Poštnina platana v gotovini Cona Mn t*» Štev. 246. V Ljubljani, sobota 29. oktobra 1938. Leto III Iz dnif ko fe nastopila Jugoslavija: Dvajsetletnica slovenske narodne vlade Danes poteka 20 let, kar je slovensko osvobodilno gibanje, ki ga je sproiila majska deklaracija v letu 1917, dobilo svoj državno* politični izraz v dejstvu, da so slovenske pokrajine pod vtisom dogodkov na vseh bojiiiih in zaradi notranjega razbitja pretrgale z avstrijsko oblastjo ter si v Ljubljani postavile svojo narodno vlado. Kljub političnemu pritisku, ki se je stopnjeval čim bolj, je avstrijska monarhija propadala, in kljub cenzuri so vesti o novem položaju na bojiižih in v Evropi, so poročila o osvobajanju slovanskih narodov izpod avstrijske oblasti zajemale vse slovenske pokrajine, kajti o tem so ile kakor blisk od razbite in okrvavljen« Goriške čez izmozgano Kranjsko in Štajersko do ogrožene Koroške in Slovenske krajine. Vsepovsod je ljudstvo vstajalo v pričakovanju novih boljših dni po toliko krvavih letih vojne groze, lakote in trpljenja. Tedanje prebujenje in vstajanje slovenskega ljudstva je bilo tako silno, splošno in nezadržno, čeprav morda preveč čustveno, da nima primere v naši zgodovini. Prav to prebujanje pa priča, da so v življenju narodov, še tako zatiranih in nesvobodnih, trenutki, ko .zajame vse ljudstvo ona zavest in ena vera, da se dvigne za svojo pravico in si jo tudi pridobi. Najvidnejši in najpomembnejši izraz tega osvobajanja iz lastne sile in moči je ustanovitev slovenske narodne vlade v Ljubljani 27. oktobra 1918. Vlada je bila sestavljena takole: Predsednik t Josip Pogačnik; poverjenik za notranje zadeve t dr. Janko Brejc; poverjenik za finance dr. Vekoslav Kukovec; poverjenik za pravosodje dr. Vladimir Ravnihar; poverjenik za kmetijstvo t prelat Andrej Kalan; poverjenik za vero in prosveto t dr. Karel Verstovšek; poverjenik za javna dela inž. ViBdimir Remec; poverjenik za trgovino in industrijo t dr. Karel Triller; poverjenik za prehrano t dr. Ivan Tavčar; poverjenik za pošto Pavel Pestotnik; poverjenik za deželno brambo t dr. Lovro Pogačnik; poverjenik za zdravstvo dr. Anton Brecelj; poverjenik za socialno politiko t Anton Kristan. Ta narodna vlada je vodila usodo slovenske zemlje, vzdrževala stike s Hrvati in Srbi, vse do 1. decembra 1918, ko so Slovenci po treznem premisleku sklenili novo državno skupnost s Srbi in Hrvati. S tem je bila ustanovljena nova močna država Slovencev, Hrvatov in Srbov — Jugoslavija, v kateri so vsi trije narodi videli jamstvo za boljšo bodočnost, neoviran narodni, politični, kulturni in' gospodarski razvoj. Slovenska narodna vlada je v kratki dobi svojega obstanka izvedla najtežje naloge, ki so jo čakale: vzpostavila je novo oblast, po svojih močeh zavarovala slovensko ozemlje, poskrbela s silnimi napori za to, da so ogromne množice sestradanih in zbeganih avstrijskih vojakov prešle s fronte čez naše ozemlje domov, ne da bi Slovenija v tisti zmedi prehudo trpela. Ta narodna vlada je tudi pripeljala Slovence v Jugoslavijo. Njen kratki, toda pomembni obstanek je bil tak, da sc Slovenci ob 20 letnici lahko s ponosom in priznanjem spominjamo, saj smo v najhujšem času za Evropo dokazali prav z ustanovitvijo svoje vlado narodno in politično zrelost. Strašen ogenj sredi Marseillea Domnevajo, da so ogenj podtaknili komunisti ali pa marsejska policija Marseille, 29. p.kt. o. Včeraj popoldne je v središču Marseilla izbruhnil grozen požar, ki je uničil osrednji del največje marsejske ulice, slovite Cancbiere. Preiskava, ki so jo oblasti takoj uvedle, je ugotovila naslednje: Vnelo sc je ob 14.15 v veliki trgovski hiši »Nouvelles Galčries«, kjer so prezidavali in spreminjali no.tranjo uredbo. Plamen se je nenadno pokazal iz okna v pročelju palače, ki gleda na ulico Canebiero. Ogenj sc je tako naglo širil, da 6e niso mogli rešiti uslužbenci in uslužbenke v višjih nadstropjih, ker so se prijele stopnice. Zato so uslužbenci začeli skakati skozi okna. Pri tem je neka prc.dajalka našla smrt. Ko so dospeli gasilci, je že vsa trgovska palača gorela. Gasilci so se spravili takoj na delo, toda ker so imeli premalo brizgaln in premalo reševalnih priprav, niso mogli ^ ognju kaj. Oblasti so takoj poklicali na pamč gasilce iz Toulona ter Lyona. _ Ker je pihal južnozahodnik, 6e je ogenj začel širiti po ulici navzgor. Najprej so se vneli zaslon pri velikem hotelu »De Noailles«, v katerem sa stanovali predsednik vlade Daladicr ter več ministrov, ki sc udeležujejo kongresa radikalno-socia-listične stranke. Teh ob požaru ni bilo v hotelu, ker so bili ravno na seji kongresa. Ogenj je zajel hotel s tako naglico*, da so komaj rešili prtljago ministrov ter njihove listine. Predsednik vlade Daladier in notranji minister, ki so ju obvestili o strašnem požaru, sta takoj ustavila sejo kongresa in odhitela na kraj nesreče. Tja sta prišla ob 3, ko sc je palača »Nouvelles Galcires« ravna zrušila. Ker gasilci sploh niso mogli priti v notranjost, se boje, da je pod gorečimi razvalinami našlo smrt veliko uslužbencev in ljudi, ki so bili ravno tedaj v trgovini. Ta čas je veter prenesel ogenj 6 hotela »Noailles« na »Grand Ho,tel«, od tu na hotel »Astoria«, zajel pa je tudi del palače, kjer ima sedež francoska državna letalska družba »Air France«, Oblasti so dale takoj zapreti ves ogroženi predel, ki so ga zastražili policijski oddelki in oborožena mobilna garda. Začeli so izpraznjevati vse hiše in žensko gimnazijo, ki je blizu »Grand Hojtela«. Ob 16.10 je zgorel ogromni hotel »Noailles«, ogenj pa je zajel še šestnadstropno palačo banke »Socičtč Gčnerale«. Ob 19 se je gasilcem posrečilo ogenj omejiti. Ves pro,met po ulici Canebiferi je prepovedan. Gasilci iz Marseillea in iz drugih mest so stali na pogorišču vso noč. Sinoči so oblasti ugotovile, da so pri požaru izgubili življenje štirje ljudje: dva uslužbenca trgovski hiše ter dve neznani ženski. 30 uslužbencev in drugih sa morali zaradi opeklin m poškodb prepeljati v bolnišnico. Boje se, da ie veliko žrtev ostalo pod razvalinami. Gasilci so ponoči dušili ogenj pod razvalinami in potem začeli razkopavati. Ves osrednji del Marseillea je zaradi po.žara zavit v gost dim, ki sc vali po ulicah. Mesto )e bilo vso noč na nogah. seillleu vlak, ki je vozil za več milijonov denarja v podružnico državne banke. Po.datke glede vlaka 60 mogli dobiti edino od policije. Notranje ministrstvo je takoj odstavilo policijskega podravna-telja Thene.za in personalnega načelnika Blanca. Vrhovni nadzornik Tricon je pobegnil. Preiskava je ugotovila, da so iz vodstva policije tik pred prihodom uradnikov iz ministrstva izginili V6i osebni izkazi policijskih uradnikov in moštva, kjer je vpisana kvalifikacija, njiho.vi prestopki in drugo. Korupcija v marsejski policiji je dosegla tako mero, da bo morala država odpustiti in odstaviti tri četrtine višjega in ostalega uradništva ter približno polovico policijskih agentov. Po.dobnega policijskega škandala ne pomnijo ne v Franciji ne v nobeni drugi državi na svetu. Zato vse bolj prevladuje mncjc, da je pri tem strahotnem požaru udeležena policija sama. Marseille, 29. okt. o. Pc\ zadnjih poročilih bo število smrtnih žrtev pri včerajšnjem požaru nad 20. 17 rodbin iz mesta pravi, da pogrešajo svojce. Gasilci razkopavajo razvaline na pogorišču, ogenj j«.. £aduien»,_ CSR in Madžarska bosta svoj spor prepustili v razsojo Italiji in Nemčiji Sporazum med Nemčilo in Italijo glede Podkarpatske Rusije in Slovaške Praga, 29. okt. o. češkoslovaška vlada je včeraj odgovorila na spomenico madžarske vlade. Odgovor izraža željo in voljo, da i)i Madžarska in Čehoslovaška vsa sporna vprašanja med seboj čimprej uredili. ČSR si bo zalo z vsemi silami prizadevala in predlaga, naj Madžarska privoli, da ČSR in ona svoj spor v šliri in dvajsetih urah predložita v razsojo Italiji in Nemčiji. Ta odgovor je izročil češkoslovaški zunanji minister dr. Ohvalkovski madžarskemu poslaniku včeraj popoldne. Besedilo so sestavili na dolgi seji vlade, katere sta se udeležila tudi ministra za Slovaško in Podkar-patsko Rusijo ter v imenu svojih vlad predlog podpisala. Pričakujejo, da bo Madžarska na češkoslovaški predlog odgovorila še danes in privolila v takojšnje italijansko-nemško razsodišče. Rim, 29. okt. o. Predsednik vlade Mus-svojih ragovorih z nemškim zunanjim mi-minislra grofa Ciana, ki mu je poročal o svojih razgovorih z nemkim zunanjim ministrom Ribbentropom. Zvečer je Mussolini sprejel Ribbentropa in se z njim razgo- varjal kaki dve uri. Po razgovoru je izšlo kratko uradno poročilo. K temu uradnemu poročilu dodajajo poučeni politični ljudje pripombe, v katerih pravijo, da je prišlo do sporazuma med llalijo in Nemčijo glede Slovaške ter Podkarpatske Rusije in glede nastopanja v Podonavju. Nemški zunanji minister Ribbentrop^ je italijanskim voditeljem razložil nemško stališče in obljubil Italiji podporo svoje države pri urejanju spornih vprašanj s Francijo in Anglijo. V dokaz, da sla sc Italija in Nemčija sporazumeli glede Podkarpatske Rusije in Slovaške, navajajo to dejstvo, da je italijansko časopisje prenehalo z zahtevami, naj se ustvari skupna meja med Madžarsko in Poljsko. Ker bosta ČSR in Madžarska svoj spor najbrž že danes izročili v razsojo Italiji in Nemčiji, je treba pričakovati, da bo vprašanje Slovaške in Podkarpatske Rusije v kratkem zadovoljivo rešeno in se razkosavanje Češkoslovaške ne bo nadaljevalo. Praga, 29. okt. A A. češkoslovaška vlada je poslala italijanski in nemški vladi noto, v kateri zahteva razsodišče, ki naj določi meio med Madžarsko in ČSR. Japonci slave zmago nad Kitajsko Odstop japonskega zunanjega ministra - Prodiranje v notranjost Kitajske Tokio, 29, oktobra, o. Sooči so proslave ob zasedbi kitajske prestolnice Hankova dosegle višek v sprevodu z lampioni, ki je šel mimo cesarske palače v Tokiu. Takega sprevoda japonska zgodovina ne Ker“jTvečina udeležencev radikalnega kon- , Pomni. Pravijo, da je v njem korakalo okrog 600.000 jjresa stanovala v nnrfnrr-lih Vintelih. so jih morah I JU“V ** „----------------- . pogorelih hotelih, so jih l spraviti po;d streho v okoliške letoviške kraje, 300 udeležencev pa je moralo prenočevati na parnikih »Patria« in »Artagnan«. , .. Glede požara, ki je zajel Marseille, sc širijo najrazličnejše vesti. Po neki razlagi se je vnelo po naključju. Po drugi naj bi bili prizadeti komunisti, ki so hoteli s tem razbiti radikalni kongres, na katerem je prišlo do preloma z ljudsko fronto in do sklepa glede nove francoske zunanje in notranje politike. Tretja razlaga pa pravi, da je zažgala marsejska policija sama, da bi obrnila s tem pozornost ‘mesta in vse francoske javnosti od silovitega korupcijskega škandala, ki so ga odkrili pri marsejski policiji zadnje dni. Preiskava, ki jo je začelo notranje ministrstvo, je ugotovila, da je bil večji del marsejske kriminalne, nravstvene in posebne policije podkupljen po tihotapcih, zvodnikih, trge,vcih z ženskami in z mamili, po mednarodnih tatovih in zločincih. Vodilni policijski nadzorniki v oddelku za nravstveno policijo so bili sami lastniki ene ali več donosnih javnih hiš v starem mestu. Drugi so dobivali redne nagrade od roparskih družb za vsak večji vlom, kakor n. pr. pb nedavnem ropu, ko so napadli zločinci pri Mar- so vsi nosili papirnate zastave, napise in lompione. Cesar in cesarica sta sprevod gledala poldrugo uro s palače ter sprejemala pozdrave navdušenega prebivalstva. Šanghaj, 29. oktobra, o. Japonsko vrhovno poveljstvo poroča, da so japonske čete zavzele po hudem boju 'mesto Teanfu, ležeče 100 km severnozahodno od Hankova. Japonci nameravajo zdaj pretrgati bojno črto na ozemlju zahodno od železniške proge Hankov-Peking, koder se umikajo kitajske čete v bližnje hribe. Na južnem bojišču japonsko bojno brodovje polagoma prodira po Srebrni reki ter uničuje mine in vse zapreke, ki so jih Kitajci postavili na reki. Tudi japonsko letalstvo je pritegnjeno k temu delu in je včeraj bombardiralo 8 kitajskih torpedovk, ki so se umaknile pred japrmk:cn brodovjem. Do sedaj niso znani uspehi tega bombardiranja. Japonci zatrjujejo, da so te torpedovke moderne vrste angleškega izvora. London. 29. oktobra, o. Ves promet na železniški progi Homgkong-Kamton je ustavljen, ravno tako tudi po morju. Angleški trgovski krogi so zaradi tega zaskrbljeni, ker ne morejo izpolniti. svojih obveznosti. Angleži se trudijo, da bi vzpostavili zvezo med Kitajsko in Hongkongom čez portugalsko luko Macao, ki leži ob Kantonu nasproti Hongkonga. Edino ta pot ie zdaj mogoča za trgovinski promet s Kitajsko. Veliko trgovcev pa je pustilo to misel ter je ustavilo svoje pošiljatve in jih namerava poslati preko francoske Indo-Kine. Tokio, 29. oktobra, o. Zaradi nesoglasja med armado in zunanjim ministrstvom je odstopil japonski zunanji minister Ugaki. Na njegovo mesto je danes imenovan bivši japonski poslanik na Kitajskem in bivši zunanji minister Hačiro Arita. Ker je imel dosedanji zunanji minister Ugaki tudi ministrstvo za čezmorske posle v svojih rokah, je imenovala japonska vlada za ministra čezmorskih zadev bivšega podpredsednika južno mandžurskih železnic Jošiaki Hatta Vesti 29. oktobra Nemško trgovsko zastopstvo je včeraj prišlo v Bukarešto, da sklene nov trgovski sporazum z Romunijo. Ameriški zunanji minister Hull je na ugovore proti državnemu nadzorstvu nad izvozom letal dejal, da je bila uvedba nadzorstva putrebna, ker so ameriške letalske tovarne v zadnjih tednih poslale v B?rce!ono 40 letal, katere je na videz kupila Kan rala. 30.000 šolarjev je ostalo brez pouka v severnoameriškem mestu Daytonu, ker je občini zmanjkala denarja, da bi plačevala učitelje, šole boda ostale zaprte najbrž do januarja. Dosedanji francoski poslanik v Moskvi, Cou-londre, je včeraj odpotoval iz Moskve. Na pastaji se je od njega poslovil ves dipiematski zbor. Vse vesti o premirju med Kitajci in Japonci je zavrnil novi kitajski poslanik v Washingtonu Mu-Hsin, ki je dejal, da se ba kitajsko ljudstvo borilo, da doseže časten in pravičen mir. Dejal je tudi, da mora Kitajska računati samo nase, ker potrebuje Rusija svojo vojsko za vzdrževanje reda v notranjosti in pa za primer kakega napada iz Evrope Vlad Podkarpatske Rusije je priobčila uradno izjava, v kateri pravi, da hočejo Rusini ostati v češkoslovaški državi, si zavarovati meje in ostati z vsemi sosedi v miru. 15 letnico republikanske vlade Kemala Ata-turka praznujejo danes z velikimi slovesnostmi po vsej Turčiji. Slavnosti bodo trajale 3 dni. Nocoj ba velika vojaška parada, pri kateri bodo sodelovali vsi oddelki vojske, letalstvo, motorizirana policija in ženske organizacije. Angleške oblasti v Palestini so izdale odredbe, da morajo prositi vsi arabski potniki na železnicah, avtobusih in v zasebnih vo,zilih za posebna dovoljenja za potovanje. Angleži mislijo s tem uničiti vso arabsko trgovino in promet, ker so Arabci dejali, da se za to krivično odredba ne bodo zmenili. Uso£ poljskih Judov so izgnali te dni iz Nemčije, ker so poljski državljani. Poljski vladi je ta dogon kaj neprijeten, saj so smeli Judje vzeti s 6cboj le nekaj ablcke in živeža. Denar so morali pustiti v Nemčiji. Angleško-ameriška trgovska pogodba bo sklenjena najbrž v začetku novembra. Angleži 6i zelo prizadevajo, da bi do trgovskega sporazuma prišlo pred kraljevim govorom ob začetku 6ej v poslanski zbornici 8. novembra, da bi vladar pri tej priliki lahko sporočil ta izredno važni gospodarski in politični dogodek, ki bo potrdil zvezo med obema demokratičnima državama. Bivši angleški posredovalec v Pragi, lord Run-ciman, bo najbrž že te dni vstopil v vlado in prevzel pravosodno ministrstvo. Angleški kralj in kraljica bosta obiskala prihodnjo pomlad Romunijo, kamor ju bo povabil kralj Karol ob svojem obisku v Londonu v prvi polovici meseca novembra. Grški kralj Jurij je včeraj potoval na obisk k knezu namestniku Pavlu na Brdo. Dunajska policija je izpustila iz zaporov okoli 2000 Judov, ki so bili v ječah od marca meseca. — Drugi Judje so še ostali v koncentracijskih taboriščih. Kongres francoske radikalno socialistične stranke se bo končal brez vsakoletne velike pojedine, ki je bila določena za nedeljo. Pojedino so odpovedali v znamenje žalosti zaradi požara v Marseilleu. Predsednik angleške vlade Chamberlain je včeraj sprejel voditelja opozicije Attleeja in se z njim dalje časa razgovarjal. Veliki shodi JRZ po državi Belgrad, 29. oktobra, m. JRZ bo začela 6. nov. prirejati po državi velike agitacijske in manifestacij-ske shode. Na teh shodih bodo predvsem govorili ministri. Tako bo notranji minister dr. Korošec govoril na shodu v Paračinu, minister dr. Miha Krek v Prištini, gradbeni minister Stošovič v Leskovcu, minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič v Ku-manovem, pravosodni minister Milan Simonovič v Požarevcu. minister za gozdove in rudnike Bogoljub Kujundžič v Ključu, poštni minister Vojko Čvrkič v Ivanjici, a minister brez portfelja dr. Niko Novakovič v Kninu. Sestavljanje kandidatnih list JRZ se bliža koncu. Včeraj je bilo v Sarajevu sklenjeno, da bosta tamkaj na listi JRZ kandidirala minister dr. Mehmed Spaho in bivši minister dr. Branko Kaludjerčič. Razna gibanja med pristaši dr. Mačka Zagreb, 29. oktobra, m. Najnovejša številka »Doma«, ki ga izdaja skupina profesorja Ljubomira Ma-štroviča kot nekakšno nadaljevanje Radičevega »Doma«, poroča o velikem nezadovoljstvu v vrstah pristašev Hrvatske seljačke stranke zaradi sklenjenega volivnega sporazuma med dr. Mačkom in JNS. List pravi, da je uredništvo dobilo v zadnjem času veliko dopisov iz hrvaških krajev, v katerih ljudje izprašujejo, kako naj si raztolmačijo to novo »politično modrost«. List sporoča vpraševalcem, da ga decembrske volitve ne zanimajo, kajti pristašem »Dcma« iz tehničnih razlogov ni mogoče postaviti lastnih kandidatur. Zato se list izjavlja za volivno abstinenco. To je že druga skupina bivših Radičevcev, ki v znak protesta proti sporazumu med dr. Mačkom in JNS ne bo šla na volitve. Poljska in Nemčija bosta sklenili prijateljsko pogodbo za 25 let Berlin, 20. okt. o. Iz poučenih virov poročajo, da šc ni določen dan za obisk poljskega zunanjega ministra Becka pri Hitlerju. Do tega obiska bo prišlo, ko bo končno urejeno vprašanje meja v Podonavju. Pri tem obisku naj bi Hitler in poljski zunanji minister sklenila pogodbo o prijateljstvu in medsebojni pomoči med Nemčijo in Poljsko za dobo 25 let. Za tako važen sporazum pa je treba obsežnih priprav. Varšava, 29. okt. A A. (llavas.) Poljski vele- poslanik v Berlinu je včeraj prišel v Varšavo, do-čim je nemški veleposlanik Moltke ie snori odpotoval v Berlin. Potovanja teh diplomatov tolmačijo tako, da bo med Nemčijo in Poljsko kmalu prišlo do važnih političnih pogajanj. Z uradne strani je »Kurier Varšavski« izvedel, da je šc prezgodaj govoriti o sestanku med Hitlerjem in Berkom. Pač pa poudarjajo, da bo podaljšana prijateljska pogodba med Nemčijo in Poljsko, Nas narodni praznik Pisatelj F. S. Finžgar proslavila ta dan na prosvetnem večeru Ljubljana, 29. oktobra. Lg . malokdaj jo mala unionska dvorana de-ležna takega obiska, kakor ga jo bila na snočnjem prosvetnem večeru. Zlasti pa jc razveseljivo dejstvo, dn je bilo mnogo mladine, ki jo taki večeri sicer ne pritegnejo, temveč se raje vrti po salonih in podobno. Snočnji večer je bil namenjen najpomembnejšemu jubileju naše zgodovine, dnevn, ko smo po dolgih stoletjih prišli do želenega cilja, svobode in pozneje zedinjenja. Dvorana je ljudi sprejemala v tem znamenju. Raz slen so visele slike naših največjih mož dr. Kreka, dr. Jegliča in dr. Korošca, na sredi zemljevid Slovenije, nad zemljevidom slika našega mladega kralja, okrog narodne nošo in slovenski fantje in dekleta s prapori in slovensko trobojnico. Akademski kvintet je Za uvod lepo zapel >Od Urala do Triglava«, »Zdravioo« in »Slovenec sem« in je zlasti ta zadnja vžgala in ustvarila razpoloženje. človek je pri takih prilikah navajen, da posluša dolg filozofski uvod, nekaj letnic in statistik. Pisatelj Finžgar pa jo že ko| v začetku povedal, da je bilo pred njim že mnogo dobrih zgodovinarjev, ki so vse to objasnili, on sam pa tega ne bo storil. Govoril ni kot politik in znanstvenik, ampak kot človek-umetnik, ki je vso to dobo naše borbe sam doživljal in opazoval. Govoril je o tistih Jaših, ko se je začela ideja združitve vseh Slovanov v trdnjavi nemštva. Kar jo bilo višjega uradniSlva, je bilo seveda vse trdo nemško, drugi pa so bili vzgojeni tako, da niso čutili prav nobeno druge potrebe. Mladi ljudje, zlasti Študentje, so iskali stikov s hrvatskimi in srbskimi študenti, čeprav sc je nemška vlada na vso tnoS trudila, da bi mladi študentje čim manj slišali o južnih Slovanih. Za Nemca jih sploh ni bilo. L. 1801 ^o priredili slovenski in lirvatski študentje akademijo, kjer eo prvič peli nalašč za to priliko zloženo pesem »Iz bratskog zagrljaja«, ki jo je skomponiral v. Parma. Tudi Belgrad je na strežaj odprl vrata našim umetnikom, kjer so prirejali razstave. Hodila se je ideja trializma, to je združitev vseh Slovanov v Avstriji in v balkanski vojni je bilo vse navdušeno nad zmagami Srbov nad Turki. Prišla je vojna, nemška pest je še bolj udrihala po nas, ječo so se polnile, narod je trpel. Ko je Adler ustrelil Stiirgha, se je moral sestali državni zbor in tedaj jc predložil dr. Korošec spomenico — majsko deklaracijo. Ko je vladika dr. Jeglič sklical voditelje vseh strank in jim rekel, da jo treba nekaj storiti, da gibanje postane last naroda, ga je dr. Tavčar vprašal, ali bo podpisal. Jeglič je odgovoril: >Da, prvi bom podpisal1« In tako se je zgodilo, da je gospodar prosil hlapca. Hlapec pa je rekel: prepozno. Strašna, vendar za nas vesela beseda. Nesmiselno je govoril, češ da je bilo napak, zahtevati združitev Slovanov v okviru Avstrije. Bila ie edino možna oblika, sicer bi ne prodrli. S tem pa je bil led prebit. Vse pa je prišlo tako nenadno, nepričakovano in našlo nas je nepripravljene iu bridko smo plačali to našo nepripravljenost. Na koncu je pisatelj g. Finžgar recitiral črtico »Polom«, zgodbo o ženi iz lit groze, o ženi, ki je veliko trpela, veliko upala in ljubila. To je zgodba o ljudeh in zemlje, iz katere si se rodil in kamor se povrneš, zgodba o ljudeh, ki so se upirali krivici. Sel si domov brez statistik in letnic, globoko v srcu pa si čutil, da si otrok te zemlje. Filmi, Male - pa zanimive izpred mariborskega sodišča Maribor, 28. oktobra. iša okrožnem sodišču so imeli danes zopet zabaven dan. Na vrati so bile zopet same kratko, a zanimiv« razprave, ki ®o privabile v razpravno dvorano številno puibiiiko. Posebno pozornost jc vzbujala motorna številka Iz gramozne farne 2"-'lefcni Framc Vrbnjak, zidar iz Pobrežja, jc kupil motorno kolo za 2800 din, ki pa ni bilo registriramo ter seveda ni imelo evidenčne številke. Vr.bnjaik pa ni Lil v zadregi. Nekje je dobiii staro številko iz leta 19Vi pa jo je sami jMipraviil, taiko da je zadnjo trojko spremenili v osmico in 'tako je nastala tablica z letnico 1938. Ni ipa računal s tem, da se nahajajo na evidenčnih tablicah letnice z lihimi števili nad evidenčno šiteviiliko, s sodimi števili pa pod io številko. Na ta način so postali orožniki kmalu pozorni, ko so ga videli na motorju ter so ga prijeli. Pred sodišče je prišel zaradi ponarejanja uradnih listin ter sc je zagovarjal, da je našel že tako ponarejeno tablico v gramozni jami ter jo je pritrdil na motorno ikolo. Seveda mu taik zagovor ni nič pomagal ter je bil obsojen na 1 mesec dni strogega zapora ter 120 dinarjev globe nepogojno. Obž. odbornika Je napadla Huda ženska je 44-letna posestnica Marija Vajda iz Plintovca. Pred sodišče je prišla, ker je dne 17. maja t. 1. na občinski cesti napadla občinskega odLormika Maksa Pasikola ter ga je oklofutala. P-a.skalo je kot občinski odbornik po pooblastilu župana nadiziral občinska dela na nesti Plintovec—Virtiče. Ko so delavci kopali odvodni jarek ob posestvu obtoženke, sc je ta začela raaburjati, češ da ne pusti kopati jarka na oni strani ceste, ker bi voda zalivala njeno zemljišče ter je zahtevala, da sc jarek izkoplje na drugi strani. Ko pa ji je P«,sko lo odvrnil, da je tako sklenil občinski od.bor, je skočila proti njemu ter ga je udarila v obraz ter mu je poškodovala oko. Danes je dejanje odkritosrčno priznala ter se jc izgovarjala z razburjenostjo, kar so sodniki upoštevali. Obsojana jo bila samo na t mesec dni zaporu, pogojno za dobo enega lota. Lažni Inkasant Letošnje leto so so v Mariboru množili primeri, da se je pojavil okrog prvega v mesecu pri nekaterih strankah lažni dobavljač mleka ter je inikasiral znesek za dobavo mleka, čez nekaj dni za njim pa je prišel pravi dobavitelj. Na ta način je ibllo oškodovanih v Mariboru veliko strank. Enega takih lažnih inkasantov so orožniki izsledili v osebi 38-letne ga majerja Hugona Marku&a iz Dragučove, ki je 13 krat predikaznovain zaradi tatvin. Markuš si je napisal pismo, glasom katerega prosi posestnik Robič Aniton iz Dragučove Marka Pušnika v Mariboru, kateremu je dobavljal mleko, da izroči na račun tega dobavljenega mleka njegovemu hlapca Josipu Kramerju 60 din in da lx>sta ta znesek obračunala potem ob koncu meseca. Pušnik je na podlagi tega pisma res izročil lažnemu Kramerju, ki je bil v resnici Markuš, zahtevani znesek. Ko je prišel n'b koncu meseca Robič na obračun, se je sleparija pojasnila. Markuš je dobil 2 meseca in 10 dni strogega, nepogojnega zaporu. Ljubosumen mož Resnejšega značaja je bila zadnja razprava, pri kateri se je zagovarjal 32-letni zidar Fric Stangler iz Podove. Obtožen je 'bil, da je dno 6. februarja t. I. v Zg. Gorici z nožem napadel Franca Voduška ter ga zabodel v levo stran prsi. Stangler je že dolgo časa sumil, da ima Vodušek Franc razmerje z njegovo ženo. Dne 9. februarja je prišel Vodušek na obieik ik Stainglerjevi ženi. Ko sta se oba mudila v kuhinji, se je nenadoma pojavil na pragu Stangler ter je Voduška nahrulil. Ko mu je ta odvrnil. da nima ničesar z njegovo ženo, je potegnil iz žepa nož ter ga sunil v levo stran prsi. Rama je bila nevarna, vendar je Vodušek okreval. Stangler priznava dejanje, pravi pa, da se je moral pred Voduškom braniti, ker ga je ta sunil z rolko v trebuh, poleg tega pa mu jc žena dala bikovko, da bi jo pred možem branil. Stangler je bil obsojen na 4 mesece nepogojnega strogega zapora. Odvetnik Reisman bo moral sedeti 30 dni Maribor, 26. oktobra. Ni res, da sem bil pred okrajnim sodiščem v Dolnji Lendavi obsojen na 20 dni zapora, ampaik je res, da sem bil obsojen na 20 dni strogega zapora in 4000 din ter v izvršitev' pogojne kazni 10 dini zapora in 1000 din. Ni res, da sem izgubil v Dolnji Lendavi bagatelno razpravo, ampak je res, da nisem izgubil v Doln ji Lendavi nobene razprave, posebno ne bagatelne, ampak je res, da sem le zastopal strojnika Bencika proti madžarski grofici Zichy v tožbi zaradi mesečne plače 1200 din in da je grofica Zichy ta znesek po vloženi tožil« takoj plačala pred razpravo, a sodišče je potem zavrnilo le Bencikov zahtevek na plačilo stroškov, ker ob izstopu ni hotel podpisati izjave. Ni res, da sem v prizivu silovito napadel sodnika, am- id iih velja videti... ali ne videti »Nedolžnost,. (Kino Union). To bi bil lahko prav dober film. Nekoliko romantično delo Majerjeve, se zdi prav pripravno ra upodobitev. Češki igralci, ki so jim bile poverjene glavne vloge, so od prvega do zadnjega umetniki dobrega slovesa in velikega znanja. Kaj pa je napravil režiser? Štiri petine filma so dolgočasne, scene mrtve, votlo odmevajo glasovi nastopajočih, dejanje se ne more premakniti. Brez konca in kraja »e vrata odpirajo in zapirajo, ljudje govore brezpomembnosli, dialogi so izkoriščani prav v napačnih trenutkih, stare lirične osladnosti o spanju pod nemirno gladino reke trapijo zehajočega gledalca. Takega ncrockieža in neznalca kot je Vavza dozdaj v filmu še nismo srečali; če ustvari kaj pozitivnega, si v prihodnjem hipu sam pokvari in razdre. Mož ima najbrž dobre zveze in veliko protekcijo, da so mu zaupali tako kočljivo 'stvar kot jc režija, Zadnja petina pa je prav dobra in popravi neugodni dojem prejšnjih štirih petin. Zdi se, da je Vavri v tem delu pomagal Frič ali pa Lamač. V »Nedolžnosti« je nekaj Prizorov, ki za mladino prav gotovo niso primerni, ovrh vsega drugega »Panenstvi« na bienalu v Benetkah ni bilo nagrajeno Raznoterosti iz dnevne kronike Ljubljana, 29. okt. Dež, ki se je včeraj vso noč v pravih plohah vsipal nad mesto iu okolico, je proti jutru nekoliko ponehal. Toda če smemo verjeti vremenski napovedi, se ne smemo še nadejati lepega vremena, kajti z Dunaja obetajo večinoma oblačno in deževno, po višinah pa sneg. Zaradi neprestanega deževja je voda precej narasla, kar se zlasti opazi pri Ljubljanici, ki jo narasla čez meter nad normalo. Prav posebnih dogodkov v mestu ni. Na reševalni postaji nimajo zaznamovane nobene nesreče. Vendar pa je po ulicah precej živahno, kajti bližajo se prazniki in ljudje se hočejo preskrbeti s tem in onim. Venci, venci... Nikjer pa v teh dneh ni luko živahno kakor po ljubljanskih cvetličarnah. Izložbe so polne na.j-raznovrstnejšega poznojesenskega cvetja in najrazličnejših vencev v vseli barvah iu izdelavah, pa kajpak tudi v cenah. Nekatere cene so naravnost bajne. S cvetjem in venci je danes prav posebno založen tudi trg, kamor so pripeljali cele vozove cvetja. Brez dvoma največja živahnost pa je v prostorih nekdanje Slovenske banke v Mahrovi hiši na Krekovem trgu. Tukaj ima svoje skladišče mestna občina. Zjutraj na vse zgodaj že prihajajo brezposelni, ki raznašajo naročene vence in sveče posameznim strankam po raznih delih mesta. Gospod Jagodic, ki ima nadzorstvo nad vso zalogo, ima polne roke dela. Ker vsega nikakor ne bi mogel opravljati sam, ima v pomoč tudi nekaj uradnikov z magistrata. Mesina občina jc dozdaj napravila 150 vencev in čez 10.000 sveč. Ker je našla la akcija med ljudmi velik odziv in razume- Kaj pravi dr. Maček? Kakor je zadnjič napovedal daljnovidni prerok dr. Kramer, je »Jutro< v imenu JNS res »pogumno pogledalo resnici v oiU in dnnes napisalo uvodnik »20. oktober 1018«. V tem uvodniku navaja nekatero trditve, ki so v nepomirljivem nasprotju s sporazumom, ki pa je integralistična jugo-slovenska JNS -sklenila s federalizmom dr. Mačka. Kaj poreče dr. Maček na »Jittroee* izraze in ugotovitve v tern uvodniku, ki se glase n. pr.: »Tako rekoč v dveh etapah se je izvršila osvoboditev in zedinjenje našega naroda... svobodni narod, je 1. decembra 10IS izvedel svoje državno zedinjenje... dan osvoboditve in dan zedinjenega naroda... v duhu velike ideje, ki nas je spajala v eno vsena rodno celot o... v Av-stroogrslci živeči J ug oslov eni... pod vodstvom veča so sc ustanovile v Zagrebu, Ljubljani, Splitu, Novem Sadu in Sarajevu narodne, vlade, ki so se brezpogojno priznavale k novi suvereniteti jugo slovenske ga naroda Srbov, Hrvat o v in Slovencev... morda Slovenci še nismo ustalili svoje vloge v skupnosti našega, naroda... c njim se je pričelo zgodovinsko poslanstvo novorojene naci j e na jugoistoku Evrope ...« Vprašamo »Jutro*, kako je sredi volilne sloge z dr. Mačkom, federalisti, socialisti, načelnimi Slovenci in marksisti moči razglašati tako nepomirljive zmote iz veroizpovedi bivše jugoslovensko-centralistične integralislične, orjunskopofovske JNS, ki zdaj slovesno razglaša, da njen sporazum z dr. Muckom ni samo »tehničnega značajamarveč naj sluti »konsolidaciji naših notranjih razmer, stabilizaciji. parlamentarnega režima in medsebojnemu spoštovanju dosedanjih nepomirljivih nasprotnikov.« Vprašamo »Jutro«, kako si ono po svoji časnikarski dolžnosti vse te lepe fraze predstavlja, če pa v isti sapi izkazuje dr. Mačku m federalistom spoštovanje s lem, da s navedenimi integralistič-nimi frazami Sati njihova najtrdnejša in najosnovnejša politična ter narodna čustva. Mi spričo današnjega uvodnika, v kalto več kakor »tehničnot zvezo med fašistovsko JNS fn federalističnim mačkove!vom ne verjamemo. Edine reči, ki dajo v tem uvodniku sklepali na kako zvezo »Jutra* s Hrvati, so besede: »Veče, dobro-voljac. Čin, zajednice, nacija, jugoistok« in podobno. Toda to je spričo leh »nepomirljivihr in zdaj baje pomirjenih idej prav za prav jako malo. — Ali ne? vanje, lahko upamo, da bo vsa zaloga do praznikov izčrpana. Zanimivo bo letos na ljubljanskih pokopališčih. Kakor vsaka stvar, so tudi ti venci in sveče postali v Ljubljani na mah prava moda, in kar nekam čudni bodo ti grobovi, ki leh vencev, katerih dobiček je namenjen za mestne reveže, ne bodo imeli. Vsak bo tudi takoj opazil, kdo ima kaj sočutja do revežev in kdo nič. Zato ponovno opozarjamo, naj si ljudje pravočasno preskrbe to vence in sveče, ki so tudi zelo okusno izdelani, da jih ne bo zmanjkalo. Na vsakem grobu mora biti vsaj en venček ali nekaj sveč z napisom '>Za mestne reveže«. Vsak, ki količkaj zmore, naj po svdje pripomore, da bo praznik Vseh svetih res postal, lako kakor jc zadnjič dejal tzosood župan, praznik ljubezni. Sodba v procesu zaradi Vidalifa Rogel! obsojen na 10 let robife Ljubljana, 29. okt. Glavna obravnava proti Francetu Roglju, obtoženemu zaradi zločinstva umora Jožefa Vidalija, je trajala od 8.30 do 14.30, nakar je bila prekinjena in se je nadaljevala popoldne od 17 tja do 20. Obtoženec se je v glavnih obrisih zagovarjal tako, kakor smo že iz obtožnice navedli, ki je sama poudarjala, da obtoženec dejanje priznava. Obtoženca je branil dr. M. Leinež, zasebnega udeleženca, brata Ivana Vidalija, pa je zastopal dr. Žirovnik, ki je med obravnavo predložil odškodninske zahteve zasebnega udeleženca. Ta zahteva za pogrebne stroške 4.730 din. Obtoženčevo zasliševanje jo trajalo v vseh podrobnostih nad poldrugo uro. Zasliševanje prič je poteklo mirno, pa tudi zelo napeto. Poslušalske klopi so zasedli vaščani iz Nasovč in okolice, Ljub-bljančanov pa je bilo prav pičlo število. Niso iz- pak je res. da nisem sodnika v prizivu niti najmanj napadel. Ni res, da je dr. Umnik zaradi tega predlagal, naj se dir. Reisanam kaznuje zaradi prestopka zoper čast, ampak je res, da jc sodnik dr. Umnik predlagal proti meni kazenski prepon zaradi prestopka zoper čast zaradi tega, ker sem ga v novi pravdi strojnika Bencika in kurjača Cer ni j a proti grofici Ziehv zaradi plačila nadurnega dela, kjer pravdi se tečeta, odklonil z ozirom na prvo pravdo Bencika zaradi mesečne plače iz razloga pristranosti v smislu S 17 zakonika o c. p. p. Dr. Avgust Reisman. ostali namreč stalni obiskovalci dvorane St. 79 slabem vreninu, ki drugače ne vedo kam 6e dejati. Treba je omeniti, da so se nekateri poslušalci vedli tako, kakor da bi bili oni sami poklicni sodniki. Obtoženec Fran Rogelj jc drugače krepak in zdrav mladenič. Nekateri so ga označili kot hudega pretepača, drugi pa kot brihtnega in marljivega človeka. Služil je kot vojak pri težki artileriji. Obtoženec Rogelj se je v bistvu tako zagovarjal, kakor smo navedli že včeraj. Med pričami, ki jih je bilo osebno zaslišanih 10, so nastala gotova nasprotja in navzkrižja. Prav zasliševanje prič je bilo zanimivo iu dramatično. Glavni obremenilni priči, stari Marjeti Steltovi, je prišlo v dvorani tako slabo, da se je onesvestila in so jo morali odnesti z dvorane. Na klopi na hodniku je nekaj, časa kazala znake, kakor da bi jo zadel mrtvoud. Poklicali so zato reševalno postjo, ki jo je z avtom odpeljala v bolnišnico. Tam se je po dolgem času zavedla. Ob 19 je sledila po končanem dokaznem postopanju in govorih procesnih funkcionarjev sodba. Fran Rogelj je bil obsojen zaradi zločinstva umora po § 167 kaz. zak. na 10 let robije in v trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Plačati ima tudi stroške kazenskega postopanja, dalje stroške 011ZD v znesku 720 din in bratu umorjenega Vidalija za pogrebne stroške 4.053 din. Obtoženec je močno potrt poslušal sodbo. Njegov branilec, dr. Lemež je po sodbi izjavil, da si pridrži pravico za za revizijo in priziv zaradi previsoke kazni. Na vse poslušalce iz Nasovč in okolico je sodba globoko vplivala. Warren Duff — Robert Buckner: SADOVI ZEMLJE Roman s slikami Prihajali so vedno novi možje. Ko je stopil v dvorano Ferris, je bil ves prostor nabito poln. Vsi so prišli, 6amo Mac Kenziea ni bilo. Vsi so vedeli, da ga ni in so ob misli na to, zaaj ni mogel priti, stiskali pesti... Kmetje so posedli po stolih, ki so bili razvrSSeni ob stenah v dvorani, drugi so stali ter mimo gledali predse. Ferris je stopil do mekta, ki je bilo namenjeno predsedniku ali tistemu, ki je kaj večjega govoril. Ferrisa so kot najstarejšega in najbolj skušenega naselnika vsi priznavali na tihem za svojega glavarja. V vsaki stiski in zadregi so prihajali po nasvet in po pomoč k njemu. Bil je njihov branilec ter zastopnik v vseh poslih in v vseh težavah. Ko je Ferris 6edel na svoje mesto, sc je mrmranje v dvorani poleglo in nastala je grobna tišina kakor tišina pred veliko m Imdo nevihto, Bilo je mrtvo in soparno, kakor da bo vsak trenutek izbruhnil vihar ter ljudi odrešil morečega miru. Ljudem je skoraiq zastajalo dihanje, čeprav so jim srca kipela od besa in divje, žalostne jeze. Ferris je začel: »Ali smo vsi?« Iz vseh kotov so prihajali odgovori; »Vsi, vsi!« Ferris je malo počakal, potem je rekel: »Vsi, da, samo enega ni... Tistega, za- radi katerega smo prišli prav za prav vsi. Vemo, zakaj ga ni...« Med možaki po dvorani se je dvignilo grozeče mrmranje, iz katerega so tu pa tam vstajale razločne kletve in grožnje. Ferris e povzdignil glas in dejal: »Svetujem , da se v vsem držimo postave!« Na te besede so vsi molčali. To je bilo znamenje, da z njegovim svetom niso zadovoljni, toda iz spoštovanja do njega niso hoteli ugovarjati. Ferris se je oziral okoli ter molče čakal, da bi dobil od njih kako besedo. Ko ni bilo nič, je dejal: »No?« Nazadnje je nekdo zadaj spregovoril: »Ti le govori o postavi! Toda če se človek leta in leta muči na zemlji in trpi, Potem ti pa pridejo in ti jo uničujejo.., a ne samo to, začno ti ubijati otroke... Ni vrag, da ne bi človeka popadla volja, da bi tudi sam mahnil, pa postava gori ali doli!« Iz zborovalcev je udaril krik: »Tako je! Tako bomo storili! Ne bomo več prenašali teh vragov iz rudnika!« Dosedanji grozeči molk se je spremenil kar na lepem v vihar, ki je vsebolj rasel. Zdelo se je, da bodo kmetje pograbili, kar imajo ravno pri rokah, in kar od tu udrli na breg do rudnika, da si najdejo maščevanje. Vse potrpljenje jih je minilo. Ferris 6e je bal, da bo še kdo drugi dejal kaj, kar jih bo še huje razburilo. Storili bodo v nagli jezi kaj nepopravljivega. In postava jim ne bo mogla več pomagati. Ko se je ogorčenje malo poleglo, je nekdo zavpil: »Kaj bomo pa dosegli, če čakamo na sklep sodišča?« Vsi so zavpili kakor eden: »Nič!« Ferris je sedel mirno, kakor da se ni nič zgodilo iu kakor dn ne sliši ničesar. Samo čisto bled je bil v obraz. Sam pri sebi jc docela razumel razburjenje teh ljudi, ki so bili zrasli z zemljo, in jim je pritrjeval. Njihovi križi in težave in nesreča so bili tudi njegovi. Če je šlo toni ljudem za tov da bi obranili in si ohranili zemljo, ki je rodila nje in njihove otroke, ni šlo zn to nič manj tudi njemu. Ril jc prvi od njih, ki jo prišel v to dolino in prvi, ki je začel orati na poseka-nicah. Zlatokopi iz rudnika Golden Moona so bili prav tako njegovi sovražniki kakor so bili sovražniki vsega kmečkega ljudstva v dolini Sacra-menia. Če jih je kdo še posebej sovražil in črtil, je bil to prav on, saj mu niso jemali in uničevali samo zemlje, marveč so z zlatom zvabili od njega edinega sina in uničili bodočnost njegove hiše. Boj ljudstva proti družbi, ki je lastnica rudnikov, je bil prav tako njegov boj. ‘Toda tu je bila Se postava, ki jo je dala država za to. da bi varovala slabe pred močnejšimi, pridne pred lenuhi, poštene pred tatovi in uničevalci! Na postavo jo bilo treba opreti vse zahteve in z njeno pomočjo zava- rovati vse pravice. To je za Ferrisa veljalo kakor pribito. Ni je bilo sile, da bi bil od tega svojega poštenega in bogaboječega načela odnehal zaradi nje. Vedel je, da sila kliče silo, da nasilje prinaša maščevanje in da vere v postavo ter v pravičnost nc sme človek izgubiti, pa naj pride karkoli hoče. To so bile misli, ki so se Ferrisu porajale, ko je gledal divje in razjarjene sosede, ki so besneče vpili po maščevanju. Začel jih je miriti, pa ni dosti dosegel, zakaj takoj, ko jc omenil sodnijo in postavo, je nekdo spet zavpil: »Rudarji imajo denarja na cente. Pravda se bo vlekla leta in leta, nazadnje ne bomo imeli ne zemlje, nc pravice in še na boben nas bodo pognali k Ljudje v dvorani so spet zagrmeti: j Tako je!« Začeli so vsevprek vstajati in siliti v ospredje. Rjoveli so drug čez drugega. Da bi se bil zdaj našel kdo, ki bi bil zavpil: 'Vzemite orožje, pa gre- mo nad rudnik!«, bi bili vsi kakor en sam brez premisleka in odlašanja planili pokoncu in udarili proti zlatokopom. Nobena sila na svetu bi jih nc bila več ustavila. Nesreča bi bila tu. Polkovnik Ferris je čutil, da postaja ozračje vse bolj nevarno in nemirno. Videl je, da tako ne more iti več naprej. Sklenil je, da poskusi vse, da bi ji It pomiril. Začel je dajati znamenja, naj se pomirijo in posedejo nazaj. Toda nihče ga ni slišal v divjem trušču, tisti pa, ki so videli njegovo mahanje, se zanj niso menili. Iz gneče je planil krik: sDelal sem. garal, plačeval, hranil in varčeval — za koga!« Snet drugi je vpil: ->Kdo bo pustil, da mu rudnik požre delo dolgih let!« Tretji je divjal: »Rajši požgem sam žetev in hišo, kakor da bi mi jo požrli oni zlati zlod ji!« Četrti glas je rohnel: ■>Za nas pomeni to življenje ali smrt! Zame, za vas vse!« Tega so dvignili zadaj na rame, da so ga videli vsi. Kakor v omami je govoril dalje: Kdo od nas bo preživel še eno tako žetev, kakor jc bila letošnja!« Na te besede je hrum razjarjenih ljudi se narastek Vsi so bili zdaj na nogah in so divje opletali z rokami ter stiskali pesti. Govornik je nadaljeval: »Tudi jaz verjamem v postavo in v pravico! Toda postava pri takih ničvrednežih ne velja nič! To pot nam bo pomagalo, samo če jih... če jih... poženemo, odkoder so prišli!« V množici je spet zagrmelo, ljudje so začeli siliti proti vratom. Zdaj je Ferris videl, da jc prišel odločilni trenutek. Vstal jc, se pognal na mizo ter začel s klobukom mahati, naj nehajo in se umirijo. Z obrazu mu je bilo videti, da mu gre za nekaj zelo važnega Od tu in tam Vse strankine organizacije JNS v zetski banovini so sklenile prestopiti v JR/C. Pred dvema dnevoma je bil na Cetinju sestanek banovinskega odbora JNS, na katerem je bil ta sklep soglasno sprejet. Pristaši JNS ne odobravajo odločitve vodstva stranke, da gre JNS skupno 7. dr. Mačkom na opozicijsko listo, torej pod politično vodstvo dr. Mačka. Tako sc zvija v zadnjih krčih najbolj nepotrebna stranka, kar jih je bilo kdaj v jugoslovanskem političnem življenju — stranka JNS' — Iti je povzročila toliko gorja vsem jugoslovanskim narodom in najbolj demoralizirala ljudi. Boža Maksimovič, ki se do nedavnega ni vedel kam obrnili, je sedaj sklenil vstopiti v krog opozicijskih skupin in strank ter postaviti svoje kandidate na listo dr. Mačka. Maksimovič se je do sedaj pogajal z belgrajskim delom združene opozicije, v prvi vrsti 7. Mišo Trifunovičem, s katerim sta 6i bila tovariša še v stari radikalni stranki. Čim bo Maksimovič z Bel-grajčani prišel na čisto, se bo odpeljal v Zagreb in se poklonil svojemu novemu šefu dr. Mačku ter ga prosil, naj ga sprejme na svojo Isto. Lista združenih opozicijskih strank bo s to novo pridobitvijo še bolj pisan mozaik. Zapisnik o zaslišanju je ponaredil občinski tajnik Radovanovič iz Resnika pri Sokobanji ter ga porabil v tožbi za ločitev zakona proti svoji ženi Slavki. Radovanovič se je bil hitro naveličal svoje žene ter si zaželel neko učiteljico. Ker pa je bila Slavka dobra in poštena, ni mogel v tožbi proti njej navesti nobenih obtežilnih okolnosti. Zalo je po sporazumu in 6 privoljenjem župana napisal protokol, v katerem neki Markovič izjavlja, da smatra Slavko za svojo ženo, Češ da je z njo živel že nekaj Jasa v nedovoljenih odnosih. Na podlagi tega dokumenta je bila Slavka z Markovičem vred obsojena zaradi nemoralnega življenja od okrajnega glavarstva na 10 dni zapora. Toda resnica sc je hitro izkazala, a tajnik ie moral z županom vred na zatožno klop. Sodišče je vsakemu od njiju naložilo 4 mesece strogega zapora. Svojo nezvesto ženo, katero |e bil kupil za 14 jurjev, jc ubil Miftar Isenovič iz Glavnike pri . Prištini Precej priletni Miftar je kupil lepo Džulo, toda tej mož ni ugajal, temveč je hotela dobiti kakega mladega ženina. Podpihovali so jo še domači, ki so pričakovali, da bodo za ponovno dekletovo možitev dobili novo odkupnino. Džula je nekega dne pobegnila k staršem in se ni hotela več vrniti k Miftarju. Ko je ta izvedel, da si jc žena že izbrala drugega, je prišel na njen dom in jo odpeljal. Spotoma pa sta se sprla, nakar je Miftar potegnil nož in ženo zaklal. Iz kaznilnice v Sremski Mitroviči je pobegnil jetnik robijas Ivo Jozak in se po petnajstih dnevih prijavil v kaznilnico v Zenici. Razbojnik je sedel že petnajst let v Sremski Mitroviči in prosil, naj ga prepeljejo v zeniško kaznilnico, da bo bliže svojim sorodnikom. Ker mu želje niso izpolnili, je pobegnil iz kaznilnice in se 15 dni potikal po bosanskih planinah. Ko je padel sneg, jc bilo skrivanja konec. Napisal je pismo orožniški postaji v Zenici, naj ga ne iščejo več, ker se bo sam prijavil oblastem. Res je potrkal na vrata kaznilnice neznanec, ki je čuvaja prosil, naj ga vtakne v zapor. Jozaka so potem vklenili in spet prepeljali nazaj v Sremsko Mitrovico. Dva »časnikarja«, ki sta hotela »braniti judovske koristi«, so prijeli v Sarajevu. Dva stara grešnika sta ukradla nekje časnikarski legitimaciji in z njima hodila okrog sarajevskih tiskam z izgovorom, da bosta začela izdajati list. Dala sta si izgotoviti naslovne strani 'novega lista, kjer je bilo tudi napisano, da bo list branil judovske koristi pri nas. S krtačnim od-tiskom novega lista pa 6ta nabirala pri trgovcih oglase. Sredi dobičkanosne kupčije pa ju je presenetila policija, ki je v njiju odkrila dva nevarna sleparja, za katerima je bila nedavno izdana tiralica. V Zagrebu je umrla sestra svetovno znanega učenjaka in iznajditelja na polju elektrotehnike Nikole Tesle, Marica Kosanovič. Žena je doživela starost 78 let ter je bila mati znanega prvaka b. SDS v Zagrebu Save Kosanoviča. Privilegirana izvozniška družba ali na kratko »PRIZAD«, je zaključila preteklo poslovno dobo s čistim dobičkom v znesku 25.756 din. Družba je leto« prodala precej manj raznih poljedelskih pridelkov kakor v prejšnjem poslovnem letu. Lani je kupila in prodala naprej 44.383 vagonov raznih žit, letos pa le 32.346 vagonov. Krasno poslopje za ljudsko iolo v Trnovici na polotoku Pelješcu sta na svoje stroške zgradila trgovca brata Sušilo iz Zagreba. Vasioa je ostala tudi po vojni brez svoje šole, dokler pred desetimi leti trgovca Sušila, ki sta se v 1 movici rodila, nista sklenila za svoj denar zgraditi šolo. Na pročelju nove šole sta vklesani imeni dveh velikih Hrvatov: Malije Gubca in Stjepana Radiča, katerih spominu je šola posvečena ter izoblikovana hrvaški narodni dubrovniški grb. Zgradba je svojevrstna in lepa. Veljala je nad pol milijona dinarjev. Z zanimivo tožbo se bavi somborsko sodišče. — Nedavno 6e jc bila na mostu preko prekopa Kralja Petra zgodila avtomobilska _ nesreča, pri kateri sta našla smrt trgovec Semzo in njegov šofer MajaroS. Šoferjeva vdova pa je sedaj vložila odškodninsko tožbo proti banski upravi donavske banovine z utemeljitvijo, da je banovina odgovorna za nesrečo, ker ni v redu vzdrževala mostu, čeprav je to dolžna. Most namreč na levi strani ni imel ograje, kar je bil tudi delen vzrok za nesrečo. Vdova zahteva od banske uprave deset jurjev odškodnine. __ Štiri vlomilce, stare pod štirinajst let, so izsledili v Somborju. Štirje dečki so se spravili preteklo noč nad neki bazar ter odnesli precejšen kup igrač in podobnega blaga, Še' isto noč so pa vdrli v bližnjo mesarijo in 6e najedli hrenovk. Ko so jih prijeli, so ugotovili, da so vsi ti »miljenčki« sinovi zelo uglednih družin. Tudi v trpljenju je ostal zvest svojim tovariSem vlomilec Gjuro Maksimovič, ki je s svojimi 12 tovariši dobro leto ropal po sanskem in prijedorskem okraju v Bosni. Glavarja družbe in 11 vlomilcev so nazadnje prijeli in jih postavili pred sodišče, ki jim je odmerilo precej težke kazni. Na razpravi pa se je pojavil Maksimovič in povedal sodniku, da jc v časopisu bral, da sodijo njegovim tovarišem. Ker pa hoče biti z njimi tudi v nesreči skupaj, se je prišel prostovoljno javit. Po nesrečnem naključju se je nn svojo srajco obesil petletni deček Ranko Sunit iz Utolice pri Kostajniei. Mnti je odšla 7. domB, deček pa se je na dvorišču igrul. Ko je hotel preplezati preko plota na vrtu, se je srajca nataknila na kolec, da je deček obvisel. Ker je bila srajca iz motnega domačega platna, se ni pretrgala, pač pa je začela deuka daviti okoli vratu. Ne da l>i mogel zaklicati nu pomoč, se je zadušil. Širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« Ureditev volilnega imenika zahteva mnogo dela Vremensko poročilo »Slovenskega doma< Ljubljana, 29. okt. Največje delo z volitvami v Ljubljani jc doslej gotovo imel mestni domovinski urad, ki je volivni imenik izpopolnil do skrajnosti in do največjo možnosti. Od 11. oktobra dalje so uradniki in uslužbenci domovinskega urada delali v dveh partijah, ko so vsak dan prihajali v pisarno ob 7.30 in delali do 12, popoldne pa spet od 14 pa do 21, drugi so pa delali od 7.30 do 14 in od 17 do 22, večkrat pa tudi do 23 in štiri noči celo do 1 po polnoči. Niti nedelje niso imeli proste, ker so delali od 8 do 13 in od 17 do 23. Še v lorek, zadnji dan za reklamacije, so podaljšali rok do 20 in delali čez 1 uro po polnoči. S teni i>o-daljšanjem roka so omogočili mestni uslužbenci strankam, da so so lahko poslužile svoje pravice in izpopolnile volivni imenik do skrajnih meja. Prvotno je bilo v volivnein imeniku vpisanih 22.65!) oseb. Najprej so bili izločeni vsi mrtvi, da jc odpadlo 200 volivnih upravičencev. Popraviti je bilo treba tudi druge napake prejšnjih let in jo bilo zato izločenih blizu 30 imen, ki so bila v volivnein imeniku vpisana po dvakrat. Zaradi reklamacij je prišlo v domovinski urad 6.494 oseb, ki je bilo treba zanje ugotoviti najrazličnejše podatke in opraviti najraznovrstnejše poizvedbe. Pologa tega je pa domovinski urad dobil od 103 ljubljanskih državnih in samoupravnih uradov sezname uslužbencev s 6.491 imeni, da je torej domovinski urad pregledal in poiskal razne podatke vsaj 13.000 oseb! Kdor pozna natančno delo pri reklamacijah, la 1k> znal tudi ceniti delo mestnih uslužbencev, ki so tako velikansko delo opravili v tako kratkem času. Pri tem pa moramo pomisliti ludi na lo, da se je pri prejšnjih volitvah priglasilo za informacije največ 4.000 oseb. Vseh reklamacij jo bilo vloženih 2.432 in je bilo med temi 1749 predlogov za vpis, 379 predlogov za izbris in 304 popravki imen in naslovov ler podobnih podatkov. Pri vsakem imenu je bilo treba pregledati najrazličnejše listine in jih primerjati z vpisi v starem volivnein imeniku ter naposled seveda tudi vse vpise pravilno popravili in dopolniti. Vrh vsega tega so bili pregledani podatki vseh moških, starih nad 21 let, ki so se izselili iz Ljubljane. Poleg te priprave je pa domovinski urad hkrati obvladal tudi vse delo nove volivue kartoteke, ki jo sestavljena po najmodernejših načelih in nudi mnogo večje jamstvo za pravilnost vpisov, kakor pa sb jih nudili dosedanji evidenčni listki. V kartoteko so bile sproti vpisane vse spremembe, ki so bilo uradno ugotovljene. Pri sestavljanju kartoteke in volivnega imenika je bilo vodilno načelo največje popolnosti, hkrati je pa vodila pri tem napornem delu mestne uslužbence predvsem pravičnost in uslužnost napram strankam, kar je domovinski urad dokazal tudi s tem, da je podaljšal rok za vlaganje reklamacij. Pri tem delu je domovinski urad med drugim izdal n. pr. tudi 454 potrdil o domovinstvu.. Ker je domovinski urad že prej pripravljal kartoteko, je bilo samo z njo stroškov okrog 30.000 din, toda denar ni^ izgubljen, saj je naše mesto tako z velikimi žrtvami pridobilo v resnici vzorno popoln volivni imenik in popolnoma zanesljivo volivno kartoteko Osmo kolo ligaškega tekmovanja l‘udi jutri bomo v Ljubljani brez ligaške tekme. Žreb je naši Ljubljani v prvem delu prvenstva precej na skopo odmeril tekme na domačem igrišču. Bomo pač v drugem delu imeli več tekem doma. Morda je to še boljšeI Tudi jutrišnja nedelja jc v znamenju tekem, ki jih bodo igrali v Belgradu domači rivali; zanimiv pa je seveda tudi ostali spored, ki se bo odvijal tako-le: Ljubljančani gredo torej v Varaždin. Po neuspehu Ljubljane v Skoplju in po Izrednem presenečenju, ki ga je prejšnjo nedeljo pripravila varaždinska Slavija v Sarajevu, bi morali Varaždince smatrati kot velike favorite in že v naprej prerokovati našim neuspeh. Toda ostail bomo taki kot najvernejši podžigači, ki vkljub tolikim in tolikim razočaranjem še vedno upajo: morda bt» pa prihodnjič bolje. Tako smo tudi za jutri optimisti. Dejansko sta obe moštvi, tako Ljubljana kot varaždinska Slavija priličncu enako močni. Varaždinci imajo prednost, ker igrajo na domačem igrišču in pred domačimi ljudmi, ki znajo svoje igralce dobro podžigati. Pač pa bo jutri varaždinska Slavija malo handicapirana, ker mora nastopiti brez svojega pravega vratarja, ki je bil v nedeljo v Sarajevu poškodovan. Za jutrišnji rezultat ostanemo še optimisti vsaj do jutri zvečer in se ne bomo pridružili onim, ‘ki zamahnejo z roko in pravijo: »Zgub’l boja, t’ku k’t zmeram.« Tekmo bo pa vodil eden najboljših sodnikov Vasa Stefanovič, ki ga bo po potrebi zamenjal Mika Popovič. V Zagrebu gostujejo proti zagrebškim akademikom skopljanski »purgerji«. Upajmo, da bodo prišli v Zagreb pravočasno; pot namreč ni tako kratka, saj meri skoro 900 km. Ni računati, da bi Skopljanci mogli uspeti proti Hašku, razen če Hašk ne bo odpovedal tako, kot je odpovedal v igri proti Jedinstvu. . Nagrebi!« »purgerji« gredo v Sarajevo k tamkajšnji Slaviji v vas, Na njihovo zahtevo gre z njimi tudi tuji sodnik. Gradjanski vzame torej stvar polnoma resno. ' Peti belgrajaki klub, zemunska Šparta, bo sprejela v goste na svojem majhnem in nerodnem igrišču splitskega Hajduka. Pa poročilih je Hajduk zadnjo nedeljo igral odlično in je bil kar za cel razred boljši kot Hašk. Če bo zaigral tudi jutri tako, mu ne more spodleteti tudi na tujem in nerodnem igrišču v Zemunu. Pa tudi nam se zdi dobro, če je še kak klub za dve piki za nami. V Belgradu imajo »domača posla«. Obe domači tekmi bosta na istem igrišču. Kot prva se bosta spoprijela BSK in BASK, nato pa še Jedinstvo in Jugoslavija. V prvem paru dajemo prednost BSK-u, V drugem srečanju pa Jedinstvo najbrže ne bo imelo več tako velike sreče, kot jo je imelo sedaj že dvakrat zaporedoma. Naš f a varit je Jugoslavija Prvenstvo LNP. Pa tudi doma bomo imeli poln spored; za prvenstvo LNP se ba borilo kar 16 klubov. Od teh bomo imeli tri tekme v Ljubljani in sicer na igrišču Jadrana dopoldne ob 9.30 Jadran in Bratstvo (Jesenice). Popoldne ob 15 pa se srečata na igrišču Hermesa Hermes in Mars, na igrišču Ljubljane pa Svoboda in Kranj. Četrti par v ljubljanski skupini sta Kovinar in Reka na Jesenicah. V celjski skupini: Amater-Celje v Trbovljah (ob 15) in Atlettki-Jugoslavija v Celju (ob 15.15 na igrišču Atletikov). Mariborska skupina bo imela prav tako na sporedu dve prvorazredni tekmi, in sicer v Mariboru med Rapidom in Slavijo (ob 14.30 na igrišču Rapida) ter v Murski Soboti med Muro in ČSK (ob 14,30). NOV rekord Italijanski kolesarski dirkač Piubelle je na znanem milanskem kolesarskem dirkališču Vigo-rclli postavil nov svetovni rekord na 100 km dolgi progi. Piubelle je to progo prevozil v dveh urah 22 minutah in 21 sekundah. Povprečna brzi-na, ki'jo je Piubelle dosegel na uro, znaša 41 km. Dosedanji svetovni rekord na tej progi je imel Francoz Malavalle s časom 2:27:15. Svečanost na vojaikfh grobovih za Vse svete 1. novembra t., L, to je na dan Vseh svetnikov, priredijo bojevniške organizacije olb 16 spomtorftO svečanost padlim in umrlim našim tovaričem iz svetovno vojne. Spominska svečanost bo, kakor vsako loto, na vojaških grobo-vili pri spomeniku Jaidoniburštkih žrtev, na pokopališču pri Sv. Križu in bo to obenem 20-lot-nica, kar so obmolknili topovi. Vajbimo vse bojevnike: vojne invalide in vdove, vojme dobrovoljce, rezervne častnike in druge bojevnike, da se te svečanosti polnoštevilno udeleže. Vsaik naj ima pripet znalk svoje bojevniške organizacije, da se lahko izkaže im bero na levo pred spomenikom Judeniburšikih žrtev, zadaj za spomenikom nekoliko na desno vojaška godba >iu častna četa, pevci pa pred spornem ikom. Na desno pred spomenikom se postavijo olaini bojevniških društev, okoli gro-!>ov pa ostailo občinstvo. Spored (jvečonosrti: I. Vojaška godlja ofvori svečanost z religioznim koralom: 2. Združeni pevsk i »bori zapoj o žalostirtko; 3. Govor bivšega vojnega kurata, sedanjega trnovskega župnika g. Cegnarja: 4. Bivši vojni kurati odmolijo cerkvene molitve in »Reši nas o Gospode; 5.’ častna salva vojačke čete; 6. Združeni pevski zlbari zapojo žalostiinlko in peseni »Oj. Doberdob«; 7. Vojaška godba zaključi svečanost. V torek, 2. novembra, na Vernih duš dan, ibo v frančiškanski cerlkvi -maša zadušaiiea za vse padle dn umrle (bojevnike. Mašo ibo bral o1!) asistenci bivših vojnih kuratov, bivši vojni kurat, predsednik »Zveze bojevnikov« g. Ratej. Zastopnike vojaških, civilnih im cerkvenih oblasti. .šol, društev, kalkor tudi člani vseh l*>jcv-n iških društev z znaki in ostalo občinstvo prav uljuduio vabimo, da se te žalne maše udeležijo. tramvajski promet k Sv. Križu za Vse svete . Tramvajski promet k Sv. Križu bo analno ojaceiij in Diodo vozili vozovi od sobote 29. oktobra do srede 2. novembra iz Viča, Most (skozi mesto) in od Sv. Jakoba dirciklno k Sv. Križu, fiz št. Vida pa ibo vozil tramvaj v teh dneh samo do 'kavarne Evrope. Potnike opozarjamo, da bodo imeli vsi vozovi napisne table, iz katterih 1)0 razvidno, V katero smer peljejo od Sv. Križa. Potoke prosimo, da vstopajo v direktne vozove, da bo čim manj prestopanja. Dalje prosimo potnike, da pripravijo drobiž za vožnjo, da »e sprevodniki me bodo mudili z menjavanjem denarja. Na vseh vozovih so nameščene kljuke za obešanje večjih vencev. — Uprava cestne železnice. Mrtvi in odsotni so včasih volili v Mariboru Maribor, 28. oktobra. Znamenite Živkovičeve »volitve« leta. 1931 so se marsikomu v spominu, večinoma pa so takratni volivci danes že pozabili, kako so dobivali od Živ-koviča »osebna« pisma, v katerih jih je silil k volitvam. Ta pisma so morale občine dostavljati vsem volivcem, kontrolirali pa so jih okrajni glavarji. Zaradi kratkega roka do volitev so iinele takrat občino ogromno dela, pri volitvah samih pa so morale vsaki dve uri pošiljati telefonično in brzojavno volivne rezultate v Belgrad. V Mariboru so bile te volitve znamenite še posebej zaradi i°ga, ker so takrat lahko glasovali vsi pokojni in odsotni Mariborčani. Ko so pozneje pregledali vo-livne imenike in pa volivne zapisnike, se je ugotovilo, da je oddalo svoj glas za Živkoviča sedem mrtvih Mariborčanov, 234 pa takšnih, ki na dan volitev dokazano niso bili v Mariboru. Predsedniki takratnih volivnih odborov na posameznih voliščih so bili pač Širokogrudni ter so takšne zlorabe dovoljevali. Zlasti se je odlikoval neki predsednik, pri katerem so volili vsi pokojniki in pa polovica odsotnih. Seveda je imel potem na svojem volišču skoraj stoodstoten rezultat. Izza naših meja Ob Soči nad Gorico pri Doblarjih končujejo z deli za velikansko elektrarno. Ker bo v tej elektrarni zaposlenih veliko število delavcev, so sklenili, da bodo po novem fašističnem sistemu zgradili v bližini elektranc delavsko naselbino, v kateri bo imelcu delavstvo, ki je zaposleno pri obratu, zdrava- stanovanja. Naselbina se bo imenovala »Lsontinia«. Temeljne kamne za novo naselbino jc položil sam Mussolini ob priliki svojega paseta v Julijski krajini. Velika potrošnja rib v Trstu. Ker je goveje tneso v Trstu zelo drago, se je v Trstu, kar je razumljivo, zelo dvignil konzum rib. Pa tudi italijanska vlada sama je pričela na vse načine podpirati lo gospodarsko panogo ter je dala celo zgraditi večje število najmodernejših motornih Čolnov za ribolov, ki jih je nato razdelila med posamezne ribiške sindikate. Vse to je v skladu z vladno avtarkično politiko, ker Italiji primanjkuje klavne živine in bi jo morala uvažali. V Trstu pripeljejo na trg dnevno do 120 kvintalov rib, kar je v primeri z našim ribjim trgom ogromno. Poleg glavnega ribjega trga je v Tratu sedaj še 26 manjših ribjih trgov. Idrijski rudnik med prvimi na svetu. Radi španske državljanske vojne jc produkcija največjega živosrebrnega rudnika v Almadenu silno padla. Ker je Italija pričela po vojni zelo pospe-eno izkoriščati idrijski rudnik živega srebra, jc ta stopil sedaj v produkciji na prvo mesto. Idrijsko živo srebrct slovi poleg tega po kvaliteti in se uporablja zlasti v medicini Kraj ! Baronieter-! sko stanje Tempo« raturb v t'' «• "o ^ 2 a ž" C It oc Veter (smer, jakost) Pada- vine n "-»•n C3>0 Sg n , >1. --»•2 a 5 na a 5 vrsta Ljubljana 753-5 11 2 9-4 95 10 w, 299 dež Maribor 753-1 12-5 7-0 90 10 0 6-0 dež Zagreb 753-3 16-0 0-0 90 10 \VNWn 3-0 dež Belgrad 754-7 22-0 13-0 93 10 E» 0-9 dež Sarajevo 754-5 21-0 9 C 90 10 0 1stojajo v Japonski šolska društva »Dosokai«, ki 60 zelo priljubljena. Vsaka učenka, ki začne obiskovati šolo, pastane že s tem tudi članica »Dosokai« svoje šole. v »Dosokai« se goji tovarištvo v najrazličnejših vrstah, skupne šolske slavnosti in podobno zagotovijo občutek neločljive skupnosti. »■m ^ m a m m m Vseucilisce v kaznilnici Glavna ječa v Pretoriji je edini kazenski zavod za belce v Južnoafriški uniji. Vodstvo tega zavoda je dovolilo jetnikom, ki se rlobro vedejo, izredne ugodnosti: tu se lahko pripravljajo za zrelostni izpit ali na visokošolske izpile. Konec tega leta l>o po prestani petletni kazni v glavni jetnišnici v Pretoriji odpuščen neki Ev-ropec, ki bo takoj polagal izpite pred univerzitetnimi profesorji, in ki jih morejo študentje sicer polagati šele po preteku enega leta in pol. V ječi je porabil ta mož dve leti za študij. Poleg tega ga tudi ta študij ni stal niti centa, medtem ko morajo redni poslušalci na univerzah plačali običajne pristojbine. Ta primer ni edinstven, kajti vsak jetnik, ki mora odsedeti večletno kazen v pretorijski ječi in se brezhibno vede, ima možnost ■ po novem načrtu študirati. V enem delu jetnišnice vlada pravo visokošolsko razpoloženje. Vsi učenci, ki jih vodstvo kaznilnice spozna za sposobne, sinejo imeti v celicah toliko knjig, kolikor hočejo, in so v stalnih in živahnih dopisnih zvezah s tako zvanimi dopisnimi visokimi šolami. Naloga teh dopisnih šol je, da ne samo učence, ki so za mrežo, temveč na splošno poučujejo z dopisovanjem ljudi in jih tako pripravljajo za izpite na visoki Soli. Poleg tega ima kaznilnica tudi šolo, ki nekako odgovarja višji šoli, in tu se kaznjenci, ki imajo samo ljudsko šolo, pripravljajo za zrelostni izpit. Da, obstoja čelo možnost, da polagajo maturo v kaznilnici. Zanimivo je, da je strokovni študij v velikih primerih v zvezi s prestopkom, zaradi katerega je bil dotifni obsojen. Tako se na primer različni kaznjenci, ki so bili obsojeni zaradi goljufije in poneverbe, sedaj pridno učijo poljedelstva ali tehničnih stvari, da bodo po prestani kazni imeli boljše izglede v poklicnem žici jen ju. Eden, ki ima na vesti različne in številne zločine • in je obsojen na sedemletno kazen, je že položil z odliko zrelostni izpit in se sedaj pripravlja za akademsko izobrazbo. Za študij tega kaznjenca plačujejo njegovi ljudje. Če so pa kanjenci ubogi, potem nosi stroške delno vodstvo zavoda iii ostalo pa nabirajo na raznih javnih dobrodelnih in podpornih prireditvah. Način fetniškega ž’vlien;a Kljub temu, da je kaznjencu dovoljen študij, vendar ni oproščen od običajnega kaznilniškega dela. Izven kaznilnice so dodeljeni kaznjenci. pri javnih delih. Učenci-kaznjenci ne poizkušajo več ubežati, odkar jim je dovoljeno učenje'. Zgodaj popoldne pridejo »domov«, in tako imajo še vedno dovolj časa do devetih zvečer, ko ugasne luč Nek kaznjenec je položil maturo v šoli, preden je bil obsojen na sedemletno kazen. Sedaj pa ima že dve akademski diplomi. Prav posebno značilen je primer nekfcga morilca, požigalca in vlomilca. Ta je bil obsojen zaradi vseh teh prestopkov na 27-letno ječo. Potem ko je položil^ zrelostni izpit, se pripravlja sedaj za rudarskega inženirja. Poleg tega se še uči Praznik pohabljenih otrok slave vsako leto konec oktobra y angleški pokrajini Suness. Pohabljenci gredo najprej v cerkev in imajo vsi enake noše. V cerkev peljejo tudi vsak svojo najljubšo žival, po službi božji pa prirede sprevod po mestu Chaileyu, kjer ta praznik obhajajo. drugih stvari, tako da bo ta kaznjenec, ki izhaja iz preprostega ljudstva, lahko ponašal s splošno izobrazbo. Kaznilniška uprava se posebno zavzema za one kaznjence, ki so uspešno študirali, in jim po končani kazni preskrbi službe, da bi jih s tem obvarovala novih zločinov. Do sedaj se je le redko zgodilo, da se je odpuščen kaznjenec zopet pregrešil zoper zakon. Kaznjencem ta način življenja v kaznilnici zelo ugaja in se do pike držijo »hišnega« reda. 250.000 lir odškodnine za nos Milanski časopisi so poročali, da se je znana dama iz Milana podvrgla operaciji nosa pri nekem znanem kirurgu. Operacija pa ni uspela popolnoma. Dama je tožila kirurga, da ji mora plačati 250.000 lir odškodnine za skaženi nos. Kirurg se je pa branil plačati in je navedel, da ima njegov način operacij štiri stopnje. Po tretji stopnji, ko se je stanje oziroma zunanjost dami že poboljšalo, je ta odpotovala v Pariz, kjer se je dala spet operirati, na drug način ip od drugega kirurga. Tožba milanske dame je bila zavrnjena, celo 6odne stroške bo morala sama poravnati. Hiša postavljena v pol ure Slavni angleški afriški raziskovalec Gcoffrey V. Hett pripoveduje o svojih zanimivih doživljajih pri domačinih v Nigeriji. Po dalgem nočnem potovanju je v spremstvu svoje žene prispel v neko vas, kjer je bil priča, kako so domačini postavili lično stanovanjsko hišo v pičlih tridesetih minutah. Najpreje so izkopali v pesek glaboke luknje s kopjem in drugim orodjem. V te jame so potem postavili mlada, tenka drevesa, ki so predstavljala s svojim vejevjem surovo zidovje. Konec vej so nata zvezali z dolgimi tramovi, ki so služili za škarnico. Tako je bila hiša postavljena v surovem stanju. Nadalje so zvezali posamezne tramove z vezalnimi rastlinami. Zelene preproge iz bambusa in prepletene z morsko travo, pa so položili na streho. Na isti način sa pokrili 6tene. Končno so izravnali peščena tla in v posebno odličnih hišah pokrili z zelenim mahom. Komaj trideset minut je preteklo in že je postavljena hiša, v katero se lahko takoj vselijo domačini. Te stavbe imajo velike prednasti: so tako poceni, da postane lahko v kratkem času vsakdo hišni posestnik; v dežju in viharju pa nudijo dovolj zavetja in so bolj zračna kot vsak šotor. Dekleta in ženske vozlajo stalno preproge, taka da jih lahko takoj uporabijo pri postavitvi nove hiše. Hiše, prav za prav koče, so visoke nekako dva metra v obliki kvadrata s pet do šest metrov dolgo stranico. Močnejši od Piccarda Italijanski listi poročajo, da je nek Italijan iznašel pripravo, s katero se bo mogoče potopiti 13 km pod morsko gladino. Znano je, da se prof. Piccard pravkar pripravlja, da bi se »povzpel« 10 km globoko v morje. Svoje poizkuse dela v nekem jezeru, da bi v primeru kake napake ne postal poizkus za njega usoden. Kakor poroča rimski list, jp nek inlfjd, učen jak jz Spezie, imenuje se Ga-leazzi, iznašel neko pripravo. (OduSevl jKH^b Piccardovi pripravi za polete, v stratosfero, ki se imenuje hidrostat.) Priprava obstoja iz okrogle kabine^ kHfeV^ premer znaša 1.40 m. Ta kabina lahko Vzdrži r>00 admosfer pritiska, kar odgovarja 15 km globočine, to je 10 ton! Z ozirom na količino izpodrinjene vode tehta krogla v globini okrog 7000 kg. Da bi jo mogel vzdržati, bi potreboval 15 kin dolg kabel in ta bi sam tehtal 100 ton. Da ne bi bil prisiljen uporabiti takega kabla, je zvezal to kabino s kroglo, ki ima okrog 9 m premera in ki je napolnjena z oljem. S tem je ustvaril analogen sestav kot pri hidrostatu, izkoriščujoč razliko gostote olja in vode. . . . Uporaba te oljnate krogle je zamišljena tako, da je razlika nad težo izpodrin jene \orle in težo olja večja od cele teže te krogle in ovoja hidrostatične krogle. Na la način°misli, da bi bilo mogoče kroglo potopiti in jo zopet dvigniti. Zahtevajte povsod naš list! 113 Hervey Allen: Antonio Adverso, cesarjev pustolovec »Ariostatica« je ležala približno miljo oddaljena na drugem koncu pristanišča, čoln se ji je naglo bližal, gnan od oseke. ^Gospod«, je pojasnil don Jezus, »odslej sem vam ves na raz- polago — takšen je moj ukaz.* Antonio je vstal in opazoval dvojambornik. Krasna ladja je bila, kakor kak labod, ko se je v mračnih obrisih dvigala pred njim iz vode. Bil je eden izmed napelih trenutkov, ko je tolikokrat odvisno od negativnih okoliščin, da človeka ni slišati. Senca lične suženjske križarke se je vlekla neznansko popačeno preko mrkega morja. Zdelo se je, kakor da bi se zagonetno v tihem vodovju zrcalila mračna ozadja in skrivnosti ladje. Antonio je gledal doli v vodo, pa se je takoj zdrznil, ker ga je prevzel nepremagljiv strah. Komaj nekaj milimetrov pod vodno gladino je namreč ležal popolnoma negibno s strahotno glavo obrnjen proti krovu »Ariosta-iice< velikanski morski volk. Z lenobno kretnjo se je dvignil nekoliko naprej, kakor da bi hotel dobro pogledati, kaj neki dobrega vsebuje prihajajoči čoln. Srpasti obris njegove hrbtne plavuti se je pokazal iz morja in prerezal valove. Zadel je z mehkim smrčkom ob čoln, tako da se je la lahno zatresel in zamajal sedeče, kakor pravi valovi podmorskega potresa v zalivu. Don Jezus se je samogibno prekrižal in velel moštvu, naj hitro vesla dalje. Šumenje je spravilo na dvojamborniku nekega moža, da ie pogledal. Zdelo pa se je, da dolgo ni razumel, da bi radi šli na krov. Šele ko so pripluli obenj in se privezali na mali spremni čoln tik pod krovom dvojambornika, se je znašel. »Halo, kaj bi radi V c je zaklical z zaspanim glasom. Šele sedaj je zapazil oborožene v čolnu in se je obrnil, kakor da bi hotel udarili za alarm. Antonio pa se je ^spodal v čolnu zravnal, potegnil svoj samokres in ga naperil na moža. Med t#m, ko je mladenič kakor okamenel strmel v cev, so skočili orožniki preko krova na ladjo in ukrotili trdno spečo stražo. Razen cepetanja bosih nog na palubi je stvar potekla brez vsakeea šuma Le še brat Francois je sedel pozabljen spodaj v čalnu, ločen Ie nekaj metrov od morskega volka. Antonio in don Jezus sla med tem na palubi začela pretipavati preplašenega jetnika — bil ie prvi ladijski podčastnik, kakor se je izkazalo. Začetek se je smešno lahko posrečil. »Kje je kapitan?« je vprašal Antonio. »V kajuti.« »Bodite tako dobri in predstavite me,c je rekel Antonio. »Sicer pa, kako se imenujete?« Potisnil je moža brez nadaljnjih vljudnih krelenj na stopnice pod seboj. »Kaj te to briga?« je zagodrnjal in se ga surovo otresel. »Nič manj,« je rekel Antonio, »kakor tebe!« Zatem ga je krepko brcnil v zadnjico. Stala sta tedaj v nižjem hodniku, ki je peljal h kabinam. Umazana sveliljka je metala nanj motno luč. Na zunaj je izgledal ta mornar kot pravi ničvredni bojazljivec. Njegov obraz je bil rumen in nezrel kakor jajčni' kolač. Pri tem se je Antonio spomnil, kako je Mac Nab ravnal s takimi živinčeti. ~Še vedno nimam časti vedeti za vaše ime,« Je rekel in stopil tik k mladeniču. »Maria Magdalena Soller«, je siknil mornar z vso jezo in položil roki v zaščito na zadnjo slran. »Čuj li Maria Magdalenra: odslej naprej vodim jaz poveljstvo na tej ladji. Ubogaj me na besedo, ker boš potem imel lahko življenje. V nasprotnem primeru te bom neusmiljeno preklestil — si razumel?« »Da gospod,« je šepetal mladenič apatično. »Kapitan je tu.« »Kapitan — kako naprej?« »Ramon LulI«. »Dobro. Sodaj. pojdi in obesi zeleno svetilko na steno ob krmilu. Jo sploh imate?« »Da.« Da, gospod!;, je grozeče dopolnil Antonio. »In pritrdi zeleno svetilko, ker bo sicer presvetlo.« »Da, gospod!« je ponovil mož pohlevno, se naglo ozrl nazaj, in se splazil po slopnicah navzgor. Antonio je šel do konca hodnika in potrkal na vrata. Na svojo radost je videl da so prepleskana z rumenkasto barvo. Na sredi je bil narisan rožnivenček, ključavnica pa je bila iz srebra. Vse naokoli so bile vse pritikline opremljene s podobnim razkošjem. Ožividno je bilo, da je bila »Ariostatica« prvotno zgrajena kot jahta za zabavo in ie zaradi tega bila preko mere elegantna, še bolj pa je udarjal v oči vtis strahovite zamazanosti. V kajuti je hrkal nekdo z zaspanim grgrajočim glasom bog ve kakšno ganljivo pesem iz opere. Antonio je odločno vstopil proti vratom, da je nežna srebrna ključavnica skočila iz vijakov, in naredil nekaj korakov v kajuto. Majhen človek s svileno, tesno se prilegajočo nočno kapico, oči-vidno lastnik grgrajočega glasu, je sedel pokonci na postelji in uravnaval na sebi z brezglavimi kretnjami kakega preplašenega kanarčki* svojo nočno srajco. Cim je videl tujega Človeka na vratih, .le prekinil z delom in položil svoji beli gladki roki, kakor da bi bili hroijii, predse na umazano rjuho. Antonio je položil svoj samokres in dokumente na mizo. »Vi ste kapitan »Arislatice« je rekel, »Don Ramon LulI?« človeček je potegni! svoje drobne nožiče izpod odeje in ,vtaknil noge v par smešno vezen.h copat »Povedal si,« je rekel očividno precej užaljen. Tu se ne bomo tikali, mali,« je rekel Antonio. »Poslušal!« *Jeb.raI .mu je s popolnim mirom polnomočje za pre-vzem ladie. Kapitan je vzel to nad vse brezbrižno na znanje, celn Fre.v 5Ml« kak°r da bi bil Antonio s tem zadovoljen. Končno je bil nj gov edini odgovor v tem, da je začel peti nekaj kitic neke pocestne popevke predse, nato pa se je le nekoliko bolj zanimal in postavil nekaj vprašanj. , je rekel, »sem sicer še kapitan, toda poveljstvo je V Torei< kaJ sedaj zapoveduje vaše gospostvo? Moralo vedet', da se je zgodilo prvikrat, da so me — kako se to imenuje? začasno zaplenili! Gospod Dallego bo. prav gotovo enako presenečen kot jaz V Afriki vas bodo kraljevsko sprejeli gospod, kajti vi prihajate vendar kot zastopnik krone!« Vse (o je Antonia le še bolj utrdilo v njegovem prepričanju da J« treba krepko zgrabiti. »Končno, moj dragi gost,: jo pojasnil »končno 'vas moram prositi, da mi odstopite svojo kajuto v mojo osebno uporabo. Neodložljivo morate ven, še bolj nedložljivo pa ie da greste na palubo in ukažete, naj ladja odpluje.« »Nemogoče,« je odgovoril kapitan. »Nasprotno: zgodilo se bo takoj!« Antonio je pobral pismo iz katerega je bil bral iz mize tn razvil samokres, ki je ležal tamkaj »Kaj naj pokličem policijskega načelnika?« Kapitanu se je od slrahu povesil obraz. Oziral se je okrog sebe, kakor da bi iskal rešilni izhod, skomiznil z rameni in se začel napravljati. »Mojega prijatelja pa vendar ne smem pustiti v svoji mali kabini?« je rekel proseče, ko si je že dolgo vlekel čevlje na noge. . .»Jaz imam svojega lastnega služabnika,« je rekel Antonio. »Torej smem?« »Kajpada,« je rekel Antonio smeje, vesel, da je za tako majhne ceno dobi] svoj nnr. Kapitan ge je kazal od tega trenutka popolnoma zadovoljnega. Bil je neverjetno živahen, predvsem pa je mogočno deloval njegov jeziček. »Trenutek, gospod, majčken trenutek.« Trije Člani moštva so swer Se na kopnem, vendar pa ne bomo čakali nanje. Zagotavljam vas, ne bomo čakali. Samo trenutek še in že letim na palubo. Pollo, vstani! Moja steklemčica, nova stekleničica parfuma, kje je vendar?« »Slovenski dom« Uhaja »sak delavnik oh 12. Mesefna naročnina 12 din. ta Inozemstvo 25 din. nredništvo: Kopitarjeva uliea 6/III. Telefon 4001 dn «005. I]n»Ta* Rnnitario*. »lir. H Za Jugoslovansko tiskarno r Ljubljani: K. Cef. Izdajatelj: ini. Jožo Sodja Urednik: Jo*e Košiček. *