stojadi-novičem. Dr. Gafencu se je nastanil v hotelu^ »Majestic« in je bil v torek tudi na obisku pri knezu namestniku Pavlu. Razen njega so se udeležili tega kosila še drugi romunski diplomati in,naši državniki ter visoki diplomatski uradniki. Dr. Gafencu je imel tekom obeh dni več konferenc z dr. Stojadinovicem. Te konference so se nanašale na splošni politični položaj v svetu, posebej pa v južno-vzhodni Evropi v zvezi z najnovejšim razvojem dogodkov. Jedro razgovorov je pa tvorilo vprašanje ureditve razmerja med Jugoslavijo in Madžarsko na eni Romunijo in Madžarsko na drugi strani, ki je postalo aktualno po obisku italijanskega zunanjega ministra grofa Cia-na v Bukarešti in Beogradu in bo stopilo v odločilno fazo ob priliki že napovedanega obiska madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja v Beogradu. Dr. Gafencu se je sinoči vrnil v Bukarešto.
BEOGRAD, 3. februaria. Ob priliki obiska dr. Gafencuja je bilo ugotovljeno, da potekajo pogajanja med Jugoslavijo in Romunijo na eni ter Madžarsko na drugi
stranski sporazum v kratkem sklenjen, in sicer na podlagi spoštovanja nedotakljivosti sedanjih državnih meja. Važen sklep sestanka je pa tudi odobritev načrta velike avtomobilske ceste, ki jo zgrade Italija, Jugoslavija in Romunija od Trsta do Konstance ob Črnem morju. Cesta bo potekala iz Trsta čez Postojno v Ljubljano, Zagreb, Beograd in Bukarešto do Konstance in se bo pričela že v kratkem graditi s treh strani hkratu.
BEOGRAD, 3. februarja. O sestankih med dr. Gafencujem in dr. Stojadinovi-[čem je bilo izdano sledeče uradno poročilo: »Obisk, ki ga je g. dr. Grigorij Gafencu, zunanji minister kraljevine Romunije, napravil predsedniku vlade in zunanjemu ministru dr. Stojadinoviču \ Beogradu dne 1. in 2. februarja z namenom, da stopi z njim v neposredno zvezo, je dal priliko obema državnikoma, da razmotrita vsa vprašanja, ki zanimajo Romunijo in Jugoslavijo. V teku te izmenjave misli sta ugotovila popolno skladnost pogledov, kot tudi obojestransko pripravljenost, da se nadaljuje vzdrževanje tesnih stikov, ki obstajajo med dvema prijateljskima in zavezniškima državama. Istočasno je ugotovljeno, da sta obe državi, tako Romunija kot tudi Jugoslavija, navdahnjeni z željo, da z vse-
strani, ki so se pričela na pobudo Italije j mi ostalimi državami, v prvi vrsti s so-z namenom, da se odstranijo vsa dose- sednimi, ustvarita in vzdržujeta odnose, dama nesoglasja, zelo ugodno. Pričako- zasnovane na miroljubnem in tvornem vati je zato treba, da bo zadevni tro-1 sodelovanju.«
Silno oboroževanje Anglije
PRODUKCIJA BOJNIH LETAL 100 NA DAN. — 202 NOVI LETALIŠČI. — NAD 110 MILIJARD DINARJEV ZA DRŽAVNO OBRAMBO.
LONDON, 3. februarja. Angleška proizvodnja najmodernejših bojnih letal bo po besedah letalskega ministra Kingsleya Wooda dosegla že tekom tega meseca ne-
zaslišan rekord 100 letal na dan, ali 3000 na mesec. Dosedanji rekord pri gradnji bojnih letal je še prejšnji mesec imela Nemčija, ki je zgradila po 1000 letal na mesec. (Vojaški dopisnik »Daily Telegra-pha« stotnik Payne navaja nižje številke, za Anglijo 416, za Nemčijo 600 na mesec, vendar priznava, da bo Anglija kmalu
pravljenost, sporočiti angleški vladi svoje proizvodnji bo Anglija že do poletja po številu in kakovosti letal daleč pred vsemi
drugimi državami na svetu. Minister je napovedal tudi zgraditev 202 novih letališč. Da se izvede ta program, je vlada določila na svoji včerajšnji seji, ki je bila že tretja v teku 24 ur, za vojno letalstvo 200 milijonov funtov šterlingov. Tako bo uporabila angleška vlada letos za obrambo skupno 444 milijonov funtov šterlingov, t. j. nad 110 milijard dinarjev.
Anglija ugodila Nemčiji
ANGLEŠKA VLADA SPOROČA URADNO, DA JE ODOBRILA NEMŠKE PREDLOGE ZA POVEČANJE OBOROŽITVE NA MORJU.
LONDON, 3. februarja. Angleško zunanje ministrstvo je izdalo včeraj popoldne
uradni komunike, v katerem naglaša, da je meseca decembra 1. 1938. nemška vlada sporočila angleški, da želi določene spremembe pakta o razmerju oboroževanja na morju, ki je bil sklenjen med Veliko Britanijo in Nemčijo 1. 1937. Po prijateljskem razgovoru angleške pomorske delegacije z nemškimi mornariškimi oblastvi v Berlinu je nemška vlada izrazila pri-
pravljenost sporočiti angleški vladi svoje predloge pismeno. Po tem pismenem sporočilu je namera Nemčije, da postopoma z angleškim pomorskim oboroževanjem zviša tonažo svojih podmornic in tonažo ter oborožitev 10.000 tonskih križark. Po vsestranskem proučavanju tega nemškega pismenega sporočila je prišla angleška vlada sporazumno z mnenjem angleške aamiralitete do sklepa, da proti temu nemškemu predlogu ni pomisleka.
Nov incident na vzhodu
PO JAPONSKIH POROČILIH SO RUSI V PADLI V MANDŽURIJO, PO SOVETSKIH PA MANDŽURCI NA RUSKO OZEMLJE.
TOKIO, 3. februarja. Na meji med
poslanik v Tokiu je zaradi tega vložil pri japonski vladi v Tokiu odločen protest. Vendar sovjetsko poročilo priznava, da je nasprotno tudi japonska vlada s svoje
Mandžurijo in sovjetsko Rusijo je nastal včeraj nov resen spopad med mandžurski-mi in sovjetskimi obmejnimi četami. Po
japonskih poročilih je prekoračilo več sto,strani protestirala v Moskvi, sovjetskih vojakov mandžursko mejo. Rusi so pričela streljati na mandžurske straže, toda Mandžurci so se postavili v bran in vrgli Ruse zopet čez mejo. Pri tem so imeli Rusi baje velike izgube.
MOSKVA, 3. febr. Sovjetska oblastva izjavljajo, da je japonsko poročilo o no-
Zanimiva Negrlnova izjava
FIGUARES, 3. febr. V včerajšnjem govoru je predsednik dr. Negrin objavil, da je res, da se je morala republikanska Španija, ko ji lastni prijatelji niso hoteli po-
vem obmejnem rusko-mandžurskem spo- tn '	'	v
padu popolnoma zlagano. Resnica je, da orofja in da Večino novega orožja ku-je skupina mandzurskih obmejnih vojakov jla J	Qd kemčije in „a^e. če ^ bilo
napadla zahrbtno skupino 5 sovjetskih vo- | to Jožjc ,e stirinajJs{ dni pije pri5l0) bi
M * usl P ° 'c . aai 1 nagnali bilo mogoče obraniti Taragono in Barce-Mandzurce nazaj čez mejo. Sovjetski vele- ] Iono. To 0rožie bo sedaj služilo za obram-
bo na katalonski fronti, če pa bi se zgo-padanja njenega ugleda pri muslimanskih | dilo, da bi bila ta fronta uničena, se bo narodih spričo naraščajočega imperia- j vojaška sila s te fronte preselila v južno
lizma totalitarnih držav.
L V. (Pariz.)
Tn srednjo Španijo in nadaljevala z boji za. svobodo.
Rusija prekinila stike z Madžarsko
MOSKVA, 3. februarja. Zaradi pristopa madžarske k protikomintemskemu paktu so bili 7. včerajšnjim dnem prekinjeni vsi diplomatski stiki med sovjetsko Rusijo in Madžarsko. Sovjetska vlada utemeljuje svoj sklep s tem, da Madžarska, ki se je morala po Monakovem vkloniti pritisku zlasti Japonske, ne more več imeti svojih diplomatskih zastopnikov v Moskvi. Med sebojne zadeve bodo poslej reševali sovjetski in madžarski poslaniki v Londonu ali Parizu. Sovjetski poslanik v Budimpešti je že odpoklican z vsem osebjem.
Lebrun obišče London
LONDON, 3. febr. (Avala). Uradno poročajo, da bo predsednik francoske republike Lebrun s soprogo 22. marca obiskal London in ob tej priliki vrnil obisk angleškega kraljevskega para v Parizu. Ob obisku bo v operi Conent-Garden svečana predstava.
Bojevniki napadli in ranili bel. gijskega ministrskega predsednika
BRUXELLES, 3. febr. Velika množica bivših belgijskih bojevnikov iz svetovne vojne je včeraj napadla belgijskega ministrskega predsednika Spaaka in ga ranila na glavi. Napad je bil izvršen nanj pred njegovo hišo. Vzrok napada je imenovanje nekega flamskega profesorja za člana Flamske akademije znanosti in umetnosti. Profesor jc bil za časa okupacije Belgije po nemški vojski na strani Nemcev in kot tak obtožen veleizdaje in obsojen na smrt. Po zmagi antante je zapustil Belgijo in se vrnil šele po amnestiji. Pred tem napadom se je dogodil že v parlamentu incident zaradi tega imenovanja in zaradi zahteve dela flamskih poslancev po popolni upravni ločitvi flamskega dela Belgije od valonskega (francoskega). Parlament je zahtevo po delitvi odklonil, toda zaradi hrupa se je morala seja prekiniti.
VPOKLIC REZERVITOV V ŠVICI.
BERN, 3. februarja, švicarska vlada jr dosegla z 98 proti 2 glasovoma odobritev
sklepa, da vpokliče nekaj letnikov moških v vojaško službo, kar naj omogoči razna dela in priprave za primer vojne nevarnosti.
FRANCIJA IMENOVALA ZASTOPNIKA V BURGOSU?
PARIZ, 3. febr. Včeraj je iz Pariza od potoval bivši minister in senator Leon Berat. O cilju svojega potovanja novinarjem ni hotel dati nikakega pojasnila. Rekel je, le ironično, da je zelo verjetno, da gre v svoj volivni okraj v Dolnje Pireneje.
V poučenih krogih pa so mnenja, da gre kot veleposlanik k burgoški vladi. Tudi kardinal Beaudirat odpotuje v kratkem v Francovo Španijo.
BONNETOV OBISK V BERLINU PARIZ, 3. februarja. Tu se zatrjuje, da bo francoski zunanji minister Bcmnet že v doglednem času potoval na obisk v Berlin, kjer se sestane z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom a bo sprejet tudi pri vodji in državnem kan-ce’anu Adoltu Hitlerju.
DVA NOVA ATENTATA V LONDONU.
LONDON, 3.^ febr. Davi ob 6. uri sta nastali v središču Londonu v dveh največjih postajah podzemske železnice dve veliki eksploziji. pri tenl Je biI težko ra_ njen direktor podzemeljske železnice in tudi materialna škoda je velika. Celo nad zemljo so po hišah popokale šipe, vendar promet zaradi tega ni bil ustavljen.
CURIH, 3. febr. Devize: Beograd 10, Pariz 11.71, London 20.72, New-york 442.87, Milan 23.30, Berlin 177.62, Praga 15.15.
Smularska poročili	*
(»Putnlk«, Maribor, 3. febr.) Ribnica na Pohorju: —5, visoka me-Rln, mirno, 12 cm osrenjenega snega, ■smuka za silo. — Seniorjev dom: —10. jasno, mirno, 80 cm srena, smuka ugodna. — Kotlje-Rlmski vrelec: —6, oblačno, mimo, 17 cm pršiča, smuka odlična.
Peca: —6, pooblačeno, mirno, 75 cm osrenjenega snega, smuka za silo. — Mozirska koča na Golteli: —6, jasno, mirno, 120 cm pršiča, smuka idealna. — Celjska koča: —2, jasno, mirno, 8 cm snega, smuka za silo. — Smrekovec: — R. jasno, mimo, 100 cm snega, v sončnih i |legah sren, v senčnih pršič, smuka odlična,
Novice
Socialno vprašanje podeželja
V KAKŠNIH RAZMERAH DORAŠČA SLOVENSKEMU NARODU NOVA GENERACIJA?
C) vaškem otroku čujemo običajno samo pohvalne reči, češ da ni tako »pokvarjen« kot je mestni, da je zdrav, ker ima mnogo svežega zraka in sonca ter, da raste na vasi bodočnost našega naroda. Dobro smo torej poučeni o »dobrih straneh življenja« vaškega otroka, prav malo, ali skoraj nič pa nam je znanega o tem, kakšne možnosti ima ta mladina, da si po celodnevnem temeljitem gibanju spočije utrujena telesa.
»Učiteljski pokret« je z anketo posvetil tudi v to vprašanje. Anketiranih je bi-
lo	1328 vaških otrok od 7. do 14. leta starosti. Ugotovitve so bile sledeče:
dečkov spi v hlevu, šupi, kuhinji itd. 79 (11.6%), na klopi, peči ali tleh 85 (12.8%). v postelji pa 508 (75.6%);
deklic spi v hlevu, šupi, kuhinji itd. 15 (2.3%), na klopi, peči ali tleli 56 (8.5%) in v postelji 585 (89.2%).
Tako vidimo, da mora prenočevati 235 ali 17.7% vseh otrok v skrajno slabih prilikah.
Ali, tudi veliko število tistih, ki spijo v posteljah, nas ne sme premotiti, kajti le 16.5% dečkov in 14.1% deklic spi samih v postelji, dočim spi 58.7% dečkov in 75.1% deklic skupaj z odraslimi ali z otroki. Iz tega sledi, da ima le 406 anketiranih otrok kolikor toliko primerno prenočišče, dočim mora spati v.slabih okoliščinah 922 teh otrok.
Toda poglejmo v prenočišča vaških otrok še natančnejše.
Hlev in šupa sta nezdravi torišči za prenočevanje, kajti prvi je poln izparin, slabega zraka, mrčesa in drugih nevšečnosti, dočim je šupa ali prehladna, ali prevroča, prečesto polna prahu in prepiha ter mnogo podobnega. V sobah običajno glede zračnosti ni kdo ve kaj ugodno, saj se manj zračijo kot hlev in šupa. So pa te sobeprenatlačene, saj prenočuje v njih po šest, osem in še več ljudi, ki s svojini dihanjem, znojenjem in podobnim na veliko okužujejo zrak. nasičen z nezdravimi klicami.
Radi mnogih otrok je težko vzdrževati čistočo v sobi, kjer se vsi gnetejo. Deca, ki lazi po vseli štirih, pušča za seboj mokre mlake in smrdljive odpadke, ki jih z delom preobložene matere le površno odstranjuje. In v takšnih zatohlih, z bolezenskimi kalmi prenasičenih sobah rastejo mlada bitja čez dan in ponoči.
Preborne^so razmere, da bi si mogli omisliti vaščani dovolj pohištva in posteljnine. V hlevih in šupah ležijo otroci po večini kar na slami ali senu. Zvečer legajo spat oblečeni in se ne slečejo tudi P(> cele tedne. Njihova telesa in obleke nnajo duh po hlevskem gnoju, po slami, senu in po zaudarjajoči nesnagi.
Tudi v sobah so postelje le maloštevilne. Mnogo je osem- in desetčlanskih dru-
žin, ki imajo le po eno, ali kvečjemu <lve postelji. V splošnem pomanjšuje posteljnina. S slamo in z ličjem nadevane vreče so najobičajnejše, dočim so žimnice prav redke. Mnogokje še vreč ni, ampak je po deskah razprostrta slama, pokrita z umazano in raztrgano rjuho. Za pokrivanje služi največkrat odeja, pernica pa je redkost. V splošnem si pomagajo ljudje s starimi pleti, suknjami, plašči iti podobnim, kar je po večini vse umazano, v takšne brnje se zavijajo le na pol slečeni otroci, ki jih običajno mrazi.
Po trije, štirje otroci se tiščijo na eni postelji, ali pa spijo skupaj s starši, odnosno z odraslimi brati in sestrami. K temu že itak nezdravemu stanju se pridruži kaj kmalu še prezgodnje spoznanje spolnega življenja, ki prinese v mlade glave mnogo misli, povzročajočih notranje borbe, ki si iščejo izhoda v samo-oskrunjevanju, popačenem spolnem igranju otrok med seboj, v pretepih, tatvinah in v mnogem podobnem. Neredki so slučaji, ko iščejo odrasli — bratje, sestre, dekle, hlapci — spolne zadovoljitve pri otrocih in skušajo to doseči pri skupnem ležanju v hlevih, šupah in posteljah v igri z negodno deco.
Telesne in duševne hibe so torej zvezane š spanjem naših vaških otrok, ki nimajo onih ugodnosti, katere terja njihov pravilen razvoj. K temu pa prištejmo še to, da spi ta otrok mnogo premalo! Pozimi še gre, kajti večinoma spijo takrat otroci zdravniško predpisano število ur. Pa 'tudi to ni povsod, saj je bilo ugotovljeno v kraju Podzemelj, da spi pozimi dovolj le 82.6% dečkov in 83.7% deklic. Vse drugače pa je poleti, ko hodijo otroci spat ob 9. ali 10. uri, pa vstajajo že ob pol štirih, ali pol petih, ker morajo pred odhodom v šolo (nekateri imajo po eno in celo dve uri daleč!) pasti, pobirati sadje. okopavati, pripravljati drva in drugo.
Vse to nikakor ne more ugodno upli-vati na telesno in duševno rast vaških otrok, kajti slaba stanovanja, nezdravo in skopo odmerjeno spanje ter nezadostna prehrana puščajo pri tej deci svoje sledove. Na deželi je vedno manj zdravih, okroglo in rdečeličnih otrok. Rahitis. pljučne in druge bolezni spremljajo vedno bolj razvoj našega vaškega otroka. To je pa nevarno, kajti nezdrave so že koreninice slovenskega narodnega telesa!
Zato posvetimo otroku malo več paž-nje. Če skrbimo, da ima žival v redu hlev in nasteljo, da je čista in sita, nam mora biti otrok vreden še večje nege. Tega pa danes ni in sicer v glavnem radi slabega gospodarskega položaja, v nemali meri pa tudi radi premajhnega upoštevanja pravic otroka.
K poti iz Ruš na brod in Selnico
Na istoimenski članek v »Večerniku« **d 22. jan. tiam je poslala uprava občine Kliše naslednji popravek:
1. Ni res, da je »občinski odbor zadevo tako izpeljal«, res pa je, da zadeva občinskemu odboru še sploh ni bila predložena. Občinska uprava je izvršila šele prve predpriprave za obravnavanje zadeve. Poklicala je vse obcestne posestnike v občinsko pisarpp, da- jih obvesti o predlogu Tvornice za dušik d. d. Ruše in sliši njihove želje in zahteve. Te njihove želje in zahteve je potem sporočila Tvornici za dušik d. d. Ruše. Pač Pa bo odboru predložena zadeva šele v Prihodnji občinski odborovi seji.
2. Ni res. da »zahtevajo lastniki obcestnih zemljišč po 200 din za kv. meter«. res pa je, za zahtevajo samo 20 din, '■e eden zahteva toliko, kolikor je sam Plačal, in sicer 50 din. Eden pa, ki bi po Predloženem načrtu moral največ zemlje odstopiti, pa sploh tri nič odgovoril.
3. Ni res. da »zahtevajo lastniki........
/a posamezna drevesa, ki rastejo itak že na občinski cesti,, po 5000 do 6000 din odškodnine«, res pa je, da zahtevajo su-mo 250 do 1000 din odškodnine. Eden pa zahteva za zemljišče, plot in oreh pred hišo 6000 din. •
4. Ni res, da ta drevesa »rastejo itak
že na občinski cesti«, res pa je, da je drevesa na občinski cesti dal podreti že prejšnji občinski odbor.
5. Ni res, da »vse to izgleda, ne velja za Ruše in za sedanje občinske može«, res pa je, da se tudi sedanji občinski odborniki resno trudijo, zmanjšati brezposelnost in pritegniti tuj kapital v investicije in delo. Uprava občine Ruše.
Gradnja novih železnic
Na zadnji seji je ministrski svet odobril gradnjo železniškega predora na progi Kraljevo - Banja Luka. Ta predor bo 5 kilometrov dolg. Nadaljevali bodo tudi gradnjo te proge. Razen te proge bodo nadaljevali tudi dela na progi Črnomelj -Vrbovško. Za železniško progo Karlovac - Bihač bo v teku dveh mesecev licitacija za oddajo del. V naši državi gradijo sedaj okoli tisoč kilometrov. Letos bosta izročeni v promet progi Požarevac - Ku-čevo, Ustiprača - Foča. Nadaljuje pa se gradnja železniških prog Bihač - Knin In Priština- Kuršumlija.
liki so odkrili -tudi Cankarjev spomenik, ki ga je izdelal akademski kipar Pirnat. Slovesnosti so se udeležili zastopniki jugoslovanskih gledališč in kulturnih društev. Spominski govor je imel upravnik ljubljanskega gledališča Oton Zupančič. Proslave so se med drugimi udeležili zastopniki mariborskega gledališča upravnik dr. Brenčič, igralka Mi 1 e-va Zakrajškov a in igralec Edo Grom. K spomeniku so položili tudi krasen venec.
Samomor dr. Saviča in njegove asistentke
Sredi noči je v Beogradu skočil iz četrtega nadstropja primarij oddelka za pljučne bolezni dr. Vasa Savič in obležal mrtev na ulici. Takoj nato je skočila za njim še njegova asistentka dr. Marija Kučer. Tudi ona je bila na mestu mrtva. Kaj je gnalo odličnega zdravnika pljučnih bolezni, ki je znan tudi v Sloveniji, kjer je bil do nedavnega upravnik zdravilišča v Topolščici, ni znano. Zadnje čase, odkar je bil premeščen v Beograd, je bil zelo pobit.
Škof Ivan Gnidovec umrl
LJUBLJANA, 3. febVuarja. V Ljubljani je V Leonišču danes zjutraj ob 5. umrl skopljanski škof dr. Ivan Fran Gnidovec. Pogreb bo v ponedeljek, 6. t. m., ob 10. uri dop. iz cerkve Sv. Srca Jezusovega na pokopališče k Sv. Križu v Ljubljani.
Cankar{eva proslava v ljubljanski drami
Včeraj je bila v ljubljanski drami svečana Cankarjeva proslava. Ob tej pri-
>. Oblastni odbor Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev Ljubljana je izdal in založil brošuro pod naslovom »Jugoslovenske železnice v sliki, številki in besedi«. Razprava vsebuje važne podatke o železniškem prometu, obsega 30 strani in l kar-togram ter stane din 10.—. Naroča se pri Oblastnem odboru UJNŽB Ljubljana, Masarykova cesta 14/1.
> Nameščenske legitimacije. Ker prihajajo na Pokojninski zavod stalne prošnje, da izda Pokojninski zavod nameščencem legitimacije ali pa potrdila o zaposlitvi, obveščamo privatno name-ščenstvo, da izdajajo nameščenske legitimacije za privatne nameščence občine, v katerih nameščenci stanujejo (v Ljubljani domovinski urad) proti plačilu 30 din, i. s. na podlagi zadnjega odloka, katerega so ti nameščenci sprejeli od Pokojninskega zavoda. Radi tega Pokojninski zavod ne bo izdajal posebnih potrdil nameščencem.
o. Razrešeni in novi banski svetniki. Ker je bilo več banskih svetnikov izvoljenih za narodne poslance, je notranji minister razrešil v naši banovini 14 članov banovinskega sveta. Novoimenovanih je 21 banskih svetnikov v Sloveniji.
o. Nov postajenačelnik v Št. liju. Prometnik Franc Fatur je imenovan za po-stajenačelnika v Št. liju.
o. Železničarske premestitve. Iz Novega mesta je premeščen na postajo v Slovenjgradcu prometnik Radosav To-mičevič, Milenko Stanič iz Kočevja na postajo Brezno-Ribnica, Ivan Šelič — Save na postajo Št. Ilj in Rihard Miler s postaje Ponikve na postajo šoštanj-Topolščica.
o. Volitve obratnih zaupnikov so po odloku ministra za socialno skrbstvo in narodno zdravje preložene na maj.
o. Odkup Vodnikove rojstne hiše. Društvo »Vodnik« v Zg. Šiški si je nadelo nalogo, odkupiti rojstno hišo našega pesnika in pisatelja Valentina Vodnika. Društvo računa pri tem stremljenju na pomoč vseh kulturnih Slovencev.
o. Preureditev elektrike v Kamniku.
V	Kamniku bodo preuredili napetost elektriškega toka od 110 na 220 voltov. Stroške te preureditve bo nosil konzu-ment sam.
o. V Murski Soboti bodo v kratkem preimenovali več ulic. Meščanstvo želi, da bi se nekatera ulična imena, ki so že tradicionalna, ohranila.
o. Sejmi v Brežicah so zopet dovoljeni, ker je nevarnost kužnih živinskih bolezni odstranjena.
o. Vodnikova proslava v Ljubljani. Na včerajšnjo obletnico rojstva pesnika Valentina Vodnika je bila v njegovem rojstnem^ kraju v Zg. Šiški lepa proslava. Društvo »Vodnik« je položilo na pesni-
^Pazite doGro
kadar kupujete Aspirin, dali so tablete in zavoj označene z i>Bayer»-jevtm križem. Brez le zaščitno znagake ni Aspirina.
A S P I R 1 N
TABLETE
S. brojem 31608 o*
kov grob lep venec. Zvečer je bila svečana akademija.
o.	V pijanosti se je obstrelil. V Moravcih pri Mali Nedelji se je v pijanosti s samokresom ustrelil v desno nogo 16-letni posestniški sin Anton Voršič. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico.
o	Juršinci pri Ptuju. 25. I. smo pokopali gospo Cecilijo Šaldovo, mater dolgoletnega našega šolskega upravitelja g. Leona Šalda; sedaj službujočega na krčevinski šoli pri Mariboru. Gospa je po krajši bolezni preminula v 79. letu starosti.
Plu/
p. Danes je repriza veseloigre »Detektiv Megla« v mestnem gledališču.
p. Jutri je otvoritev na novo preurejene restavracije v Narodnem domu.
p. V Doleni pri Ptuju je nmrl znani posestnik g. Marinič Jože. N. p. v m.!
p. Ptujski dispanzer se je tretjič preselil. Najprej je bil nastanjen na Slovenskem trgu, kjer je bolniška blagajna. Odtod se je preselil v bolnišnico. Njegovo delo je bilo tudi tukaj otežkočeno radi pomanjkanja prostorov. Težil je po nadaljnjem izboljšanju, dokler ni dobif* v najem hišo Wesselya na Ljutomerski cesti. Prostore so čedno preuredili in se dele v čakalnico, pisarno zaščitne sestre, ordinacijsko sobo in prostor za rontgen. Pred kratkim se je dispanzer vselil tako rekoč pod svojo streho, pod katero mu bo omogočeno uspešnejše delovanje.
p. Podprite »Rdeči križ«! Te dni pobirajo članarino in prispevke za Rdeči križ. S podporami boste omogočili njegovo človekoljubno delo.
Celje
c. Uredništvo in uprava »Večernika«, podružnica Ceije, se nahaja od danes naprej v Prešernovi ul. 4, v hiši trgovca g. Kolbezna.
c. Cenjene naročnike prosimo, da poravnajo zaostalo naročnino in jih opozarjamo, da je naročnina plačljiva vnaprej.
n. Dva vlaka trčila. Blizu postaje Če-krk pri Mostarju sta na odprti progi trčila mešani in brzotovorni vlak. Izredna sreča je, da ni bilo človeških žrtev. Materialna škoda je zelo velika.
n. Strašen vihar nad Dubrovnikom. Nad Dubrovnikom je divjal te dni strašen orkan, kakršnega že dolgo ne pomnijo. Pomorski promet so morali zaradi silnega viharja ustaviti. Več ladij je poškodovanih.
»Zdaj moram pa končati, draga gospodična, končamo točno ob sedmih!«
Maribor
Starostno zavarovanje obrtništva
Po zborovanjih v Ljubljani in v Celju ;e bil včeraj tudi v Mariboru sestanek, ii ga je sklicala Zbornica za TOI v zadevi starostnega zavarovanja obrtnikov. Sestanka v prostorih Okrožnega odboja v Vetrinjski ulici so se udeležili zastopniki 38 obrtniških združenj iz območja mariborskega Oo obrtniških združenj. Zborovanje je vodil predsednik obrtnega odseka zbornice g. Ivan Ogrin, ii je v uvodnih besedah opozoril obrtništvo na veliko važnost ugodne rešitve ?erečega vprašanja obrtniškega starostnega zavarovanja. O načrtu uredbe o zavarovanju obrtništva, ki ga je izdelalo ministrstvo trgovine in industrije, je izčrpno -poročal tajnik obrtnega odseka
zbornice g. dr. Josip Pretner. Raztolmačil je uredbo od točke do točke in na važne določbe opozoril s posebnim poudarkom, zlasti tam, kjer bo treba z vso odločnostjo doseči spremembo načrta. V debati, ki se je razvila, se je izražala zahteva, da se zavarovanje ne sme centralizirati, ker ima obrtništvo v tem pogledu zelo slabe izkušnje. Pomisleki so se pojavili zlasti glede višine prispevkov, glede naložbe denarja in starostne meje. V prihodnjih dneh bodo morala vsa združenja podati zbornici svoje mnenje, ker mora vse želje obrtništva zbornica še ta mesec redigirati in predložiti ministrstvu.
Mariborsko pohorsko rajanje
Agilna mariborska podružnica SPD je priredila na večer pred Svečnico zelo lspelo rajanje, ki je nosilo pečat pohorskega razpoloženja. Odlično organizirano družabno prireditev je poleg številnega meščanstva posetilo tudi več odličnikov in predstavnikov javnega življenja. Sokolski dom že dolgo ni bil tako pestro in okusno okrašen in prirejen kot
| tokrat, ko so skušali prireditelji presaditi v sredo mesta značilnosti Pohorja, | ki so, kot je bila podoba, zelo ugodno j vplivale n* razpoloženje gostov. Zagri-( zeni »Pohorci« .so sicer pobegnili pred to pohorsko iluzijo v Sokolskem domu . na Pohorje, velika večina Pohorcev pa
I	je ostala doma in se z radostjo predala lepi »pohorski iluziji«.
Obrtništvu čast in priznan'e
KRASNO USPELI OBRTNIŠKI PLES — POČASTILI SO GA ODLIČNI JAVNI PREDSTAVNIKI — ZA KORAK BLIŽJE NOVEMU OBRTNIŠKEMU DOMU
Že nekaj dni pred prvini je bilo v Na-
rodnem domu zelo živahno. Na delu so bile pridne roke podjetnih obrtnikov, k? so urejevali dvorano za velik obrtniški praznik: za obrtniški ples. Trije so bili r.lasti vedno vpreženi: predsednik Slovenskega obrtnega društva v Mariboru g. S o j č, njegova desna roka tajnik g. Kose r m predsednik veseličnega odseka g. S e m k o. Njim gre vse priznanje, saj je bila dvorana okusno okrašena in vsa v narodnem stilu.
Že okoli 8. ure zvečer so se pričele zbirati množice obrtništva in njegovih številnih prijateljev, ki so vse prostore do zadnjega zasedli. Kako važnega pomena za javnost je obrtniški stan, kaže i»di dejstvo, da so obrtniški ples obiskali mnogi odličniki, med njimi tudi mest-
ni poveljnik general S t a n o j 1 o v i c, mestni župan dr. J u v a n, poveljnik 45. pešpolka polkovnik M i h a j 1 o Božo-v i č, mestni obrtni referent dr. S e n k o-vič, tajnik Zbornice-za TOI dr. Pret-
il	e r iz Ljubljane in drugi.
Na plesu je igrala vojaška godba pod-vodstvom kapetana J i r a n k a, kar je obrtniško prireditev še bolj dvignilo. Prvikrat je nastopil tudi novoustanovljeni pevski zbor obrtniških mojstrov, ki je pod vodstvom pevovodje g. Cibica sijajno prestal svoj krst. Družabna prireditev, ki po sijaju ni prav nič zaostajala za drugimi plesi, je v vseh ozirih lepo uspela, čisti dobiček obrtniškega plesa gre v korist gradnje novega obrtniškega doma v Mariboru.
m. Napredovanja meščanskošolskih učiteljev. V 5. položajno skupino so napredovali mariborski meščanskošolski učitelji Janko Pjrc, Alfred Kos, Olga Lorber, Avgust Špari in Franjo Haber-man.
m. Iz železniške službe. Premeščeni so prometnik Blagoje Medenica iz Sjetline v sarajevski direkciji na Tezno pri Mariboru, oficial Franjo Alt iz Celja v Ma-
ribor, prometnika Klemen Gomilšek iz Maribora v Ljubljano in Franc Breznik s Teznega v Maribor-Studenci ter strojevodji Franc Pelko iz Maribora na Su-šak in Matevž Jerin iz Srbskih Moravic v zagrebški direkciji v Maribor.
m. Pekovski pomočniki v Mariboru oziroma njihov pevski zbor priredi to soboto v Gambrinovi dvorani tradicionalno družabno veselje. Poleg odličnega
zbora pekovskih pomočnikov bo sodelovala tudi železničarska godba pod vodstvom kapelnika Maksa Schonherrja. Pester spored s šaljivimi nastopi bo gotovo zadovoljil vse prijatelje obrtništva in društva.
m. Umrl je v sredo ponoči 39-letni časopisni raznašalec Rudolf Novak s Koroške ceste 43.	*
m. Mariborski carinski promet. Januarja so znašali dohodki mariborske carinarnice 7,889.599.50 dinarjev, od česar odpade na izvoz 43.421.05 dinarjev. Pretekli mesec je imela carinarnica 645 tisoč 473.40 dinarjev depozitov.
m. V Mariboru je preminul g. Karl Šuster. Pogreb bo jutri ob 16. uri.
m. Občni zbor Zgodovinskega društva bo v nedeljo, 12. t. m., ob 10. uri v čitalnici Študijske knjižnice.
m. Avtobus v Ribnico na Poh. Jutri ob
15.	uri bo spet vozil smučarski avtobus iz Maribora v Ribnico na Poh. Vožnja tja in nazaj 35 din. Prijave sprejemata tvrdki Sport-Divjak in Olimpia-Sport. Avtobus vozi z Grajskega trga.
m. Ljudska univerza. Danes ob 20. uri predava univ. docent dr. Fr. Zwitter iz Ljubljane o temi: »Predhodniki sodobnega nacionalizma«.
m Društvo Rdečega Križa na Pobrežju ima v nedeljo, dne 5. febr., svoj redni letni občni zbor ob V210. uri dopoldne v gostilni Klemenšak na Pobrežju, h kateremu se vabijo vsi člani in prijatelji tega društva. Ako občni zbor ob napovedani uri ne bo sklepčen, se vrši isti pol ure pozneje pri vsakem številu navzočih.
m. Tujski promet v januarju. Pretekli mesec je bilo pri tukajšnjem prijavnem uradu prijavljenih 1435 tujcev, od teh je bilo 1071 naših državljanov. Med tujci je bilo '238 Nemcev, 42 Italijanov, 34 Čehoslovakov, 21 Madžarov, 7 Romunov,
4	Švicarji, 2 Bolgara in po eden Nizozemec, Norvež ter Turk. Nočnin je bilo januarja 4562.
m. Prometne nesreče. Žrtev motociklista je postal 46-letni viničar Franc Simonič iz Viničke vasi. Pri padcu je dobil hude poškodbe na glavi. Na državnem mostu je neki kolesar povozil 35-letno posestnico Terezijo Zavemik iz Vukovja. Oba poškodovanca so prepeljali v bolnišnico..
m. Tatvine koles. Trgovski pomočnici Ivanki Beribak je bilo izpred trgovine na Aleksandrovi cesti ukradeno kolo »Nero« z evidenčno številko 136000. Ko-
lo	je nekdo ukradel tudi trgovcu Andreju Roškarju. Ukradeno kolo, ki je bilo pred trgovino v Fochovi ulici, je znamke »Sty-ria« in ima evidenčno štev. 22764.
m. Perzijski muf je neznani storilec ukradel v neki trgovini na Grajskem trgu zasebnici Gizeli Černicki. Ukradeni muf je vreden 800 dinarjev.
m. 2200 dinarjev vreden plašč je nekdo ukradel natakarju Viktorju Šobru v kavarni na Rotovškem trgu.
* Kam? V soboto, dne 4 febr. vsi na planinski ples s koncertom v gostilni Riedl na Pobrežju.
* Braniborova podružnica v Mariboru
vabi na občni zbor v nedeljo, 5. februarja, ob 10. uri v mali dvorani Narodnega doma.
* Hotel Orel, v soboto, 4. t. m., domača zabava. Odlična vina, izborna kuhinja. zmerne cene.
* Prostovoljna gasilska četa v Studencih uprizori burko v treh dejanjih »Nebesa na zemlji« dne 5. II popoldne ob 4. uri v svojem novem gas. domu. Kdor se hoče dobro zabavati, naj ne zamudi priložnosti. Režija je v rokah gospoda Lintnerja. kateri igra tudi glavno vlogo. Vabi odbor.
Sokol Pobrežje predvaja v Zvočnem kinu Pobrežje v soboto. 4. febr., ob 15. uri za mladino in ob 20.30 za odrasle prekrasen kulturni film »Leti sivi Sokole«.
* Pustni torek (21. februar). Tradicionalna GALA REDUTA ISSK Maribora v vseh prostorih Sokolskega doma. Vrhunec predpustne sezone!
Le še nekaj dni nas loči od žrebanja milijonskih dobitkov drž razredne loterije. Pohitite in nabavite si srečko pri VIRU SREČE »Putniku« Maribor. Preizkusite svojo srečo!
Nočna lekarniška služba: Dvorska lekarna pri Sv. Arehu, Glavni trg 20. tel. 20-05; Magdalenska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70.
Kino
* Grajski kino. Od danes dalje špijo-nažni velefilm »V tajni misiji«. Gustav Frohlich, Kamila Horn.
s Kino Esplanade. Svetovna atrakcija, sijajen veseli in zabavni film ljubezni in športa »Kraljica leda« ,s Sonjo Henie v nemškem jeziku.
* Kino Union. Do vključno nedelje senzacijski kriminalni film »Modra patrulja«. Kot dodatek barvani film Miki-miška.
* Zvočni kino Pobrežje, v soboto in nedeljo velefilm »Potemkin«.
Mariborsko glmdmllščm
Petek: Zaprto.
Sobota, ob 20.: »Automelody«. Red B. Nedelja, ob 15. uri: »Aida«. — Ob 20.:. »Kralj na Betajnovi«. Znižane cene. Konec tedna v mariborskem gledališču. V soboto, 5. t. m., prva ponovitev uspele Štimčeve dramske reportaže »Au-tomelody« za vrstni red B. V nedeljo sta dve predstavi. Popoldne se vprizori edina popoldanska predstava »Aide«, da bodo užitka te veličastne Verdijeve opere lahko deležni tudi okoličani. Zvečer pa se vprizori — zadnjič pred gostovanjem mariborske drame v Ljubljani — uspeli Cankarjev »Kralj na Betajnovi« ob znižanih cenah.
kultura
Prvi poklicni pisatelj Pietro Aretino
Z velikopoteznostjo, ki preseneča, se pripravljajo Italijani že nekaj časa na razstavo Lionarda da Vincija. Spomine na tega univerzalnega genija zbirajo po vseh državah, da obeta postati njegova razstava največja umetniška prireditev, kar jih je videl svet.
Z Lionardovim imenom se budi spomin na najpomembnejši čas v zgodovini človeštva: na renesanco in reformacijo, in na njegove slavne sodobnike. Izmed 'eh slovi kot človek zasebne vrste zlasti Pietro Aretino (1492—1557), menda prvi, ki se je začel baviti s pisateljevanjem kot poklicem. Kako imenitno je znal sukati pero, naj pokažejo tile odlpmki iz njegovih pisem prijateljem in sovražnikom.
Kaj počnem s honorarjem.
Vi domnevate, da sem zelo bogat. Res je, ponašam se z veliko družino: v svoji hiši imam 22 žen, večkrat z njihovimi dojenčki pri prsih. Tako številno ljudstvo živi od mojega peresa in Tizian sam mora priznati: če ga kaj na tem svetu preseneča, potem ga dejstvo, da lahko vzdržim tako dolgo in na tak način, da bi se morala ‘izprazniti najbogatejša tkrinja.
Predvsem nisem jaz nikomur nič dolžan. Svoje gospodarstvo vodim zme-
rom enako. — »Zakaj,« me je vprašal, »imate vi, ki vendar nimate nobenega premoženja po očetu, tako pretirane izdatke?« Ker je v meni kraljevska duša in ker ne poznajo taki ljudje nobenih mej, kadar gre za blišč! Jaz upam dobiti od Karla V. doto, ki jo je obljubil moji hčerki Avstriji, in dokler bodo knezi, vojvode in cesarji polnili mojo blagajno s cekini, mi bo užitek, trošiti jih po kraljevsko ... Vsakdo, kdor kaj hoče, se obrne name, kakor bi bil kraljev blagajnik. Kadar deklič rodi, moram plačati babico. Kadar vtaknejo lopovskega plemiča v ječo, ga moram odkupiti s svojim denarjem. Propadli vojaki, iz taborišča pognani vojaški pratežarji, plačila nezmožni dolžniki, obubožani trgovci se zatekajo k meni po pomoč. Moja hiša je bolnišnica za vse bolezni, moj zdravnik je zdravnik vsega mesta. Več kot 18 let je moje dobro oskrbovano prenočišče odprto vsem potujočim vitezom. V resnici, moj dragi, nisem izmed 25.000 sku-dov, ki sem jih s skrivnostjo svojega peresa potegnil knezom iz r..., niti enega vrgel skozi okno. Kaj naj bi napravil z njim? Če sem ustvarjen tako živeti, kdo naj mi brani, da tako živim? Iz srca se vam smejem, če mi želite stalnih dohodkov, kajti vi veste vendar, da če bi egip-
tovske piramide donašale rento, bi jih takoj spremenili v premičnino. Pustite nas torej živeti, vse drugo je bedarija!
Zakaj piše Aretino svinjarije.
Priznavam, da nisem svetu nič manj koristen iu Jezusu nič manj pri srcu, če posvečam svoje moči bežnim stvarem, namesto pobožnim delom. In kaj je vzrok temu? Meseno poželjenje drugih in moja revščina! Če bi bili knezi tako pobožni, kot sem jaz potreben, bi pisal samo mi-serere. Prečastita Madona, vsem ljudem na svetu ni bila podeljena inspiracija božje^ milosti. Ogenj poželjenja razvnema večino. Vi pa ste vzplamteli samo od angelskega ognja. Za nas enega pomenijo muzika in komedija to, kar vam molitve in pridige. Glejte, jaz imam prijatelja Brucciolinija, ki je posvetil svojo biblijo nekemu katoliškemu kralju. Po petih letih še vedno ni prejel odgovora. Isti kralj mi je za mojo komedijo »Hotnica« poklonil bogato verižico. Mojo hotljivko mika zdaj ponorčevati se Iz biblije, če ne bi bilo to nespodobno. Visoko spoštovana gospa! Prosim vas tisočkrat, da mi oprostite norčije, ki jih nisem napisal iz hudobije, temveč da bi živel. Jezus naj vas navdihne, kako bi pri Sebaštianu !z Pesare najhitreje dosegli, da prejmem ostanek zneska, na račun katerega sem že dobil izplačanih 30 skudov, za kar se vam že vnaprej zahvaljujem.
O stilu in izobrazbi.
Jaz sem svoboden mož po božji milo-
sti. Jaz nisem noben suženj pedantov. Jaz ne stopam v stopinje Petrarce ali Boccacia. Meni zadostuje moj neodvisen duh. Prepuščam drugim ljudem, da čenčajo o jasnosti stila, o globokosti misli; drugi naj bodo tako neumni, da se napenjajo, da se izpreminjajo in da se čisto prenarede. Jaz pa korakom naprej brez učitelja, brez umetnosti, brez vzora, brez vodje in brez luči in pot mojega črnila mi donasa srečo in slavo. Kaj naj bi si Še vec želel?	P.
DARIO DE TUONl.
Bdi ali manj priznalno so sporočali o tem tržaškem profesorju in književniku: Jutro, LZ, 2iS, Sodobnost, saj je zajel v svoje sonete (Sonetti azzurri, Carso) drago nam pokrajino in piše o njej roman, o katerem se nadeja, da mu ga kdo posloveni. Medtem pa je objavil R. Isti-tuto Tecnico »G. R. Carli« v Trstu 1939^ kot prvi zvezek rednih prosvetnih sešit-kov brošuro »Volfgango Goethe in Padova«. De Tuoni je to predavanje imel že v Padovi 1. 1920. na ljudski univerzi. Izšlo je zdaj hotč ali nehote za spomin na dolgo italijansko potovanje Goethejevega očeta J. Gašperja v 1. 1739. Razprava v prijetnem slogu prikazuje vzroke, ki so velikega Olimpijca privedli v deželo, kjer citrone cvet6: njegov veleum, knjižni razlogi, družinske razmere.	A.	D
Gospodarstvo
Beg industrije iz Slovenije
NEZDRAV POJAV, KI JE ZLASTI ZA SLOVENIJO ZELO ŠKODLJIV
Slovenija je brez dvoma najbolj industrializirani predel Jugoslavije. Vzrok temu je predvsem dejstvo, da je obstajalo že pred vojno v naših krajih precej industrije, ki se je po vojni hitro razvijala in je nastalo nekaj izrazito industrijskih centrov, kakor na pr. Maribor, kjer prednjači tekstilna industrija. Razen tega ima Slovenija še precej dobro razvito železniško in cestno omrežje, dasi je stanje vse prej kot zadovoljivo. Kljub temu se promet naglo in gladko razvija, kar je temeljni pogoj za napredek industrije. Tu imamo kader ižvežbanih delavcev in specialistov, ki se vedno veča in v sposobnosti napreduje.
Žal pa je začela zadnji dve leti naši industriji bolj trda presti. Ta panoga narodnega gospodarstva se sicer še razvija, vendar se tu in tam že opaža nekakšno nazadovanje odjema. To se vidi že tudi pri nekaterih vrstah tekstilnega blaga, čeprav je v splošnem po manufakturi še vedno veliko povpraševanje. Vzrok za deloma nepovoljno stanje je iskati v dejstvu, da se drugi deli države, zlasti okolica Beograda, na škodo naše industrije favorizirajo z raznimi olajšavami. manjšimi bremeni, lažjo prodajo
blaga itd. Zato se tudi ni čuditi, da naša industrija išče boljše pogoje za svoje udejstvovanje in da se je jsačela seliti iz Slovenije, čeprav so pri nas naravni pogoji neprimerno boljši kot v vzhodnih delih države.
Da trditev o begu industrije iz Slovenije ni pretirana, je dokaz temu pravkar objavljeni izkaz naše gospodarske zbornice o stanju industrije v preteklem letu. Dočim se je koncem lanskega leta stanje trgovinskih obratov v Sloveniji pomnožilo za 311, obrtnih za 491 in gostinskih za 101, je število industrijskih podjetij zopet nazadovalo za 6. Značilno je, da je samo v zadnjem četrtletju 10 podjetij odjavilo- obrate, prijavilo pa jih je le dvoje. Že leta 1937. je bilo število prijav v industriji za 5 manjše kot število odjav, tako da je industrija v Sloveniji v dveh letih izgubila enajst obratov.
Tudi Maribor polagoma prihaja na vrsto,’ celo v tekstilni stroki. Veliko podjetje Doctor in drug je centralo preselilo v Beograd in bo sčasoma tjakaj preneslo ves obrat. Dve drugi podjetji se pripravljata na podoben korak. Če se razmere ne bodo zboljšale, jim bodo sledila še druga podjetja.
Minister za telesno vzgojo v Ljubljani
Iz Zagreba, kjer je sprejel v avdienci zastopnike športnih zvez in klubov ter si ogledal športne naprave mesta Zagreba, je odpotoval min. za telesno vzgojo g. Ante Mastrovič v Ljubljano, da stopi v stik tudi s slovenskimi športniki in spozna njihove potrebe in želje. Ljubljanski športni klubi so imeli v ta namen več konferenc v navzočnosti športnega referenta pri banski upravi. Sklenjeno je bilo, da se predložijo težnje slovenskih športnikov g. ministru v obliki izpopolnjene spomenice, ki je bila predložena MFVN pred dvema letoma. Izpopolnitve se nanašajo v glavnem na današnje stanje športa pri nas ter na prireditve, ki nas čakajo v bližnji bodočnosti.
Rudnik Stanovsko na dražbi
Že več let nazaj so bile stavke rudarjev v rudniku Stanovsko pri Poljčanah na dnevnem redu. Lastniki niso v redu izplačevali mezd delavcem. Vse te raz-njere so spravile rudnik na dražbo, ki je bila te dni v Ljubljani. Pri dražbi je bilo 65 upnikov. Ves obrat in naprave ter 177 prostosledov v slovenjebistriškem in konjiškem okraju je bilo prodanih za 175.000 dinarjev. Vse to je kupil indu-strijec Milinov iz Zagreba.
Borzna poroii/a
Devize. Ljubljana. Amsterdam 2366—2404, Berlin 1767.62—1785.38, Bruselj 742.50—754.50, London 205.58-208.78, Milan 231.35—234.45, New York 4376.75—4436.75, Pariz 115.95—118.25. Praga 150.85—152.30.
Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 472.50—474.50, 4% agrarji 60.50— 62.50, 4% sev. agrarji 60 d., 6% begi. obv. 89.50—90, 6% dahu. agrarji 89.50— 90, 7% stab. pos. 97.50 d„ 7% inv. pos. 99.50—100.50, 7% Blair 92—93.
S/norf
Naši smučarji v Italiji
V	Gortini d’Ampezzo je bila predvčerajšnjim tradicionalna smuška tekma za pokal vojvode d’Aosta, na kateri je poleg mnogih drugih udeležencev startala tudi četvorica Jugoslovanov. Čeprav je italijanska ekipa že odpotovala v Zakopane, so vendar bili domači tekmovalci visoki favoriti tekmovanja. Proga je bila dolga 4.5 km z višinsko razliko 1125 m. Bila je posebno za naše, ki tam niso poprej trenirali, jako težka, posebno ker je bilo več vratc tudi na najstrmejšem delu z nagibom okoli 35 stopinj. Vsa vodilna mesta so zasedli Italijani, ki so progo dobro poznali ter jo tako taktično ob-
vladali. Plasma je sledeč: 1. Alvera Car-letto (Cortina) 5:45.2, 2. Menardi Seve-rino (Cortina) 5:47.1, 3. Lacidelli Alfon-so (Cortina) 5:54.7. Sledijo sami Italijani, naš prvi tekmovalec na cilju je bil Kobler Stanko v času 7:21.6, ki je zasedel 12. mesto, 13. je bil Žnidar Emil,
16.	pa Klein Bruno, dočim je četrti Ju-' goslovan Žvan moral odstopiti radi izgube smuči. Poleg nepoznavanja težke proge je vzrok temu, da se naši tekmovalci niso boljše plasirali, padec Koblerja in Kleina, Žnidar je zlomil palico ter je več ko polovico proge presmučal z eno samo palico, Žvan pa si je že pri
treningu zlomil smuči ter je moral nastopiti z rezervnimi.
Gradjanski pride v finale
Mnogo je bilo ugibanj, na kakšen način se bo zaključil spor, ki je nastal v tekmovanju za zimski pokal radi Grad-janskega in Slavije. Ker Gradjanski ni mogel preko sklepa svojega občnega zbora, komite tekmovanja pa ni hotel iz-premeniti parov v semifinalu, so najprej stavili Gradjanskemu in Slaviji rok 14 dni, v katerem se morata kluba nekako sporazumeti, o odigranju te tekme. Ta sporazum je po najnovejših poročili že
dosežen na ta način, da Slaviia sploh ne bo več tekmovala, Gradjanski pride takoj v finale z zmagovalcem BSK: Jugoslavija, mora pa plačati za to Slaviji odškodnino okoli 30.000 din.
Heim in Praček v Zakopane
Z današnjim opoldanskim brzovlakoni sta odpotovala v Zakopane jeseniška smučarja Ciril Praček in Hubert Heim, ki bosta na svetovnem FIS-inem prvenstvu zastopala Jugoslavijo v smuku in slalomu.
Svetovni rekord v bobu četvorice
V	Gortini d’Ampezzo je v tekmovanju v bobu četvorice zmagala Švica (Feier-abend) v skupnem času 5:30.37 v štirih tekih, najboljši čas 1:20.77, kar pomeni nov svetovni rekord. Na drugem mestu je Anglija I (Mc Evoy) v skupnem času 5:31.61 (1:20.75). Na tretjem mestu so Nemci (Kilian).
s. Tekme za zimsko pomoč v Zagrebu. Na Svečnico so po teritoriju ZNP-a igra-
li	klubi za zimsko pomoč. V Zagrebu je Gradjanski igral neodločeno proti reprezentanci Zagreba s 3:3 (2:0), reprezentanca prvega razreda pa ie premagala zastopnike nižjerazrednih klubov 5:_’ (2:0).
s. Minister za telesno vzgojo naroda
je odklonil prenos Zveze ženskih športov iz Zagreba v Beograd, tako da ostane Zagreb še nadalje sedež te zveze.
Safi
Mednarodni šahovski turnir v Moskvi
Flohr zmagovalec.
V tretjem nadaljevanju prekinjenih partij je Levenfiš porazil Bondarevske-ga, Ragozin Reshetvskega, Reshewsky pa Goglidza. Remis so končale sledeče partije: Flohr-Konstantinopolski in Re-shewsky-Alatorcev.
V	zadnjem kolu je Keres doživel neprijeten poraz; v lepi pozicijski partiji ga je premagal Alatorcev. Konstantino-polski je premagal Rabinoviča, Bonda-revski pa Smislova, remis pa so končale partije:	Flohr-Makaganov, Lilienthal-
Bjelavjenec, Reshewsky-Kan in Toluš-Goglidze. Prekinjeno partijo Keres-Bon-darevski je Keres rešil iz izgubljene pozicije v remis. 14 partij je še prekinjenih, vendar pa je položaj že tako jasen, da je Flohru zmaga zasigurana
Stanje pred koncem: Flohr 11 (1), Ragozin 10 (1), Lilienthal 10, Reshevsky 9‘A (2), Bjelavjenec in Rabinovič 9%, Makaganov 9 (1), Levenfiš 8K> (2), Alatorcev 8Vs (l). Kan 8 (1), Keres in Smislov 8, Konstantinopolski 7'A (1), Gog-lidze 6‘A (i)? Toluš 6 (1), Romanovskl 5 (1) in Bondarevski 4 (1).
Bogoljubov — Eliskases
13. partija matcha je bila remis, dasi je imel Bogoljubov lepe izglede na zmago. Vendar pa je končnico vodil tako nespretno, da je Eliskases izsrlil remis. Remis je končala tudi 14. partija. Stanje matcha: Eliskases 8, Bogoljubov 6.
Szabo — Landau
Šesta partija matcha ie končala remis.
V	sedmi partiji pa je Szaba doletel nepričakovan poraz. V Rettijevi otvoritvi je Landau t močnim napadom prodrl in postavil stanje matcha: Landau 4. Szabo 3.
Katalonska otvoritev.
(5. partija matcha).
Beli: Landau	Crni: Saabe
1.	St3, Sf6 2. c4. c6 3. x3, d5 4. Lg2, cS
5.	I)—0, Sc6 6. cxd5, Sxd5 7. d4. Le7 8. dxc5, Lxc5 9. Dc2, Db6 10. a3, ah 11. e4. Si6 12. Sbd2, 0-1) 13.Sc4, Da7 14.e5.-Sd3 15. Sg5, i5 16. exi6 e. ;p„ Sxf6 17. Lxch bxc6 18. Le3, h6 19. Se4, Lxe3 20. Sxf6 . Txf6 21. Sxe3, e5 22. Tfdl, Lh3 23. Td2, Taf8 24. De4, Df7 25. Dc4. Le6 26. De2, Dg6 27. Del, h5 28. Taci, Lh3 29. Tedi. Kh7 30. Sc4. e4 31. Td6. Le6 32. Se5, I)f5 33. Sxc6, Lb3 34. Txf6, Dxt6 35. Dxe4+. !Ch8 .36. Td2, Dh6 37. 14, TcS 38. Se5, Db6-j- 39. Kg2 in črni preda.
ELAINE HAMILTON
22
Z££EA4 SMRT
»To sem si mislil. Hvala vam. In torej — dobro jutro!« je odgovoril Reynolds ter odšel iz pisarne.
Na hodniku je govoril Ouentin s stražarjem odrskih vrat. Reynolds je pozdravil avtorja z veselim obrazom.
»No torej? Ali napredujejo skušnje dobro, gospod Ouentin?« je vprašal.
»Ne vem. Vse, kar vem, je, da je moja igra praktično nespoznatna. Norrington jo skoraj popolnoma iznova prepisuje, ne samo predelava, in danes je vrgel enega glavnih igralcev ven — mladega igralca Hughesa, ki naj bi igral drugo glavno vlogo.«
»Ali ni bil dober v svoji vlogi?« je vprašal Reynolds.
»Nasprotno, imeniten,« je odgovoril Ouentin. »Ubogi fant — žal mi ga je.«
«Kaj ni bilo v redu?«
»Strup! Kokain!« je rekel avtor. »Ingram je storil zanj, kar je mogel. Včeraj zjutraj mu je tu pri skušnji vzel Ingram podkožno brizgalko in droge in zvečer ie Hughes res pregledal Ingrannovo garderobo. iskaje svoj strup. Našel ga je ravno, ko je bilo prvo dejanje končano
DETEKTIVSKI ROMAN
vtaknil Ingram škatljico v žep, izvlekel Hughesa malo na zrak in ga poslal s taksijem domov. Hughes mi je to danes sam pravil.«
»Kaj se je zgodilo s tistimi drogami?« Ouentin se je zasmejal.
»To je tisto veselo pri vsej stvari. Vi ne veste, kakšen je Ingram umetnik v obleki — in včeraj je prišel na oder z brizgalko in škatlico v naprsnem žepu. In jaz sem ga še vprašal, ali nosi zdaj na srcu pištolo. Izvlekel je škatlico in mi jo pokazal — poznal sem jo. — Toda pravim, govorim o tem samo z vami. Ingram me je prosil, naj ne govorim o tem zavoljo Hughesa,« je pristavil boječe.
»To je čisto v redu, gospod Ouentin, nihče ne bo o tem slišal.« Reynolds je pri tem izvedel tudi to, da je Ingram odšel iz gledališča, ko je bilo drugo dejanje v polnem teku.
»Ali je imela danes zjutraj lady Sel-cottova skušnjo?« je vprašal avtorja.
»Da. Odšla je pred pol ure domov, inšpektor.«
»Škoda. — Tako mimogrede, gospod Ouentin, vi ste bili, če se ne motim,
m se >t* Ingram vračal v garderobo. Iz prejšnji večer v prientalnem. Ne veste, fega je bi! skoraj pretep. Na zadnje jel kdaj sta 'prišli tisti dve ameriški dami
in lady in gospodična Selcottova?«
Na avtorjevem obličju se je pojavil izraz dečka, ki so ga zalotili pri trganju tujih jabolk.
»Ne povejte tega Norringtonu, inšpektor,« je prosil, »toda nekako ob devetih mi je bilo vse to tako strašno zoprno, da sem se izmuznil za eno uro iz restavracije — morda tudi za malo dalje. Ko sem se vrnil, so tvorili družbo skoraj čisto drugi ljudje, in Amerikanki in obe Sel-cottovi so bile že med njimi.«
»Ali bi hoteli povedati, kam sta šli, gospod Ouentin?«
Avtor se je namrdnil.
»Prav ra-d, a ne smete tega nikoli povedati Norringtonu. To je strašno občutljiv človek in jaz ga ne smem užaliti.«
»Dobro,« je obljubil Reynols in se čudil.
»No torej, šel sem gledat, kako se godi mojemu airedalu pri Grantu, mojem ži-vinozdravniku v Rochesterski ulici. Moja psica je včeraj zjutraj vrgla pet mladičev.«
Inšpektor je. vzljubil tega mladega moža. Sam je imel rad pse in je torej razumel, kako je mogel Ouentin zavoljo psa zapustiti družbo.
>No, in je vse v redu v rodbini, upam.«
»Materi in otrokom se dobro godi. Pojdite jih pogledat, če pridete kdaj mimo« —- je vabil ponosno Ouentin. »In izberite si enega psička, če vam bo ugajal.«
Spotoma na obisk k lady SelcottovAje inšpektor dal ustaviti avto v Rochesterski ulici in šel v Grantov dvorec.
Gospod Ouentin obožuje svojo psico, gospod,« je odgovoril stražar psov na vprašanje. »Sinoči jo je prišel obiskat Rekel je, da se boji za svojo staro damo.«
»Da, pravil mi je, da je prišel sem pu večerji — ali je bilo to morda pozneje?« je vprašal Regnolds, ponujajoč možu cigareto.
»Hvala, gospod. — To je bilo kmalu po devetih, ko je prišel gospod Ouetiru Ko je bil tu, so prinesli psa, ki ga je avtobus povozil. Jaz setn bil tukaj sam in gospod Ouentin je ostal ter mi pomagat sešiti živali nogo in jo obvezati. In, prosim, to je delal v večerni obleki! Gotovo je bilo že pol enajstih, ko je odhajal odtod. To je tisto, čemur pravim jaz gen-tleman, gospod.«
S	tem je bil torej Ouentin popolnoma rešen vsake neposredne udeležbe pri Ar-deenovi zadevi. Reynolds je samega sebe dolžil sentimentalnosti. Detektivski poklic nima prostora za to slabost — io premišljal, ko ga je avto peljal proti Bav-swatrski cesti. Vzlic temu je čutil, da verjame, de Ouentin tudi posredno ni udeležen pri činu prejšnje noči. — To so bili zelo lepi psički. Premišljal je, ali bi hotela njegova žena enega izmed njih, ko bodo malo starejši. Airedali so zveste in inteligentne živali.
(Dalje.)
Smučarski zlet mariborska sokoiske župe
V nedeljo, 5. febr., tekmujejo sokolski smučarji nad Guštanjem, kamor poletiio tudi ostali sokolski smučarji na svoj zimski zlet. Snežne razmere so ugodne in bodo imeli vsi udeleženci priliko, si ogledati na smučeh lepe koroške predele v zimski odeji. Odhod udeležencev je v nedeljo zjutraj ob 5.40. uri, tekmovalci pa naj potujejo že v soboto. Zanje je preskrbljeno prenočišče v Sokolskem domu v Guštanju. V nedeljo po prihodu jutranjega vlaka bo odhod k tekmam v Rimski vrelec, ki pričnejo ob 10. uri s smukom tekmovalk na progi 2 km z višinsko razliko 150 m. Ob 10.30 spust za člane in moški naraščaj na progi 3200 m z višinsko razliko 300 m. Popoldne ob 13.30, oziroma 14. je tekma v smuških likih, nato sestanek vseh udeležencev v Sokolskem domu v Guštanju, kjer bo tudi razglasitev rezultatov. Odhod iz Gu-štanja z vlakom ob 18.46. Župno načelnl-štvo poziva vse Sokole: v nedeljo, 5. II., na zlet v Guštanj - Rimski vrelec!
L Sokol Maribor I. vabi svoje članstvo, da se udeleži zabave, ki jo priredijo gospoda podoficirji mariborskega garnizona v soboto, 4. t. m., ob 20. v soko-larni kasarne Kralja Petra I. Igra vojaška godba, prvovrstna postrežba, dobro zakurjena dvorana, brez vstopnine!
Iz Murske Sobote
IN ZOPET SOVRAŠTVO MED SO-RODN1KI
Dva svaka, oba Sarjaša Jožefa, oba iz Gaberja pri Dol. Lendavi, oba strastna pravdarja, oba brez denarja, oba s kopico dolgov; eden mora na sezonsko delo v Francijo, da plača dolg; tiščalo ga ie 6000 din. Svaka se od začetka leta 1936 nista pogledala.
V novembru pa jima je zbolela mati, ozir. tašča. Zet bi jo rad šel obiskat, pa se je bal svaka na taščinem domu, ki je znan nasilnež. Pa je izvedel, da je odšel
z doma, in skrivaj sa je pripeljal na obisk. Ostal je še s svakinjo na pragu v pogovoru, ko se je od nekod nenadoma vzel domači Sarjaš z motiko v roki in ga nahrulil, kaj išče tod. Bolezen, je bil odgovor, a že je v domačinu kipela jeza. Svak je to videl in hotel kar najhitreje odnesti pete. Že je domačin z motiko zamahnil, svak pa mu je pognal pod noge svoje kolo, s katerim se je pripeljal na obisk, in zbežal, kar so ga noge nesle. K nesreči, se je spotaknil in padel. In že je bil domači Sarjaš ob njem in ga udaril s kopačo po glavi, da se je takoj pokazala mlaka krvi. Težko ranjenega so ga odpeljali v bolnišnico v Čakovec, kjer je 4. decembra umrl, še prej pa je umrla mati, ozir. tašča.
Tako slika zločin obtožnica. Domačin Sarjaš priznava dejanje, a ga olepšuje, češ da je pokojni njega napadel, ko mu je pod noge sunil kolo, da ga je še na tleh ležeč hotel udariti z zračno sesalko po glavi, a mu jo je mislil s kopačo izbiti iz rok, pa je po nesreči zadel v glavo.
Ves dogodek so opazovale domače priče. Toda kdo naj verjame, da bi pokojni še na tleh ležeč mogel doseči stoječega človeka do glave?
Sovraštvo je s smrtjo prenehalo, prineslo pa je 6. let robije s -trajno izgubo državljanskih pravic.
dni nato je dobil odgovor: »Spoštovani gospod! Vaš poziv, ki ste mi ga bili poslali, je pisan prav tako slabo kakor vaša knjiga. Ker ste me vi pozvali na dvoboj, imam pravico, izbirati orožje. Pro-
sim: sprejemam. Bila se bova s pravopisom. Smatrajte se za mrtvega! Vaš M. T.«
Darujte za az< ni sklad PHI
BUJ—1	I
DETOMOR ALI KAJ?
Sezonska delavka Irma Novakova je prišla iz Francije. Svojemu fantu je povedala. da ni nobene zapreke več za poroko, kajti nosečnost z drugim je v Franciji odpravila. Vseeno pa je čutila, da nekaj ni v redu. Zdravnik ji je povedal, da bo čez par mesecev rodila.
V začetku letošnjega leta je bila tudi v Fokovcih poledica. Irma je baje par-krat na domačem dvorišču padla. Poslali so po babico. 10. t. m. je prišlo na svet dete po sedmih mesecih nosečnosti. Irma ga ni hotela videti. Zaprli in zaklenili so ga v sobi v omaro.. Oče je ključ odnesel, ves jezen na nezakonsko mater. Revše je še istega dne že ob porodu za silo krščeno umrlo.
Sodna komisija se je podala na pokopališče v Fokovce, da dožene vzroke otrokove smrti.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stanc »saka beseda 50 oar: aaimanisa orlsiolblrm la te oglase ie din 6.— Draibe preklici doolso^ania In tenltovaniskl oclasl din I.- oo besedi NaimanlM znesek za le oglase le din 10.— Debelo tiskane besede se računalo dvoino Oalasni davek za enkratno obiavo znaSa din 2.—. Znesek za male oglase se olačule takoi orl narofiiiu oziroma oa ie vposlatl v olsmo skupai » naročilom ali oa oo ooitni ooloinid na čekovni račun st. 11.409 za vse pismene odgovore slede matih oglasov sc mora priložiti znamka za 3 din
Rasno
TOMAŽEVA ŽLINDRA
SE JE POCENILA!
18% ne vagonske pošiljke franko vagon Ljubljana po din 92.—. Na drobno iz Maribora po din 110.— za 100 kg. Kmetijska družba, Maribor, Meljska -cesta,, tel. 20-83. 358
apneni prah
živo apno, cement se dobi poceni v lesni trg. Čeh, Maribor, Betnavska c. 4.	7.2Z
Svojem dobremu šefu se delavstvo
FIRME BftEN
v Studencih iskreno zahvaljuje za bogato darilo. 813
Prodam
ČEBELNI PANJI
Alberti-Znideršič, novi, stiskalnica za satovje, decimalna tehtnica jako 'poceni naprodaj. Vprašati Koroščeva ul. 50 /'84
Prodam dobičkanosno PODJETJE
opekarno. Ena sušilnica 32x 10. druga 20x5, peč z 40.000 opek, 2 orala zemlie, nova stanovanjska hiša. Pirc, Betnavska c. 1.	786
PRODAM GRAMOFON
firma »Columbia«, s ploščami. Počehova 14, Kurež. 817
Zanimivosti
Ste nervozni...?
bežite no!
Neki slavni zdravnik je dejal: »Nervoza je samo tuja beseda za pomanjkanje obvladovanja samega sebe. Je preje posledica kakor vzrok.«
To je resnica, čeprav mnogim ljudem nerazumljiva. Nervoznost ima z živci prav za prav kaj malo skupnega. To je v večini primerov posledica duševne disharmonije, posledica nepravilnega odnosa do stvari življenja. Napeto in nemirno stanje — neprijetno spremstvo moderne eksistenčne borbe — ki nas meče Jz enega položaja v drugega, nas sicer spravlja v nervozno razdraženost, toda v resnici so tu živci zato, da bi razdraženje sprejeli, odgovorili nanje in ga vodili naprej. Abnormalni postanejo šele tedaj, če nam manjka duševne sile, če nimamo notranje discipline, kar vodi k predčasni izčrpanosti in k neuspehom.
Seveda: vsi nosimo Križ svojih skrbi in se več ali manj težko bojujemo, toda tega ne olajšamo s tem, če bomo neprestano mislili na to breme in se pritože-
vali čezenj. Nasprotno je priporočila vredno. Kdor išče radost in jo neguje v sebi, ta obvladuje svojo usodo in stopnjuje svoje notranje sile. Mora se samo zavedati svoje spojenosti z izvori sil v globinah svojega bistva in ne sme brzdati spraščanja notranje moči s strahopetnim mišljenjem in nepravilnim obnašanjem.
Napeto in tesnosrčno misleči človek je žrtev največje vseh človečkih slabosti, kajti Izgubljen je; podlega življenju in postane suženj svoje usode.Samo notranje uravnovešen človeiik, okrepljen z močno vero v življenje, in prizadevajoč si, priti do svojega smotra, je zmagovalec nad usodo.
Ni tako težko, kakor si mislimo, začeti življenje nepesimistično, črpati srečo iz dnevnega dela in tako premagovati svoje skrbi. Samo hoteti moramo! Doseči se da vse! Na krivi poti so tisti utrujeni moderni ljudje, ki pravijo, da življenje ni nič drugega ko en sam velik živčni pretres!
deli Jede*
posebno ugodne cene Bele tkanine 74 cm din 5 -
Tekstilana Biidcteldt
Maribor, Gosposka uL 14
♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ POZOR£
Cenena sveža svinjetina po 10 —12 din naprodaj pri
EDUARD WEITZL
Strossmajerjeva, 5. stojnica
Službo Me
MLADA ŽENA
išče mesto pcstežnice. — 2i-. dovska ul. 12, prid. 814
Cenjene dm*e Ut fospedie!
Sladke pomaranče in mandarine, karfijolo, salato in drugo zelenjavo dobite po najnižjih cenah pri meni. Postrežba točna. Pridite!
K6n>s Franc
stolnica, Glavni trg
Spomnite se CMDI
VABILO!
Na predpustno veselico, ki se vrši v soboto, dne 4. 11., .v gostilni J. Klobasa. Studenci. Razne zabave, vstop prost, priskrbljena so dobra ljutomerska vina. topla in mrzla jedila. Vabi gostilničar. 815
Gospodime, pozor!
Za 10'- din 13 svežih iaic Gosposka ulica 20
HALO!	HALO!
Glasbeno društvo Tezno priredi oranžno trgatev v soboto, dne 4. H. 1939. v gostilni Koželj, Tezno.____________822
Halo!	Halo!
V soboto ceneno meso pri me atju
ONA OSEBA
katera je v sredo. 31.1.. ob Vil ure zvečer v pekarni; Scherbaum na Graikem trgu vzela en črni perzlianskl muf vsebujoč šop ključev* s klopi, je bila poznana ter se poziva, naj dostavi muf nazaj v trgovino, sicer se bo policijsko postopalo proti njej. ...	;	824 .
Mesti ca celi dan odpr a!
Prima goveje	meso po .	.	din	6*—,	8*	in	10*
Prima svinisko meso po	.	din	8* -
Prima telečje	meso po '.	.	din	6’-
Prima slanina	po ....	din	13*-
10* - in 12*-10-
ZAŠČITA MLADINE PRED BOLNIMI UČITELJI.
Litvanski zdravstveni uradi so v sporazumu z ministrom prosvete in šolskimi uradi izdali stroge uredbe o zaščiti šolske mladine pred tuberkulozo. Poleg drugih določb je bilo tudi izdano navodilo za zdravniški pregled vseh učiteljev, zlasti pa tistih, ki se nagibajo k tuberkulozi. Ker ima Litva okoli 6000 učiteljev, bo trajalo preiskovanje zdravja učiteljev nekaj mesecev.
VAJA V HLADNOKRVNOSTI — S SLAČENJEM DEKLET.
Ameriški univerzitetni profesorji so iznašli zelo nevarno pedagoško metodo, da odvadijo študente sramežljivosti; Oni
jih enostavno tirajo, da javno — slačijo dekleta. Res je: vse to se vrši na strogo pedagoški način. Profesorji predavajo, in njihova predavanja se ne razlikujejo mnogo od tečajev za dekoraterje izložb ali risarje modelov, toda vaje se vršijo na živih modelih. Pojavi se lepo mlado dekle, oblečeno v zelo komplicirane obleke. Študentje dbbljo nalogo: »Slecite to dekle!« Visokošolci morajo izvesti to nalogo odločno in brez obotavljanja.
KAKO SE JE MARK TWAIN DVOBO-JEVAL.
Mlad avtor je poslal svojo prvo knjigo Marku Twainu, o kateri je ta podal naravnost uničujočo kritiko. Užaljeni avtor ga je s pismom pozval na dvoboj. Nekaj
Danes in jutri v gostilni »Zlati konj«
ZADNJE KOLINE Vljudno vabi Nekreo. 827
Posest
HIŠA
donosna, 7 sob, kleti, drvarnica. pralnica, vrt. se proda za 86.000 din. Maribor, Pobrežje, Gosposvetska 56, Krčma.	751
Naprodaj prvovrstno VINOGRADNO POSESTVO
njive in s travnikom, 15 min. od cerkve. Vpraša se pri Mez gec Feliks, Pesnica. 812
PRODA SE HIŠA
spalnica in kuhfniska oprema. Vprašati mizarstvo Kolarič, Tezno, Ptujska 187.	816
Stanovanle
Tužnini srcem naznanjamo znancem in sorodnikom, da je naš dobri mož in oče, go-spod
Karl Šuster
danes, 2. februarja mirno v gospodu zaspal. Pogreb blagopokojnega bo v soboto, dne 4. februarja 1939, ob 16. uri iz mestne mrtvašnice na frančiškansko pokopališče na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica so bo brala 6. II. 1939 ob 5/g9. uri v frančiškanski cerkvi.
Maribor, 2. 11. 1939.
Razžaloščene soproga Marjeta in hčerka Milka ter ostalo sorodstvo.
SPREJMEM 3 GOSPODIČNE
na hrano in posteljo za din 350.—- s 15. febr. Bevc,. Ruska c. 4.	3*0
STANOVANJE
sc odda, soba, kuhinja, s 1. marcem. Proda se tudi en štedilnik. Krali Matzaževa ul. 60, Studenci.	"1*
2 GOSPODIČNI
se sprejmeta na stanovanje takoj. Einspielerjeva 26.	818
Dvosobno, lepo
STANOVANJE
se poceni odda 1. marca. Verstovškova 40-1, pod goj stilno Žohar.
Umrl je skrbni gospodar naše domačije, sin, mož. oče. brat in svak, gospod
Marinii Jože
posestnik v Doleni pri Ptuju.
Pogreb pokojnega bo v petek, 3. II. 1939, ob 10. uri pri Sv. Duhu v Halozah.
Dolena pri Ptuju, Maribor, Hajdina pri Ptuju in šoštanj dne 3. februarja 1939. Rodbine Marinič, dr. Marinič, Majcenovič.
821
"IžaalB In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. il„ predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oflasi l>o ciniku. - Rokopisi sc ne ' vračajo. - Uredništvo In uErava: Maribor, Kopališka ulica 6. - Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 38-07.. - Poštni čekovni račun štev. 11. 409.