Stev. 209
TRST, v soboto 29. julija 1911
Toča j XX* VI
IZHAJA VSAK DAN
tedt eb nedeljah In praznik!* ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Stev. se prodajajo po 3 nvo. (6 stot.) v mnogih t«bakaxnan v Tnstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolmina, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v girokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 et. mm. osmrtnice, zahrale, poslanice, oglasi denarnih zarodov po 20 st. Za oglase v tekstu lista do 5 vr?t 20 K, v^aka »»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ^Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in toiljrvo v Trstu.
ePINOST
političnega društva „Edinost*4 za Primorsko.
„V edinosti je moč!"
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece G K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Maroonln* na nedeljsko ls4uj« „SDIKOSTI" stana: >• oalo lat« Kron 5*2O, u pol lata Kron 2-flO.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na nredništvo lista. Nefranko-
vana pisma »e m sprejemajo in rakopitl se ae vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulioa Giorglo GaJatti 20 (Narodni don). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Trskama ,Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllnKnl račun Stev. 841-652. TELFFON 5t. 11-57
Politično društvo „Edinost"
sklicuje
za danes, dne 29. julija 1911
ob 7. uri zvečer
inVEN SHOP
ki se vrši
na planem, na zemljišču gosp. Preloga pri Sv. Jakobu (pri cerkvi)
DNEVNI RED:
Ljudsko štetje in tržaški Slovenci.
Ke* je ta predmet velike važnosti, vabi podpisani odbor k obilni udeležbi.
Odbor pof. društva „Edinost".
Ura obračuna.
Iz zanesljivega dunajskega vira smo doznali, da je c. kr. ministerstvo za notranje stvari privolilo v to, da se izvrši revizija ljudskega štetja tržaškega g ede takozvanega občevalnega jezika.
V resnici ni moglo priti drugače. Avstrija ne bi bila samo država neverjetnosti, ampak bi bila država, kjer se sme zakon kršiti na najpredrznejši način, če ne bi bilo prišlo do revizije, katero je zahtevalo, na pol v dvomu, na pol v tihem upu pričakovalo tržaško Slovenstvo, ko je videlo, kako se vrši ljudsko štetje in do kakih rezultatov je dovedlo v skrbnih magistratovih rokah.
Ura obračuna je bila! Za vse trpljenje, za vse s trudom premagovano ogorčenje, za ve3 sve'i srd nad nezaslišanim zakonolomstvom — prišla je ura, tržaški Slovenci, da lahko mirnega srca zopet rečete : „Slovenec sem, ampak tudi zgodovina me bo za takega štela".
Na delo torej! Vsi do zadnjega na današnji shod, ne samo za to, da še trikrat povzdignete glas proti storjeni krivici, ampak tudi, da se v mirnem in preudarnem pogovoru dogovorite o korakih, ki so potrebni, da vsa resnica pride na dan, ukljub magistratu, ukljub faktorjem, kateri so jo hoteli zatajiti, ukljub tudi vladi, Če bi se ustrašila očiščevalnega dela, ki je čaka.
SLOVAN NA DAN!
PODLISTEK.
Jug.
Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek Poslovenil H. V
Kosovo polje.
„Seveda sem mu bil na sledi*, je jel pripovedovati Kazanćić, „in zasledoval sem ga do vrtnega obzidja. Že sem mislil, da mi ne pobegne, tako blizu sem mu bil; kar me je nekdo prijel od zadaj. Obrnil sem se proti temu protivniku, ki mi je po bliskovo izpodnesel nogi in me zvalil na tla; in predno sem se zopet dvignil, je bil Bajazet m oni, ki me je vrgel, na zidu, in Bajazet je klical porogljivo na me: „Srbski medved hoče zasledovati sultanskega orla? Pojdi in sporoči svojemu gospodu, ki je pred obličjem mojega očeta suženj tebi enak, da se kmalu na čelu tisoče v pravovernih povrnem po svojo nevesto, ki sem si jo izbral, kajti ijubeznjive deve ne zore za pse, marveč za to, da slajšajo življenje ljubljencev proroka!"
»Pojdi k vragu ti in tvoj prorok," — sem rekel jaz na to — „bahavi čvekač, toda stopi doli, in jaz ti odsečem glavo z jednim mahljajem, kakor to delam v gozdovih volkom in medvedom. — Z glasnim zasme-hom pa se je spustil na drugi strani zidu
"Z,
BRZOjflj/NE UE5TI.
SAVNI ZBOR.
DUNAJ 28. Državni zbor je v drugem in tretjem čitanju vsprejel bančno predlogo in vladne predloge, ki so s tem v zvezi. Nato je zborn. nadaljevala razpravo nujnega predloga glede volilnih dogodkov v Droho-biczu.
Tekom debate o bančnih predlogah je finančni minister izjavil, da more izraziti le svoje veselje na tem, da vidi zbornica v svoji veliki večini v bančni predlogi koristno narodno-gospodarsko predlogo. Odgovarjajoč na izvajanje raznih govornikov, je finančni minister rekel, da so zahteve po demokratiziranju kredita opravičene in da-si banka v sporazumu in s pomočjo finančne uprave neprenehoma prizadeva, da bi svoje posle dalje razvijala v smislu demokratizacije. Minister je potem govoril o uredbi kredita v poljedelskih zadrugah, ter je omenil, da je neutemeljen strah, da ne bodo zadoščali v predlogi obseženi dogovori z banko glede desetkronskih bankovcev. Kljubu temu je minister takoj stopil z banko v nove dogovore in banka se ne bo omejila le na 160 milijonov kron, temuč je že v položaju, da more preko te meje zadostiti vsem zahtevam prometa v maksimalni meji, katero določi vlada. (Odobravanje). Draginjski odsek za uvoz prekomor-skega mesa.
DUNAJ 28. Draginjski odsek je danes rešil predloge o draginji mesa, ki so mu bili izročeni včeraj. Po daljši debati so bili vsprejeti sledeči predlogi: Predlog Neumana s 25 proti 19 glasovom : Vlado se poživlja da dovolj uvoz ohlajenega prekomorskega mesa glede časa in množine in brez ozira na ugo-govor ogrske vladev
Dalje predlog Čeha s 24 proti 19 glasovom : Vlado se poživlja, da stopi s srbsko vlado v dogovor, da se predela trgovinsko pogodbo v tem smislu, da bo proti primernim koncesijam srbske vlade dovoljen uvoz žive živine ia mesa v veči množini.
Krvave volitve v Drochobyczu.
Pri posvetovanju o nujnih predlogih glede krvavih dogodkov v Drohobyczu sta minister notranjih zadev grof Wickenburg in domobranski minister general Georgi natančno popisala dogodke in ugotovila, da na vsej nesreči niso krive obiastnije, ampak brezvestni agitatorji (Seveda ! Ur.)
Minister notranjih zadev je pojasnil, da so razni znaki kazali na volilne ekscese ter da je bilo 15 mrtvih in 55 ranjenih ; med slednjimi jih je nekaj že zopet ozdravilo. — (Čudno da minister ni rekel, da je tudi nekaj mrtvih že zopet oživelo. V Galiciji bi bilo to možno ! Ur.)
Brezdvomno so tudi oblastnije kaj zakrivile in zagrešile. (Torej vendar! Ur.) Vendar to ne pojasnjuje volilnega razburjenja, ki se je pojavilo na dan volitev. Minister se je izrekel proti parlamentarični komisiji ter je obljubil žrtvam svojo pomoč. Domobranski minister Georgi je rekel, da so bili volilci obmetavani s kamenji ter ure
in jaz sem samo slišal peket v diru tekočih konj.-
Za trenotek je vladala grobna tišina med zbranimi, potem pa so z glasnim krikom dajali duška nejevolji nad zasramova-njem srbskega imena:
„Kaj? naše deve da bi cvetele za vražje sinove ? No, počakaj Turčin ! — In tako zasramovati srbsko moč ? — Ta baba, slabši nego pljunek 1" To in slično je zvenelo na okoli.
Car Lazar pa je ostal zamišljen.
„Kar v našo sredino je prodrl," je šepetal zamišljeno za-se, „ne, to ni možno brez izdaje 1 — Toda, zadušiti hočemo nakane izdajic že v zarodu in z naglico." Povzdignil je glavo in bojevit ogenj mu je žarel iz očes, ko se je obrnil k knezom in junaštvu : „Culi ste, kako je naš g avni so vrag in sovrag Kristove vere prodrl v našo sredo ter izsledil naše nakane. Čuli ste, kaka usoda čaka nas, naše žene in naše deve ! Ne govorim o svoji rodbini, vam vsem in vsemu krščanstvu grozi gnusno robstvo ; če ne bomo hiteli k zmagi, nas prehiti bisurman. Črez štirinajst dni se vidimo v orožju na Ko-sovem polju.44
„Slava carju /" je vriskalo junaštvo, vračajoč se za njim v grad, pa ne k novim zabavam, ampak da čuje nadaljne ukaze, nekateri tudi, da se še izven tega pred odhodom vzradoste z ljubavnimi pogovori, da se prepričajo, da-li so vzdihi deviških prsi veljali samo današnjemu veselju, ali hrepenenju ženskega srca po ljubezni za vse živ-
in ure zasramovani. Ob enem pravi minister, da se je le pomotoma streljalo.
Minister je izrekel obžalovanje oborožene sile na dogodku.
Ko je minister končal, so mu členi nemško-narodne zveze ploskali, dočim so socijalni demokratje prigovarjali. Zbog tega je prišlo med posameznimi socijalnimi demokratičnimi in poslanci nemško-narodne zveze do hrupnega prerekanja.
Ko se je hrup polegel, je povzel besedo posl. Lieberman.
Prestolonaslednik Fran Ferdinand v Išlu.
IŠL 28. Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand je v spremstvu stotnika grofa Gudenus dospel ob 7.10 zjutraj iz Bliihnbacha. Na kolodvoru je prestolonaslednika po nalogu cesarjevem pozdravil krilni pobočnik korvetni kapitan Horthis. Nadvojvoda se je s kolodvora podal v hotel „Cesarica Elizabeta". — Ob 9.45 se je nadvojvoda podal v cesarsko vilo, kjer je bil v daljši avdijenci pri cesarju.
Bolgarski socijalisti proti Mladoturkom.
SOFIJA 28. Tukaj zborujoč socijalistični kongres je sprejel resolucijo, v kateri se protestuje proti nezakonitemu razpustu organizacije bolgarskih profesorjev v Turčiji in v kateri se izraža ogorčenje proti delavcem sovražnemu postopanju in terorizmu mla-doturkov proti mirnim državljanom raznih narodnosti turške države. Centralnemu odboru stranke se naroča, da mora predložiti mednarodnemu soc. uradu nov ekspoze o mladoturški politiki in zahtevati intervencijo evropske socijalne demokracije v svrhokro-tenja mladoturkov in uvedbe onih reform, ki naj bi zagotovile mirni razvoj evropske Turčije in balkanskih držav.
Veliki požar na Dunaju.
DUNAJ 28. Požar na skladišču lesa na postaji severne železnice so lokalizirali. Zgorelo je okolu 77 000 ms lesa v vrednosti 800.000 K. Gasilo je 530 gasilcev, na lice mesto je došlo tudi 600 redarjev, 3000 vojakov in 1800 železničarjev. Med gašenjem je b^-io poškodovanih 19 oseb, med temi 2 gasilca.
Urad za odkupovanje kmetov v Bosni.
SARAJEVO 28. Presidijalni šef deželne vlade vladni svetnik dr. Jurij Grossl je imenovan za ravnatelja urada za odkupovanje kmetov. Ta urad začne poslovali najkasneje dne 1. nov. t. 1.
Tretji kongres za zedinjenje cerkva.
BRNO 28. Včeraj je bil na Velehradu otvcrjen tretji kongres za zedinjenje cerkva. — Kongresa se udeležuje 200 učenjakov, teologov in duhovnikov iz vseh slovanskih dežel izvzemši iz Srbije ter iz Francije, Italije, Nemčije in Albanije.
Velike povodnji na Kitajskem.
Š\NGAJ 27. Iz vse doline reke Jantse poročajo o groznih povodnjih. V Hankovu stoji voda tako visoko, da ljudje kaj takega ne pamtijo. Jezero Tungtin je prestopilo bregove in je poplav lo vso dolino ter uničilo žetev. Mnogo vasi je razdejanih. Na reki Jantse se odigravajo pretresljivi prizori. Po
valovih plavajo hiše, na katerih strehe s° se rešile cele rodbine.
Bolezen bavarskega princa-regenta.
MONAKOVO 28. Stanje bavarskega princa-regenta Luitpolda se je poslabšalo. Zadnje dni je večkrat padel v nesvest. Generali so pozvani, da za vsak slučaj naznanijo kraj svojega bivanja.
Amerikanci na Dunaju.
DUNAJ 28. Danes je s posebnim vlakom zapadne železnice prišlo na Dunaj približno 90 udeležencev potovanja po Evropi, katero je priredila trgovska zbornica v Bostonu. Amerikanci so se nastanili v hotelu Metropole, kjer so bili prijazno pozdravljeni od zastopnikov dunajske trgovske in obrtne zbornice.	_
Dunaj 28. Dne 31. t. m. pričnejo ust-mena pogajanja med zastopniki vlade in Južno železnico glede načrta sanacije Južne železnice.
Rim 28. Papež se počuti bolje, vendar še ne vsprejema.
Gradec 28. V bližini nemške Bistrice pri Peggavu se nahajajoča Janskova smo-dišnica je danes pop. zletela v zrak. Zgube človeških življenj ni.
Zskaj sta izstopila ?
(Izven uredništva od odlične strani.)
Dogodki v jugoslovanski delegaciji na Dunaju so se podili tako hitro eden za drugim, vstop in izstop v klub oziroma iz kluba sta si sledila s tako naglostjo, da mora nepoučeni javnosti ostati nerazumljivo marsikaj. Čutimo se zato dolžnimi, da poskusimo stvar vsaj nekoliko pojasniti.
O poštenih namenih dr. Rybara in dr. Gregorina, o koristnosti ideje, ki sta jo hoteli vresničiti, ni treba menda več govoriti. Ni ga menda več na Slovenskem poštenega človeka, ki ne bi bil prepričan, da je bil njiju korak morda nekaj nenavadnega, nekaj nepričakovanega, ali da je vsekakor imel služiti dobri ideji, to je: ne samo skupnemu nastopu vseh jugoslovanskih poslancev na Dunaju, temveč — vsaj mi sodimo tako po nekih znamenjih — tudi možnosti, da se začne vendar enkrat premišljevati, ali in kako bi se dal najti nekak modus vi-vendi mej našimi domačimi, sedaj tako sovražnimi si slovenskimi strankami. Da bi izginila nasprotstva, na to ne more niti misliti noben pameten človek, kakor je tudi izključeno, da bi prenehali strankarski boji; no, kakor je čut človeškega dostojanstva celo prejšnje brutalnosti vojskovanja omejil z vojnim pravom, ozir. s pravom narodov, tako bo menda možno tudi v boju domačih strank priti do nekacega vojnega prava, ki dovoli vojskovanje v blažjih oblikah. To sicer ni bil izrecno naznačeni namen skupnega kluba, gotovo pa je bil to prvi pripravljalni korak.
Da so mnogi umeli važnost tega koraka, pričajo mnogo zaupnice, ki sta jih te dni prejela dr. Rybar in dr. Gregorin in ona dva sta gotovo vsem prijateljem in volilcem od srca hvaležna za te zaupnice : saj sta tudi lahko ponosna na to, da sta zastop-
Ijenje, in ne morda samo praznemu ljubim-kovanju; kajti v takih trenotkih, kakoršen bo nastajajoči, se najlaglje odpirajo ženska srca ; zaman ]e vsako prizadevanje za prikrivanje čustev, in dekle nehote podlega svojemu, od narave določenemu mu namenu — ljubezni, izročajoč se z ljubeznijo v posest možu.
Branković je z ženo zadaj zaostal: „Ali si ga videla," jej je Hejal, „kako se je zamislil, ali nisi čula, kako je otkrito govoril o izdaji? Tvoj oče nekaj sluti.— "
„Kar pusti mene, da delam, je odgovorila Mara, „jaz sem provzročila, da se je Bajazet nespoznan sprehajal po Prizrenu; znala bom tudi očeta speljati na napačno pot, da odstranimo edinega moža, ki bi ti zamogel z glave zbiti carsko krono — in to je Obilič."
Ne da bi bil spregovoril besedo, je i Branković v znak privoljenja prikimal z glavo. Mara je ponosno, z glavo visoko dvignjeno nazaj, stopata v grad ob strani svojega moža; in predno je stopila v vežo, je naenkrat obstala, pogledala očetovsko hišo, carsko prestolnico, tlesknila v roki kakor dete, ko je dobilo davno zaželjeno igračo, in se vzradostila: „Haha! tukaj bom gospa jaz, carica 1"
Na vse zgodaj zjutraj se je junaštvo že razhajalo, da črez štirinajst dni, vsak s svojimi bojevniki, prihite k svetemu srbskemu praporju na Kosovem polju. —
(Pride še.)
PODLISTEK.
Aeroplan
Anton Stekar.
Odlet se vrši enostavno. Letalo se zaleti kakih 50 do 100 metrov. Najprej se vzdigne rep od tal; ker to pomanjša strmino krova, je upor zraka manjši, in vsled tega narašča hitrost. Kadar čuti letalec, da je hitrost zadostna, obrne visočinsko krmilo za trenotek navzdol, rep se nagne zopet k tlom in krov zavzema bolj strmo lego navzgor. In ker je hitrost velika, dviga upor zraka nosilni krov, torej aeroplan, od tal. —
*
* *
Brata Gabriel in Charles Voisin, učenca stotnika Ferberja, sta začela svoje plodovitno delovanje za avijatiko leta 1906 s drkalnimi poleti, kakor brata Wright. Bleriot, ki je zasledoval poiskuse bratov, katerim sta se pridružila tudi sloviti Farman in kipar Dela-grange, ki je umrl kakor žrtev avijatike, je uvidel veliki praktični pomen teh poiskusov, ter jima pripomogel, da sta ustanovila prvo tovarno za letalne stroje. Podpiral jih je tudi nadalje s tem, da jima je dal izdelati aeroplane lastnega sistema. Iz te tovarne je izšlo veliko število aeroplanov, konstrujiranih deloma po idejah bratov Voisin in njihovih svetovalcev kakor Bleriot, Ferber, Farman in Delagrange, deloma po idejah naroče-valcev.
Stran II.
»EDINOST« St 209.
V Trstu, dne 29. julija 1911
nika tako razsodnih in tako politično zrelih volilcev, ki tudi ob nepričakovanih korakih ne izgubljajo ravnotežja.
Tudi dejstvo, da so ceI6 odločno na predni listi zadnjih dni začeli po dobljenih pojasnilih mirneje presojati njiju korak, priča, da jima ogromna večina slov. javnosti priznava vsaj bonam fidem.
Ako pa je vendar takoj na začetku prišlo do znanega izbruha ogorčenja, razlaga se to s tem, da imamo, žalibog, m Slovenci list, ki živi le od senzacij, ali bolje : od škandala. Ako škandala ni, pa si ga — vstvarja, zlasti pa, ako more s takim škandalom oblatiti do sedaj neomadeževane ljudi. Kaj njega briga osebno poštenje prizadetih, kaj ga briga njihova politična reputacija, kaj njemu mar narodna korist ? ! On sumniči in vleče skozi blato dr.a Tavčarja in dr.a Trillerja, on hujska Hribarja k usod nemu koraku l Kaj njemu mari, če gre na kose občinski svet ljubljanski, če spravlja vse mestne institucije v nevarnost: kaj njemu marl, da pride do novega volilnega reda, ki neizmerno oslablja stranko, kateri baje hoče pomagati!! / Kaj njega skrbi, če nastane razdor in polom v našem Trstu, na katerega lepi razvoj v slovenskem smislu so do sedaj z veseljem gledale vse slovanske stranke!!! Naj gre k vragu tudi slovenska šola v Trstu, samo da on prodaja nekoliko več iztisov, da se vzdrži nad vodo!
Ta list je zavpil v slovenski svet: Gre-gorin in Rybar sta izdala volilce, sta se vrgla pod peto dr. ŠušteršiČu in sta pahnila pred vrata dr.a Ravniharja, in — zavladalo je neopisno ogorčenje v Ljubljani, ki se je potem zavalilo proti jugu.
Na tako infamijo dr. Ryb&r in dr. Gre-gorin gotovo nista bila pripravljena; še sta imela predobre nazore o poštenosti tega lista.
Morala sta opravičiti, pojasniti svoj korak. Razsodno tržaško slovensko ljudstvo sta takoj pomirila in tudi drugje se, je ljudem začelo svitati, da so seli na limanice brezvestnemu špekuliranju na človeške in strankarske strasti. No, da razpršita vse pomisleke, bi bil moral dr. Gregorin takoj sklicati shode jn pojasniti svoje in dr. Ry-bafa stališče. Čas za to pa ni bil pripraven. Državni zbor ju je držal na Dunaju in zahteval — dela! Hujskarija pa bi bila vendar nadaljevala: saj se tako lepo živi od nje...!
Zato sta dr. Rybar in dr. Gregorin prepustila odločitev pol. društvu, in sta ob enem natančno poročala o nagibih svojega koraka, kakor tudi o deloma neugodnih izjavah, ki jih je dobil dr. Gregorin iz svojega okraja.
Pol. društvo „Edinost" |e vse uvažilo in jima priporočalo izstop. Mislimo, da je to za sedaj najprimernejša rešitev. Po znanem pregovoru: „calumniare audacter, sem-per aliquid haeret" bi bila gonja proti dr.u Rybaru in dr.u Gregorinu gotovo v nekaterih ostavila dvome in morda celo nezadovoljnost z njiju postopanjem. Dr. Rybar in dr. Gregorin pa nočeta, da bi radi njiju trpela narodna stvar. Akoravno smo danes trdno prepričani, da je bil njiju korak dalekosežnega pomena In da bi bil moral donesti koristi, sta se vendar odločila preklicati ga in razrušiti za sedaj vezi, ki so imele enkrat združevati vse jugoslovanske poslance. S tem sta se postavila na nevtralna tla, a slovanska javnost lahko mirno in trezno, brez obzira na osebna vprašanja, razmišlja o ideji dr. Rybara in dr. Gregorina. Prepričani smo, da jo odobri in da izide iz naroda samega klic po novi in morda bolji združitvi!
List pa, ki je že precej zla provzročil na Slovenskem vedno na korist nasprotnikovnaj le dalje udriha po poštenih možeh, kolikor le more! Mi pa bomo — kako do-
Vsi ti aeroplani so dvokrovniki v velikosti Wrightovih. Visočinsko krmilo je spredaj, pobočno zadaj na repu. Tu so tudi pobočne in navpične stojnostne plošče. Vijak je urejen za krovom; prostor za letalca je pred motorjem. Nosilni krovi in rep počivajo na prožnih kolesih. Odlet se vrši kakor pri Bleriotovem monoplanu. To so skupni znaki vseh biplanov, zgrajenih od bratov Voisin. Najboljši so oni, kateri nosijo ime Farman. Tudi Farman je ustanovil s svojim bratom tovarno za aeroplane; njegovi bi-plani se pa razlikujejo od Voisinovih le v malenkostih. Farmanov biplan bo krmaril pri tekmah v Zavijah belgijski letalec Fischer in to bo baje edini dvokrovnik ki ga bomo vidili.
*
* *
V Avstriji, kjer ni bilo nikoli pomanjkanja tatentov, tembolj pa podpore za talente, se je bavilo mnogo iznajditeljev z letalnim problemom ; med njimi so možje, ki imajo za avijatiko ali aeronavtiko neprecenljive zasluge, kakor naprimer Viljem Kress, Wels, David Schwarz, ki je pravzaprav iz-najditelj Zeppelinovega zrakoplova, in mnogi drugi. Vsem je pa manjkalo gmotne podpore, da niso mogli dovršiti svoje iznajdbe. Temveč nas morajo veseliti krasni uspehi avstrijskega aeroplana, Ettrichovega „Goloba". Ta enokrovnik ima izvrstno avtomatično stojnost vsled posebne konstrukcije nosilnega krova, ki ima obliko ptičje peroti. Ves aeroplan napravlja utis ptice, in je pač
slej — pobijali vse Škodljivce slovenskega Rybar prevzel nalogo naroda svesti si, da mora priti boljSe — jutro!	_
(Manje skupnega kluba Jugoslovanskih poslancev.
posredovalca je bila'
Doniscs vocfj
splošno znana stvar. Za posredovalca pa je	»oiu
vendar glavno to, da pogoje ene pogodbene « finančne službe. — Višja komisarja stranke naznanja drugi. Na tej poslednji je finančne straže II. razreda Fran Gaspn-potem, ali te pogoje sprejme ali odbije. Dr. r i ć in Matija D a m j a n i ć a sta imeno-Tresić tudi res pripoveduje, da so Dalma- j vana za višja komisarja I. razreda v področju tinci stavili protipogoje, katerih pa niti pri- finančnega ravnateljstva v Trstu, morski poslanci niso mogli odobravati! Vr-( Prijatelji in somišljeniki Jutra-. U šila so se torej pogajanja, ki so se pa raz- i delavskih krogov nam pišejo: Kric no bfla. Dalmatinci da so tudi predlagali, naj1 Jutro- se ▼ svoji urnebesni domišljiji kaj bi se med jugoslovanskimi poslanci, stoje-!rado ponaša se svojimi „prijatelji in som š
ir priobčil v omenjenem listu in'čimi izven zajednice osnovala zveza za vo- j Ijeniki" tudi mi objavili v „Edinosti" od j |jtev v odseke. Tedaj pa da so dalmatinski; bi tudi
v Trstu. — Kdor razmer ne pozna, res kmalu veroval, da ima ta za
Poslanec dr. Trešić-PaviČić priobčuje v „Slavisches Tagblatt"-u članek, v katerem hoče pobiti nekatere trditve v članku, ki ga je dr. Ryb&r priobčil ki smo ga
21- m- x , _	| poslanci v svoje veliko iznenađenje doznali, i seboj najmanj dve tretjini Trsta. Vse dru
Dr. Tresic-Pavičic pravi, da so dalma- \ da so se prjm0rski poslanci tozadevno že : gače seveda izgleda stvar v resnici, tinski neklerikalni poslanci — Hrvatje i" i sporazumeli z dr. Šusteršičem. Radi tega j Jaz imam veliko stika z ljudstvom in Srbi — vedno priznavali potrebo enotne ju- so dr Tresic in tovariši morali pri« do i mnogo prilike, da poslušam na lastna ušesa, goslovanske parlamentarlške organizacije ;\ prepričanja da je bila vsa stvar že dolgo kako sodbo izreka to ljudstvo o Jutru-, no, isto je povedal tudi dr.Rybar v omenje- prjpravijena To da jih je tembolj neprijetno Zato moram resnici na ljubo zatrditi, da je nem članku	. i dirnilo, ker so hitro potem čitali v raznih teh jutrovskih „prijateljev in somišljenikov"
Dr. Trešic-Pavišic pravi dalje, da so bih;, UgOS|OVanskih listih, da je skupno delo ž zelo zelo malo in še tisti ki so, sine upajo dalmatinski poslanci proli osnutju skupne: .jnii nemožno> ker so Dalmatinci v vršenju javno priznavati tega.
zveze, dokler se strankarsko razburjenje v Dal- J ih posianskih dolžnosti zelo nemarni in! Pač pa je nasprotno res: da naše za-maciji ne poleže. Tudi ta argument nekleri- \ nezanesljivi. To očitanje da Je morda opra-1 vedno ljudstvo najstrožje obsoja jutrovsko, kalnih dalmatinskih poslancev je dr. Rybaf; yičen0 n *m p0sameznim dalmatinskim po- \s hudobnim namenom vprizorjeno gonjo opetovano navedel v omenjenem članku. , s!ancem a proti nobenemu članu sedanjega! proti dr. Rybaru in dr. Gregorinu in tržaški
Dalje pravi dr. Trešić, da bi morala Da,mat'inskega kluba«.
Af/V1MHfl/»im i f*« A^f f rH M A f O Arf O M Af/VO rt	99	°
taka organizacija imeti trdno začrtan organizacijski statut in jasno določen program. —
Dr. Tresič-Pavičič pravi konečno, da
Zato pa da ne zadošča par dni, temveč bi fe dJ' ^v™ f^™1? °flta?ja; 0d* trebalo časa	* ie takoJ od ^^^ s,eP° 5eI Protl oni strani,
Tudi to ni nič novega, ker je vse to | katero je smatral on za pravo ter da je s povedal že dr. Rybaf.	tem pripravil Zajednici- dobrodošel triumf,
Dalje pravi dr. Pavičić, da so bili dal-! ^a Je častivredna Zveza" razbita in da so matinski poslanci za obnovo „Zveze južnih i dalmatinski neklerikalni poslanci izolirani. Slovanov", da pa so bili primorski poslanci K,iubu da dalmatinski poslanci ostajajo proti temu; tudi to razkritje dr. Pavićića nijtu^ nadalje prijatelji skupne misli, da-si se za naše čitatelje nič novega, ker skušnje! radi dogodkov minule nedelje z bivšo „Zvezo južnih Slovanov" niso t>i!e j poboljšal, temveč poslabšal, ravno take, da bi mogle naše poslance vspod-1 I* vsega gori navedenega je razvidno, bujati za obnovo te zveze.	! da gre med naziranjem naših in dalmatin-
Dr. Tresić priznava torej sam, da je dr. i skih poslancev v glavnem Ie za razliko v Rybkf že popred — celo na javnih shodih j taktičnih vprašanjih. — Vendar je „Jutro"
— konstatiral, da »Zveza južnih Slovanov ne more dosezati vspehov, ker več nje članov iz Dalmacije ne vrše ' svojih poslanskih dolžnosti. Obiskovalci naših političnih shodov se morda še spominjajo, kako je dr. 3ybar bridko tožil na podlagi konkretnih slučajev, ko ni bilo možno nekaterih dalmatinskih poslancev spraviti na Dunaju niti z brzojavnimi pozivi in z izrecnim opozorje-njem, da pojde za par glasov. Opozarjamo samo na slučaj šole Komenskega na Dunaju, co smo propali Ie za par glasov. Čehi so jili — in po pravici — skrajno ogorčeni in to ogorčenje se je tedaj obračalo proti Jugoslovanom sploh. Potem pa gospodje Dalmatinci tožijo — je vskliknil Rybar —, da dr. SusterŠič v narodni zvezi terorizuje in comandira, da-si je njegov klub številno Šibkeji nego „Zveza, južnih Slovanov". Kdo e bil kriv temu? Šusteršičevi pristaši so )ili vedno vsi na mestu, Dalmatlncev pa ni bilo skoro nikdar vseh! Posledica temu je )ila, da je Šusteršičev klub navadno imel večino, da-si je bil po Številu svojih členov slabeji, vsled česar sta, naravno, trpela ugled in moč „Zveze južnih Slovanov" in vspehi so izostajali. — A poslancu je menda prva dolžnost, da — kaj doseza! ! Dr. Trešić-Pavišić naj nam odgovori po duši, so-li mogle take grenke izkušnje vspodbujati k zopetnemu snovanju take organizacije Jugoslovanov, ki se je tako prokleto slabo obnesla I !
Dalje pravi dr. Pavičić, da so Dalmatinci takoj spoznali v dr. Rybaru posredovalca med njimi in dr. Šusteršičem. Pri tem da so neklerikalni Dalmatinci videli, da se je dr. Rybar glede vprašanja enotnega kluba že postavil na določno stališče, katero so mogli eni razumeti le tako, da ima dr. Ry-bar le nalogo, da jim naznanja pogoje, pod katerimi bi mogli vstopiti v skupni klub. In ti pogoji da so bili sestavljeni, ne da bi se bilo preje kaj govorilo z Dalmatinci o tem! Tudi to ni nič novega in čudnega. Da je dr.
tudi ta članek dr. Tresič-a razbobnalo v svet za velikansko senzacijo !
Tudi tu je zopet en dokaz več, kako resnična je naša trditev, da ta list živi od senzacij, da se naravnost lovi za senzacijami in da dela iz muh slone.
najlepše letalo med vsemi, tako, da je ime „Golob" upravičen. Pri tekmah bomo imeli prilike ga občudovati; krmaril ga bo izkušeni pilot Illner.
Konstruktivna posebnost nosilnega krova sta takozvana roga. To sta desna in leva, nazaj zakrivljena in navzgor privihana vijugasta konca nosilnega krova. Ta roga se upirata od zgoraj na zrak in preprečata tako, da omahne letalo naprej; služijo torej po-dolžni stojnosti. Ker ima ta monoplan tudi rep, je podožna stojnost popolna. To se je pokazalo pri poletu avijatika Hirtha iz Monako vega v Berolin, ko je Hirth mnogokrat izpustil za dolgo časa krmilo iz rok in brezskrbno pokadil cigareto. Roga služita pa tudi poprečni stojnosti, ker sta zakrivljena drug proti drugemu in se upirata od strani na zrak. —
Ko je pred kratkim pruska vojna uprava razpisala tekme, da razvidi, katero letalo bi služilo najbolje vojaškim potrebam, fe zmagal Ettrichov „Golob" nad vsem konkurentom. Pruska armada si je radi tega nabavila precejšno število takih monoplanov.
' III.
Vsi aeroplani imajo danes sledeče nedostatke. Ker se ne morejo dvigniti od ka-teregasibodi prostora naravnost v zrak, rabijo precej velik in raven prostor, da se zaletijo, in zadobijo zadostno hitrost za vzgon. Ravno tako ne morejo pristajati kjersibodi. j Ker je njih nosilnost odvisna od hitrosti, kakor je odfisna nosilnost zrakoplova o
Dnevne vesti.
Promocije na dunajskem vseučilišču.
V minolem šolskem letu je bilo na dunajskem vseučilišču promoviranih za doktorje 924 kandidatov, in sicer 27 kandidatov za doktorje teologije, 447 kandidatov za doktorje prava, 231 kandidatov, med temi 10 dam, za doktorje zdravilstva in 216 kandidatov, med temi 21 dam za doktorje filozofije. — Razun tega so bili trije kandidatje promovirani za doktorje sub auspiciis im-peratoris, 74 kandidatov je postalo magistri farmacije, med temi 21 dam. — Letos je bilo promoviranih 34 kandidatov več nego lani.
Italijanske vojaške vaje odpovedane. Iz Rima poročajo, da bodo italijanske vojaške vaje za letos odpovedane iz zdravstvenih ozirov. Ta odpoved vojaških vaj je v zvezi z nevarnostjo kolere. — Radi tega bodo za letos odpovedani tudi nekateri kongresi.
Maroška zadeva se poojstruje dan za dnevom bolj. Nasprostva med Nemčijo in Francijo so vedno večja. Francoski listi poročajo, da je Francija že začela pošiljati vojske na mejo. Vse utrdbe proti nemški meji so bile na novo previdjene s strelivom.
Pripravljenih je tudi Že 17 vlakov, da odvedejo vojake iz Pariza na mejo. — Angležki ministerski predsednik Asquith je imel v četrtek v zbornici poslancev govor, v katerem je izrekel nado, da pride med Nemčijo in Francijo do mirnega sporazuma in da Anglija ne stavlja v Maroku nikakih teritorijalnih zahtev.
Slovenci so začeli z ogorčenjem odlagati rjutro" iz rok.
Naše ljudstvo je sicer res precej segalo po kričavem „Jutru" ; a to do tedaj, dokler ni ta list razkril svojih pravih namenov. Mnogi pa so ga čitali — ne iz simpatij — ampak iz radovednosti in v zabavo ob izmišljenih senzacijah, kakor n. pr. je b:la ona o priliki vremenske nezgode v tržaškem pristanišču, ko je ta vedno „najboljše inK r-Doložai ni' m'rani" list poslal v svet senzacijonalno raco da je morje požrlo nič manje, nego — 200 ljudij in okoli 100 ladij. Ali pa ona iz zadnjih dni, ko je o sklepu političnega društva zakričal v svet ravno nasprotno od onega, kar — je bilo res. — Pri .Jutru" je seveda glavno, da stoje na čelu velikanske mastne črke s senzacijonalno vsebino. Je-li dotična vsebina resnična, ali ne, to je — postranska stvar.
Ali tudi ljudstvo se daja le nekaj časa zabavati s tako hrano in tako je tudi z „Jutrovo" slavojv Trstu. Danes se že vse, kar trezno in pošteno misli, obrača s prezirom v stran od tega ljubljanskega hlastanja po senzacijah, tako, da se — ako pojde tako naprej — Število njega „prijateljev in somišljenikov" reducira v najkrajšem času na — ničlo. — Tudi od kričanja in napadanja se ne daja — večno živeti.
V opozorjenje. Na drugem mestu govorimo o članku, ki ga je posl. dr. Tresić-Pavičić v listu „Slavisches Tagblatt" naperil proti d.ru Rybaru.
Ker pa „Jutro" v svojem strupenem sovražtvu proti voditeljem tržaške politike izrablja tudi ta članek, da kriči v svet o senzacionalnih razkritjih in ker vse kaže, da bo ta list odslej izrabljal posebno Dalmatince za osebno gonjo proti možem, katerih osebna in politična integriteta je vzvišena nad vsaki dvom, smo se odločili, da sprogovorimo odkrito besedo.
Menda ga ni lista v slovenskem žurna-lističnem svetu, ki bi toliko zamolčaval, po-trpel in grenkih požiral, ako ve, da je tako v interesu narodne stvari, kakor dela to ravno „Edinost". Saj jej ravno to donaša tista večna roganja, da je brez barve, da je „solzarska", da je brez odločnosti, da ne zna pisati krepke besede, da je „slogarska* i. t. d. i. t. d. kar je že takih naslovov.
Ali na vse zadnje smo tudi mi ljud e in tudi naša protrpežljivost ima nekje svoje meje.
Zato izjavljamo: če se bo hotelo nadalje izrabljati Dalmatince v to, da se bo tržaško politično vodstvo sploh in d ra Gregorina in d.ra Rybara predstavljalo kakor nekake izdajice na ideji jugoslovanske vzajemnosti, tudi mi ne bomo mogli dru-
plina, ne morejo letati počasi ali celo obvi-seti mirno v zraku. Tudi pristajanje je še precej nevarno. — Pomisliti pa moremo, da je aeroplan šele v otroških letih svojega razvoja. Zatoraj ne smemo staviti nanj pretiranih zahtev. Velike prekodeželne letalne tekme so pokazale, da je aeroplan za polete v daljavi 30 do 50 km popolnoma zanesljiv, tudi pri precej nemirnem zraku. Vspeli so že poleti pri vetru močnemu preko 15 m v sekundi 1 Ne smemo pa soditi zmožnosti aeroplanov po tem, kar se doseza poprečno z njimi, temveč po tem, kar do-sezajo najboljši letalci in najboljša letala. Ker razvoj aeroplana kaže, da, kar je bilo lani še občudovan čin posameznih smelih letalcev, je letos dosežno vsem.
Letalne tekme, ki jih prirejajo sedaj zaporedoma po vseh krajih, so zgolj športne prireditve, kakor na primer dirke s avtomobili ali kolesarske dirke. Zatorej ne smemo smatrati vseh žrtev ki se množe strahovito od leta do leta, za žrtve avijatike, temveč za žrtve športa.
Da je pri letalnih tekmah več žrtev, nego pri tekmah z avtomobili, je razumljivo; letalni šport je pač nevarneji, nego avtomo-bilni. Šport brez nevarnosti p? sploh ni šport 1 Toda obče mnenje piše te žrtve le prerado na račun aviatike in letalne tekme bi bile aviatiki bolj škodljive, nego koristne, ker bi jo spravile le v slab glas, ko bi ne bile tako izvrstno sredstvo za popularizacijo ideje aviatike.
Človek sodi in obsoja, ker njegova na-
rava je konservativna in duševna lencba velika. To pa le, dokler ne vidi z lastnimi očmi, in ga premaga opojna sedanjost s svojim bogatim življenjem. Tedaj postaj'i zopet otrok, ki gleda z vernimi očmi na svet in njegovo večno novo lepoto.
Razume se, da izkušnje pri letalnih tekmah služijo strokovnjakom za podlago izpopolnjevanju aeroplanov, kar daja tekmam tudi znanstveni pomen.
Kot prometno sredstvo aeroplan danes še ne prihaja v poštev. Tem večjega pomena je pa za vojaštvo, in vojaški krogi mu posvečajo največjo pokornost.
Ni dvoma, da stojimo na koncu stere in na začetku nove zgodovinske dobe. Kakor je povzročila iznajdba smodnika po-polen preobrat družabnih razmer, tako je pričakovati od iznajdbe aeroplana nekaj sličnega. Smodnik je odpravil roparske viteze in njih „pravico pesti". Aeroplan pa, ki se je izkazal pri mano vi ah kot strašno orožje in izvrstno sredstvo za poizvedovanje, ki mu je silni dreadnought le v za-smeh, doseže morda to, za kar se poganjajo zaman vse mirovne konference. — Svobodni sin zraka aeroplan, ne pozna državnih mej! Zgodovina pa pojde svojo pot, katero ji ne bodo predpisavale nikake konference, preko vojn bo vodilo človeštvo do svetovnega miru.
Zatorej naj nam bo aeroplan simbol svobode, ki vspodbuja našo vero v boljša bodočnost človeštva.
— KONEC. — *
V Trstu, dne 29 julija 1911.
►EDINOST« gt. 209.
Stran m
gače, nego, da začnemo govoriti, kdo je bil tisti, ki je v vsej formi in na ekscep-cijonelen način stavil vodstvu tržaških Slovencev insinuvacijo, naj se Slovenci v pomirjenje Italijanov odreko Trsta !! Nota bene: tistega Trsta, brez katerega bi narod naš ostal, kakor da ste mu nogo odsekali, tistega Trsta, kjer so angažirani neizmerni gospodarski, politični in narodni interesi vsega našega naroda; tistega Trsta, kjer se po zaslugi ravno tistih, sedaj toliko napadanih in sumnlčenlh mož, slovanski element bolj bliža popolnemu svojemu političnemu in gospodarskemu uveljavljanju — tistega Trsta slednjič, s katerim je ravno Dalmacija spojena s tisočerimi vezati na vseh poljih javnega življenja! t
Ne ljubimo rekriminacij proti bratom, s katerimi si z vsem srcem želimo najiskre-nejših odnošajev in hudo nam bo, če bomo Torali — v stanju silobrana — posegniti tako daleč v svojo obrambo. Ali — kakor rečeno — tudi naši možje so... ljudje s človeškimi čutstvi in — recimo — človeškimi slabostimi.
Iz tržaškega tehničnega zavoda nam piše neki dnlavec: Koliko mora delavec prestajati v tem zavodu, si lahko misli vsakdo, ki ve, da se tu izdelujejo železne vojne iadije. V tem zavodu ni dobro za delavca v nobenem letnem času. Po zimi je vse mrzlo in ker so delavnice odprte, so delavci povsod na velikem prepihu. Spomladi pa se železo razgreva in je vse zaduhlo. Vzduh v tem zavodu je vedno zdravju Škodljiv. A delavec mora prestajati vse to, ker je za to že — rojen. Plačila delavcev so nizka. Kakor znano, se je vršilo pred časom v tem zavodu gibanje delavcev za povišanje plačil. Gibanje je vodila socijalna demokracija. Da so vstrajali pri svojih zahtevah, bi bili gotovo vspeli. Ali vodstvo gibanja je zavozilo, odtegnivši spomenico, da le reši „generala" Chiussija. Direkcija se je potem sama usmilila zapeljanih delavcev in jim je nekoliko povišala plačila. Ali direkcija se ni aič oškodovala, oziroma se je odškodovala s tem, da je v vsaki fužini nekaj delavcev — odslovila I Delo gre vse eno normalno naprej in zavod je še na dobičku.
Včeraj je dala direkcija razobesiti naznanila, ki pozivajo delavce, naj očistijo svoje zaboje (shrambe). To je varnostna odredba radi slučajev kolere. Na dalje poživlja delavce, naj bodo čisti. Končno žuga, da bo odslovljen, kdor se ne bo držal teh predpisov. Hvala lepa! Vse prav I Ali pred vsem naj nam da direkcija čiste obleke iz zalog, kajti s plačili, ki jih dobivamo, ne moremo niti pošteno živeti. Nadalje naj nas direkcija izpušča 5 minut pred žvižgom z ladje, da bomo imeli časa za umivanje rok, ker v svobodnem času, kolikor ga nam je na razpolago, komaj da povžijemo hrano. Malo manje žuganja in malo več — človekoljubja bi bilo na mestu!
Iz Barkovelj. Kakor je bilo že javljeno, priredita pev. dr. „Adrija" in Nabre-žina" v nedeljo dne 6. avgusta veliko veselico, ki se bo vršila na senčnatem javnem vrtu v Nabrežini, in sicer v korist Ciril-Metodove družbe. Z veseljem moramo pozdraviti ta korak omenjenih društev, kajti, ne samo da bo s tem opomagano naši pre-koristni družbi, ampak, je tudi nade, da se vsled tega narodno življenje v Nabrežini, ki je dajalo do sedaj dosti želeti, na novo osveži. Kakor čujemo, vlada za to prireditev veliko zanimanje toliko v Barkovljah kolikor tudi v Nabrežini. Kako bi tudi ne? Ravno sedaj, ko smo po umazanem hujskanju radi političnih vprašanj prišli tako daleč, da se je upalo svetovati vodstvu Cir.-Met. družbe, naj odtegne prispevke za Primorsko.
Pokazati moramo torej — in sedaj se nam mudi lepa prilika — da ne zaslužujemo tega, kajti pripravljeni smo priskočiti djužbi na pomoč ob vsaki priliki.
Smemo torej upati z vso gotovostjo, da se zbere dne 6. avg. v prijazni Nabrežini vse, kar |čuti le količkaj za našo šolsko družbo.
Na naslov ravnateljstva drž. železnic. — Iz delavskih krogov smo prejeli : Zakaj tolike razlike samo med delavci? Prosili bi s!avno ravnateljstvo, da bi že enkrat poskrbelo in izdalo delavni red, ker so pri tem prizadeti delavci na progi, na katere se ne ozira nobena viša glava. In vendar mora ta trpin delati od 6. ure zjutraj in do 6. ure zvečer. Ako bi gospodje od direkcije ali ministerstva le en dan čepeli pri delavcih, potem bi gotovo drugače sodili in priznavali, da imajo drugod boljše plače in manje dela. Poglejmo le malo na druga dela! Povsodi začenjajo zjutraj ob 7. uri in končujejo ob 5. uri zvečer. Plačila pa dobivajo po 5 K na dan, dočim dobiva prožni delavec le 3 ozirom 3*20 K. Će pa,' uvažujemo, da napravlja le 24 dnin v mesecu, lahko računamo, s kakim dohodkom mora preživljati sebe in družino, izlasti pa sedaj ob tej neznosni draginji in — vročini.
Da, tudi zdravstvena oblast se premalo briga za trpine. Kajti ti ljudje hirajo, ker v letnem času, ko bi nujno potrebovali tečne in zdrave hrane, morajo jesti kruh in piti vodo. Ob takem preživljanju naj v toliki vročini opravljajo naporno delo brez škode za svoje zdravje ? 11
jesti dajte, o slavna gospoda, delavcu, potem Še-le boste smeli zahtevati od njega
tudi primernega dela 1 ZboljŠajte mu stanje sploh I Določite mu primeren in pravično odmeqen delavni čas, plača naj mu bo — kakor drugim — stalna in zadostna za živ-ljenske potrebe (najmanje 100 K na mesec), za zimo naj dobiva eno obleko, legitimacijo za brezplačno vožnjo.
To bi bile po prilike zahteve, ki bi jih uprava mogla izpolniti. Prožni delavci pa naj se organizujejo ker v slogi je moč. Potem bodo njihova prizadevanja imela trdnejo podlago.
Sestanek absolventov kmetijske šole na Grmu se priredi 19. in 20. avgusta t. I. Pri tej priliki se bo praznovala tudi 25-letnica zavoda s sledečim programom : V soboto 19. avgusta: Ob 5.30 uri popo-ludne: Sprejem gostov na kolodvoru. Od-kazanje prenočišč. Ob 7. uri zvečer : Prijateljski sestanek pri Štemburju v Kandiji. Ob 9. zvečer: Kres na Grmu. V nedeljo 20. avgusta: Ob 8. uri zjutraj: Sv. maša pri Božjem grobu. Ob 9. uri dopol.: Pozdrav in nagovor došlih gostov v šolski dvorani. Ogledovanje zavoda. Ob 12.30 uri popol.: Skupni obed v šolski dvorani. Ob 4. uri popoludne: Zborovanje absolventov v svrho stanovske organizacije. — Čas za priglasitev je določen do 1. avgusta. Pripravljalni odbor.
-
Tržaška mala kronika.
Konjar ranil svojega tovariša. Matej Božičar, star 35 let in Ivan Ilias, star 28 let sta nameščena kakor konjarja v konjskem hlevu tukajšnje policije. Že dolgo časa ni vladalo med njima pravo sporazumljenje in sta se večkrat prepirala. Tako sta se sprla tudi pred včeraj v neki krčmi v ul. Farneto 21. Ko sta se vrnila domov, sta nadaljevala prepir, naenkrat je pa Ilias potegnil nož in devetkrat ranil žnjim svojega tovariša v • glavo. Poslednjega so prepeljali v bolnišnico, prvega so pa odvedli v ulico Tigor.
Aretacija goljufivih trgovcev. - Lastnik skladišča za vino in premog v ulici del Toro Št. 4, Dominik Slaviero, je spomladi I. 1909 prodal svojo trgovino bratoma Ciprijanu in Gvidu Sgaravachi iz Padove za 900 kron. Pripominjamo, da je prvi bratov že od 1. 1901 izgnan iz Avstrije. Za blago, ki se je |Še nahajalo v skladišču, je bila pa dogovorjena kupnina 500 K. Skupna kupnina je zapadla v plačilo minoli mesec. Kupca sta takoj pri sklepu pogodbe plačala 300 K in jih ni bilo potem več videti. Med tem sta pa tretji osebi prodala trgovino. Zato je Slaviero dal aretirati oba brata.
Nedobrovoljno zastrupljenje. 30-letni agent Hektor Korenz, stanujoči v ul. Farneto št. 92, je včeraj opoludne po pomoti izpil čašico jesihove esence mesto žganja. Pozvani zdravnik rešilne postaje mu je nudil prvo pomoč.
Solnčarica. Delavca Antona Peca je včeraj popoludne, ko je delal v lesnem skladišču pod Škednjem zadela precej hudo solnčarica. Na pomoč pozvana zdravniška postaja je spravila Peca v mestno bolnišnico.
Tatvina v hotelu. Predvčeraj zjutraj je neki bolj siromašno oblečeni mož, ki je govoril nemški, najel sobo v hotelu Vanoli na Velikem trgu. Dali so mu sobo, ali moral jo je plačati naprej. Popoludne si je dal prinesti kosilo v sobo. Ko je pa dve uri potem prišel natakar po krožnike, ni našel več moža v sobi, izginil je. Malo pozneje so ugotovili, da je neznani mož šel v sobo poleg njegove, v kateri je bival neki drugi tujec in da je Me-temu ukradel listnico, v kateri je bilo 400 kron in nekateri drugi vrednostni predmeti. O predrznem tatu ci nikakega sledu.
V Trstu ni več kolere. Kakor smo včeraj poročali, sta bila vsprejeta v Magda-lensko bolnišnico agent Nikolaj Vrančič (ne Grančič) in težak Ivan Beršič, ker sta predvčeraj obolela za sumljivimi znaki kolere. Bakterijologična preiskava je ugotovila, da je pri omenjenih kolera izključena. — Tudi v Magdalenski bolnišnici internirane žene in otroci so popolnoma zdravi. In tudi na italijanski jadrenici „Bandiera Moro", ki je bila v kontumacu v lazaretu sv. Jerneja, se ni pojavil več noben slučaj, in zato so ladijo prepeljali včeraj v tukajšnje pristanišče. Mornar te Iadije, Mangusso, ki je obolel za kolero, je tudi ozdravil, vendar ostane radi previdnosti še tri dni v lazaretu.
Polil se z vrelo juho. 20 mesecev stari Emanuel Jusurum, stanujoči v ulici Piccardi št. 7, je včeraj zjutraj zlil nase skledico vrele juhe in se precej hudo oparil po telesu. Prvo pomoč mu je nudila zdravniška postaja ter ga nato spravila v bolnišnico.
Mlad junak noža. V ljudskem kopališču pri svetilniku sta se predvčeraj popoludne kopala med drugimi tudi 15-letni Peter Gabasso iz Reke, stanujoči v ulici della
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila danes dne 29. t. m. od 9. do 11. predpol.	j
Nepolirana kredenca z rudečim mra-morjem, divan z visokim naslonjačem, je-' dilna miza s križem, zrcala, zavese z obešali, mramornati umivalnik za 2 osebi, nepolirane ponočne mizice, chiffoniers, stenske slike, ura z regulatorjem, pisalna miza.
Trgovina pohištva Peter Jeraj
v Trstu, ulica Vincenzo Bellini št. 13
se preseli jutri, 24. julija t. L
v ul. San Giovaniii 5
vogal ulice Nuova.
(Hiša Morpurgo).
„Slavija"
ozoj. zaooroo. banka v Pragi
Rezervni fondi K 53,758.285-24. Izplačane odškodnine in kapitalije Kron
115,390.603 61. Dividend se je doslej izpl. K 2,598 081-85.
Po velikosti draga vzajemna zavar. naše države z vseskozi slov.-narodno upravo.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene.
Glavni zastopnik v Trstu
0. CEGNAR, ul. Caserma 12,1.
TELEFON št. 21-47.
[upajte ,Nar. kolek'!
————— I M i ■ IIII lil Hi WWBW
Bogomil Fino
= = urar in zlatar = =
Trst, ulica Vincenzo Bellini št 13
nasproti cerfrve sv. Antona novega
Bogat Izbor ur
vtake Trste, kakor tudi uhanom, prstanov z dijamanti Jn I)?ez dijaman-tov, že»?ke verižice, zlate Jn srebrne za moške, vse po konkurenčnih cenah.
Gospodarsko društvo" v Škednju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi na
izvanredni občni zbor
ki se bo vršil
? soboto, 12. avgusta 1911 ob 9. zvečer
v društvenih prostorih.
DNEVNI RED:
1)	Dopolnilna volitev 3 Članov na-
celstva.
2)	Raznoterosti.
V ŠKEDNJU, dne 16. julija 1911.
ODBOR.
OPOMBA. Ta izredni občni zbor se vrši ob vsakem številu udeležencev.
Zastopstva:: specerijsKe
?tfftlf0 se Prevzamej° za mesto MLUflC Ljubljana. - Samo upeljane in solidne hiše se vpoštevajo. Prijazne ponudbe pod šifro: „M. L. 100" :-: :-: Ljubljana, Posterestante. :-: :-:
UMETNI ZOBJE
Piomfeirasje sobo v
Izdiranje zobciv brez vsake bolečine
V. Tuschar
koncesij, zobat tekali
Dr. J. Čermak
: zoboziraralk :
- TRST ••
uiio'i delte Gftierm« it. 19, H, n,
JCine-Bioskop ,/tdria(
- v Škednju i i
V soboto 22. in nedeljo 23. t. m.
Nov, interesanten program
feoler®
Ako se hočete obvarovati pred
pite samo pristne mineralne vode
— katere prodaja velika zaloga —
OZOVA1TMI CIIJJA fu Grl o v.
Trst - ulica Felice Venezian štev. 23.
Dohod je direkten in konsum velikanski. — Nad 50 vrst, med njimi Giesshubler. Rogaška Slatina Preblau, Krondof itd.
Na obroke! Manufakture & konfekcije Na obroke!
GASPARI & C.o - TRST
ulica Barrlera vecchia 14, II. n., vrata 12.
Zavese, preproge, garniture v blagu za pohištvo, volnene odeje, perilo, lat no sukno, ne prem, plašči za gospe in gospode, dežniki, solnčnCkl itd
VELIKI KINEMATOGRAF „BEL VED ERE"
TRST — ulica Belvedere Štev. 10 — TRST
= V soboto dne 29. julija in nedeljo 30. julija: =
1) Postdamski vrtovi, iz narave. — 2) Zgubljen. in najden prstan, ameriška komedija. — 3) Sever proti
jugu, amer. civilna vojska. — 4) Šaljivi prizor.
V ponedeljek 31. t. m. eno uro smeha.	V ponedeljek 31. t. m. eno uro smeha.
Pečatniki iz kaučuka
se izdelujejo najsolidnejše in najtančneje samo v mehanični
delavnici
::: tržaškega grafitnega zavoda :::
(Stabilimento grafico Triestino).
Telefon 742. TRST, Piazza della Borsa 13. Telefon	742. Zaloga avtomatičnih numeratorjev itd. za pečatnike.
PoŠiljatve na deželo.	i?60
V Trato, 29. julija 1911.

Piccola Fornace Št. 2 in Ecij Zink, stan. v ulici sv. Mihaela št. 35, star tnrli okolu 15 let. Kakor se zdi, je Zink nagajal Gobassu in ga potapljal pod vodo. Poslednjemu pa ta šala ni ugajala, šel je po žepni nožek in je žnjim zabol Zinka v stegno precej globoko. Gobassa so aretirali, Zinka pa spravili na zdravniško postajo, kjer so mu obvezali rano.	*
Koledar in vreme. — Danes: Marta dev. — Jutri: 8. ned. po bink.
Tempeiatura včeraj ob 2. uri popoludne -r~ 34° Cels. — Vreme včeraj : lepo.
—	Vremenska napoved za Primorsko: Semtertje oblačno. Tendenca za nevihte, lokalni vetrovi.
Društvene vesti.
Odbor pevskega društva »Trst" ima
drevi ob 8. uri sejo v gledališčnl dvorani „Nar. doma".
Tržaška sokolska župa. Vaditeljski zbor T. S. Ž. ima sestanek danes, v soboto dne 29. t m. ob 9. uri zvečer
v telovadnici tržaškega Sokola. Dnevni red:
1.	Vodstvo statistike.
2.	Društveni javni nastopi.
3.	Tekmovalne telovadbe pri bodočih župnih zletih.
4.	Slučajnosti.
Vsako društvo naj pošlje vsaj po enega zastopnika.
K polnoštevilni udeležbi vabi
_ načelnik.
Mar. dei. organizacija.
Za delavce kemičnih tovarn ! Izvoljeni pripravljalni odbori in zaupniki delavcev kemičnih tovarn so naprošeni, da pridejo zanesljivo na sestanek danes 29. t. m. ob 8. uri zvečer v prostore NDO (ulica Lava-j toio 1.	—
Delavci tovarne olja (Spremitura di j olii) so vabljeni na sestanek v nedeljo dne 30. t. m. ob 6.30 zvečer v prostore NDO pri sv. Jakobu. Tovariši, agitirajte za častno udeležbo !
DAROVL
—	Na otvoritvi ljudske knjižnice akad. fer. dr. „Balkan" v Rojanu dne 23. t. m. so preplačali vstopnino sledeči gg. : Dr. Just Perlot 6 K, Josip Pertot 5 K, Vek. Povh 1.20 K, ^g.ca Cimpermanova 1 K, N. N. 1 K, g.a Švageljnova 80 stot., Joško Cvek, g.a Amalija Drufovka, gospa Gržinova, Hadr. Drufovka po 60 stot., Kraigher 50 stot., g.a GaberŠčekova, N. N., Zbijan, N. N. po 20 st.
Vsem plemenitim darovateljem iskrena hvala I
Vesti iz Goriške.
Telovadno društvo „Sokol" v Ajdovščini izreka povodom krasno vspelega župnega zleta „Goriške Sokolske Župe" bratsico zahvalo cenj. občinstvu, ki se je v tako velikem številu odzvalo tej prireditvi, onim, ki so preplačali vstopnino, darovalcem raznih daril, bodisi v blagu ali denarju, uglednim narodnim listom „Edinost", „Slovenski Narod" in „Soča" za natis raznih notic, bratskim društvom, ki so z vzorno disciplino pokazala, da znajo ceniti sokolsko idejo, konečno vsem sodelujočim, zlasti dra-žestnim Ajdovskim gospicam, in drugim, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je ta zlet, ki nedvomno ostane vsem udelež-nikom v neizbrisnem spominu, zvršil v čast narodu in Sokolstvu. Na zdar!
Vesti iz Istre.
Razpisana služba. — V c. kr. kaznilnici v Kopru je razpisano mesto čuvaja.
Iz Pazina. Letos gradijo tu kakor za stavo. Zidajo poslopja za stanovanja, vojaške magazine — in začeli so z italijanskim gledališčem. To poslednje si je ustvarilo v hipu svojo historijo. Italijani so hoteli, da uprava občine partecipira z velikim zneskom. Naši so se seveda odločno protivili. Ko so Hrvati izročili upravo v roke Italijanom, ni bilo dolga, sedaj pa ga je že preko pol milijona kron. Oni si mislijo: naj se troši še to malo časa! Gledališče bo stalo 240.000 K. Za koga je gradijo ? Nu, tudi gledališče preide prej ali slej v hrvatske roke. Neki pazinski Italijan jim je rekel: „Če bi prišlo semkaj hrvatsko učiteljišče, izgubimo gotovo že pri prvih volitvah upravo iz rok. Gre Ie za nekoliko glasov".
Res, čudna je politika!
Druge slovenska dežele
V	Kranjski Gori prirede dne 13. avgusta 1911 popoludne tamošnji pevci svojo veselico na vrtu in v salonih hotela „Razor" ob sodelovanju popolne Savske godbe, in zvečer s plesom.
Ker smo tukaj že ob jezikovni meji, je važnost slovenskega petja in sploh narodnih prireditev jasna. Rabimo pa v ta namen, tudi z ozirom na to, da smo se pevci komaj nekoliko osamosvojili, stika in narodne podpore od strani že dobro vpeljanih, starejših pevskih društev. Zaradi tega si uso-jamo opozarjati že sedaj na ta dan.
V	tem poletnem času je Kranjska gora
hvaležna izletna točka: železniške zveze za dohod in povratek so ob nedeljah še ugodnejše ; nahaja se že precej letoviščarjev; poleg gostiln obstojajo še trije hoteli, novo kopališče s svobodnim bazenom pod gorskimi orjaki, drevoredi in umetno napravljena pota po bližnjih gozdovih.
V neposredni bližini vasi — 15 minut z vlakom — sta sloviti klanški jezeri; na dolenji strani pa slap Peričnik in drugo.
Cas 13. avgusta je ugoden tudi zato, ker je torek po tej nedelji zopet praznik. Vsi interesentje se lahko obrnejo v teh stvareh na „Kranjskogorske pevce v Kranjski gori*. Podrobnosti se natančneje določijo !□ pravočasno objavijo.
Razne vesti.
Toča v Bosni. Dne 18. t. m. je strašno potolkla toča v vaseh Ocene, Prosje Polje in Klakota. Slive in poljski pridelki so popolnoma uničeni, vse je golo kakor v zgodnji pomladi.
Lepe besede. Znani amerikanski bili-jonar Andrew Carneyic je dejal, da je sramota, ako človek bogat umrje. Ta mož v resnici ustanavlja javne knjižnice po vsem svetu, daruje milijone raznim vseučiliščem v Ameriki in Evropi, dela dobre ustanove, noseče njegovo ime itd Bil je pa tudi tako previden, da je svoji unukinji, ko je bila še prav zelo majhna, daroval toliko milijonov dolarjev in drugih posvetnih dobrot, da se ji ni bati, da si bo morala kedaj sama kruha služiti. —■ Isti dobrotnik človeštva je tudi dejal : „Čast je najbolj onečaŠčena beseda v angleškem slovarju". Lepo, kaj ne ? Pa Čitajte dalje.
Čedna dejanja. Iz Washingtona se je poročalo dne 28. maja 1911 angleškim (in drugim) listom : Kr. Gates je izjavil pred preiskovalno komisijo severno-ameriškega kongresa, da je bila ustanovljena korporacija Zedinjenih držav za izdelovanje jekla (United States Steel Corporation) z namenom, da odvrne konkurenco, ki je navstala samo zato, ker se je Carnegie branil držati se dogovorov, sklenjenih med poštenjaki. Mr. Pierpoint Morgan (tudi amerikanski bi-lijonar) se je bal, da bi amerikanska produkcija jekla in amerikanske železnice vsled tega trpelfe; zato je Carnegieja po posredovanju g. Schwaba (ravnatelja prej imenovane korporacije) pregovoril, naj proda svoje delnice in interese na tem podjetju za 64 milijonov funtov (1.536 mil. kron) in da so te delnice in ti interesi bili cenjeni prej prej na 32 mil. funtov (768 mil. kron). — Carnegie ni te izjave g. Gatesa nikdar tajil in ga tudi ni tožil zaradi razž&ljenja časti. S tem je dokazal ne samo, da je sramota, i če tak človek bogat umrje, ampak da je še večja sramota, če na tak način bogati in igra potem vlogo prijatelja človeštva in —j velikega poštenjaka.
Žene bogatašev v Novem-Yorku. Gospa John Van Varst poroča v Pall Mali Magazinu o življenju amerikanskih milijonark, bivajočih v velikih, dragih hotelih, obdanih z luksurijoznostjo, o kakerŠni se navadnim ljudem niti ne sanja. Taka dama nosi na sebi za 250 do 500 tisoč kron dragih ka-menov in zlatnine, rabi rutice, katerih vsaka stane po 25 K, nosi nogavice, ki stanejo po 1000 K en par, ki pa morajo biti iz tako fine niti, da potegneš lahko obe brati skozi poročni prstan. Seveda se izdelujejo take rutice in take nogavice samo, če jih je dotična dama naročila vsaj po dvanajst (ali dvanajst parov). Rutice in nogavice so tanke kakor iz pajčevine ; tkalec pa, ki jsh je stkal, po navadi — oslepi. — Statistika pravi, da je v Novem-Yorku nad sto dam, katere tro-( sijo nad 150 tisoč kron za toalete na leto/ takih, katere trosijo n3d 25.000 K na leto, je pa toliko, da se jih niti ne šteje. Ferijalne kolonije trosijo za sedem otrok in njih oskrbnico po 72 K na teden, kadar ji pošljejo kam na zrak. En parček iz imenovane družbe plača v hotelu v Londonu za en dan vsaj 600 K, Novem-Yorku pa še mnogo več.
Bodoča prestolnica romanskih narodov je Buenos Ayres, glavno mesto Argentinske republike v Južni Ameriki. Argentina je ona dežela, ki postane že v najbližji bodočnosti največji in najboljši trg za evropske industrijalne izdelke. Ker pa Argentinci ne zahtevajo cenenega, temveč v resnici dobrega blaga, če je tudi dražje, dela angleška industrija na tem trgu največjo kupčijo. Buenos Ayres z večjo pravico trdi o samem sebi, da predstavlja celo Argentino, nego Pariš, da predstavlja Francijo, kajti Argentina ima danes 7 mil. prebivalcev, od katerih jih živi poldrugi milijon v glavnem mestu. Tako krasnega, velikega in bogatega mesta kakor je Buenos Ayres ni v nobeni angleški koloniji. Buenos Ayres je med vsemi mesti romanskega sveta že drugo, ter je dvakrat tako veliko nego Rim, Napolj, Milan, Madrid in Lizbona, pred njim je samo Pariz. Vse kaže, da Buenos Ayres v kratkem preraste in prehiti tudi Pariz, kajti v Buenos Ayresu je 34.31 porodov na 1000 prebivalcev, dočim jih je v Parizu le 18 7. Buenos Ayres se razvija glede ukusa in mode po pariški šegi, v trgovini pa imajo angleški kapital, angleška industrija in angleški trgovski običaji največji upliv.
■ HB1		HALI OGLASI ET-	
		MALI OGLASI se računajo po 4 atol. besedo. Mestno tiskane besede se računajo enkrat vel' Najmanja pristojbina znaia 40 stot Plaža se takoj Inser. oddelka.	I ▼ j
Ifnneiimnsa Iadraga D	trgovskega
IVUIIOUIIIIi« vajenca v nI. Miramar in enega v Skednja. Oglasiti Ee je v centrali S. Giacomo in milite St. 7.	1317
Carniel Umberto £?«m.\imt'Vi-
delkl. Via Contl 18 (vog*! nlioe Ferrier* . Skladflie testenin, italijanskega rl£», naj-flnf Jftlh olj, mesnine fn sira Naravno maslo. Fina vina. Pivo v buteljka*. Poatreiba na dom. Pofttne poliljatve po 5 kg Vlake oene.
Prnrfsft CA izvaredno lepo posestvo blizu me-rrUUfl Ow g ta in državne ceste Veliko vec— Celovec. Bodovitno polje, lepi travniki, gozdo i, pašaet lepi sadnjaki, lepa poslopja, krasna lega. Ugodni plačilni pogoji. — NaBlov : Jekl, Klopice, pcšts Vtlifcovec, Koroško.	1305
jestvin sa odda v najem. Colom a in Monte st. 295.	1314=
M fotograf je Anton JerkR, Trst,
Via delle Poata 10. — GORICA, gosposka ulica 7. Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zauico k njemu.	315
nj^ln Cvek-ov Erinievec zojcr kolero in zoper lIjlD Biabo pitno vodo. Fr. Cvek - destilatenr -Kamnik - Koroško.	1302
Trgovina
VAuhorSlI priredijo mladeniči v nedeljo MVUcrJU 30. 7m t. j. na shod sv. Jatoba javni ples na dvorišču g.etilne Ukmar	1288
Vnntnpict	popolnoma pior. is nem*
IVUII lUlIO I? g tega jezika nekaj laškega, išče primerne s.'užbe. „Ac^a" peštno ležeče Monfalcone.
1306
Išče
qq za takojšnji na^tep mladenič za raz-našanje knjig, star 16 do 20 let, zmožen slovenščine in po mogoćuoiti nemščine. Več pove Slovanska knjigama Josio Gorenjec v Trstu, ulica CHBerma 16.	1311
Razpis natečaja.
Pri podpisanem zavodu se s tem razpisuje mesto
===== praktikantinje. ==
RrnJKo uinorelsko druStuo u Tomoju
reg. zadruga z omejeno zavezo
vabi na
redni občni zbor
td se vrši
dne 6. avgusta t. L ob 4. uri popoludne v društvenih prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev rac. zaključka za 1. 19 10
3.	Razpustitev društva po § 37 društvenih pravil I. točka.
4.	Volitev treh likvidatorjev.
5.	Ustanovitev nove zadruge.
6.	Slučajnosti.
7.	Čitanje revizijskega poročila.
ODBOR.
Prodajalna, jestvin in kolonl-Jalnega biaga
"Olderico Basso
Trst, uL Set te Fontane 42.
Blago vedno sveže
in Ccu;e zmerne.
Jos
emulic
Prosilke morajo razun splošnih zahtev službene pragmatike dokazati:
1)	popolno znanje najmanj dveh v ozemlju (teritoriju) zavoda navadnih jezikov;
2)	da so z dobrim uspehom dovršile trgovsko šolo ali licej ali si na drug način pridobile enakovredno naobrazbo;
3)	da so spretne pisarice na stroju.
Ob enaki usposobljenosti se daje prednost takim prosilkam, ki znajo stenografirati.
Prošnje se sprejemajo do 7. avgusta 1.1.
Delavska zavarov. proti nezgodam za Trst, Primorje, Kranjsko in Dalmacijo
v Trstu, ulica Valdirivo štev. 40.
TRST, ulica deli1 Istituto št. 5
Friporoča slav. občinstva STOJO PEKARNO in SLADČIČARNO, v kateri ae dobi cel dan 8 vež kruh in raznovrstne eladčice. M tika iz I. mlinov ter maa-o. Likeri, vino in pivo v stekl.
Postrežba tndf na dom.
Poskusite FI-	ki ie nai~
GOVO KAVO »«3dlllllll finejši in najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah.
■ ■■■■BBIBH
Umetni: fotosrefični
}ri sv. Jako*
atelje r . trst.
ulio* Rivo štev. 42 (pritličja)
>ri ar. Jako* m - TRST.
Kroltinlcn za cloilfste in uolake
Franjo Polanec
v Trstu, via S. Giacomo (Corso) 6 »I. n
Priporoča se 8;avDem občinstva in voi^tvu za v-sJco vrstna dela Blag« prve vrst«, delo selidno. cene znersr.
■	213
Ivrrinj« Tiako fotografijo delo, kakor tudi rmsglede, poanetke, notranjost lokalov, porcelanasta ploSfle u TBakorrstn« spomenika itd. Itd. itd.
Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije.
Radi cdobnoati P. N. naročnikov ■prejema naroćbe ln jih larriaje na
V novi trgovini
u'. Caric Shega Z (bivša mirodilnic«) je dospela :: partija porcelanaste
5F Posode M
po priložnostnih cenah. — Samo za malo dni!j
Zalega tu- in inezem. vin, špirita likerjev fn razpredafa na debelo in drobno
JAKOB PERHAUC
Trst, Via delle Acque št. 8, Trst
(Nasproti Caffe Centrale) Ve\fc i7.boi jT.^iiCOstega šampanjca, penečih dezert* ni u ittUijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordeaus Bt -giiiider, renefeih vin, Moseiia in Chianti. Ram, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, "hvovec in brinievec. Izdelki I. vrate, doSli is do-tičuih krajev. VaaJm naročba se takoj izvrši. Kazpo -■tj:,a a po povzatja. Ceniki na zahtevo in franko.
Razprodaja od pol iltra naprej. 263
• •
:: Restaurant Wurschinger
Trst - ulica Stadion štev. 10.
Vsako nedeljo vojaški koncert. - Vstop prost,
Najboljše priporočen. — Dunajska kuhinja. - Dreherjevo pivo I. vrste.
cene navadne. Senčnat in hladen vrt. cene navadne
Klubove sobe se oddajo v rajem za društva. - Abonement
s Dopustom 20%
|treba| tMtratai Udilftk
■MUvSiitfMrik
= No?o pogrebno podjetje
Trst, Corso St. 47 (vogal Piazza Carlo Goldoni). — Telefon št. 1402. Zaloga oprave ulica della Tesa št. 31.
Podjetje je popolnoma preskrbljeno z vso najnovejo elegantno opremo za vršitev pogrebov vseh razredov. - Vozovi z električno razsvetljavo. - Oprava mrtvaških sob, odrov itd. itd. - po najnovejšem praktičnem sistemu. -
Prodaja vse mrtvaške predmete, vence, za zar čenče, birmance in druge sluč Je.
SiliiiSCe iMl ml m GiUikovn TtšCame mi J Ko;a£-a y Gorici.
Zastopstva s prodajo vseh potrebnih mrtvaških predmetov:
J. MRZE K, A. JAMŠEK in F. BERJTETIČ,	T VITEZ,
Opčina St. 170 tik sežanske pri glavni cesti pri Orehu	Nabrežina, glavni trg pri
ceste.	(Noghere).	cerkvi.