il wel d Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka lir 20, na šestih straneh lir 25; zaostale številke dvojno. Celotna naročnina lir— 1.000, polletna lir 520; tr.inesečna lir 270. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchl št. 6/JI. nadstr. — tel. štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi >e dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30 Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE DELO « LA SILO KOUHJXlNTlfJXE PARTIJE S. T. O. V miru se vsak lahko demokratično bori za način življenja, ki ga smatra za najboljšega. (JOLIOT-CURIE) OBNOVLJENA IZDAJA LETO ŠTEV. 190 TRST, SOBOTA 5. JULIJA 1U53. CENA 20 LIR Sovjetska zveza je ponovno Pregovorila svojo odločno f^sedo o vprašanju Svobodnega Naškega ozemlja. S svojo no-20 ' oc* 24- junija je proglasila ia iz*a protizakonite sklepe lon-nske konference, po katerih Italija vključuje v upravo ne A. «Ta dogovor — pravi ta — ima namen še naprej iti določbe mirovne pogodbe 10. februarja, ki se tičejo «issr^cbodnega tržaškega ozem-«sfa..:» S tem je Sovjetska zve-1 ponovno potrdila svojo odanosi, da ne bo dopustila kr-iripCtev mednarodnih dogovorov uf1 obveznosti, ki so jih prev-iko(fele posamezne države, tem-:njijveč da bo vztrajala na njihovi “Polnitvi. Poudarila je zlasti, 'a ta ponovna kršitev mirovne godbe z Italijo nasprotuje anitvi miru v Evropi, potno ker še bolj utrjuje pro-‘zakonito ustvarjeno vojaško oej"1 Pomorsko bazo Anglo-ame-št.iičanov v Trstu, tte j. Ta mednarodna listina je a yJasna obsodba barantanja, ka-Ao že tri leta vodita Tito in n3p 6 Gasperi pod pokroviteljih K?tvorn anglo-ameriških voja-r ' krogov in katerega namen tadi^ ravno podaljšati v nedogled :av»ang] _ ameriško in Jugoslovanko okupacijo našega Ozem-rstu strateško oporišče v ok-7a ter še nadalje utrditi v Viru napadalnih načrtov Ta dragoceni mednarodni [VČ®°kument, t/ ima mnogo dale-°sežnejši pomen, kot bi že-e‘i anglo-ameriški ter titovski 'a italijanski barantači, kate- ielj* >vo Jset J.30 so hoteli proglasiti sovjet-1 noto le za propagandni šla. )er, naperjen proti imperia- i *0 sola no sot šoli ie tal1 ;n*! ličnemu bloku, ali pa «mane-,v .6r za kaljenje dobrih odno->ajev med Italijo in Jugoslavo», kot bi radi prikazali ti-l°iašisti. V resnici pa pomeni 4 nota za nas Tržačane mno-več. Kajti ta listina pro-1 aša sklepe londonske konfe-teQce za protizakonite in s tem 6 Proglašena za protizakonito 1 H vsaka oblast, ki bi nasta-9 na podlagi teh sklepov. To eJstvo je nadvse velike pravne Znosil 'ten ki bo imelo nedvo-vpliv ne le na stališče ednarodnih forumov in dr-4v glede te nove oblasti, mar-[V tudi na notranji položaj; aiti nelegalna oblast, ki ni-ne ljudskega ne mednarod- i P‘ ^ga priznanja in je, nasprotno, ^varjena na podlagi kršitev Sdnarodnih dogovorov in ‘Znanih pravic državljanov, j ,e bo mogla nikdar doseči poji 6bne avtoritete in sodelova-la pri državljanih. Velikega pomena je ta nota t4 nas Tržačane tudi iz razlo-j p ker brani osnovne svobo-;lne in demokratične pravice , 1 pavijanov STO. Ta listina tf* v tožuje londonski dogovor, 71 i.a.tere8a namen je «oropati trpko prebivalstvo možnosti, da 1 uživalo demokratične pra- 5“ - v»i zala, kako zelo se briga osnovne svoboščine, so mu zajamčene po miro-Pogodbi z Italijo». Sovjet-, zveza je s tem ponovno ka: Za Pravice tržaškega prebival-.‘va ter da bo tudi vnaprej ./bla naše priznane pravice. ,i Z1 je še prav posebnega polj ®ba za nas Slovence, kateri • p0 zatirani ne le politično in jpPodarsko kot ostali držav-pPi, marveč še posebej tudi ^ r°dno, kulturno, jezikovno. I 4 se bo to stanje s prihodom ijanskih birokratov še po-. 4bšalo, je skoraj odveč go- v0fiti. Tržaški Slovenci smo t|pki Sovjetski zvezi, zaščit-malih narodov, še prav los ebno hvaležni za njen od- nastop v obrambo naših Wavic. s0^Sega tega pa titovski proti-[ ietski provokatorji niso ho. ]e ' videti v tej noti. Iskali so ^Prilike, da bi Sovjetsko zve- «H «bi i tudi za to njeno odločno , prnbo tržaškega ljudstva je at*li; kajti dobro vedo, da br, ^rav ona naj večja ovira nji-^Vilh temnim načrtom proti > in njegovim prebivalcem, t). ° ji hočejo podtikati, češ da 1 hotela takoj nastopiti proti ((lt d°nskim sklepom, da ne bi ^phpromitirala» uspehov ko-j6 Postov na volitvah. Ta skrb X Popolnoma odveč, kajti je svoje stališče o STO $6 Ponovno javno iznesla in koga bati, dokler zali ,aria pravično stvar, ki je ^•uteresu ne le Tržačanov, j„ rvo6 tudi italijanskega in Rovanških narodov kakor lij ohranitve miru v tem de-Vrope. Gotovo pa je, da ZSSR ne bo nikdar špekulirala, kot to delajo Anglo-američani, s koristmi katerega koli naroda zato, da bi pripomogla k trenutnemu uspehu kateri koli politični stranki. Titovski napadi in brezbrižnost belčkov ter «indipendentistov» pa dokazuje, kako malo jih briga rešitev tržaškega vprašanja v duhu mirovne pogodbe in da se oni docela' podrejajo londonskemu barantanju. Tem večja pa je zato hvaležnost tržaških komunistov in demokratov Sovjetski zvezi za ta novi dokaz njene doslednosti v obrambi pravic našega prebivalstva pred brezobzirnim teptanjem s strani anglo-ameri-ških imperialistov ter njihovih bednih figur Tita in De Gaspe-rija. Mi Tržačani ne bomo nikdar pozabili Deželi socializma njenega trajnega prizadevanja za nas in naše pravice in posebno še njene odločne borbe , borbe za ohranitev miru v tem delu Evrope. Svojo hvaležnost ji bomo izkazovali v duhu gesla: Zvestoba za zvestobo! STANE BIDOVEC VSE TITOVO DELOVANJE JE NAMENJENO VOJNIM PRIPRAVAM Titofašisti razdelitev ponovno predlagajo cone À po etnični črti Za Kidriča je cona B del Jugoslavije in o njej ni mogoče več razpravljati - Provokacije proti ljudskim republikam - V Srbiji je bil ubit podpolkovnik Udbe - Titovi razgovori z lordom Mountbattenom Titovski vladni krogi so vid no vznemirjeni zaradi note sovjetske vlade proti londonskemu dogovoru glede uprave an-glo-ameriškega področja Svobodnega tržaškega ozemlja. V njtej vidijo nezaželeno intervencijo ene izmed podpisnic italijanske mirovne pogodbe, ki ne dopušča, da bi kdor koli kršil njene določbe glede STO. Ta korak ZSSR predstavljà namreč resno oviro na poti barantanja in razkosanja . Tržaškega ozemlja, katero je nameraval izvesti Tito v dogovoru z ZDA, Anglijo in Italijo. Beograjska politična revija «Mednarodni odnosi» iznaša celo licemerno obtožbo, češ da skuša ZSSR «preprečevati rešitev ne samo tržaškega, marveč tudi avstrijskega vprašanja». «Rešitev» tržaškega vprašanja je mišljenja seveda v titovskem smislu, to je z razdelitvijo STO Z ASEDANJE S. S. M. V BERLIN U Svetovni kongres miru bo sklican še letos Zasedanje Svetovnega sveta miru, ki se je v torek pričelo v Berlinu, obravnava vprašanja, od katerih je odvisna ohranitev miru v svetu: oborožitev Nemčije in Japonske ter vprašanje vojne v Koreji. Po dobrodošlici, ki jo je v imenu berlinskega prebivalstva prinesel župan Ebert, je spregovoril predsednik SSM, veliki atomski znanstvenik Frede-ric Joliot-Curie. Pozdravil je tristo prisotnih delegatov iz 40 držav ter se zahvalil za pozdrave mesta Berlina. V svojem govoru je prikazal današnje stanje v svetu, ki ga vedno bolj ograža nevarnost nove vojne. Posebno se je to zaostrilo po sklenitvi separatnega miru z Japonsko, ki je spremenjena v ameriško vojaško oporišče, po sklenitvi «generalnega dogovora» z Nemčijo, zaradi namernih zavlačevanj sklenitve premija na Koreji ter zaradi uporabe bakteriološkega orožja proti nezaščitenemu korejskemu ljudstvu. Zato je treba postaviti nove predloge in najti nove načine za njihovo izvedbo. To ni mogoče izvesti v ozkem krogu SSM, marveč med najširšim: množicami vseh držav, potom diskusije, katere rezultate naj prinesejo delegati iz vsega sveta na svetovni kongres partizanov miru, kateri naj bi se vršil še tekom letošnjega leta. ‘joliot-Curie je nato prikazal, kako velik je vpliv mednarodnega gibanja za mir, mobilizaciji katerega je uspelo preprečiti uporabo atomske bombe na Koreji. Prav tako pa je ustvarilo ugodno razpoloženje med svetovnim javnim mnenjem za sestanek velesil, na katerem naj bi se rešila najvažnejša vprašanja, ki zastrupljajo mednarodne odnose in ustvarjajo vojno nevarnost. ZDA se na vse načine upirajo pametnim predlogom ter skušajo namesto sporazuma med državami izvajati s silo svojo voljo do go-spodstva, pri čemer zlorabljajo tudi OZN. Ko je posamič obdelal vsa najkočljivejša vprašanja Nemčije, Japonske in vojne v Koreji, je predsednik zaključil: «Naš cilj je izogniti se grozoviti svetovni vojni in zagoto viti trajen mir, v katerem se vsak lahko bori na demokratičen način za način življenja, ki ga smatra za najboljšega. Partizani miru proglašajo za sovražnike mednarodne varnosti one, ki postavljajo zmago svoje ideje kot pogoj za ohranitev miru». V sredo so bile številne intervencije k poročilu predsednika. Znani nemški pisatelj Arnold Zweig je govoril o nemški oborožitvi v zvezi s ta-kozvano «evropsko skupnostjo». O tem so govorili tudi belgijska socialdemokratska poslanka Isabelle Blume, častni predsednik kasacijskega sodišča v Rimu Saverio Brigante, prelat Boulier in poslanec Giuseppe Nitti. Sestavljene so bile tri komisije in sicer za nemška m japonska vprašanja, za premi rje v Koreji in za sestavo apela za sklicanje svetovnega kongresa miru. med Jugoslavijo in Italijo in ob nadaljevanju vojaške okupacije po anglo-ameriških četah. Da misli titofašistična klika nadaljevati po poti barantanja za Trst in Ozemlje, je razvidno tudi iz govora titovskega hierarha Borisa Kidriča, ki ga je imel v nedeljo v Ajdovščini. Govoreč o odnošajih do Italije je Titov «gospodarstvenik» izjavil, da Titova klika «želi dobro sosedstvo» z Italijo ter «da je imela italijanska vlada že dovolj priložnosti, da bi se sporazumela» z njimi in da bi se odstranili vsi spori. «Toda italijanska vlada noče razumeti, na kakšnih temeljih je mogoč sporazum. Se danes govoričijo o coni B. Toda o coni B ne more biti nobenega govora, ker je to že od pradavnih časov naše zgodovinsko in narodno ozemlje». Govornik je dejal, «da je mogoče govoriti le o sporazumu glede cone A in o nobeni drugi coni», predstavnika Titove fašistične Iz teh besed odgovornega vlade, katere smo dobesedno povzeli iz Slovenskega poročevalca od 30. junija, jasno izhaja, da nameravajo titofašisti še nadaljevati začeto barantanje in to na podlagi razkosanja cone A, od katere naj bi po «etnični» liniji pripadle slovenske vasi Jugoslaviji, dočim bi prepustili Trst, Milje in de-vinsko-nabrežinsko občino sko-ro v celoti Italiji. Končni cilj teh barantanj je tudi več kot na dlani, a titovski viri nam nudijo dnevno novih dokazov za to, namreč priprava napada proti socialističnemu Vzhodu. To potrjuje med drugim tudi sobotna «Borba», ki piše, «da so balkanski n-rodi (v mislih ima poleg Jugoslavije Grčijo in Turčijo, s katero pripravlja beograjska klika vojaški sporazum v dopolnitev atlantskega pakta - Op. ur.) sposobni braniti sebe in v precejšnji meri tudi Italijo, posebno še, če Italija preneha s svojimi aspiracijami in poskusi, da s svojimi intrigami kvari solidarnost svobodnih (beri atlantskih - op. ur.) držav». To vabilo bi se v preprostih besedah glasilo takole: «Italija naj se sporazume z Jugoslavijo za razdelitev STO, od katerega bo dobila Trst in del cone A, zasedene še naprej po anglo-ameriških četah, in naj ne dela več nepotrebnih vprašanj. Na podlagi takšnega sporazuma smo pripravvlj.eni braniti tudi Italijo skupno z ostalimi atlantskimi državami». In v resnici so vsa prizadevanja vojnohujskaške Titove tolpe namenjena izključno le vojnim pripravam in provokacijam. Prejšnji teden je imel Tito za avstrijskim zunanjim ministrom Gruberjem že drug važen obisk. Na svoji križarki je dospel na Brione poveljnik angleške vojne mornarice v Sredozemlju lord Mountbatten. Razgovorov, ki so se očividnn tikali vojaških zadev, so se udeležili tudi britanski diplo- matski predstavniki v Jugoslaviji ter višji častniki mornarice, z jugoslovanske strani pa dva višja mornariška častnika in en minister. Na drugi strani pa beograjska vlada vedno bolj zateguje odnošaje z ljudskimi demokracijami. Tako je odpoklicala vse osebje jugoslovanskega poslaništva v Sofiji, da bi še bolj zaostrila že itak napete odnose do LR Bolgarije. Kmalu za tem pa je klicala madžarskega predstavnika v Beogradu, kateremu je prav tako zapretila «z neugodnimi posledicami», če ne bi hotel sprejemati provoka torskih not Titove vlade. Tudi na podonavski konferenci v Galacu so skušali titovski predstavniki, potem ko so bile zavrnjene njihove zahteve glede večjega vpliva in vpogleda pri upravi in v komisijah, izvajati pritisk na ostale delega- te. Izjavili so, da donavska komisija ni samo stvar obrežnih držav, temveč mednarodna organizacija, za katero se zani ma javnost sveta. Izgleda, da bi Titova imperialistična agen tura zopet hotela spraviti v to komisijo Veliko Britanijo in druge zahodne države, ki so bile pred leti izločene iz nje, ker pač nimajo kaj iskati v njej. V nekaterih predelih Jugo-mora Trajno hvaležnost smo dolžni ZSS R Veličastna manifestacija solidarnosti tržaških množic do Sovjetske zveze Tržaško deuovno ljudstvo je z veliko udeležbo zborovanju solidarnosti s Sovjetsko zvezo, ki je bilo v četrtek zvečer na dvorišču PD «Tomažič» hotelo dokazati vso svojo ljubezen in hvaležnost veliki voditeljici tabora miru in socializma za njeno dosledno in odločno obrambo mirovne pogodbe. V kratkih uvodnih besedah je tov. Marina poudarila velik pomen nove sovjetske note, katera obsoja sklepe londonske konference kot ilegalne in nasprotujoče mirovni pogodbi z Italijo. S tem je ZSSR odločno obsodila vsakršno barantanje z našim O- londonsko barantanje, s katerim je bil tudi Tito že vnaprej sporazumen. Dogodki v maju so pokazali veliko nevarnost za našo bodočnost. Po podpisu dogovora v Londonu, s katerim se Italija vključuje v upravo cone A, je podoben korak storil tudi Tito z imenovanjem predstavnikov svoje vlade v coni B. S temi ukrepi, ki pri nasprotni stranki niso naleteli na odpor, se je dovršilo prvo dejanje barantanja. Nadaljnji koraki so v teku. Tako hočejo podrediti tržaški Lloyd, najstarejšo tržaško paroplovno družbo, skupini italijanskih kapitalistov Glavni namen ten barantanj za naše Ozemlje je omogočiti tujim Zemljem in vse poskuse podalj- slavije mora biti že precej j Sevati v nedogled strateško bazo , okupacijskim četam utrditev in «vroče». Tako poročajo titovski v Trstu. Sovjetska zveza je pod- trajno ohranitev vojaškega opo-listi, da je bil pri Velikih Tr- < pria s tem borbo tržaškega prebi- ! rišča, da njanih, okraj Leskovac (Srbija) j valstva za osnovne svoboščine in ubit podpolkovnik Udbe Pane ! demokratične pravice. Tržaško Djukič. Titovci sicer skušajo zvaliti to akcijo na «bolgarske kominformiste» v očitni želji izzvati se večjo napetost odnosov, toda spričo dejstva, da se ta kraj nahaja precej kilometrov v notranjosti Srbije, je več kot verjetno, da so ga ubili jugoslovanski rodoljubi. ljudstvo in posebno še Slovenci ji bomo zato trajno hvaležni, žni. Burno pozdravljen je povzel nato besedo tovariš Vidali, ki je poudaril velik pomen sovjetske note za obrambo miru ter življenjskih koristi tržaškega prebivalstva. Z njo je ZSSR obsodila VELIKA ZMAGA FRANCOSKIH DEMOKRATIČNIH MNOŽIC Duclos izpuščen na svobodo ker je bila aretacija protizakonita Velikansko navdušenje po vsej Franciji - V noči pred osvoboditvijo ga je hotela policija nasilno odvesti neznanokam - Brzojavne čestitke KP STO in drugih partij Francoske demokratične množice so v torek izvojevale veliko zmago nad silami francoske reakcije in sovražniki miru. Po več kot enem mesecu zapora je bil izpuščen na svobodo voditelj francoskega delovnega ljudstva in eden izmed najvidnejših voditeljev mednarodnega delavskega gibanja, sekretar KP Francije Jacques Duclos. Od njegove aretacije, katero je provoka-torsko odredila francoska vlada 28. maja, se je vedno bolj širil po vsej Franciji val protestov, podprtih z velikimi stavkami sto tisočev delavcev. Dan pred njegovo izpustitvijo je Pinayeva policija poskusila še poslednjo provokacijo proti Duclosu. Da bi preprečila nje- govo osvoboditev, ki je bila vzklikali dobrodošlice svojemu spričo popolnega pomanjkanja dokazov že takorekoč na dlani, ga je skušala v noči pred osvoboditvijo nasilno prepeljati «v neko kliniko», katere ime pa bi moralo ostati tajno. Ko je prišla policija k njemu s to zahtevo, jc Duclos odločno odklonil, ker je slutil, da pripravljajo še hujšo provokacijo proti njemu. Zavito je v temo, ali so ga hoteli samo izolirati od francoskega ljudstva potom internacije v neznanem kraju ali pa so ga nameravali celo spraviti s sveta pod izgovorom, da «je bil ubit na begu». Ko je Duclos kmalu po 21 uri zapustil zapore Santč, ga je sprejela velika množica komunistov in drugih ljudi, ki so DE GASPERIJEVA VLADA PROTI SVOBODI TISKA Kongres Zveze partizanov Italije porols široke fronte proti fašizmu De Gasparijeva vlada jc sklenila, da zviša cene kruhu in testeninam - Togliatti in Nenni zahtevata uzakonitev republiške ustave - Ustoličenje novega predsednika senata Stiri različne manifestacije so se vršile ta teden v Italiji. P-va In po svojem pomenu prav gotovo najvažnejša predstavlja tretji kongres Zveze partizanov Italije, ki se je vršil v petek, soboto in v nedeljo v Rimu. Kongresa se je udeležilo na stotine bivših borcev osvobodilne vojne, ki so kot delegati predstavljali vse demokratične borce Italije, ki so s svojo junaško borbo doprinesli zmago nad fašizmom. Poleg teh delegatov so se kongresa udeležile številne odlične osebnosti iz političnega, kulturnega in znanstvenega življenja, ki so za časa osvobodilne vojne pripadale različnim partizanskim formacijam in ki danes zavzemajo najrazličnejša me- V Barceloni sodijo 27 katalonskim antifašistom Državni tožilec zahteva 20 let ječe za Lo-peza - Proglas Svetovne zveze študentov V sredo je pričel proces pred barcelonskim frankističnem sodiščem proti 27 katalonskim antifašistom, med katerimi je tudi znani voditelj socialistične mladine Rajmund Lopez. Ze na prvi razpravi je državni tožilec zahteval za vse zelo ostre kazni. Za Lopeza je zahteval 20 let stroge ječe, za F. Girbau Garra pa 15 let. Federalna zveza španskih študentov je pred pričetkom procesa naslovila na Mednarodno zvezo študentov poseben proglas, v katerem poziva naj se naredi vse kar je mogoče za to, da se reši barcelonske junake. V proglasu navaja Mednarodna zveza študentov, v čigar vodstvu je tudi Lopez, med drugim tudi naslednje: «Fran- kistične oblasti so zaradi splošnega odpora po vsem svetu, že dvakrat odgodile proces, ki nasprotuje načelom deklaracije o človečanskih pravicah. Obtoženci nimajo možnosti, da bi dobili zagovornike; proces se bo izvršil za zapitimi vrati. Državni tožilec, ki zahteva stroge kazni za vse, zlasti pa za Lopeza je J. V. Perez, bivši general «modre divizije», ki se je borila ob strani Hitlerjeve vojske». Brzovlak iztiril BRUXELLES — Zaradi razširitve tračnic kot posledice vročine je v torek iztiril ekspresni vlak Amsterdam-Basei 6 oseb je izgubilo življenje, nad 30 pa je ranjenih. sta v raznih demokratičnih strankah. Kongres je bil velikega pomena, posebno še, če vzamemo v poštev trenuten položaj, ki vloda v Italiji in v svetu. Obenem je bil ta kongres veličastna antita-šistična manifestacija, ki je jasno dokazala, da milijoni italijanskega demokratičnega ljudstva nočejo, da bi se še kdaj povrnila v Italijo temna in nazadnjaška sila fašizma. Na tem kongresu so bili postavljeni trdni temelji za novo široko in močno antifašistično fronto, ki bo zmožna kljubovali vsem poskusom, da bi prišlo do oživitve fašizma. Ta fronta bo zbrala okrog sebe vse, kar je demokratičnega in zdravega. Zato je že danes zanesljiva garancija za bodočnost. Druga taka manifestacija je bilo zasedanje Konstituante za izvedbo agrarne reforme. Tudi ta je pričela s svojim delom v Rimu. Tretja manifestacija je bilo zborovanje Demokratične solidarnosti, ki je bilo tudi v Rimu; četrta manifestacija pa je bil pomladni praznik v Bologni, katerega se je udeležilo 4.000 mladink i iz vseh pokrajin Italije. Z druge strani pa moramo zabeležiti ta teden nerazveseljiv dogodek. De Gasperijeva vlada je sklenila, da poviša cene kruhu m testeninam. Precej časa je kolebala in ni izdala uradnega poročila o višini novih cen. Sele kasneje se je izvedelo, da se bo kruh podražil 7 lir za kg, moka 950 lir za stot, testenine pa 1.500 lir za stot. Iz tega je razvidno, da bo povprečni mesečni izdatek potrošnikov znatno narastek Odveč bi bilo na tem mestu podčrtavati, da bodo zaradi tega ukrepa najbolj prizadeti siromašn’ ljudje, zlasti pa brezposelni in upokojenci. Drug važen problem, ki povzroča veliko zaskrbljenost v Ita-liji, pa je zakon za uvedbo cen- zure nad tiskom. Ta zakon ima v načrtu De Gasperijeva vlada. Z njegovo pomočjo želi zadušiti vsako zdravo kritiko v deželi. Novi zakon predvideva tudi zaplembo tiska, ki bi ne bil po godu vladi in ki bi «žalil» cerkveno ali državno oblast... Novi zakon je silno razburil tudi buržoazijo, ki vidi v tem postopno fašistizacijo dežele. Različni časopisi so se izrazili nasprotne temu zakonu in so ga zato obsodile. To je seveda spravilo v veliko zadrego vladne kroge; rimski «Popolo» je smatral celo za «potrebno», da opozori buržoazne novinarje, naj «prenehajo s takim pisanjem...». Tov. Togliatti in Nenni, vodite- lja komunistične in socialistične parlamentarne opozicije sta pozvala predsednika parlamenta Gronchija, naj postavi na dnevni red razpravljanja o republiški ustavi. Opozorila sta ga, da je to vprašanje dolžan rešiti že prvi parlament, katerega mandat pa bo zapadel čez dobrih 10 mesecev. Kot je znano, je to vprašanje zelo važno in bo prav gotovo potrebno mnogo razpravljanj predno bo prišlo do njegove uzakonitve. Zato je nujno, da se trenutno odložijo vsa druga razpravljanja o državnem proračunu. To zahtevo je podprl tudi senator Paratore v svojem prvem nagovoru po prevzemu predsedstva v rimskem senatu. ljubljenemu voditelju. Novica se je v nekaj trenutkih razširila po vsem Parizu in celi državi. Po vseh krajih, posebno še v prestolnici, so množice priredile improvizirane manifestacije, leteče shode in povorke. Navdušenje je bilo nepopisno. Iz vseh krajev države naravnost dežujejo brzojavke z voščili in izrazi navdušenja. V odloku o izpustitvi je sodišče izrecno priznalo nezakonitost njegove aretacije, ker «ob času aretacije ni bil prijet pri izvrševanju nobenega kaznivega dejanja». S tem je bila dejansko obsojena Pinayeva vlada zaradi zlorabe svoje oblasti in zaradi svoje iz trte izvite obtožbe proti velikemu delavskemu voditelju, katerega bi se rada iznebila, da bi izpolnila ukaze ameriških netilcev vojne. Sodišče je izdalo svojo odločbo po posvetovanju, ki je trajalo ves popoldan, ter jo ob 20. uri sporočilo glavnemu branitelju odv. Villardu, kateri je o tem takoj obvestil politbiro KPF. Novica se je bliskovito razširila tudi po ostalih državah, kjer so jo vsi demokrati sprejeli z velikim navdušenjem. Iz vseh strani prihajajo brzojavke komunističnih, delavskih in drugih demokratičnih partij, sindikalnih, kulturnih in drugih organizacij ter odličnih osebnosti želeč velikemu voditelju francoskega delavskega razreda zdravja in nadaljnjih uspehov v vodstvu velike borbe za mir in demokracijo. V imenu Komunistične partije S.T.O. je poslal njen generalni sekretar tovariš Vidali brzojavko sledeče vsebine: «Tržaški komunisti pozdravljajo Tvojo osvoboditev, ki jo je doseglo francosko ljudstvo s svojo borbo. Želimo Ti uspehov pri delu in dolgo življenje. Vittorio Vidali». HELSINKI — Umrl je bivši ministrski predsednik Pekkala. Truman ukazal bombardiranje central WASHINGTON — List «Washington Post» je prinesel vest, da je Truman osebno dal povelje za bombardiranje elektrarn ob kitajski meji, da bi s tem izzval Kitajce in povzročil splošno vojno na Daljnem vzhodu. Stavka kovinarjev NEW YORK — Ze nad en mesec traja velika stavka kovinarjev po vseh Združenih državah, v kateri sodeluje sedaj že nad en milijon delavcev. bi ga mogli uporabiti kot odskočno desko za napad atlantskih sil proti Sovjetski zvezi in ostalim socialističnim deželam. V teh načrtih je zaupana Titu posebno važna naloga mednarodnega provokatorja. Tito, ki je ie vezan z ZDA potom vojaškega pakta o «medsebojni pomoči», se mrzlično pripravlja na vojne a-vanture, katere — po njegovem mnenju — edino lahko rešijo njegov krvavi režim gotove propasti. Zato se veže sedaj v vojaško zavezništvo tudi z Grčijo in Turčijo, katerih fašistična režima se prav tako z vojnimi pustolovščinami skušata rešiti pred ljudsko jezo. Zaradi njegovih velikih «zaslug» pri netenju vojne uživa vso podporo ameriških imperialistov. Zato se danes ne boji vet za cono B, marveč vedno nesram. neje zahteva tudi dele cone A. Pot, ki jo je ta podli izdajalec s svojo špijonsko kliko prehodil v zadnjih štirih letih, z vso jasnostjo potrjuje resničnost resolucije Informacijskega urada. On ni le likvidiral vseh pridobitev NOB, marveč je usužnjil Jugoslavijo ameriškim monopolistom in jo vpregel v atlantski vojni stroj. Neprestane njegove provokacije in obmejni napadi proti ljudskim demokracijam kažejo kako je danes vojna nevarnost velika. Zato je nujno potrebno, da se združimo vsi v borbo proti vojni In njenim hujskačem, posebno še italijanskim in slovenskim fašistom. O zgodovini in usodi človeštva ne bodo odločali bedni provokatorji, marveč sile ljudskih množic, ki so vedno bolj enotne in odločne ohraniti mir. Velitasno manifestacijo solidarnosti do ZSSR je povzdignila prisotnost godbe in pevskih zborov, kateri so s svojimi pesmimi še bolj dvignili že itak veliko navdušenje navzoče množice. OD TEDNA PETEK, 27. junija: Italijanska vlada je sprejela sklep o povišanju cen nru-hu - ZDA in njih sateliti so v VS odklonili ženevsko konvencijo o prepovedi bakteriološkega orožja - V Tunisu sta eksplodirali dve bombi v poslopjih, kjer so nastanjeni francoski kolonijski uradi - Dr. Wilhelm Drees je dobil mandat za sestavo nove holandske vlade - Vodja sovjetske misije na Japonskem gen. Kislenko se je vrnil v Moskvo. SOBOTA, 28, junija: Togliatti in Nenni sta pozvala poslansko zbornico, naj urgira z razpravljanjem o ustavnih zakonih. Predlagala sta naj bi zaradi tozadevne razprave odložili vsa druga razpravljanja, razen onega o proračunu - Demokristjanska vlada v Italiji je obljavila zakonske osnutke o cenzuri tiska. Osnutek je zelo podoben znanemu tozadev-pemu fašističnemu zakonu. Zaradi tega protestirajo vsi novinarji - 12.000 japonskih delavcev, zaposlenih pri delih v veliki britanski vojni bazi Kure, je napovedalo splošno stavko zaradi slabih mezdnih razmer - V No-ceri (Kalabrija) je izbruhnila epi-remija tifusa - Neko lovsko letalo je strmoglavilo v bližini luke v Siracusi. Podrlo je eno hišo, pri čemer sta bili mrtvi dve osebi, 6 pa ranjenih. BRCE - PLAČILO HLAPCEM Titofašisti so silno užaljeni zaradi tega, ker so zopet enkrat dobili zasluženo brco za svojo poniglavo hlapčevstvo ameriškim gospodarjem. Z velikim navdušenjem so namreč pozdravili prihod ameriškega cirkusa pod naslovom «evropskega vlaka». Niso mogli dovolj prehvaliti velikih dobrot, ki jih je prinesel svetu in še posebej Trstu Marshallov plan odn. nje- ! gov naslednik MSA, to je plan za vojaško pomoč ameriškim satelitom. Na mile prošnje titovskih podrepnikov je vodstvo tega ameriškega cirkusa spočetka izdalo lepake tudi v slo-.venščini, toda na proteste italijanskih podrepnikov atlantskega pakta jih je kaj kmalu odstranilo. Izgleda, da se jim nočejo zameriti. Za titofašiste pa itak vedo, da bodo kljub vsem ponižanjem še nadalje služili svojim gospodarjem s pasjo vdanostjo: saj zato so tudi plačani, da požro vse, kar jim vrže gospodar. In tako bodo, čeprav z grenkobo, požrli tudi to zasluženo brco. POKLICNI PROVOKATORJI Za titovce je predlog tov. Marine, naj se ukine prosluli ukaz št. 183 in naj se postavi tolmač za slovenščino v tržaškem občinskem svetu, «nov primer ko-minformistične hinavske borbe za slovenske pravice». Kajti po njihovem mnenju bi moral milj-ski župan sam zagotoviti svojim občanom vse svoboščine. In če tega ne more, «čemu se pote- gujejo za upravo občin», ugotavlja «primorska brihta». No, končno dajo tudi svoj «recept», ki ga more dati le provokator: Nič ne de, tudi če pride komisar, slabše itak ne more biti... Pa naj še kdo reče, da se titofašisti res ne bore dosledno za «demokracijo» (seveda ono, ki jo Američani izvažajo v kolonije). VSAK PO SVOJE Titofašistične atlantske podrepnike očividno zelo bode vsaka akcija proti vojni. Zato se besno zaletavajo v vsakršno pobudo, katere namen je trditi mir ali razkrinkati vojne nakane njihovih gospodarjev v Ameriki. V tem se posebno odlikuje titovski štrapacni ideolog D. H. (nazvan tudi «hreščeči moži-celj»), ki se je v nedeljski številki jugofašističnega dnevnika obregnil ob «knjižice miru». Prav radi verjamemo, da titofa-šistom kot plačanim priganjačem netilcev vojne niso po go- du takšne in podobne pobude v Obrambo miru. Se prav posebno. ker te «knjižice miru» vsebujejo vse žrtve in razdejanja, ki jih je provzročila vojna in fašistično divjanje v posameznih vaseh in mestnih okrajih, in s tem opominjajo ljudi pred grozotami nove vojne, katero po ukazu Amerike z mrzlično naglico pripravlja jugofašistični duče. Titovski fašisti skušajo prikriti vse ogromne žrtve, ki so jih povzročili po naših krajih — tudi z njihovo pomočjo — njihovi vzorniki -fašisti in nacisti. Namesto propagande za mir. kot jo vodijo partizani miru po vsem svetu, bi hoteli vpeljati takšno «borbo za mir», kot so jo uvedli v Jugoslaviji. Tam so namreč odbori «miru» postavljeni zato, da nabirajo med ljudmi prispevke za nabavo... orožja, tankov, to- pov itd. Zato je tudi razumljivo, da ne morejo biti zadovoljni s «knjižicami miru». LAZ IMA KRATKE NOGE «Primorski» se je spotaknil ob sovjetsko noto, katera proglaša sklepe londonske konference za protizakonite; pri tem hoče tvezti, češ da tržaški komunisti in tudi naše glasilo vse do te note sploh nismo protestirati proti londonskim sklepom. Bolj debele laži skoro ni mogoče napisati; saj je komaj poldrugi mesec od tega, ko sta KP STO in naš list z naslovi preko cele strani obsodila te sklepe in pri tem jasno pribila, da so prvi sad triletnega barantanja med Titom in De Gasperijem. Druga prav tako debela laž je pa ta, češ da je proti njim nastopila Titova vlada, ko vemo, da v svoji noti ni niti z besedo protestirala proti sklepom londonske konference niti ni zahtevala, naj se ti sklepi prekličejo. Pozivamo pisuna D. H., naj te naše trditve postavi na laž, če mu je mogoče. V nasprotnem primeru pa bo vsak vedel, da laže «Primorski». NEDELJA, 29. junija: Angleška javnost vedno odločneje zahteva mir na Koreji. Na zborovanju partizanov miru v Hyde Parku so govorile razne ugledne osebnosti, med katerimi so bili tudi znani fizik prof. Bernal, protest, duh. Bryn Thomas, predsednik liberalne stranke Fothergill, bivši vojni minister, laburist Shinwell in dr - V Pakistanu je umrlo preko 50 ljudi zaradi vročine. Termometer se je danes dvignil na 49 stopinj - Zaključna nogometna tekma med Triestino in Lucchese je se odigrala neodločeno s 3-3. PONEDELJEK, 30. junija: Egipt-ska Vlada pod vodstvom predsednika Hylaly Paše je podala ostavko -V Rimu je policija navalila na vojne invalide, ki so protestirali proti vladi zaradi uvedbe omejitev na polju socialnega skrbstva. TOREK, 1. julija: Novi predsednik italijanskega senata Paratore je imel prvi nagovor Vabil je senat, naj čimprej odobri zakone republiške ustave. - Umrl je Maver Pekkala, bivši ministrski predsednik in obrambni minister finske vlade - V bližini Barde-auxe v Franciji je prišlo zaradi vročine do velikih požarov v tamkajšnjih gozdovih - V Fusanu je sodišče obsodilo na smrt nekega parlamentarca zaradi uboja nekega južnokorejskega oficirja, SREDA, 2. julija: Vedno ostrejše kritike v britanski zbornici v zvezi z zahtevami sklenitve miru na Koreji in zaradi nasprotujočih stališč raznih britanskih političnih osebnosti, je sam Chur cill resno zaskrbljen. Številni poslanci so danes ponovno obsodili ameriško delovanje na Daljnem vzhodu - Polk. Cartner je zahteval od ameriške vlade nakazila v znesku 5.286.000 dolarjev za gradnjo laboratorijev, za bakteriološko orožje - Hussein Sirry Paša je sestavil novo egiptsko vlado, katera je danes prisegla pred kraljem Farukom - V Bologni je bilo med lovom; na skupino gangsterjev ubitih 5 ljudi in več ranjenih - V Sydneyu so danes zabeležili izredno nizko temperaturo 4 stopinje. Ljudje ne pomnijo takega mraza v tem delu Avstralije. Isti dan pa so v Franciji zabeležili 40 stopinj vročine. ČETRTEK, 3. julija: ZDA so v VS predlagale, naj bi Mednarodni RK izvedel preizkavo o bakteriološki vojni na Koreji, Proti predlogu je Malik nastopil z vetom. Kako je MRK vodil pre-izkave v nemških konc. taboriščih je že vsem znano. Malik zahteva, naj bi bila v preiskovalno komisijo vključena tudi predstavnika Koreje in Kitajske — Yorški primat je obsodil vsakovrstno orožje za množična pobijanja. Obsodil je tudi bakteriološko vojno Američanov na Koreji — Kitajski delegat na zborovanju svetovnega odbora partizanov miru v Berlinu je ponovno zahteval sklenitev premirja in mirovne pogodbe na Koreji — Nam II je predložil nove predloge za sklenitev premirja. STRAN 2 A. BUTTIGNON O STRAHOTAH V TITOVSKIH TABORIŠČIH Kako je potekal proces preti vojaškim sodiščem Na procesu so me neštetokrat soočili z nekaterimi ljudmi - Obsodili so me na 2 leti «prevzgojnega» dela - Bivanje v Stari Gradiški Po štirih dneh in štirih nočeh Stari Gradiški, je prišlo nekaj so me ponovno izprašali. Tokrat je bil prisoten tudi nek podpolkovnik, načelnik reške UDB. Prebrali so mi nov zapisnik, v katerem je bilo napisano, da ne priznavam podtaknjenih obtožb. Zato sem ga podpisal. Po izpraševanju so me zaprii v celico, kjer so bili drugi jetniki kriminalci m ljudje, di se jim je izjalovil beg čez mejo. Pred procesom, ki je bil 21. februarja 1950, sem preživel mesec dni v «bunkerju», t. j. v celici «zakrknjenih elementov». To se je najbrže zgod'lo, ker nisem hotel priznati tega kar so mi oni podtikali. Sodilo nam je reško vojaško sodišče. Z menoj je bilo na zatožni klopi drugih pel oseb. Na procesu so me neštetokrat soočili z nekaterimi ljudmi, ki so igrali vlogo obtežilnih prič. Te «priče» pa mi kljub dobri volji njihovih organizatorjev niso mogle dokazati ničesar. Ne vem pa, zakaj sem bil sojen skupno z drugimi petimi tovariši v nesreči. Na samen procesu je prišlo do izraza, da so sodniki skušali na vsak način najti kako vezo med vsemi šestimi, kar pa jim ni in jim ni moglo uspeti1 Sodba je bila zelo trda. Moji procesni tovariši so prejeli zaradi «vohunstva» od 3 do 12 let «prevzgojnega dela» Jaz pa šem prejel 2 leti. Po procesu sem se našel v celici na Sušaku z drugimi tovariši, ki so bili obsojeni kot jaz in na isti način. Vsi smo si mislili, da bomo v ječi lahko delali, kot smo delali v ječah za časa fašizma, ko smo se razdelili na študijske skupine in se resno lotili učenja. Na vsak način smo bili zelo naivni in nismo razumeli, da je titovski fašizem mnogo hujši od Mussolinijevega. V času, ko smo ostali v ječi na Sušaku, smo začeli politične diskusije, ker smo imeli Zgodovino VKP(b) in Engelsov «Izvor družine». 14. maja 1950 so me skupno z drugimi jetniki odpeljali v koncentracijsko taborišče Stara Gradiška. Z menoj so bili tudi tisti, ki so bili obsojeni istega dne kot jaz. Komaj smo prišli v taborišče, oz. v «zavod za prevzgojo» smo morali sleči svoje obleke. Dali so nam jetniške obleke, ki so na hrbtu imele številke. Na ta način smo postali navaden statističen pojem, postali smo številka brez nobene pravice. Ko smo prejeli obleke, smo se okopali. Po zaključku teh «formalnosti» so nas peljali v barako, v kateri je živelo kakih 90 jetnikov vseh narodnosti Jugoslavije. Zvečer smo srečali precejšnje število tovarišev italijanske narodnosti, ki so bili nastanjeni v neki drugi baraki. V času, ko sem bil v drugih Italijanov, ki so bili obsojeni zaradi «subverzivnega delovanja». Vsaka baraka je imela svojega načelnika, t. j. jetnika, ki je moral skrbeti za red in čistočo. Njegova najvažnejša naloga pa je bila organizacija «revizij procesa», ki so jo morali napraviti vsi jetniki, ako niso hoteli postati «garjeve ov. ce», proti katerim je lahko vsak nastopil. Načelnik sobane ali barake je bil nekak predsednik «procesnih revizij» in je podajal besedo jetnikom, ki «so hoteli odobritev ostalih jetnikov». Jetniki, ki niso delali, so dobivali pol kilograma koruznega kruha na dan in «mineštro», ki je bila celo slabša od «mineštre» ostalih jetnikov. Tisti pa, ki so delali, so dobivali kilogram koruznega kruha na dan in «boljšo» mineštro. Ze prvi večer so nas jetniki jugoslovanske narodnosti «poučili» o načinu življenja po sobanah in v koncentracijskem taborišču na splošno. Pokazali so nam vrsto postelj v kotu sobane in nam rekli: «Vidite tiste jetnike na tistih posteljah tam? No, tisti so «zakrknjeni informbirojevci», so v «jazbini», ker nočejo priznati svojih napak. Z njimi je prepo vedano govoriti, prav tako se jim ne sme ponuditi cigaret. Z njimi je prepovedan vsak stik. Lahko se jih le psuje ali nabije». V prvem trenutku smo mislili, da se naši sojetniki šalijo, ker nekaj takega je bilo za nas nepojmljivo. A že nekaj minut po tern opozorilu, smo se lahko prepričali, da st naši sojetniki niso šalili in da so bili «jazbine!» (tako so namreč imenovali tovariše, ki niso 'hoteli kloniti in so hoteli ostati zvesti svojim idejam) podvrženi krutemu ravnanju, tepenju, pljuvanju, psovanju, mučenju 1 strani ostalih jetnikov ki so bili postavljeni od UDB e, da z n j .mi tako ravnajo. ANGELO BUTTIGNON (Nadaljevanje sledi) ŽIVLJENJE V Z.S.S.R. in v deželah ljudske demokracije SOVJETSKO POLJEDELSTVO krompirja, lana itd. Sedaj se PRVO NA SVETU \ v us e poskusi s prvimi eiek- Sovjetska zveza ni le drža- tričnimi kombajni in so že zrasle prve strojno-električne traktorske postaje. Češkoslovaška ljudska oblast resno skrbi za ugodno letovanje mladine. Preteklo leto je za to nakazala 680 milijonov Kčs, letos pa je nakazilo povišala za nadaljnjih 70 milj. Leta 1945 je letovalo skupno 33.080 otrok, leta 1951 nad 230.000, letos pa je predvideno, da bo letovalo 338.000 otrok od 4. do 15. leta starosti. za z največjo poljedelsko proizvodnjo, marveč ji gre prvo mesto tudi zato, ker je njeno poljedelstvo najbolj mehanizirano na svetu. Na kolhozmh poljih ZSSR so v obratu najmodernejši poljedelski stroji na svetu, kot so traktorji S-8O1, miniaturni traktor HTZ-7 za obdelovanje vrtov, samogifoni kombajn S-40, ki v eni uri opravi delo na 2 ha zemlje; dalje kombajn za pobiranje sladkorne pese, katero ruje i-stočasno v treh vrstah in obrezuje perje; samo ta poslednji kombajn prihrani kolhoznikom 15 milijonov delovnih dni na leto. Nadalje uporabljajo sovjetski poljedelci celo vrsto drugih specializiranih kombajnov: za obiranje bombaža, koruze, SAMO SOCIALISTIČNI SISTEM LAHKO SPREMINJA PUSCAVE Sahara bi v kralkem lahko poslala rodovilna in obljudena dežela V porečju Konga pade skoraj trikrat več dežja kot pa v Moskvi ali Leningradu Umetna reka bi se stekala v Sredozemsko morje in bi namakala 60 milijonov hekt. Sovjetska industrija, izdeluje vedno več strojev in orodja za poljedelstvo. Lani so kolhozi in sovhozi prejeli 137.000 traktorjev,- 54.000 žetvenih kombajnov- (od teh 29 samogibnih) ter preko dva milijona raznih drugih poljedelskih strojev in orodij. Lansko leto je -bilo o-pravijeno s stroji skoro vse oranje; tri četrtine sejanja so opravili traktorski sejalniki, 60% pa so poželi s kombajni. Mehanizacija poljedelstva in uporaba znanstvenih metod je omogočila silovit dvig proizvodnje. V zadnjih letih je bil letni pridelek žitaric stalno nad 1146 milijonov kvintalov. ZSSR pridela več bombaža kot Indija, Pakistan in Egipt skupno, ki so med največjimi pridelovalci na svetu. S povečano poljedelsko proizvodnjo se stalno dviga dohodek kolhoznikov. V Ukrajini je nad 2000 kolhozov, ki so dosegli nad milijon rubljev letnih dohodkov; samo v kijevski oblasti je vsak sedmi kolhoz postal milijonar. Veliko število kolhoznikov ima že danes svoj osebni avtomobil. dn'mhnrl nn nnrloVolin (J [J l Ul l L U [J L [/ L L-n Ulj NABttEŽINA 3. Načrt inženirja Soergela je zanimivejši. On svetuje, naj se dvigne 250 metrov visok jez na reki Kongo, ki je, kar se tiče površine njenega porečja, druga reka na svetu po Amazonki 12.700.000 qvadratnih kilometrov) Ta jez bi se moral zgraditi v nižjem delu Konga v bližini slapov Livingstona. Tako bi se u-stvaril na mestu starega jezera vodni rezervoar, ki bi imel 900 tisoč kvadratnih kilometrov PO- SE J A C.K. ZVEZE KOMUNISTIČNE MLADINE Okrepimo in razširimo fronto proti fašizmu ! V soboto, 28. junija se je sestal Centralni komite Zveze komunistične mladine, da bi pregledal dosedanje- delovanje, preučil politični položaj ter do. ločil smernice za nadaljnje delo mladine. -Poleg članov CK so se udeležili sestanka tudi nekateri sekcijski sekretarji. Glavno poročilo je imel sekretar tov. Lino Hrevatin, ki je prikazal, kako se je v zadnjem času ponovno zaostrila mednarodna napetost ter se povečala nevarnost nove vojne. Ameriški imperialistični krogi že nad pol leta zavlačujejo pogajanja za premirje v Kogeji ter skušajo z raznimi provokacijami razširiti vojno proti LR Kitajski. Z oborožitvijo Japon. ske in Nemčije in z -omejevanjem demokratičnih svoboščin v državah atlantskega bloka m BREZ BESED Pravo lice ameriškega napadalca na Koreji (Risba J. Novaka) pripravljajo pot vojni. Z vse mi sredstvi poskušajo zatreti demokratična gibanja in uvesti v zahodnih deželah fašistične režime. Zato je danes nujno potrebno ojačiti borbo proti fašizmu in vojni. Po obrazložitvi položaja na STO, kjer se je s sklepi londonske konference in Titove vlade še bolj utrdila atlantska vojna baza, je tov. Hrevatin prikazal veliko delo, ki so ga opravili mladinci za priprave .1. maja in v volilni kampanji. Z neumornim delom pri lepljenju lepakov, raznašanju tiska in propagandnega materiala ter z odločnimi nastopi proti fašističnim provokacijam je komunistična in demokratična mladina mnogo pripomogla k lepemu uspehu Komunistične partije na volitvah in si tem zaslužila pohvalo CK KP STO. Prav volilna borba je po kazala nevarnost -obnove fašizma tako italijanskega kot slovenskega. Zato je treba o-krepiti in razširiti protifašistično fronto ter ojačiti njeno borbo. Po sekretarjevem poročilu se je vnela živahna diskusija, v katero je poseglo okrog 15 navzočih, ki so s svojimi izkušnjami na terenu dopolnili izvajanja referata. Posebno so poudarili potrebo organizacijske utrditve v mestu in po vaseh. Treba je pritegniti čim večje število mladine na predavanja, prireditve, v aktivno delo; treba se jim je približati, govoriti z njimi ter jim prikazati naraščajočo nevarnost fašizma. Predvsem pa je treba velike množice mladine odtegniti njegovemu pogubonosne-m-u vplivu. Na podlagi plodonosne diskusije je bila nato sprejeta resolucija, ki bo služila za nadaljnje delo ZKM in njenih organizacij. V tej resoluciji se prikazuje povečana nevarnost vojne in usodne posledice, ki bi jih imela zlasti za mladino. Zato je dolžnost vseh komunističnih kakor tudi demokratičnih mladincev, da se skupno z ostalimi pristaši miru bore za ohranitev in utrditev miru. Posebno na našem Ozemlju, spremenjenem v atlantsko strateško oporišče, je potrebno še bolj okrepiti borbo proti vojni in njenim pripravam. Edina možnost odvrniti v današnjem času neposredno vojno nevarnost od Trsta je ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, kot ga predvideva mirovna pogodba. Le na ta način je možno odstraniti tuje okupacijske če'e Kot mrčes na smetišču se dvigajo fašisti (Nadaljevanje na 4. strani) vršine in bil na ta način dvakrat večji od Črnega morja. Ta rezervoar bi se v kratkem napolnil vodo, ker v porečju Konga pada 1500 milimetrov dežja na leto, t.j. skoraj trikrat več kot v pokrajini Leningrada ali Moskve. Ločilna linija med rekama Kongo in Sari bi bila lahko presekana kanalom. Na ta način bi voda velikega rezervoara napolnila bazen Čadskega jezera, ki se nahaja v širni depresiji. Ta masa vode bi tedaj pokrila skoro milijon kvadratnih kilometrov zemljišča in bi se začela valiti proti puščavi po strugah starih hudournikov. Ustvarila bi se tudi reka, ki bi se izlila v Sredozemsko morje skozi Gabeški zaliv. Ta «nova» reka bi bila petnajst ali dvajsetkrat bogatejša od Nila. Njena voda bi služila za namakanje kakih 60 milijonov hektarjev zemlje v francoskem delu Sahare in Libije. Poleg tega inženir Soergel meni, da bi se dalo zgraditi več mogočnih električnih central za elektrifikacijo bližnjih pokrajin. Na ta način bi se odprla nepretrgana plovna pot, ki bi bila dolga več kot 6500 kilometrov. Ta načrt ne bi samo popolnoma spremenil Sahare, marveč bi preuredil iz hidrotehničnega vidika pretežni del Afrike. Ta načrt je s tehnične strani uresničljiv zaradi modernih mehaniziranih sredstev. Je pa praktično nemogoč zaradi splošne krize kapitalističnega sveta, ki je danes prav posebno težka, in ker se državna in ljudska bogastva zapravljajo za tekmovanje v obo-oževanju. Lenin je dejal: «Povsod, na vsakem koraku se postavljajo problemi, ki jih človeštvo lahko takoj reši. Kapitalizem pa to onemogočuje». Drugi primer je problem namakanja obširne pokrajine zahodne Sahare, izkoriščujoč vodo Nigeria. Ta reka se deli v gornji in nižji Niger, ki sta bili nekoč dve samostojni reki. Gornji Niger ali Džoliba izvira iz visoke planote, kjer pade veliko dežja. Ta del reke krene v severno-vzhodno smer in prodre v zahodno cono južne Sahare. Ker pa tam ne dobiva več vode, ustvarja notranjo delto in se razdeli na več rokavov, od katerih se eden združi s spodnjim Nigerjem, ki globoko prodre v cono kristalastega skalovja. Gornji Niger dobiva vodo Banija, ki je poslednji pritok njegovega srednjega toka. V času naraščanja vode se Niger in Bani združita in tečeta med številnimi večjimi in manjšimi otoki. V tem času ustvarita notranjo delto in poplavita 40 milijonov hektarjev zemlje. Dve vrsti velikih jezer, ki se nahajajo na levem in desnem bregu reke, obdržita vodo poplav, ki so različne od leta od leta zaradi večje ali manjše intenzivnosti deževja. Nerednost v poplavah povzroča resne fluktua-cije med vodami jezer in prav tako v blagostanju pokrajine. Nekatera jezera so direktno povezana z Nigerjem, medtem ko jezera Danna, Tele in Fagibin dobivajo vodo rokava reke. ki teče skozi močvirnato ozemlje in ustvarja slap, ki se nahaja 250 metrov nad površino Nigerja. Narasle vode so kakih dvanajst metrov višje od jezera Fagibin. Zato pa sistem Tele-Fagibin ne u-reja širine nigerskih poplav. Jezero Fagibin obdrži vodo poplav, a je ne vrača več Nigerju, kot dela jezero Debo. Področje notranje delte Nigerja, ki je podvrženo poplavam, bi lahko kljub svojemu podnebju postalo obširna poljedelska in živinorejska pokrajina, kjer bi pri- delovali bombaž, riž, koruzo in bi se redilo govedo. Prebivalstvo francoskega Sudana periodično trpi zaradi slabih letm in zaradi lakote, ki povzrča smrt številnih ljudi. In kljub temu se francoska vlada ne zna lotiti tega podjetja, ki je popolnoma uresničljivo. 1920 je inženir Beiime napravil načrt za namakalna dela na Nigerju z rezervoarjem v San-santingu. Celo ta relativno skromen načrt se ne bi mogel uresničiti — po mnenju tedanjih od-govornih krogov — pred dvajsetimi leti, t.j. komaj leta 1941. Pc 1930 so nekateri objekti začeli obratovati in potem je vse ostalo pri starem. 1920 so se pri Kulikorju in Ba-rriaku začela nekatera hidrotehm-č.na dela. 1932 so ustanovili tudi «Urad za Nigern. Delo se je nadaljevalo le počasi in s težavo. 1939 ie bila imenovana komisija, ki naj pregleda stanje. 1945 se je druga komisija podala tja, da kontrolira ugotovitve prve. Posledica vseh teh inšpekcij je bila nepredvidena; 1948 so se dela popolnoma prenehala. Po vsej reklami, ki so jo napravili, so ugotovili, da so rezultati zelo malenkostni. Dokončana dela se omejujejo na jez, ki so ga zgradili na odtočnem kanalu pri Sansantingu odn. v Mancali, Praktični rezultati so zelo malenkostni. Načrt, ki je bil napravljen- 1929 od istega inženirja Bellmea, je predvideval namakanje 960.000 hektarjev zemlje, na koleri naj bi se pridelovala bombaž in riž. V to pokrajino naj bi se na ta način lahko preselilo kakih 200.000 ali 250.000 družin. Po dvajsetih letih, leta 1948., če se ne upošteva pokrajina jezera Hara, se je izročilo obdelovanju le 19.860 hektarjev zemlje, medtem ko se je tja preselilo le 24.450 ljudi. Ta dela, ki so trajala od .1926 do 1947, so stala Francijo 1.360 milijonov frankov. Kljub vsemu pa francoski kapitalisti menijo, da se da krepko zaslužiti. Načrt prihodnjih desetih let predvideva obdelovanje 180.000 hektarjev, od katerih je 105.000 namenjenih bombažu. Vprašanje je: koliko desetletij bo treba za uresničitev teh načrtov? Poteklo je že več kot pol stoletja. Prelito je bilo morje krvi, prebivalci puščave so bili zasužnjeni ali pa uničeni, organizirane so bile številne ekspedicije, napravljeno je bilo veliko število pustolovskih In fantastičnih, a tudi resnih in znanstvenih načrtov. Potrosili so milijarde, frankov, ki so jih ukradli ljudstvu. In končno se vidi, kaj so napravili: gora je rodila miš! Namesto milijonov in milijonov hektarjev zemlje danes obdelujejo le 200 ali 300 tisoč hektarjev! Bombaža, riža, koruze ni na spregled. Saharska železnica Kolhozniki v Dimitrovskem o-.craju so letos nabavili 21 televizijskih aparatov. BRATSKA POMOČ ZSSR POLJSKEMU NARODU Po sovjetsko-poijskem dogovoru bo sovjetska vlada na lastne stroške zgradila v sredi šču Varšave veličastni «Dom znanosti in kulture», ki bo sim. bol večnega prijateljstva in bratstva med sovjetskim in poljskim narodom. Ta palača bo najvišja in najprostornejša zgradba v L. R Poljski ter bo zgrajena v duhu tradicij poljske arhitekture. Osrednji del bo imel 30 nadstropij, nad njim pa se bo dvigal 80 m- visok stolp. Celotna zgradba bo zavzela 66.000 kv. metrov površine, prostornine pa bo imela 800 tisoč kubič- Cloveku, ki sreča delavce zaposlene v tukajšnji apnenici, ko se vračajo z dela, bi se skoro ne zdelo verjetno, da ima pred seboj zemljana. Z debelo plastjo prahu pokriti po vsem telesu so bolj po-aob-ni živi maski kot pa človeku. Dejstvo je, da se ti delavci vračajo vsak večer domov v res nečloveških pogojih in to še posebno v poletnem času, ko pritiska vročina. Temu je krivo, da delodajalec ni poskrbel niti za najbolj elementarne potrebe prizadetih. Mislimo, da napeljava kakih 50 metrov vodne cevi za postavitev prepotrebne prhe, ni tako težak problem, in bi ga delodajalec že davno lahko rešil. Pri pomniti je še treba, da morajo delavci v apnenici delati brez zaščitne maske in lahko si predstavljamo s kakšnimi posledicami za nji hovo zdravje. Razen tega bi morali imeli - vsak dan vsaj pol litra mleka. Zgleda pa, da se zdi delodajalcu tudi ta strošek previsok. To je sicer le eden izmed popotnih vtisov, ki smo jih odnesli te dni ob priliki našega obiska v Nabrežini, in ne vemo, ali so se prizadeti delavci obrnili do svojega sindikata. Mislimo pa, da bi bila v tem primeru sindikalna intervencija potrebna. I 10 interesentov, ki imajo pravico do drvi, da so vpisani v omenjeno «Kmečko zvezo». Vprašujemo te patentirane diskriminatorje: kaj ima o-pravica «Kmečka zveza» z lastninsko pravico? Kdo je moral kriti sodne stroške, ona ali prizadeti vaščani? In zakaj dovolijo nekaterim va- Jtistič ščanem, da si nasekajo celo hj ^ '»e « 'ali v ja ji po 40 stotov drvi na leto, drugim pa, ki seveda niso tebe istega prepričanja, enostavno i%a ne izdajo potrebnega nakazila? Zakaj postavljajo pogoje »bolj ne upravičencem pretino dobe 'odnj dovoljenje za sekanje? In zakaj ljudem, ki teh pogojev nočejo sprejeti, enostavno odklanjajo nakazilo? Pričakujemo odgovor na ta vprašanja, h katerim se bomo še povrnili. MliKOVL.li: . ki ‘jem Oseb: ;tl ud !|>alj tar t ktn »utnt »ih, Sa “aSih ke= bi i % z Ser [=iu „ »ie Sva 'Trz bi lahko v kratkem času postala plodna pokrajina, ki bi preživljala desetine milijonov ljudi. Francoski imperializem tega ni mogel storiti. A tega ne bi mogel storiti niti ameriški imperializem, ki ne more spremeniti niti malih puščav v središču ZDA. Le socialistični sistem gospodarstva lahko načenja to vprašanje, kot se dogaja v Sovjetski zvezi, kjer se v plodno pokrajino spreminja puščava Kara-Kum. (Konec) Prof. A. BARKOV V prihodnji številki bomo objavili zanimivo reportažo o spreminjanju puščave Kara Kum v cvetočo . . deželo. nih metrov. Prostora bo v njej za 12.000 ljudi. V «Domu znanosti in kulture» bodo nameščeni poleg A-kademije znanosti in drugih najvišjih znanstvenih in kulturnih ustanov LR Poljske tudi številni laboratoriji, muzej tehnike, dvorana za razstave, dramsko gledališče, koncertna dvorana, dva kina, zimski vrt, akvarij, moderno kopališče z bazenom itd. itd V Varšavo je že dospelo iz Sovjetske zveze 250 kamionov, nad 200 velikih gradbenih strojev in nad 2000 železniških voz gradbenega materiala. Ta velikanska zgradba bo dovršena leta 1935. V Gropadi obstaja še izza časa Avstrije vaška Zadruga upravičenih posestnikov, čeprav je tržaška občina še vedno juridičen lastnik tamkajšnjih gozdičev. Ze leta 1908. je pričela tožba za priznanje lastninske pravice prebivalcem Gopade Ta tožba se je z j raznimi presledki vlekla tja do leta 1931. V prvih dveh sodnih instancah so tožbo dobili Gropajci, v tretji instanci leta 1931. v Rimu pa so jo izgubili; pač pa so dobili potrjeno pravico, da smejo še nadalje dobivati drva, listje in travo. Torej imajo pravico do užitka. Dolgoletna tožba je stala ogromne vsote denarja. Samo za izgubljeno tožbo so morali plačati vaščani 22.000 lir. Leta 1931. je ta vsota nekaj pomenila! Zanjo so morali opravljati dela na rob o to. Kopali so jarke za vodovod odn. za vodni rezervoar. Odvetniku Jeriču, ki jih je pravno” zaštopail ' ' na sodišču so plačali 6.000 lir. To svoto je bilo treba plačati v gotovini. Vsaka družina je morala pia čati v razmerju s posestvom. Po zadnji državni razmejitvi je gozdič pripadel Jugoslaviji. Danes si titovci laste izključne pravice nad izkoriščanjem. V vasi obstaja nek samoimenovani odbor, ki popolnoma svojevoljno in pristransko razpolaga z nakaznicami. Važen činitelj pri temu je seveda tudi titovska «Kmečka zveza» v Trstu. Ze omenjeni odbor zahteva od Nihče ne more niti najmanj trditi, da se prejšnja občinska uprava, ki smo jo na letošnjih volitvah zopet potrà:- li, li, ni pobrigala za koristi vse ^ ‘občine; nikdar še ni prezrla ■ potreb nobene vasi. Kaj takega lahko čvekajo samo titovski in liparski obrekovalci, ki iščejo vedno dlak0 v jajcu. Pa pustimo to. Vaščani že- Sg s' lijo, da bi občinska uprava po možnosti poskrbela za popravila stranke ceste, ki pelje na pokopališče in od to v njive. Ta pot je v resnici potrebna popravila, ki bi s£ lahko izvršilo s par delavci in malim stroškom. Zaradi tega upamo, da bo cbčina vzela v obzir to našo željo in J1 po možnosti tudi ustregla. T( bi se lahko izvršilo v okvir0 ( del v pomoč brezposelnim. BOLJCNtiC! 9ava *»r s ,faši ■asti, ^Uss avaii, !-. Ti Sod Halo »ti ; aL V t? =a tu “ber- A $e So2(i >ji v 'iattie tre »lev Bo] teže tu bili ' V zadnji številki je «Dele* sicer precej obširno obravnavalo problem' kamnoloma i*1 njegovega trmoglavega n°; jemnik.a. Vendar se mi A potrebno, da se o tej zade’-'j še enkrat napiše vsaj nekaj ljVe vrstic. Vaščani so namre1 mnenja, da bi se moral najemnik pobrigati za popravil” strojev in s tem bi se Žf tovo preprečilo oglušuje0” ropotanje, ki se razlega P” vsej vasi. Kar se pa tiče š1' rjenja prahu po vasi, naj 0 nabavil primeren ventilator ki bi vsrkaval ves prah. TU“' kar se tiče razstreljevanj” min, uporablja podjetje tode, ki ne odgovarjajo predpisom javne varnosti. Sicej so vse te točke točno doloc6' ne v novi pogodbi, ki je Pl podjetje SALEC noče pod?1! sati z občinsko upravo. V vasi se upravičeno sprašujem0' čemu je prišlo v kamnolo1’ že toliko komisij in inšpekUj rjev, ko se pa po drugi stra0' merodajne oblasti niso resPj zavzele, da se odpravi nevzdržno stanje. Tudi obči11, ska uprava in župan 5| podvzeli že nešteto korak0. pri merodajnih oblasteh. torej še mestu? čakajo gospodje VAŠČAN O : UREDNIŠTVO IN uprava GORIŠKI- TTTNHMTLEnMUUHtN uhca xxrv. maggio štev, is, prvo nadstropje, telefonska _Ste^"% Uspešni poskusi za odvračanje toče Svetovalci Posoške demokratične enotnosti pozivajo pokrajinski svet, naj podvzame vse potrebno za ustanovitev stalne obrambe pred točo Tito ploska .., ploska ploska (Risba Evg. Taru) tudi jugoslovansko ljudstvo ploska, toda po njem ... ! GORICA — Pred kratkim so na Krminskem z velikim uspehom zaključili poiskusne izstrelke za odvračanje toče. Izkazalo se je, da se je s tem dalo obvarovati precejšen delokrog pred njo in to zlasti v krajih, kjer je preteklo poletje uničila številne sadovnjake in vinograde. Prav bi bilo, da bi organizacijo za odvračanje toče razširili tudi na ostala področja goriške pokrajine. Zato so svetovalci Posoške demokratič. ne enotnosti tov. Poletto, To-roš in Bergamas ponovno pozvali predsednika Pokrajinskega sveta, naj bi podvzel tozadevne potrebne korake. Iz podatkov, ki jih je objavil kmetijski inšpektorat v Gorici, je razvidno, da znaša škoda, ki jo je povzročila preteklo leto toča v občinah Krmin, Kopriva in Dolenje nad 50 milijonov lir. Seveda je ta cenitev mnogo prenizka, kajti dejanske škode je mnogo več. Izstrelki za odvračanje toče bi stali povprečno po 600 lir za hektar. Odveč bi bilo še posebej poudarjati, da -bi se naprave za odvračanje toče povsem izplačale. Treba je le urediti vse potrebno in jih pravočasno organizirati. V ta namen so svetovalci Posoške demokratične enotnosti sprožili tozadevno vprašanje pred občinskim svetom že preteklega februarja. Tedaj jim je tudi uspelo, da so dosegli povišanje nakazil za poizkuse in sicer v znesku 100 tisoč lir. Sestanek sindikalnih strok GORICA — V nedeljo bo v Gradiški izredni sestanek sindikalnih Zvez vseh strok. Na njem bodo razpravljali o perečih aktualnih vprašanjih. Glavni referat bo imel pokrajinski sekretar Delavske zbornice za goriško pokrajino tov. Bergamas. Pričetek ob 8,30. Tov. Irippi obsojen GORICA — Tukajšnje sodišče je obsedilo sindikalista tov. Manlia Trippija na 6 mesecev pogojno zapora zaradi «žalitve» javnega funkcionarja. Tov. Trippi je namreč preteklega februarja protestiral pri goričkem prefektu zaradi tega, ker ni vključil nobenega predstavnika goriške Delavske zbornice v pokrajinski odbor za socialno skrbstvo. Kljub temu, da je branilec odv. Luzzatto dokazal, da Trippijev protest ne predstavlja nikake žalitve, ga je sodišče obsodilo. Ker je toženec odsoten, je proti obsodbi vložil priziv branilec. Tragična smrt Leopolda Doljaka GORICA — V nedelja, 29. junija je umrl v'bolnici v mestu Chiavari znani goriški podjetnik Doijak Leopold, solastnik prevoznega podjetja «Società Goriziana Autotrasporti». Med vožnjo s tovornim avtom, ki je bil namenjen 'v mesto La Spezia se je pripetila težka cestna nesreča, zaradi katere je že po nekai urah podlegel. Pokojni je bil znana osebnost v Gorici. Zaključne ocene dijakoj slovenskih srednjih s» h NA STROKOVNI SOLI SO IZDELALI: I. razr.: Beltram Lucijan, Bensa Jožef, Devetta Miroslav, Dornik Klavdij, Durčik Božidar, Flo-renin Ivan, Frandoli Jožef, Gren-dene Albert, Humar Marij, Jarc Marij, Klavčič Leopold, Koder-maz Rikard, Pellegrini Roman, Peteani Marcel, Pipan Jožef, Ska-rabot Darij, Tabaj Edvard, Tomažič Stanislav, Tomšič Vence- TITOVSKA gesla so enaka geslom liberinov Tekstilni delavci obsojajo sporazume o postopnih odpustih GORICA — Pred par tedni , tev ali strankarsko pripadnost, so delavci tekstilne industrije te iniciative preizkusni kamen na Goriškem pobirali podpise j so pohvale vredne; obenem so na posebne pole, s katerimi GORICA — Pokrajinski urad za delo vabi brezposelne delavce, naj se vpišejo v ujpo-soblienostni tečaj za zidarje. Prijave sprejema urad za delo v Gorici zavračajo sporazum, ki so ga podpisali nekateri predstavniki notranjih komisij, kateri so, kot. je znano, pristali na postopno odpustitev z dela številnih delavk. Zveza tekstilnih delavcev (FIOT) je to pobudo takoj sprejela, obenem pa je povabila ostale sindikalne organizacije, naj pristopijo zahtevi po skupnem sestanku vseh sindikalnih organizacij in predstavnikov 'delodajalcev na pokrajinskem uradu za delo, kjer naj ibi se /preučil nastali položaje Doslej še ni znan noben odgovor preostalih sindikalnih organizacij. To da slutiti, da se bodo lilberinski sindikalisti, kot po navadi, zadržali kot navadni priveski delodajalskih organizacij. Iniciative za enoten nastop vseh delavcev in delavk 'brez razlike na politično opredeli- za v,se, ki cesto tako radi govore o dosledni in pravični borbi za zaščito delavskih interesov. Toda 'dejstvo, da so poleg gesel, ki jih širijo liberi niški sindikalisti, pričela krožiti tudi gesla titovskih agentov (katera posebno širi neka Zora Kovic, ki govori o nekem «ibloku» slovenskih delavk), jasno kaže, ražbijaško, proti delavsko in protislovensko vlogo, ki jo igrajo titovci v svojem zavezništvu z voditelji žoltih sindikatov (CISL), kate-po pravici prezirajo zlasti slovenski delavci in delavke. GORICA — Na T'-., vnuku, poleg cerkve sv. Ignacija so zgradili veliko palačo ki je lsst zavoda za socialno zavarovanje. Kot je razvidno iz osnutkov in tudi iz že dograjene, še ne dokončane ,.tavDe, je to svojevrstna umetnina ki pa nikakor ni najposivč"nej-ša za goriški Travnik. .sol slav, Vižintin Zlatko, Zorn A (Ji Zuri Amedej; Batistič Cirila. ni Helena, Brami Malvina, sco Vojka, Castellan Paveliči bokli Italo, Cernetjg_ X? mUTM) li? S Černigoj Klavdija, Culetto Rrj)> h*11 Del Medico Bruno, Ferlig°‘ #j. 01: rij, Gulin Venceslav, PetejaJ* ajf,’li) rij a, Pivec Silvana, Princi «|e ’ Puškar Karla, Rut^FerucM^ cogna Humbert, romam ‘"'IrU'l. Turco Marija, Vizzutti Anarnv Žižmond Lilijana, Sussi Ang6^!', Irli. razr.: Ambrosi Ivan. TJ u c IPnnl/A Rolli črni TTnmofp G4* Uff'. Franko, Belligoi Ermete,J&IÀt9. to Ivan, Černič Ciril, i6 Ernest, Ferligoi Bruno, Fr” p. h lič Arnald, Gergolet Ivan,.T p rju šček Venceslav, Lavrenčič a , olCIa V CllLCjldV , l—i o V 1 en ^ . % y , - - rei, Ovidonl Lucijan, R°zl,c„#-ri'i vid, Tomšič Zdravko, ZaVaJ! V Stanislav; Bassa Nada, »fa'ti,1 A n, / 1 r* r\ r* r\ M n R C1 1 dOl U mana, Cescutti Lucijana, A Ji ■■ ‘ Jbv Marcela, Grilj Grizelda, Ur 'k* ~ " tkuz_ Natalija,_ M|te$ Sonja, Makuz Pia, Maurič \.....-, ---- nija, Pule Antonija, Sinicco mja, ruic Amonija, omivvv -pv. gisa, Terčič Hadrijana, T0‘ p" tu si Ivana, Vidi Lidija, Zim1'0 roteja. se^'th Dijaki III. razr. polagajo zaključni izpit; izidi bodo vljeni kasneje. Državne izpite )j fL so uspešno dovrSK .%■ SPREJEMNI IZPIT ZA STOP V LICEJ SO '»si, L ALI: Ceščut Ivan, Lacco Sgubin Guido. n/s NIZ,JI TEČAJNI IZPIT Sv ^ SO - |X; **'h k DELALI: Černič Ivan (z odliko), čj Aleš, Lovrenčič Danilo, P Jožko, Primožič Karel, Lilijana (z odliko), Perat ti» Petrussa Vilma in Planin1 v 6t Uja. afS^lin ZAKLJUČNI IZPIT NA /jih6,0 S con Alojzija, Peric Ev6 Valentinčič Franc. % KOVNI SOLI SO IZ LI: , Godnič Roman, Fiorenti? |j Jš ma, iGergolet Andrej, HA" 1 Sonja, Lovrenčič Marij, j>i Adrijan, Pahor Stefani)3’ i'f% nnn A1 ni VI ia Peric EVS -jj] I SLUŽITI TUJCU ■ JEDRO NJIHOVE IDEOLOGIJE lAULEITER RAINER okazal pot "indipendentizmu,, od- Ve «vrlini» sta vedno odii-'ali voditelje obeh indipen-‘^tičnih struj: da ne morejo fti brez tujega gospodarja “a jih niso nikdar skrbele ,el)e in zahteve delovnega ,itva, ne zahteve delavstva daljšanju življenjskih raz-f| zahteve Slovencev po abe ^dni enakopravnosti. Edini za" ki so ga zasledovali v no- fiena javnem delovanju, je ,°sebno uveljavljenje: kariè-a udobje. Načel niso nikdar , . J^li' in se zato zanje niso bo- borili, pač pa so bili za-spretnejši v iskanju ?.^ne konjunkture ter sle- 1 anj sk« le--ni-vse fe, rla 4i, tati-kolku , gesel, s katerimi bi se .°Pali do «stolčkov» in ‘!e['X Biščak je potegnil dvakrat zaporedoma $ «k kvišku. Ifi Veliko ima s seboj! To so težki kovčki!» Oar je odgovoril z ramani akor prej, „ Pa pristavil: «Pojdi, pojdi v hlev, pa pr Itlai° PO živini, dokler se hlapec ne 'VjMhetov Tomaž — to je bil njegov priti |6-š stisnil je oči za trenutek in iz njego-T i.°bjr*a se je čulo nekaj kakor zatrt kašelj, se je in odšel v hlev. Bil je to bližnji j- ropolščakov, stanujoč' v na pol podrti klancem..’Drugega posestva ni imel, f v, n si je pa živež in časih tudi še kaj 'I v tem da je pri Topolščaku, kadar je I- CBc-a ' Promet, opravljal službo drugega točaja ali sploh, kar je 'bilo treba. tiNš* nie§ov pa je vedno ostal tudi pri e:y čijpku, kajti Tomaž ni mogel videti ,j( v', i kaj okroglega v žepu, nego je spo- yi j o n?e zapil tam, kjer se mu je dalo. Ljudje f l va]j Jern časih čudno govorili ter pripove- 3e 36 staremu Topolščaku, Miklav-. očetu, pomagal ubežne Francoze ln kako je bil komaj ušel, da ga niso 1,13 vred ustrelili tam za Sv. Krištofa fisjjjh n^red Ljubljano. Tomaž sam pa o onih 'i ij.'iai 1 rad kaj zinil. Proti noči se je pri-„ OjM ;n ^ravnik z Vranskega. Mali okroglo-j: J Brj trebušni možic se je malo dalje tnu-; J Hjpbotniku, kakor je bila sicer pri dru-lt,%6 eS°va nava(ia, ukazal pokladati mu 5ute na glavo in dal mu nekoliko Crne tekočine, katero je bil prinesel s seboj. Bolniku je bilo nekoliko odleglo in hotel je zaspati. Doktor pa je obljubil, da se drugi dan zopet vrne. Ostal je še pozno v noč v krčmi, odhajaje pa omenil, kar je bil prej že stokrat ponovil: «Slab je, slab, pa mi ga spravimo na noge!» Kmalu po polnoči je prišla Urša klicat gospodarja, ki je po odhodu gostov legel spat. Tujec se je bil zbudil in jel vnovič kri bljuvati. Topolščak in njegova sestra sta ravnala kakor je bil zdravnik ukazal za take slučaje, in bolniku je vnovič odleglo, da je zaspal; sedaj je Miklavž ostal pri njem ter poslal sestro spat. Ta se je v malo trenutkih vrnila in stoječa med vrati migala bratu, naj pride k nji; bila je vsa za s open a in tresla se je kakor trepetlika v vetru. Bolnik je zopet dremal. «Kaj ti je?» vpraša krčmar malo nejevoljno ter stopi k vratom. «Spomin, Miklavž, spomin je bil tof Umrl bo, umrl!» Beži, beži, šalobarda! Kaj pa si videla?» «Ko sem šla po stopnicah dol, smuknilo je nekaj velikega, črnega pred menoj čez stopnice — človek ni mogel biti, ker je bilo to tako naglo in tako tiho; svetilka mi je padla iz rok in ne vem, kako sem se vrnila!» «So H hišna vrata zaklenjena?» «Ce jih nisi ti zaprl, gotovo niso». «Ej, vrag, pa že blodi kdo tu okoli!» Rekši, je užgal gospodar drugo svetilnico ter šel po hiši gledat, je li vse zaklenjeno in zaprto. Duri v veži so bile sicer priprte, a zapah je bil odrinjen. Krčmar je svetil po vseh kotih, celo dol v klet, potem pa porinil velik zapah za vežna vrata in se vrnil gor k bolniku. Akoravno je bil pogumen mož, brez vraž in enakega strahu, vendar mu je bilo nekako neprijetno pri srcu, ko je gledal in stikal po temnih kotih in mu je razgreta domišljavost vzbujala razne misli. Vrhu tega mu bolni tujec in njegovi težki kovčki niso hoteli iz glave. Poslal je vnovič sestro stran in sam sedel k. 'bolnikovi postelji. «Pošljimo po gospoda!» šepnila je Urša še enkrat pred vrati. «Ej, saj je dejal doktor, da se ni bati! Kdo ga bo sedaj budil in trudil? Jutri pa se lahko zgodi, če bo temu prav!» odgovor:! je brat. Krčmar je ostal sam pri tujcu. Akoravno je bil truden, vendar ga spanec ni mogel premotiti. Nekaj čudnega, nenavadnega .nu je vrelo po glavi. On j-e bil pošten in vesten mož in zaradi tega čislan od vseh, čeravno ni mogel prikriti neke odurnosti ali surovosti, ki se je kazala zlasti, kadar ga je kdo izmed podložnih ali sovrstnikov ujezil. Bil je tudi, kakor so dejali sosedje in ž njimi ves Graben, to je, vse občine po dolini, bogat in dolžnikov svojih ni neusmiljeno terjal ali morda celo rubil. V istini pa Miklavž Topolščak ni bil več tako premožen, ko pred malo leti ali vsaj, kakor so mislili drugi ljudje. Zakopal je bil nekoliko tisočakov, ko ga je bil nedavno pregovoril inženir, ki je nadzor-roval pripravljanje hrastovih blazin, katere so rabili za železnico ob Savi, in tesali po gozdih krog Trojan in onkraj Učaka, da sta jela v bregu ob Radomlji kopati rudo — svinec, kakor je trdil inženir. Izkopali so nekaj podobnega, toda ker je le veljalo in veljalo, spečalo se pa ni ničesar, ustavila sta naposled delo in Topolščak je bil ob svoj denar. Ljudje so sicer mnogo govorili o tem, toda pravega ni nihče znal, in Miklavž sam tudi ni črhnil besede, da je s to špekulacijo zapravil mnogo, mnogo prihranjenega denarja. Sedaj je bilo treba hraniti, zlasti ko je sin Andrej, učeč se v Ljubljani, tudi več potreboval in ko je moral stari misliti, kaj bo dalje s sinom. Dvojil sicer ni, da bo Andrej — gospod, kakor si ga je mislil vedno, namreč duhovni gospod, a tudi takemu nasproti v svoji prirojeni oholosti ni hotel biti — • premalo, preubožen. Pa pri vsej varčnosti vendar ni mogel prav kvišku. Danes pa mu je nekaj čudnega zvenelo po ušesih. Ta bolni gospod, pri katerega ležišču je že stala smrt, in pa njegovi težki kovčki, o katerih je bil izpregovoril prej Tomaž! Kdo je ta mož, od kod je, kdo ga pozna? Nihče, tukaj gotovo nihče, in tudi poštni ljudje ga niso poznali! Ko bi umrl, tukaj pri njem umrl, sedaj — ponoči, ko nihče ne ve o njem, o kovčkih njegovih, o njegovem 'bogastvu, katero vozi gotovo s seboj?» Mraz je stresel Topolščaka, akoravno je bilo vlažno, gorko v sobi, in tudi južni veter, ki je pihljal skozi odprto okno, ni dajal nobenega hladu. Cez nekoliko časa se je tujec prebudil; zahteval je mrzle vode, potem pa dolgo časa molčeč zrl v svojega varuha, ki mu je prigovarjal, naj poskuša zopet zaspati. «Sedite bliže k meni,» šepetal je oni, «jaz ne morem glasneje govoriti.» Krčmar je ubogal. «Jaz mislim, da ste pošten mož!» nadaljeval je bolnik in njegovo žareče oko se je s čudno silo uprlo v Miklavža, ki je mirno prebil ta pogled. «Dajte mi oni mali zaboj, z železnim okovom!» velel je oni in segel po ključih, ki so ležali na mizici poleg vzglavja ter jih dal krčmarju. «Odprite!» Bolnik je segel sam v skrinjico in izvlekel neznaten ovitek iz nje. «Jaz ne vem, kaj bo z menoj! Pa to je moj testament. Hranite ga in, ko bi jaz umrl — morda še ne bom nocoj — pa tako čudno mi je — izročite ga takoj sodišču. To pa, kar je denarja v skrinjici — to je vse vaše, za vaš trud.» Topolščaku je kri silila v glavo; skrinjica je bila težka, silo težka in vedel ni, kaj bi odgovoril. «Saj ne 'boste umrli,» dejal je naposled glasno. Bolnika je posilil zopet hud kašelj. «Ali imate duhovnika blizu?» «Eno uro daleč, ali naj pošljem ponj?» Tujec je ležal nekoliko trenutkov molčeč in zrl srpo v zrak «Sedaj mi je zopet bolje! Jutri, jutri, če bo treba!» šepetal je potem. (Nadaljevanje prihodnjič) Občni zbor P. D. «Cebulec» Odbor P. D. «Cebulec» iz Magdalene vabi člane na redni letni občni zbor, ki bo danes zvečer ob 20. uri na sedežu društva. Na dnevnem redu: poročilo tajništva, diskusija, volitve novega odbora. Zastopnik SHPZ bo pozdravil navzoče, znani oktet s Proseka pa bo izvajal koncert narodnih in drugih pesmi. Kulturni večer v P.D. «To. mažič» V četrtek, 10. julija ob 20. uri priredita slovenska in italijanska sekcija P. D. «Tomažič» mešani pevski koncert na društvenem dvorišču. Nastopijo slovenski in italijanski zbori. Priporočamo domačinom in članom najbližjih okoliških društev, da se koncerta gotovo udeleže! V Barkovljah bo 13. julija kulturna prireditev na društvenem vrtu z gostovanjem prosvetnih društev «Višava» s Konkonela z dvo-dejanko «Burka o jezičnem dohtarju» in «Ivana-Vojka» s Proseka - Kontovela. Tudi domači pionirji nekaj pripravljajo! Barkovljani, prihitite polno, številno na vrt pri Rumeni hiši! Uspela prireditev v Rocolu V soboto, 28. junija je bila v Rocolu na prostem prisrčna pri reditev v prid gradnje kulturnega doma. Mladinke PD «Tomažič» so nastopile z enodejanko «Due teti», otroci PD «Matjašič» iz Bar-kovelj pa so podali enodejanko «Pavliha - zdravnik». Pridni in marljivi mali igralci so dosegli velik uspeh. Posebno je navdušil Franketo Fazzarinz, ki je odigral vlogo Pavlihe. Majda Jež je tudi lepo odigrala svojo vlogo malega Tineta; pohvale so vredne tudi Jež Bruna, Elide Miklavec in «Bela žena»! Pionirke so tudi zapele nekaj narodnih pesmi. Prosvetni društvi iz Barkovelj in «Tomažič» sta potne stroške igralcev sami poravnali in tako prepustili ves inkaso prireditve za gradnjo kulturnega doma v Rocolu. PD «Marušič» se jima iskreno zahvaljuje! ...in v Skoljetu PD «Haas» je priredilo preteklo soboto na prijetnem dru- štvenem dvorišču lepo uspel kulturni večer. Gostovali so: pevski zoor Sv. Ivan-Podlonjer, ki je zapel več narodnih in umetnih pesmi, dramska skupina PD «Zvezda» iz Podlonjerja z igre «Idealna tašča» in pevski zbor «Tomažič». Prisotni so z odobravanjem sledili nastopu omenjenih skupin in nagovoru podpredsednika SHPZ tov. Gombača. Prireditvi je sledila prosta zabava. Podlonjerci in Svetoivančani so darovali 1.000 lir od poravnanih stroškov Slovensko-hrvatski prosvetni zvezi, katera se lepo zahvaljuje. Koncert godbe «Rinaldi» v Barkovljah PD «Matjašič» je priredilo v nedeljo, 29. junija na vrtu pri Rumeni hiši koncert godbe «Rinaldi». Poslušalci, ki so prišli v velikem številu na prijetni kulturni večer, so z zanimanjem sledili izvajanju umetniških skladb iz oper Verdija, Bellinija in drugih mojstrov. Društvo «Matjašič» se pridnim godcem Sv. Jakoba, posebno njihovemu kapelniku iskreno zahvaljuje. V teku prireditve So marljivi člani društva nabrali nad 800 lit za Demokratično solidarnost. Modri premog . Sovjetski profesor Večinkin in inž. Ufimcev, ki sta veliko napravila za izgradnjo sodobnih central, ki izkoriščajo energijo vetra za pridobivanje električne energije, sta dosegla nov uspeh. Po novi proučitvi sta ugotovila, da je mogoče energijo vetra, «modrega premoga» najboljše izkoristiti takrat, ko se uporabijo namesto sorazmerno majhnih motorjev velikanske naprave. Takšna ogromna naprava (5 tisoč metrov v prerezu) je pritrjena na 350 metrov visoko jetkleno konstrukcijo in se vedno obrača proti vetru. Kapaciteta električne centrale te vrste too znašala 100 tisoč kilovatov in kilovatna ura tako pridobljene električne energije bo stala, manj kot eno (kopejko. NASVETI BRALCEM N. N. KMET IZ BAZOVICE: — Slišal sem, da se je na nekem seniku v Padričah pretekli teden vžgalo seno samo od sebe. Jaz si kaj takega ne morem predstavljati. Je-li to mogoče? ODGOVOR: — Res je, da se seno lahko vžge samo od sebe. Predpogoj je vlaga. V vlažnem senu se razvijejo različne klice, katere razkrajajo sok, ki ga vsebujejo rastlinske celice ter pri tem povzročajo toploto. Iz razkrojenih snovi se stvorijo neke kemične spojine, tki se v dotiku z zračnim kisikom lahko tudi vžgo. K. KOLONKOVEC — Imamo nad 10 let starega psa. Bojimo se, da nam bo stekel. Vendar pa ga ne bi še radi ubili odnosno izročil konjedercu (šintarju). Je namreč zelo dobra žival in zanesljiv varuh našega doma. Zn to bi rad vedel, kako je opaziti prve znake stekline. Prosim vas. ako bi o tem ob priliki pisali v «Delu». ODGOVOR — Pasja steklina je zelo huda zadeva. Je smrtonosna bodisi za živali kakor tudi za ljudi. Povzroča jo neka kužnina. ki se razvije v osrednjem živčevju in v slini. Se bolj kot stari psi odnosno druge živali, so dovzetni kužnini mladiči. Prenaša pa se od živali na žival in tudi od človeka na človeka z ugrizom. Cim glob ji je ugriz in čim bližji možganom, tem nevarnejši je. Zelo nevarne so stekle mačke, ker se zelo rade zaženejo v obraz. Doba ždenja je zelo različna. Včasih traja le par dni, včasih pa celo par let, predno pride do dejanskega izbruha stekline. Znakov je mnogo. Pes se navadno skriva v temne prostore, postane neubogljiv, izgubi o-kus, gloda slamo, les, travo in podobne stvari, neprestano stika za vodo, a pije jo le malo; vedno pa se mu cedi slina iz gobca. Ce je doba okuženja besna, potem, pes navadno zbeži z doma in se sploh nazaj ne vrne. Med potoma grize vse, kar mu pride pred oči. Važen znak stekline je izpre-metnba glasu; lajanje je bolj podobno tuljenju. V pretežni večini primerov pogine stekel pes, potem ko je prišlo pravo okuže-nje do viška, v času od 4 do 8 dni. Truplo steklega psa je treba s kožo vred zakopati. V. T. TRST — Vsako leto vidim na trgu tudi borovnice. Nekatere gospodinje jih kupujejo. Pravijo, da je čaj iz njih zelo zdravilen. Kaj pravite vi k temu? ODGOVOR — Borovnice so zelo zdravilne. Ne same jagode, temveč tudi listi. Kuhane jagode, bodisi na vodi ali pa na vinu, zdravijo drisko, ker vplivajo ugodno na želodec in na črevesje. Caj iz borovničnih listov (ščepec na skodelico vode) je priporočljiv proti prehladu dihal, prehladu črevesja in mehurja, proti driski in proti krčem v želodcu. mm. TITOVSKA REKLAMA ZA «EVROPSKI VLAK» — Pravijo, da je treba delati slabemu blagu precej reklame, da se ga trgovec lahko odkriža. Nekako tako velja tudi za «evropski vlak», ki so ga ameriški «dobrotniki» privlekli prejšnji teden v naše mesto. Se pred prihodom so delali namreč po tukajšnjem časopisju tako reklamo, kot bi šlo za najmanj par ducatov filmskih igralcev iz Holywooda ali pa za kako tele s tremi glavami. Nič čudnega če si velike reklamne oglase objavili «Giornale», «Corriere» in drugi. Značilno pa je, da se jim je tokrat pridružil «socialistični» «Primorski», ki je imel še do pred par leti povsem drugačno mnenje o sličnih ameriških «pobudah». Za dobre dnarce je torej slovenski «Piccolo», ki se prišteva med «edine pravoverne socialiste» še enkrat v vsej naglici pospravil svoja «socialistična načela», s katerimi se drugače baha vsak dan, ter krepko pozival, naj si Slovenci ogledajo to ameriško komedijo. Ker je pri tem zaslužil precej mastno, je tudi povsem razumljivo, da se je tako vneto potegoval tudi za dvojezične lepake. Morda se je bal, da bi si premalo Slovencev ogledalo to ameriško «Indijo Koromandijo». Sicer pa je ves njegov trud nepotreben, ker je naše ljudstvo politično dovolj zrelo in se za take «vlake» niti ne zmeni. Slovenski «Piccolo» naj bi rajši protestiral proti ukazu 183. «AFERA» DR. ADAMIJA — Kakor kaže, bo postal dr. Mirco Adami zgodovinska osebnost in to ne samo po zaslugi ti-tovcev, marveč tudi liparjev. O nesrečnih dogodivščinah doktorja, ki je pozabil na ime lastnega očeta, «Primorski» sicer ne govori več. V zameno pa se je prejšnji teden oglasila «Demokracija». Mnenja smo, da so liparji napravili s tem pozabljivemu doktorju slabo uslugo. Premlevati stvari, ki jih danes v dolinski občini pozna že vsak otrok, ni preveč prijetna zadeva. Seveda skuša tudi «Demokracija» čim bolj «o-prati» doktorski ugled voditelja «slovenske skupnosti». Pa je vse zaman, dr. Adami ga je kljub vsej svoji učenosti «poki-dal» in zaradi tega naj liparji lepo molčijo, posebno še, kar se tiče takozvanih T šalo - malo za res. irr NEDELJA: 9.00 Kmetijska |Q ja - 11.30 Oddaja za naj®' Zgodba _o Majceni in zdrajural prašku Pimpirimpi - 12.15 (V lodije do melodije - 13.00' po željah - 16.00 Koncert pc' lltii zbora iz Nabrežine - 16.20 na: iz čeških logov fn P. ‘ 19 00 Iz filmskega sveta , Izbrana lirika - 22.10 Beetlfy0 «Fidelio» - prvo dejanje. L PONEDELJEK: 13.30 Kf P1 obzornik - 18.15 Bartok: V>J tr; koncert - 18.51 Lisztove rafj^ 19.00 Mamica pripoveduje i 51 Haendel: Umetni ognji - jripi 21.00 Književnost in ume'^ . 22.00 Beethoven: «Fidelio» . TOREK: 13.00 Glasba po ŽJ Svi 18.15 Prokofjev: Koncert vir in orkester - 19.00 KrL ljudje - Benetke v borbi s Ppjit - 20.30 Aktualnosti - DržnOj^j državljani, mekdaj in sedaj7, Dramatizirana povest - FJpto Kresna noč - 2 del - 22fk.-,. kovski: Simfonija št. 4 v u. 1 SIRI SE TIHOTAPSTVO IZ JUGOSLAVIJE Za 10 kg morfija 300 milijonov lir Agenti kriminalnega oddelka ci- vilne policije so prišli v zadnjem času na sled tolpi tihotapcev z mamili, ki so jih vtihotapili v na--, • še mesto iz Jugoslavije. Policija 3 ! je zaplenila 10 kg morfija, ki ga je našla v poštnih zavojih, odposlanih iz Italije v Trst. Mamila pa so bila prej vtihotapljena iz Poreča in sicer z motornim čolnom. To vijugasto in na prvi pogled nerazumljivo pot so sl tihotapci najbrže izbrali, da bi lažje zabrisali vsako sled. Policija je aretirala nekega Karla Dobrije-viča, jugoslovanskega državljana in Alfreda Boscola iz Chioggie. zadevo tolmačil Ustavila ju je v trenutku ko sta dvignila na poštnem uradu nekaj manjših zavojev, v katerih je bilo 7 kg morfija. Naslednji dan je policija zaplenila na pošti še par takih zavojev z nadaljnjimi 3 kg navedenega mamila. Vodja tihotapske tolpe, neki Dinko Stanič, tudi jugoslovanski državljan, pa je pobegnil čez sežanski koli-v Jugoslavijo. Zapljenjeno količino morfija so zlikovci namera- Umetno oplojevanje živine Področno kmetijsko nadzor-ništvo sporoča: Dne 2i3. t. m. je pričelo delovati v Boljuncu štev. 225 pri bivši «javni p’emenilni postaji», last g. Josipa Strajna, SEKCIJA SV. JAKOB: cel Morgan 500, Cebulec Eda 400, Paoli Maria nabrala 4.550, Sull! Giacomo nabral 2.500, Simšič Josip 2.345, Boris nabral 3.400. Visetto za N. N. 5.000, simpatizer 400, cel. Chimisso 7.200, Mozetič 1.635, Maucon 500, Carpani Amelia 695, Zorzenon 2.070, tov. Mužina za N. N. 2.Q00, Lussi Guerrina 1.450, Paoli za Guglielma 700, zbirka Mužine Frančiške 5.100, cel. Ščuka 5.155, ženska cel. Merlak 4.150, ženska cel. Blazina 2.000. SKEDENJ: cel. Flego 3.700, cel. Plesnik 5.330, cel. Mezgec 500, cel. K erma c 3.705, cel. Gerlanc 14.035, sekcija 1.400, Crismani 150, Makovec 200, Romano 100, Crismani B. 100, Bar ut so, Salvi 50, Blaže-vič 100, Stoffe A. 100, Millo 100, Giovannini 200, P or op at 50, Valeria 500, Dimitri 200, Sabba 100, Milič 100, Stok 100, Klun 200, Seguila 50, Furlan 50, Stok 50, Godina 100, Dodič 200, Osvald 100, Sergiani 100, Gulii 200, Flego 150. Sancin 100, Križman 50, Pečat 100, Jelušič 100, Sancin K. 100, Juriševič 100. SV. VID: simpatizer 157, cel. Kos 4.368, cel. Capajev 2.600, cel. 8. marca 1.000, skupina tovarišev cel. Škabar 2.700, tovariš iz Starega mesta 1.850, cel. Zdianov 1.435, Marangoni 100, M'aria 100, Marcon 300, Gerbec 100, Vončina 50. B od roghi 100, Balbi 200, Marcello 150. Camau 150, Salvini 150. Marisi 100, Pratesi 50, Colmani 100, Kariš 100, Deset 50, Colmani Ida 200, Bac indio M. 100, Milani 100. Prispevki za volilni sklad 200, Vatta 50, Cerkvenik 50, An-toloivič 100, Grili 100, Eva 100, Vigiini 50, De Santi 150, Isidoro E. 100, Tamburini 100, Brezovec 100, Valle 50, Goljac 200, Pado-van 100, Gorella 100, Mamic 1.000, Cleva 100, Romano 100, Grison 100, Petrovič 100, Bjeker 100, Sienpin 100, Lubiana G. 100, Plen. čar 100, Rebelili 100, Mullon E. 100, De Feo 1.000, Valentino R. 300, Devide 500, Salvini 100, Ceche t 100, Bufifalini 100, Zudetic 100, Godina 100, Plazer 100 Zu-ljan 1Ó0, Cetin 100, Bertovič 150, Urbani 100, Tbson 100, Mosetti 100, Millo 100, Gregori 100, Orel 100, Franzutto 100, Del Bello 100. Domini 100, Zorzin 100, Nadalin 100, Filippi 100, Maria 100, Ogrin 70, Udovič 100, Galliano 100. SV. ALOJZ: Steno 500, Rustie 200, Termolo 100, Dujc 50, Dimora 200, Giordano 300, Laura 200, Perissini 150, Furlan 100, Per-resin G. 195, Suban 50, Sancin 50, Gavinelli 50, Žiberna 230, Visko-vič 100, Zupan 100, Kolarič 100, Clara 130, Mentoin 200, Zennaro 100, Furlani E. 100, Furlani A. 50, Rossi't 200, Liciniani 100, Co-veri izza 50, Pilar 200, Carlo 50, Pieri R. 250, Vittoria 200, Violetta 100, Prisco M. 100, Zol 50, Kaučič 200, Purič 200, Pinci 100, Can- CURIEL: Medica 200, Peteani dotti 200, Simonit E. 100, Cunja Al. 100, Cunja K. 50, Fabio 50, Elda 100, Merzi 100, Boris 100, Pipan 100, Vatta 100, Giuliano 100, Delfi 100, Ciano 100. SEKCIJA TOMAŽIČ: prispevek N. N. 10.000, celica Valdemarin 500, cel. Bersa 900, cel. Castagna 950. cel. Tedeschi 800. SV. IVAN: 13.788, od teh cel. Hlača 5.040, cel. Togliatti 2.700, cel. Luxentourg 1.350, cel. Margotti 4.698. CURIEL: X. celica 1.150, I. celica 250, pi-istanlščiniki pri Sv. Andreju 8.790. Delavci ladjedelnice Sv. Marka 15.050, kotlarji 2.710, sekcija Kolonkovec 19.275, sekcija Curie! (skupina tovarišev) 2.020, Blažič Katarina 500. Sv. Vid: cel. Zda-nov 1.500, cel. Degrassi 6.000, Duse 750: Skedenj 3.750. PONCANA: cel. Ceccarini 5.550, Zol 2.170, Verucchi 250, Tome 4 920, Jamnik 1.000, Zancolich 2.162, ženska celica 7.890. BARRIERA: cel. Passionarla 1.350, cel. Martinuzzi 3.470, cel. Zuliani 850, Cattaruzzi 200, iz pobud sekcije 3.950, Morelli A. 100, Copetta V. 100, Lisetta M. 100, Bartoli 50, De Odorici 50, M. C. 300, N. N. 500, N. N. 400, Leban M. 50, Moriganz 100, Lussi C. 200, Maschietto G: 100, Vouk 100, Candian 100, Omari 100, Primosi 100, Auber A. 100, Primesi R. 100, Mosetti 50, Rossi 50, Benedetti 50, U. Amalia Giacomo 400, K. Giovanni 200, Pelizzaro 100, Millo 100, Zuliani 100, Sblattero 50. Bocci 250, Terzo 100, Alessi 100, Pierini 100, Furlan 50, Gre-goratti 50. vali prodati v Genovi za kakih 300 milijonov lir. Mamilo je bilo namreč namenjeno za podrobno razpečavanje v Ameriki in tudi zaradi tega je bila vrednost tako visoka. Prav te dni je prišla policija na sled drugi skupini tihotapcev z mamili. ' Dejstvo je, da je postalo naše mesto eno izmed glavnih kanalov za širokopotezno tihotapstvo iz Titove Jugoslavije, kjer imajo tihotapci, kakor zgleda najbo.jše možnosti razvoja tega kriminoia. Za ameriškimi cigaretami so prišla na vrsto mamila. Ce upoštevamo, da je Rankovičeva UDBa drugače vsestransko zelo budna in da se istočasno tihotapstvo bujno razvija si lahko razlagamo v kakšne svrhe in komu služi izkupiček vtihotapljenega «blaga». Seja ZKM (Nadaljevanje z 2. strani) likvidirati vojaško o pori- ter šče. Kot eno najvažnejših nalog v današnjem času označuje resolucija okrepitev in razširitev protifašistične fronte, v katero je treba pritegniti ljudi vseh slojev in prepričanj, posebno pa še mladino, ki je najbolj izpostavljena fašistični propagandi. V okviru te trajne borbe proti obnovi lažizma, ki ga podpirata vladi v Rimu in Beo. gradu ter tukajšnje okupacijske oblasti, organizira Zveza komunistične mladine v dneh od 1. do 10. avgusta veliko mladinsko protifašistično kampanjo pod nazivom «Antifašistični nabor». V tej kampanji se bo ZKM okrepila s stotinami novih članov. Zato poziva CK ZKM .vse sekcije, celice in vse mladince in mladinke, naj v juliju posvete vse svoje sile propagandi protifašistične misli. Treba se je približati kar največjemu številu mladine potom osebnih stikov, predavanj, prireditev itd., razpravljati z njimi o nevarnosti obnove fašizma ter jih pritegniti v skupno aktivno borbo proti fašizmu v duhu'slavnih tradicij Zveze komunistične mladine. V nedeljo popoldne je prebi-vlastvo dolinske občine slovesno proslavljalo zmago, ki je bila dosežena na zadnjih občinskih volitvah. V poznih popoldanskih urah se je zbralo na prireditvenem prostoru v gozdiču nad Dolino lepo število občanov, ki so prihiteli na slavje iz vseh vasi občine. V precejšnjem številu, so se jim kljub neznosni vročini pridružili tudi številni slovenski in italijanski demokrati iz Trsta Za prijetno razvedrilo je že pred pričetkom govorov skrbela krajevna godba. Pozdravni nagovor je imel dolinski župan tov. Dušan Lovriha, ki je zagotovil, da bo novo izvoljena občinska uprava nadaljevala tudi v bodoče po pravilno začrtani poti tako, da bo tudi na prihodnjih volitvah izšla iz volilne borbe zmagovita. Tov. Siškoviča, ki je 'bil odsoten zaradi obolelosti, je nadomestil tov. Franc Gombač. Govornik je orisal predvsem pomen zmage KP v dolinski občini ter poudaril naše cilje bratstva in mirnega sožitja. Pozval je vse ljudi, ki so v dobri veri oddali svoj glas nasprotnikom, naj se pridružijo našim vrstam, da 'e ustvari »-notna in velika fronta protifašističnih sil. V svojem govoru je tov. Gombač obširno in izčrpno orisal pomen zgodovinske resolucije I. U.. katere 4. obletnico slavimo prav te dni. Prav tako se je govornik spomnil junaškega odpora korejskega naroda, ki se že dve leti bori proti imperialističnim napadalcem. Sledil mu je nato tov. Jak-setich, ki je v jedrnatih besedah prav tako proslavil lepo zmago demokratičnih sil te občine ter izrazil prepričanje, da bo sedanja občinska uprava o-staia vedno zvesta svojemu programu, ker so kemunisti vedno in povsod držali dano besedo. Pri tem je še poudaril nenehno borbo naše Partije za spoštovanje mirovne pogodbe in ustanovitev STO ter podčrtal važnost sovjetske note proti sklepom londonske konfe- rence. Ožigosal je izdajalsko vlogo titofašistične klike, ki je s svojim odkritim prehodom v imperialistični tabor še bolj jasno potrdila pravilnost ugotovitev zgodovinske resolucije. Naša borba za STO je istočasno borba za razvoj našega prometa, ker Trst ne more živeti,. ako bo še nadalje obdržal značaj strateškega oporišča. Trst mora služiti kot središče za navezanje in utrditev stikov med narodi, posebno še med jugoslovanskimi in italijanskim. V imenu IK KP STO je tov. Gombač n sto izročil sekretarju dolinske sekcije lepo partijsko zastavo, ki je bila podarjena v znak priznanja za pomembno volilno zmage. Tov. Montanja je nato predal zastavo predstavniku sekcije iz Boljunca. V zaključnem delu res lepe slavnosti sta nastopila z vrsto pernii še pevska zbora iz Ro-cola in Skednja. SREDA: 13.00 Kulturni obrili - 18.15 Čajkovski: Koncenjri G duru, op. 44 - 20.30 SP" po morju - Oceani in univ. prof. dr. Miroslav R f 21.00 Koncert vokalnega Veselih bratcev - 22.00 BT’ da Sim'oni ia št. 4 v E-molu. Jtj ČETRTEK: 13.00 Sloveniti rodne igra Šramel kvinteti P' poje moški duet - 13.30 Gen Amerikanec v Parizu - W venščina za Slovence - 20-3® v svet: prof. Vlad. Žitko "ter, dobni načini osvetljenja v f" , fiji - 21.00 Radijski oder " Mol Claudel: Zamena. k : PETEK: 13.00 Glasba pt>L - 18.15 Bliss: Koncert za T°i in orkester - 19.00 Oset®,? zn usode - 20.30 Tržaški kulturi .. gledi. j:6« ho Odgovorni urednik L RUDOLF BLAŽIČ (B'V' Založništvo «DELA*Fo Tiska tip^Adriatica, Risme1 >Hh' Dovoljenje AIS i Mešanica tekočih pliPnjj116 domačo uporabo n M % domačo uporabo L lavc-rfft CARLO BRL)5 ul. S. Francesco 54, tel-Obiščite nas na Velesej1, paviljonu A, stojnic« ril jhh ri, % ilo J 'rii] kg ne V te Nt ;or "Ul S V; TRST ulica Gamhini 'sti$; Telefon št. 9^ Kovine Sanitetne potrebščine Obiščite nas 117. mednarodnem velese j1* paviljonu A, stojnica št. f' na K •Hi, »ia Samo do 12. juliji ob priliki IV. mednarodnega veleseip nudi trgovina ' ri M 'n0 Pt "rij rito “ri 'rit, rio] S ,!riu rij ritE S V v k J ai ril; Mi; 'ri *Ži °k 'St; 1. filli la inalila, 22 - telet 9i'! kompletne zavoje moških podlog (10 ko$r po izredni ceni 990 lir in po 1.200 Obiščite nas velesejmu, t' . . . . yljV v stojnici J*