PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 40 lir
Leto XX. St. 248 (5931)
TRST, sobota 31. oktobra 1964
PODPISAN FRflNCOSKO-SOVJETSKI TRGOVINSKI SPORAZUM
Bonn: Prva razpoka v fronti držav evropskega skupnega tržišča
Bonn obsoja dolgoročne kredite Francije Moskvi - Vrednost francoskega izvoza v SZ se bo zelo povečala - Francija nasprotuje vključitvi Zahodne Nemčije v večstransko jedrsko silo
PARIZ, 30. — Danes so v Parizu slovesno podpisali franco-®to-sovjetski trgovinski sporazum, ki določa povečanje trgovine med obema državama v pet letju 1965-1970 za 60 ali 70 odstotkov. Sporazum nadomešča tudi triletni sporazum, ki po-toče_konec prihodnjega leta. Podpisala sta ga francoski finančni minister Giscard DTEstaing in sovjetski minister za zunanjo trgovino Patoličev. Oba sta po podpisu poudarila, da bo po poteku petih let znašala vrednost trgovinske izmenjave med Francijo in Sovjetsko zve-20 dvakrat toliko kakor leta 1963. Patoličev je izjavil: «Z velikim zadoščenjem smo podpisali ta tako važen sporazum v trenutku, ko slavimo 40. obletnico diplomatskih odnosov med Francijo in Sovjetsko zvezo, in to je dobro znamenje. Odnosi med našima državama in našimi narodi se bodo še dalje razvijali v skupnem interesu.«
Francoski finančni minister Ci-scard D’Estaing je na tiskovni konferenci podrobno obrazložil podpi-
sani sporazum. V prvem letu bo novi sporazum nadomestil sedanjega triletnega, ki bi potekel konec prihodnjega leta.
Kar se tiče francoskega izvoza v Sovjetsko zvezo, se najvažnejši del tiče blaga za opreme. Sporazum določa popolna naročila za vrednost 2.360 milijonov frankov, kar znaša povprečno 712 milijonov na leto. V dosedanjem triletnem sporazumu je ta vrednost znašala 330 milijonov.
V pristojnih krogih poudarjajo, da postaja Francija s tem ena glavnih trgovskih družabnikov Sovjetske zveza na Zahodu.
Francija je med pogajanji sprejela sovjetsko zahtevo po daljših
TURŠKI ZUNANJI MINISTER NA URADNEM 0RISKU V SZ
Delegacija KPI nadaljuje razgovore v Moskvi - V Pekingu so s poudarkom objavili izvlečke iz govorov Brežnjeva in Kosigina
MOSKVA, 30 — Danes je prispel v Moskvo turški zunanji minister krkin, ki prihaja na vabilo Gromka. S tem se obnavlja tradicija (^posrednih stikov med obema državama po skoraj 25-letni preki-Pjtvi. Sovjetsko-turški odnosi so bili v čapu Lenina in Ataturka zelo dobri. Nekaj let pred drugo svetovno vojno so se ohladili, v začetku vojne pa so bili popolnoma Prekinjeni
Po mnenju zahodnih diplomatskih krogov so sedaj objektivni razlogi za ponovno zbližanje med obema držsrraffra. Pri tem ugotav-‘Jajo, da se glede Cipra Sovjetska sveža in Turčija strinjata vsaj v tem, da nasprotujeta priključitvi otoka Grčiji, kateri nasprotujejo tudi ciprski komunisti.
Poleg tega se nakazujejo možnosti večjega gospodarskega sodelovanja med obema državama. Tur-4lja je v kritičnem gospodarskem Položaju, ker mora uporabiti vse svoje valutne rezerve za plačevanje obresti za dolgove, ki jih je napravila na Zahodu bivša Men-deresova vlada. Prejšnji mesec so nekatere zahodne države odklonile Pomoč Turčiji za graditev velikega Jezu na reki Eufrat. Zato domne-vajo, da bo turška vlada zaprosila 2a kredit Sovjetsko zvezo. Ta jez j? med najvažnejšimi objekti, ki Jih predvideva drugi turški petletni načrt. Stroški se računajo na “50 milijonov dolarjev.
Danes so se v Moskvi nadaljeva-h razgovori delegacije italijanske Komunistične stranke s sovjetskimi voditelji. Predsednik vlade Ko-sigln pa je sprejel Indijsko ministrico za informacije Indiro Gandi. V Poučenih krogih pravijo, da je i>osigin zagotovil indijski ministri Cl> da ne bo nobenih sprememb v sovjetski politiki, kar se tiče go spodarske, tehnične in druge pomoči Indiji. Baje je Koslgin sporo-“il Indiri Gandi, da med obtožbami proti Hruščovu ni kritika njego-vf Politike do Indije. Baje je Kositrn zagotovil nadaljnjo sovjetsko Podporo Indiji, kar se tiče spora ^radi Kašmira.
Moskovska «Pravda» je danes u-mdno potrdila, da je Nikolaj Mes-Jacev prevzel mesto Harlamova kot ravnatelj državnega odbora za radiotelevizijo.
v Pekingu objavljajo z velikim Poudarkom nekatere dele govorov, m sta jih Imela Brežnjev in Kosi-®m °b sprejemu kozmonavtov ve-“Pljske ladje sVoshod«. Zahodni opazovalci v Pekingu so mnenja, ua s° .sedaj že pripravljena tla za oonovitev razgovorov med Sovjetih zvezo in Kitajsko. Vsi peking-
*	časopisi so s poudarkom obja-
*	slasti izjave Biežnjeva, ki pravi JU *se bo naša partija trudila, da otrdi enotnost velike bratske dru-brh socialističnih držav na podlagi popolne enakopravnosti in enotno--JJ skupnih interesov vsake države posebej«. Prav laso poudarjajo iz-jfj® Kosigina, ki opozarja pred
vPHvom imperialističnega mil. Ki ustvarja novo grožnjo za Pet tlnC prlspev'a k popustitvi na-
tuje vsem vojaškim paktom in je kritizirala vlado zaradi pretesnih vezi z Zahodom.
V enotni narodni fronti so stare politične stranke in neodvisni elementi, ki so se združili proti Abu-dovemu vojaškemu režimu, ko je ta leta 1958 prevzel oblast in razveljavil ustavo iz leta 1956, t, j. prvo ustavo Sudana kot neodvisne države.
Sudanski radio, ki je sinoči poročal o sporazumu, je javil, da vsebuje sporazum naslednje točke:
1.	Likvidacija vojaškega režima.
2.	Uveljavitev vseh javnih svoboščin, kakor so svoboda tiska, izražanja, organiziranja in združevanja. 3. Konec izrednega stanja in ukinitev izrednih zakonov na področjih, kjer ni ogrožena javna varnost. 4. Jamstvo neodvisnosti sodstva. 5. Jamstvo neodvisnosti univerze. 6. Izpustitev vseh političnih internirancev in vseh civilnih jetnikov, ki so zaprti iz političnih razlogov. 7. Ustanovitev prizivnega sodišča, ki bo imelo funkcijo nadzorstva nad sodstvom. 8. Ustanovitev odbora, ki naj pripravi nove zakone v skladu z narodnimi pravicami.
Sudanski radio je tudi javil, da so glavni člani nove vlade bivši minister Mubarek Zaruk, ki je predstavnik narodne unionistične stranke, dr. Ahmed El Sajeb Ha-mad kot predstavnik ljudske demokratske stranke, Al Amin El Amin kot predstavnik malih kmetov ter dva predstavnika juga. Imenovan bo tudi minister, ki bo
kreditih. Sklenila je, da se ne bo ozirala na določbe bernskega sporazuma, na podlagi katerega ne bi smel rok za kredite komunističnim državam prekoračiti petih let.
Polovica francoskega prodanega blaga, t. j. za vrednost 1.780 milijonov se bo morala plačati v gotovini, oziroma se bodo sporazumeli o posojilih, vračljivih v petih letih. Za ostalo polovico pa bo Francija dovolila sedemletne kredite od dneva izročitve blaga.
Trgovina se predvsem tiče naslednjih proizvodov:	industrijske
in kemijske naprave, material za opremo papirnic, material za tekstilno in mehansko industrijo.
Francija je sprejela tudi sovjetsko zahtevo o načelnem izenačenju trgovinske izmenjave. Vsako leto bo mešana komisija pripravila protokol, ki bo jasno določil sestav izmenjave za naslednjih dvanajst mesecev. Na splošno se predvideva, da bo Francija v glavnem povečala nakup blaga, ki ga že sedaj kupuje v Sovjetski zvezi. Uvoz surovega petroleja se bo občutno povečal. Predvideva se, da bo Franc.ja od leta 1965 do 1969 kupila 9 milijonov 150.000 ton sovjetskega surovega petroleja, in sicer povprečne približno 1.825.000 ton letno.
Dosedanji sporazum je določal za leto 1963 uvoz 550.000 ton, za leto 1964 pa 750.000 ton. Neposredni uvoz sovjetskih končnih petrolejskih izdelkov se bo le malo zvišal, uvoz bencina bo ostal praktično nespremenjen.
Kar se tiče kmetijske izmenjave, bo ta določena vsako leto na podlagi seznama, ki je priključen dodatku k trgovinskemu sporazumu. Izrecno je bilo določeno, da v orime-ru, da bi ena od obeh držav bila v težavah za oskrbovanje, bo druga država sprejela potrebne napore, da dobavlja proizvode, ki bi jih eventualno potrebovala
General de Gaulle je poslal predsedniku vrhovnega sovjeta SZ Mi-kojanu brzojavko kot odgovor na Mikojanovo brzojavko ob 40. obletnici diplomatskih odnosov med obema državama. De Gaulle poudarja med drugim, da se je ugotovilo, da «sta na« »deželi tesno povezani po tiajnem prijateljstvu, po prepričanju, da imata neko skupno dediščino ter vzajemno :n prisrčno korist«.
V	Bonnu je podtajnik 7.a informacije von Hase izjavil na tiskovni konferenci, da zvezna vlada živo obsoja dolgoročne kredite, ki jih je dovolila francoska vlada v zvezi z dobavami Sovjetski zvezi. Dodal je, da je po mnenju bonske vlade ta sklep »prva razpoka v skupni fronti držav evropskega skupnega tržišča«. Pripomnil je, da je želeti, da se bodo ostale države skupnosti držale bernskega sporazuma in da ne bodo sledile francoskemu zgledu.
V	pariških poučenih diplomatskih krogih trdijo, da je Francija' obvestila ZDA, da odločno nasprotuje morebitni udeležbi Zahodne Nemčije pri večstranski a-tomski sili NATO. Baje je neki francoski diplomat sporočil ameriškemu državnemu departmaju, da je francoska vlada mnenja, da teži večstranska sila po razdvajanju zahodnega zavezništva in po
v listu «Voce repubblicana«. Med drugim piše, da je hotela pravica raztegniti proces na vso upravno dejavnost, toda ni hotela upoštevati izjav glavnih odgovornih, ki so oproščaleTfp-polita vsake neposredne odgovornosti. «Na ta način je pravica osredotočala na Ippolita proces, ki se nikakor ne bi mogel vzdržati na šibkem stebru odgovornosti navadnega funkcionarja.«
• Jedro procesa Ippolito je tu — piše La Malfa — in mi ne bomo nikoli dopustili, da se preobrne red odgovornosti, ki mora veljati v državi prava. Od osvoboditve dalje je bilo v Italiji mnogo škandalov in mnogo preiskav. Toda ti so se razblinili v nič, ali pa so molče oprostili neki politični razred, kakor da bi ta imel pravico biti na vrhu oblasti v trenutku ugodnega vetra in na najmanjši stopnji odgovornosti v trenutku slabe sreče. Javno mnenje dobro ve, da bi člane tega političnega razreda mogli v nekaterih primerih brez prevelikega sodnega truda zasačiti pri o-
predstavnik delavcev.	nju zahodnega zavezništva in po sebni krivdi.
.............................................................
INTERPELACIJE 0 PRISTRANOSTI ODDAJ RAI-TV
Senat odobril povišanje splošnega davka na promet
Poseben tehnični odbor mora ugotoviti finančno breme za uveljavljenje deželne ureditve - Glavni svet KD odobril soglasno upravni program stranke - Basso, Valori in Fon na «Volilni tribuni»
PO KATASTROFALNI POPLAVI GLAVNEGA MESTA HRVAŠKE
Tito in Stambolič v Zagrebu Skoda se ceni na 112 milijard din
V tem številu ni vključena škoda na zasebni lastnini Ukrepi za regulacijo Save od Zagreba do Beograda
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 30. — Po še nepopolnih podatkih so zadnje poplave na Hrvaškem povzročile nad 112 milijard škode, in sicer v Zagrebu okrog 108 milijard, v Istn 3 milijarde in v varaždinskem okraju okrog 1 in pol milijarde dinarjev.
V Zagrebu je podivjana Sava poplavila okrog 45.000 stanovanj, od katerih je 10.000 nespe sobnih za stanovanje. Za okrog 5000 stanovanj je že sklenjeno, da se porušijo. V uničenih sta-
izoliranju Nemčije od njenih zaveznikov.
Kakor je znano, je de Gaulle takoj izključil možnost udeležbe Francije pri tem načrtu, toda do sedaj ni nikoli ugovarjal udeležbi Zahodne Nemčije. Zdi se, da je zaostril svoje stališče zaradi poslabšanja odnosov med Parizom in Bonnom. De Gaulle je mnenja, da je Erhard preveč zainteresiran, da bi imel posebne odnose z ZDA tudi v škodo svojih odnosov z evropskimi zavezniki. Poleg tega je de Gaulle razjarjen, ker bonska vlada ovira sporazum o kmetijskem skupnem tržišču. Po mnenju nekaterih opazovalcev de Gaulle že razmišlja o novi proučitvi svoje zunanje politike in o možnosti izstopa Francije iz zahodnoevropske gospodarske skupnosti m iz NATO. To so seveda samo domneve, vendar pa jih do sedaj niso zanikali, čeprav jih niso niti potrdili.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiii»iiiiiiiiiiiiii
novanjih je živelo okrog 150 tisoč ljudi. Poleg tega je narasla Sava, ki se je razlila po Zagrebu, poškodovala 23 šol in 121 podjetij, prizadela občutno škodo vodovodnemu in električnemu omrežju in cestam. Sama škoda, povzročena stanovanjem se ceni na 67 milijard dinarjev gospodarska podjetja so utrpela nad 24 milijard, komunalna podjetja pa nad 13 milijard dinarjev škode. V teh številkah hi vključena škoda na zasebni lastnini. Razumljivo je, da se škoda ne more poravnati iz sredstev Zagreba in republike. Zato • sta tajništvo zveznega odbora Socialistične zveze in tajništva central-
nega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije na današnji seji, na kateri sta razpravljala o položaju v Zagrebu, povabila vse gospodarske in družbene organizacije, naj sprožijo akcijo za pomoč prizadetim delovnim kolektivom in prebivalcem mesta Zagreba.
Predsednik republike maršal Tito, ki se je večkrat telefonično zanimal za stanje v Zagrebu, je prispel danes zjutraj s soprogo v Zagreb, da bi se osebno seznanil s položajem in z ukrepi, ki so bili sprejeti za normalizacijo življenja. S Titom je prispel v Zagreb tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič. Po kratki informaciji v glavnem štabu za o-brambo pred elementarnimi nesrečami o stanju na poplavljenem področju in o sprejetih ukrepih za
KOMENTARJI PO OBSODBI IPPOLITA
La Malfa: Potrebna je širša diskusija kot so temelji kazenskega procesa
«Od osvoboditve dalje je bilo v Italiji mnogo škandalov in mnogo preiskav, ki so se razblinili v nič, ali pa so molče oprostili neki politični razred»
RIM, 30. — Državni pravdnik Pietrona je vložil priziv proti razsodbi ob zaključku procesa proti prof. Ippolitu. Prav tako so vložili priziv zagovorniki prof. Ippolita.
V zvezi z razsodbo v tem procesu objavlja La Malfa uvodnik
General Abud ostane predsednik
O^ARTUM, 30. jjDjdurman javi., „„ ^ ijjjjsporazum med oboroženimi si-Sivii n enotno narodno fronto. Gst^razum d°loča, da general Abud
Davi Je da je bil
radio
dose-
gi t?116 Predsednik republike in miljen za nar°dno obrambo. Sestav. ji"na je bila nova prehodna vlada, sin, imela isto oblast kakor svet 1«siSrenost*» M J6 obstajal pred vo-Nfii m državnim udarom leta 1958. stvr?0zne^e marca b0 P°d nadzor-vom neodvisnega odbora Izvolje-B!., ustavodajna skupščina, ki bo f opravila dokončno ustavo. jZačasnl vladi bo predsedoval 'justafa El Kalifa. Ta je član na-vVPne unionistične stranke, ki je
^‘“ Prepovedana skupno z vsemi 4jugimi strankami po vojaškem dr. udaru, ki ga je leta 1958
javnem
hktuJI Beneral AbudT Narodna unio. n ,‘čna stranka je naklonjena tes-ejsitn stikom z Egiptom, naspro-
RIM, 30. — V poslanski zbornici so bile na dnevnem redu interpelacije poslancev KPI, PSIUP, PLI in MSI, ki so zadevale objektivnost oddaj RAI-TV, zlasti kar se tiče poročanja o volilnih zborovanjih opozicijskih strank. Interpelanti so poudarjali, da je treba dati tej ustanovi demokratično ureditev, ker da je sedanja ureditev nezadovoljiva. Minister za pošto in telekomunikacije Russo je pripomnil, da se kritike nanašajo na razdobje, ko še nismo stopili v predvolilno kampanjo; kar zadeva poročanje o poteku kampanje same pa da je to uredila parlamentarna komisija za nadzorstvo nad RAI-TV, ki je priznala vsem strankam enako dolgo oddajo, kar je v večjo korist opozicijskim strankam kot pa vladnim strankam.
Po zaključku splošne razprave o vladnem odloku, ki določa povišanje splošnega davka na promet (IGE), je finančni minister Tremellonl utemeljil potrebo tega ukrepa, nato pa ga je senat odobril z večino; proti so glasovali liberalci, mlsovcl in komunisti.
Predsednik vlade Moro je poveril posebnemu tehničnemu odboru nalogo, naj ugotovi obseg finančnega bremena, ki bo padlo na državo za uresničenje deželne ureditve. V tem odboru so predstavniki predsedstva vlade tn predstavniki ministrstva za notranje zadeve, za proračun, za finance In za zaklad.
Podtajnik ministrstva za javna dela Romita je Izjavil med drugim, da je osnutek urbanističnega zakona že pripravljen, razen nekaterih točk, ki jih je treba še precizirati, kar se bo zgodilo v teh dneh. Osnutek je v skladu s sporazumom med vladnimi strankami in upošteva načelo posplošene razlastitve stavbnih
zemljišč ter odškodnino v taki meri, da sl bo skupnost prilastila parazitsko nad vrednost teh zemljišč. Ker se bo načelo posplošene razlastitve uveljavilo postopno, od krajev, kjer se je zaradi pospešene urbanizacije pojavila najhujša špekulacija s stavbnimi zemljišči, na druge kraje, kjer tega pojava ni bilo, skladno z uveljavljenjem deželne ureditve, se bodo s tem izognili krizi gradbene dejavnosti. Romita Je pripomnil, da je istočasni napad desnice in skrajne levice na ta osnutek najboljši dokaz, da ta osnutek upošteva težnje pretežne večine prebivalstva.
Glavni svet KD Je danes odobril soglasno program stranke za bližnje upravne volitve. Zanj so glasovale vse štiri struje, od Scelbove-ga «Ljudskega centrlzma«, do levice okrog «Forze nuove«, ker soglašajo s potezami upravne politike, ki so nakazane v tem dokumentu. Pristaši Scelbe so poudarili, da so glasovali za ta dokument, ker se v njem ponovno poudarja potreba, da se politika levega centra, ln s tem sodelovanje med štirimi strankami vladne večine, raztegne od centra na periferijo.
Na televizijski oddaji «Volilna tribuna« so danes nastopili za PSIUP Basso, Valori in Foa, ki so odgovarjali na vprašanja novinarjev. Najprej je Basso na kratko pojasnil razloge, zaradi katerih so ustanovil' novo stranko, nato pa je Valori zanikal, da bi se politika PSIUP isto-
vetila s politiko KPI in poudaril, da se ta stranka bori za «enotnost vseh sil, ki se sklicujejo na socializem«, ker da bo na temelju te enotnosti možen dialog «z naprednejšimi sektorji katoliškega sveta, v ravnotežju, ki bo drugačen od levega centra«. Po zatrjevanju Va-lorija se PSIUP bori, da bi se PSI vrnil na «pravo pot«. Na vprašanje, ali Je odstranitev Hruščova, približala PSIUP KPI, ali pa ga Je od-daljila, je Foa dejal med drugim, da ta odstranitev ponovno postavlja v ospredje vprašanje socialistične demokracije, ki ne zadevajo le KPI, ampak delavsko gibanje v celoti. Tudi Foa Je zanikal, da bi PSIUP bil satelit KPI. Na vprašanje, ali je po mnenju PSIUP moč Izgraditi socializem, hkrati pa državljanom odrekati svobodo, je Basso dejal med drugim, da ni čakal na XX. kongres, da bi Izvedel za stvari, ki so jih kritizirali že prej; PSIUP sprejme dejstvo, da je SZ bila prva dežela, ki Je zrušila kapitalizem ln s tem ustvarila pogoje za zgraditev socializma, vendar pa da grajajo okoliščino, da gospodar-skemu ln socialnemu napredku ne ustreza prav tako nagel demokratični napredek. Vsekakor pa da niso mnenja, da bi socializem v Italiji moral ltl po sovjetski poti. Na trditev, da se PSIUP strinja s Stalinovo kritiko socialdemokracije prav v trenutku, ko tudi KPI priznava, da brez demokracije ni socializma, je Basso dejal, da PSIUP obtožuje socialdemokracijo, da se obnaša na vladi kot «staren upravitelj kapitalističnih interesov« In da je to moč ugotoviti «vsak dan« v državah, kjer vladajo socialdemokrati. Na koncu je Basso še zatrdil, da PSIUP odklanja prenos leninističnih metod v Italijo.
V primeru Ippolita ni bilo moč vseh pripadnikov političnega razreda, kd so bili neposredno ah posredno prizadeti s procesom (in mi nimamo težav, da se štejemo mednje), zasačiti pri krivdi. Toda pravica in kdorkoli drug ne more z njimi ravnati kot z ljudmi, ki naj bi bili vredni izjem. Ce so izjavili, da so si prevzeli nekatere odgovornosti, je treba izhajati iz te izjave in ne iz razvrednotenja tet izjave, ki spreminja in preobrača odnos, kakršen mora biti med sodno in politično oblastjo. Colombo je na procesu prevzel svojo odgovornost. Ce bi bili mi pozvani na proces, in to smo želeli, bi bili prevzeli svojo odgovornost in povedali, kar mislimo o vrsti odgovornosti ter bi na prvo mesto postavili prav politično oblast.
S tega stališča, zaradi resnih problemov, ki jih postavlja v odnosu med raznimi državnimi oblastmi, ni proces Ippolito še zaključen: je šele na svojem začetku. Terjal bo v deželi in v parlamentu mnogo širšo diskusijo, kakor so ožki temelji kazenskega procesa.
Nered, upravna korupcija, lahkotnost, stremljenje po oblasti, se niso osredotočili v Ippolitu. Na žalost, so obstajali še prej in bodo še obstajali, če bo merilo, ki se hoče uporabljati, tisto, ki je prišlo do izraza na procesu Ippolito. To pa z obtoževalno okoliščino, da je CNEN (in preko CNEN ne samo minister Colombo temveč tudi Fe-lice Ippolito) ustvaril znanstveni in tehnični položaj, medtem ko sta v drugih primerih prišla na površje samo korupcija in nered.
Okoli vseh povojnih škandalov, okoli škandala v celoti zlatega letališča v Fiumicinu, so se vrteli prekupčevalci in vsakovrstni politični in nepolitični špekulanti. Ippolito ima nekatere krivde, ki mu jih mi nikakor ne odpuščamo, in ki jih Je sicer drago plačal. Toda iz soglasnosti italijanskih fizikov, to je iz razreda najčistejših in naj-plememitejšlh znanstvenikov, kar jih je Italija imela, od Fermija dalje, se je dvignil proti pravici poziv in protest, ki bi ga moralo sodišče poslušati. V naši bitki, zaključuje La Malfa, smo rajši ob strani teh znanstvenikov, med maloštevilnimi, ki delajo čast naši deželi. In to je smisel naše izjave in naše obveze.«
Tudi «Unita» poudarja v svojem komentarju, da po razsodbi, oziroma prav zaradi te razsodbe, ostanejo odprti vsi problemi, ki so bili še večkrat nakazani. To tem bolj, ker je bil napad na CNEN plod jasne politične spletke, katere namen je očitno bil, udariti ne po enem človeku, temveč po samem znanstvenem raziskovanju, ki ga organizira država.
«Paese Sera« piše še posebno o pismu 70 znanstvenikov, ki so se zavzeli v obrambo Ippolita. Pri tem pravi, da spričo dejstva, da ni moč misliti, da so tl znanstveniki neodgovorni in da se sploh na razumejo na kazenske zakone, «je jasno, da obstajata dve Italiji: na eni strani Italija upravnih določb in določb zakonikov, ki gre po svoji poti, ne da bi se ozirala okoli, na drugi strani pa Italija znanosti in napredka, ki se čuti vprežena po pravilnikih in samem pravosodju. Ta ločitev, dodaja list, je znak neugodnega stanja, v katerem je Italija vsak dan bolj, in ki grozi s sterilizacijo njenih najbolj živih energij.«
Na koncu pravi list, da potem, ko je sodstvo Izreklo svojo trdo besedo, je potrebno, da vlada in parlament, tudi ob poslušanju besede znanosti poskrbita, da se obsodba Ippolita «ne spremeni v obsodbo državnega organizma, kateremu v Italiji pritiče proizvajati jedrsko energijo, pa naj se je Sa-ragatu pred dvema poletjema zdelo to še tako drago.«
italijanski tedni* na Dunaju
DUNAJ, 30. - Italijanski minister za zunanjo trgovino Mat$a-rella je prišel nocoj na Dunaj, kjtPr*l>h odpri veliko gospodarsko razstavo pod naslovom: »Italija pozdravlja Dunaj«. Razstavo bodo odprli v okviru »italijanskih tednov« (od 31. oktobra do 15. novembra). Takoj po prihodu se je minister Mattarella sestal z avstrijskim ministrom za trgovino Bockom,
odstranitev posledic, sta maršal Tito in njegova soproga v spremstvu voditeljev Hrvaške in mesta Zagreba obiskala poplavljeno področje in gimnazijo v Križančičevi ulici, kjer je trenutno še okrog 350 prizadetih prebivalcev.
Po vrnitvi v glavni štab so strokovnjaki za vodno gospodarstvo seznanili predsednika z ukrepi, ki bi bili potrebni za ureditev struge reke Save od Zagreba do Beograda. Za ureditev celotnega toka reke in za zavarovanje okrog 1.200.000 ha kmetijskih površin bi bilo potrebno investirati več sto milijard dinarjev. Za zavarovanje samega Zagreba, avto ceste in naselbin vzdolž nje pa okrog 50 milijard dinarjev. Po razgovorih je maršal Tito izrazil mnenje, da bi bilo potrebno iz te nesreče potegniti ustrezne sklepe in sprejeti obramb, ne ukrepe na tem delu Save, da se podobne nesreče ne bi ponavljale. Tito je dodal, da je nesreča toliko večja ker je doletela prav delovne ljudi, ki so leta varčevali, da bi si sezidali hišice na perife-fiji mesta in ki so sedaj vse izgubili. Dejal je, da bo zvezni izvršni svet storil vse, kar je mogoče, da se škoda čimprej popravi. Zvezni izvršni svet je kot prvo pomoč že nakazal izvršnemu svetu Hrvaške dve milijardi dinarjev.
Danes so identificirali v Zagrebu še tri smrtne žrtve od skupno 7. Večina ponesrečenih so starejši ljudje. V zagrebških bolnišnicah je na zdravljenju 65 oseb. Poleg prve pomoči avstrijskega Rdečega križa je sinoči na zagrebško letališče prispelo ameriško letalo, ki je prepeljalo 25 ton sanitetnega materiala in drugega blaga.
B. B.
misije razgovarjali z zastopniki IBS jugoslovanskih podjetij, obiskali 22 tovarn in poslali v ZDA 306 predlogov jugoslovanskih organizacij, ki želijo sodelovati z ameriškimi podjetji. Po mnenju ameriških gospodarstvenikov nudi ekspanzija jugoslovanske industrije veliko možnost za sodelovanje z ZDA.
PARIZ, 30. — V Pariz je prišel alžirski zunanji minister Buteflika z osebnim pismom Ben Bele za generala de Gaulla. De Gaulle bo sprejel Butefliko jutri.
Pred odhodom iz Alžira je Buteflika izjavil, da je optimist glede izboljšanja odnosov in glede sodelovanja med obema državama.
Brežnjev Titu
BEOGRAD, 30. — Generalni tajnik CK ZKJ maršal Tito je prejel od prvega tajnika CK KP SZ Leonida Brežnjeva brzojavko, s katero se mu ta zahvaljuje za čestitke ob njegovi izvolitvi za prvega tajnika KP SZ in izraža prepričanje, da se bodo odnosi prijateljskega in tovariškega sodelovanja med obema državama in partijama še nadalje razvijali in krepili v interesu narodov obeh držav, socializma in miru na svetu.
Predsednik nepalske vlade s soprogo je na poti po Jugoslaviji prispel dines v' Sarajevo, kjer si je ogledal mestni muzej, tobačno tovarno in druge znamenitosti glavnega mesta Bosne in Hercegovine. Popoldne je visoki gost na poti proti Zagrebu obiskal metalurški kombinat v Zenici.
Člani ameriške trgovinske misije za razširitev trgovinskih odnosov z Jugoslavijo so pred odhodom iz Jugoslavije na tiskovni konferenci izrazili prepričanje, da so velike možnosti za povečanje in razširitev blagovne izmenjave in drugih oblik sodelovanja med Jugoslavijo in ZDA. Med 26-dnevnim bivanjem v Jugoslaviji so se člani
tmiiiiiiiimiiitimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiitimimiiiiiinimiimiiii
VELIKI NEREDI V BOLIVIJI
VČERAJ V PRESTOLNICI PRAVA BITKA Z DEMONSTRANTI
Pri neredih v zadnjih dneh je bilo mnogo človeških žrtev - Prekinjeni diplomatski odnosi s ČSSR
LA PAZ, 30. — že več dni trajajo v raznih krajih Bolivije neredi, med katerimi so se rudarji in študentje večkrat spopadli z vojsko. Včeraj Je prišlo do hudih spopadov blizu Orura, ki je važno središče. V sredo ponoči pa Je prišlo do spopadov v kraju Sora-Sora, kjer je bilo 7 mrtvih In 35 ranjenih. Vojaki so streljali s strojnicami na rudarje, ki so uprizorili demonstracije.
Stanje Je v vsej državi zelo napeto. Voditelji opozicije hočejo zrušiti vlado predsednika Paza E-stenssora.
Predsednik Estenssoro Je pozval pripadnike vladajočega revolucionarnega gibanja, naj z orožjem v roki branijo bolivijsko revolucijo. Gibanje je razglasilo Izredno stanje. Pod vodstvom leve disidentske stranke PRIN, ki ji načeluje bivši bolivijski predsednik Juan Lechln, so demonstranti ustanovili «odbor za obrambo svobode«. Pred dnevi so radijske postaje v Oruru in drugih mestih, ki jih nadzorujejo rudarji, pozvale prebivalstvo na odkrit odpor proti vladi. Konservativna desnica izkorišča takšen položaj, da bi zrušila vlado in postavila na oblast kontrarevolucionarne sile.
Sinoči je prišlo do hudih spopadov tudi v La Pazu, kjer so demonstranti napadli in zasedli sedež ministrstva za zdravstvo ter sedež vladnega lista «La Nacion«. Vladni vojaki so streljali na demonstrante, ki so se zabarikadirali v palači ministrstva. Vojski je uspelo znova zavzeti palačo in pognati v beg demonstrante pred sedežem lista «La Nacion«; šlo je za pravo bitko.
Neredi so se začeli z dvema demonstracijama po ulicah prestolnice. Eno je organiziralo narodno revolucionarno gibanje, ki je naklonjeno vladi, drugo pa «odbor za cbrambo svobode«, kjer sodelujejo študentovska združenja. Danes so uradno javili, da so pri spopadih Izgubtli življenje trije demonstranti, 20 pa jih je bilo ranjenih. Streljanje je trajalo do poznih večernih ur na področju univerze, kjer so se bili zabarikadirali študentje.
Predsednik republike Estenssoro je govoril danes po radiu ln izjavil, da ne bo odstopil, «ker mi je ljudstvo poverilo oblast In nalogo, da izvedem do kraja program, ki smo ga predložili na majskem plebiscitu«. Estenssoro se je skliceval na letošnje volitve, na katerih so vsi opozicijski kandidati za predsednika republike umaknili svojo kandidaturo. Predsednik je dodal, da uporniki ne morejo ustvariti težav vladi, «ker je naša revolucija pregloboko ukoreninjena in uporniki so le manjšina«.
Bolivijska vlada Je danes sklenila prekiniti diplomatske odnose s češkoslovaško. Vsi člani češkoslovaškega poslaništva so dobili ukaz. naj v 24 urah zapustijo Bolivijo. Obtožujejo jih vmešavanja v bolivijske notranje zadeve.
Že deluje naftovod od Urala do Češke
PRAGA, 30. — češka tiskovna agencija sporoča, da je začel delovati «naftovod prijateljstva«, ki povezuje Ilmetevsk v Uralu ter Bratislavo ln je dolg 4230 kilometrov. Zadnji del naftovoda med Mičurin-skom In Unečo (na meji Ukrajine) je bil dokončan 21. septembra, nakar so bili že opravljeni poskusi za pretok nafte. Uradna slovesnost otvoritve pa bo v novembru.
Pp načrtih se sedaj dela za povezavo Bratislave z Zaluži v zahodni češki, medtem ko bo odcep iz Uneče povezal Lltavsko pristanišče Ventsplls, tako da se bodo tam lahko oskrbovale s petrolejem cisterne, ki bodo vozile v razna evropska pristanišča ter zlasti v Skandinavijo.
Računalo se je, da bi vzhodnoevropske države po naftovodu Ilmetevsk — Bratislava prejemale na leto 15 milijonov ton nafte. Vendar pa bo treba fx> številko popraviti zaradi večjih zahtev madžarske in češkoslovaške kemične Industrije,
Kreisky v Budimpešti
BUDIMPEŠTA, 30. — Avstrijski zunanji minister Bruno Kreisky, je prišel danes s številno delegacijo na uraden obisk v Budimpešto. Danes je začel razgovore z madžarskim zunanjim ministrom. Na Dunaj se bo vrnil v nedeljo. Jutri bo podpisal sporazum, ki določa, da bo Madžarska plačala 87.5 milijona šilingov odškodnine za razlastitev avstrijskega imetja na Madžarskem po drugi svetovni vojni. Podpisal bo tudi pogodbo, o avstrijsko-madžarski meji jn pogodbo o imenovanju skupne komisije, ki bo pristojna za reševanje morebitnih obmejnih sporov,
Tanzanija*
«
DAR ES SALAM, 30. — Predsednik Julius Njerere je danes sporočil, da se bo republika Tan-ganjdka-Zanzibar odslej imenovala »Združena republika Tanzanija«.
Obsodba prof. Ippolita je povzročila številne komentarje zlasti na levici. Pa tudi republikanski prvak La Malfa je zapisal, da •proces proti Ippolitu še ni zaključen« ter da bo »terjal v deželi in v parlamentu mnogo širšo diskusijo, kakor so ozki temelji kazenskega procesa«. Spričo pisma 70 italijanskih znanstvenikov, ki so se zavzeli za Ippolita, pa poudarja, da gre za «razred najčistejših in najplemenitejših znanstvenikov, kar jih je Italija imela od Fermija dalje«, in ki so protestirali, a ta «protest bi moralo sodišče poslušati«. «V naši bitki smo rajši ob strani znanstvenikom, ki delajo čast naši deželi«. Glasilo KPI pa poudarja, da je bil namen udariti ne po enem člo-veku, temveč po samem znanstvenem raziskovanju, ki ga organizi-ra država.
Najvažnejša mednarodna novi-ca pa je včerajšnji podpis izredno obsežnega francosko-sovjetske-ga trgovinskega sporazuma, ki določa povečanje trgovine v pet-letju 1965-1970 za 60 ali 70 odst., tako da bo po petih letih zna-šala vrednost trgovinske izme-njave dvakrat toliko kakor lani Francija je sprejela sovjetsko zahtevo, da se ne drži sporazuma v Bernu, Id določa komuni-stičnim državam največ petletne kredite, ter je privolila v sedem-letne kredite. Sporazum predvideva tudi, da bosta obe državi storili vse napore za dobavo ti-stih kmetijskih proizvodov, ki jih bo druga država potrebovala v primeru, če bi v njej nastale težave s preskrbo. V Bonnu je podtajnik za informacije takoj po podpisu izjavil, da njegova vlada obsoja dolgoročne kredite Sovjetski zvezi, in da pomeni sporazum «prvo razpoko v skupni fronti držav evropskega skupnega tržišča«. Poleg tega se zatrjuje, da je de GauUe obvestil vlado ZDA, da odločno nasprotuje morebitni udeležbi Zahodne Nemčije pri večstranski atlantski a-tomski sili, čemur ni doslej ugovarjal. Domneva se, da razmiilja de Gaulle celo o možnosti izstopa iz zahodnoevropske gospodarske skupnosti in iz NATO, ker bonska vlada ovira sporazum o kmetijskem skupnem tržišču.
V	Sudanu so sestavili novo vlado na podlagi kompromisa, ki določa, da ostane general Abud predsednik republike in minister za narodno obrambo, ter da bo do prihodnjega marca Izvoljena ustavodajna skupščina. Predsednik vlade bo Mustafa El Kalifa, član narodne unionistične stranke, ki je bila prepovedana skupno z vsemi drugimi strankami po Abudovetn državnem udaru pred šestimi leti. Ta stranka na sprotuje vsem vojaškim paktom in pretesni povezavi Sudana z Zahodom, zagovarja pa tesnejša stike z Egiptom.
V	Boliviji se nadaljujejo spopadi med policijo in rudarji ter študenti. V sredo je bilo na rudarskih področjih sedem smrtnih, predsinocnjim v La Pazu pa trije med streljanjem vojakov na demonstrante, ki so zavzeli palačo vladnega časopisa. Predsednik Estensoro je izjavil, da ne bo odstopil in se je skliceval na letošnje volitve, pri katerih pa so vsi opozicijski kandidati umaknili svojo kandidaturo. Bolivijska vlada je prekinila diplomatske odnose s cSSR, ki jo obtožuje vmešavanja v notranje zadeve Bolivije.
V	Moskvi je delegacija KPI nadaljevala razgovore s sovjetskimi voditelji. — Uradni obisk turškega zunanjega ministra kaže, da bo kljub znanim dobrim odnosom vlade SZ z vlado Cipra prišlo do ponovnega zbližanja med SZ in Turčijo. Zahodni opazovalci v Pekingu pa so mnenja, da spričo pisanja kitajskega tiska obstajajo sedaj pogoji za obnovitev razgovorov med Pekingom in Moskvo.
Neodvisna
Zambija
Z razglasitvijo neodvisnosti Zambije, nekdanjega britanskega protektorata, znanega kot Severna Rodezija, se je skupnost neodvisnih afriških držav povečala Se na enega, Šestintridesetega člana. Ko je Zambija dobila popolno suverenost in vlado sestavljeno iz zastopnikov večine, torej iz zastopnikov afriikega prebivalstva, se je po 60-letni kolonialni podrejenosti znebila načrtov, ki so njeno prihodnost trajno podrejali kolonialnim interesom in kombinacijam.
Dejstvo, da pomeni proces dekolonizacije že vrsto let bistvo vseh političnih dogajanj na afriškem kontinentu, jasno določa pomen In značaj konstituiranja še ene neodvisne afriške države. V primeru Zambije pa moramo imeti pred očmi še nekatere okoliščine, ki dajejo razglasitvi njene neodvisnosti specifičen značaj.
Za razliko od nekaterih afriških držav, v katerih ni bilo naseljevanja iz metropole, vsaj ne v večjem obsegu, se je v Zambiji s časom teritorializirnlo približno 70 tisoč Evropejcev. V primerjavi s 3,5 milijona Afričanov pomeni ta skupina neznatno manjšino, vendar Je spričo politike nekdanje kolonialne uprave osvojila prevladujoče položaje v gospodarstvu, administraciji in drugih dejavnosti v deželi. Ker je Britanija upoštevala to okoliščino kot oviro za omogoči-tev Afričanom, da prevzamejo oblast, Je dolgo odlagala trenutek priznanja pravic do neodvisnosti Zambiji, ko je skušala v sklopu širšega projekta o Centralnoafriški federaciji ohraniti za priseljence politično privilegiranost. Zato imamo lahko kot enega izmed poglavitnih uspehov Združene stranke nacionalne neodvisnosti Zambije dejstvo, da je dosegla to, da sestava političnih organov oblasti zvesto odseva strukturo prebivalstva. Tako je pravzaprav izoblikovan nov model, ki jasno potrjuje, da postajajo države z izrazito afriško večino in ustrezno strukturo oblasti politična realnost Afrike.
Nič manj pomembno ni dejstvo, da obsega Zambija s svojim ozemljem pas nahajališč bakra, ki jo uvrščajo med največje svetovne proizvajalce in Izvoznike te kovine. Njeno naravno bogastvo je či-nitelj, ki ji lahko olajša konsolidacijo in sorazmerno hitrejše utrjevanje neodvisnosti, vendar .je bilo nedvomno eden izmed razlogov, zaradi katerih ji je bila neodvisnost tako dolgo odtegnjena, čeprav Izkoriščajo njena rudna bogastva tuje zasebne družbe, lahko ugotovimo, da Je Zambija s pridobitvijo neodvisnosti, ker Je znan primer Katange, praktično prva afriška država, ki je načela monopol kolonialnih sil v Izkoriščanju afriškega bakra. V zvezi s tem je zelo pomembna okoliščina, da Je tik pred razglasitvijo neodvisnosti laburistična vlada v Londonu razveljavila koncesijo, po kateri bi bila Zambija dolžna, da plačuje Britan-sko-Južnoafriškl družbi, ki ne sodeluje pri izkoriščan lu rudnikov, davek za proizvodnjo bakra. Odprava te anomalije, k! bi lahko imela nekakšen pomen samo v sistemu kolonialnega Izkoriščanja, pomeni za Zambijo zelo pomemben materialni dobiček, hkrati pa Je tudi Izraz pozitivne oddaljitve laburističnega kabineta od politike njegovega predhodnika.
Neodvisnost Zambije Je vplivala na zaostritev položaja v sosednji Južni Rodeziji. Rasistična vlada v 8alisburyju Je storila korake, ki kažejo na njeno odločenost, da pripravi formalno legalnost enostranskemu sklepu o razglasitvi neodvisnosti. V ta namen Je vlada rodezijskega premiera Smitha pripravila zbor plemenskih poglavarjev, ki so sicer njeni plačani lokalni funkcionarji, 'n trdi, da predstavljajo njihovi sklepi politično voljo Afričanov. Za 5. november je napovedan referendum, na katerem imajo pravico, da povedo svoje mnenje samo evropski priseljenci. Prepričana, da bo v obeh primerih dobila podporo, želi Smithova vlada postaviti London pred dejstvo in z enostransko razglasitvijo neodvisnosti za dolgo časa legalizirati v državi sistem rasne nestrpnosti in popolne brezpravnosti Afričanov. Ne da bi se spuščali v širše razlaganje motivov, Je očitno, da bi dobili s tem rodezijski rasisti proste roke do sosedne, toda zdaj neodvisne Zambije, ki Je v številnih, za normalno funkcioniranje njenega gospodarstva pomembnih oblikah sodelovanja, usmerjena k Rodeziji. Težavno Je za zdaj napovedati, kakšen obrat bi lahko nastopil po enostranski razglasitvi neodvisnosti, vendar je dejstvo, da Je trenutno prišlo do naglega poslabšanja odnošajev med Smithovo vlado in britanskimi laburisti, ki so
lllllllllilllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Odprt prekop Volga-Baltik
MOSKVA, 30. — Tass sporoča, da Je bil po petih mesecih poskusov uradno odprt prekop Volga—Baltik dolg 225 milj. Nov prekop Je daljši kot Sueški in Panamski prekop skupaj in po njem bodo lahko plule ladje do 5000 ton.
vnaprej odrekli veljavnost posrednemu konzul tiranju Afričanov.
Končno pa Je prišla, čeprav po pomenu vsekakor ne na zadnjem mestu, razglasitev neodvisnosti Zambije kot še eno potrdilo, da se vse nove neodvisne afriške države opredeljujejo za politiko ne-povezovanja, o čemer Je pričala že prva izjava premiera Keneta Ka-unde kakor tudi vsa njegova prejšnja politična aktivnost. Zambija bo morala kljub sorazmerno ugodnejšemu gospodarskemu položaju, kakor ga imajo druge afriške države, reševati težko dediščino kolonializma, gospodarske in splošne zaostalosti in ji ni zato nujno potrebna le notranja mobilizacija za razvoj lastnega gospodarskega potenciala, temveč tudi sodelovanje z drugimi neodvisnimi afriškimi državami v politiki, ki daje največ možnosti za utrditev miru, za krepitev neodvisnosti in odnosov enakopravnosti.
Z. M.
v Slavonskem Brodu je bilo predvčerajšnjim še kritične točke pa je le še manjkal
vedno nekoliko poldrugi meter
Sava je začela upadati, toda pristanišče
“■ “** ogroženo. Voda je narasla na 712 centimetrov, do kritične točke pa je le še manjkal poldrugi meter
— -----	pg[D papeževim obiskom muc
V KOPRSKEM GLEDALIŠČU
Slavnostna akademija ob 10-letnici londonskega sporazuma
KOPER, 30. — V počastitev 10. obletnice uveljavitve londonskega sporazuma, je bila včeraj ob 18. uri v gledališki dvorani v Kopru slavnostna akademija. Spored je izvajal komorni zbor RTV Ljubljana in sicer v prvem delu Gallusove madrigale in skladbe nekaterih starejših slovenskih skladateljev, v drugem delu pa skladbe sodobnih skladateljev.
Poleg političnih in kulturnih delavcev iz občin koprskega okraja ter nekaterih predstavnikov Slovencev v Italiji, so se akademije udeležili tudi podpredsednik skupščine SR Slovenije dr. Marjan Brecelj, član CK ZKJ Ivan Regent ter predstavnik italijanskega generailnega konzulata v Kopru Vincenzo Rendine.
Sinoči ob 20. uri pa je predsednik skupščine okraja Koper Jože Eržen priredil za u-deležence proslave sprejem v prostorih hotela «Triglav»,
I ganizira natančne raziskave, češ da je treba najti in izkopati zaklad turških zlatnikov.
Arhivska listina daje omenjeni risbi otipljivo osnovo, vendar za zdaj ni mogoče misliti na izkop skritih novcev: Izraelci vedo, kje bi bilo treba iskati, pa ne morejo, ker je prav na meji, če ne celo kakih sto metrov na oni strani, Sirija pa tudi ne, ker ne ve za skrivališče.	G.
Govorice o turškem državnem zakladu
JERUZALEM, 30. — Zadnje čase se ponovno širijo govorice o državnem zakladu, ki ga je cesarsko-nemška vojska zaplenila Turčiji med prvo svetovno vojno in ki naj bi bil zakopan nekje na izraelsko-sirski meji. Pravijo, da gre za veliko množino zlatnikov, skritih od leta 1916.
Zgodba o zakladu ima svojevrstno ozadje. Moše Skszydlak, Jetnik v nacističnem taborišču, se Je proti koncu druge svetovne vojne seznanil z nekim nemškim oficirjem v štabu. V tistih dneh, ko so se bližale sovjetske vojaške enote, ki so osvobodile jetnike v taborišču, je dal nemški oficir Skszydlaku staro topografsko risbo, na kateri Je bilo zaznamovano skrivališče turških zlatnikov.
Po prihodu v Jeruzalem je Skszy-dlak Izročil »narisano zakladnico« izraelskim oblastem, ki so spravile risbo v državni arhiv, sam pa se je začel ukvarjati s kokošerejo.
Pred kratkim je neld funkcionar, ki je brskal po arhivu nacističnega konzulata v Jeruzalemu, našel med drugimi spisi tudi listino iz leta 1938. V njej Je berlinsko zunanje ministrstvo naročilo takratnemu nemškemu konzulu, naj or-
LONDON, 30. — Angleški minister za transport Tom Fraser je izjavil, da namerava Velika Britanija delati naprej na načrtu za gradnjo predora pod Rokavskim prelivom. Zdelo se je, da bo mogoče ta načrt, pri katerem sodelujeta Velika Hfitanija in Francija, prizadet z ukrepi laburistične vlade za štednjo, sedaj pa Je ta možnost uradno izključena.
Protestirajo proti obisku Pavla VI. v Bombayu
Organizacija «Arya Samaj» zahteva, naj misijonarji, ki niso Indijci, do konca leta zapuste Indijo
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Mal (PSD m Karlo (KPl) o nninasD
Na kratko je spregovoriI tudi dr. Pincherle
NEW DELHI, 30. — Na tiskovni konferenci v New Delhiju so danes člani indijske reformistične organizacije «Arya Samaj» izjavili, da nameravajo uprizoriti demonstracije med bližnjim obiskom papeža Pavla VI. v Indiji in proti evharističnemu kongresu, ki bo v Bombaju.
Predstavniki organizacije so še dodali, da bodo verjetno demonstracije sledile motilnim akcijam. Izjavili so: «če bomo napadeni, bomo odgovorili.*
«Arya Samaj* je objavil tudi izjavo, v kateri zatrjuje, da «ima mednarodni katolicizem v načrtu uničenje indijskega laicizma*, ter dostavlja, da je bila indijska vlada »zavedena, da verjame, da krščanski svet na splošno in katolicizem še posebej podpirata ideal laicizma*. Izjava «Arya Samaja* zahteva, naj se vsi krščanski misijonarji, ki niso Indijci, pozovejo,
Članice moskovskega gledališča «Bolšoj», ki z velikim uspehom gostuje v milanski «Scall», na sprehodu po Milanu. Prva nadesni je prva plesalka velikega ansambla
Občini so ukinili telefon in elektriko
TRAPANI, 30. — Telefon in električno energijo so odvzeli občinskim uradom v Mazzara del Vallo. Družbi SET in SPEM opravičujeta ta u-krep z neplačanimi prispevki.
Zaradi ukinitve električne energije so ostale brez luči osnovne šole, srednja šola, licej, klavnica, ribarnica, pokopališče, zdravstveni tirad ter posvetovalnica za matere ln otroke. Zdi se, da Je občina dolžna za električno energijo okrog 100 milijonov.
Ne morejo spraviti opice z zvonika
ROUBADC, 30. — Niti gasilci niso uspeli ujeti mlade opice z Jave »Ne-nette», ki Je pobegnila iz nekega stanovanja ter se nastanila na zvoniku cerkve Sv. Martina. Kaže, da opici ta prostor, ki ga je »zasedla* že 16. oktobra, zelo ugaja, kajti doslej so se Izjalovili vsi poskusi, da bi Jo kakorkoli spravili s stolpa ali pa ujeli. Opica je celo zaslutila najbolj pretkane zvijače; tako n. pr. ni marala banane, v kateri j Je bila neka snov, ki bi Jo omamila.
Občina Je celo naslovila poseben poziv na razne »iznajditelje* za kak nov model pasti za opico.
Dober plen (12 milijonov)
RIM, 30. — Fet milijonov v gotovini ter za sedem milijonov nakazil so danes kmalu po 10. url na Trgu Ponte Milvlo ukradli upravniku gradbenega podjetja »Lanarl* Walterju Mediciju. Malo prej Je Medici dvignil omenjeni denar v neki banki. Ko Je prišel na navedehl trg se mu Je približal neki mladenič, star približno kakih 21 let, ki mu Je Iztrgal torbo ter pobegnil z motorjem, na katerem ga je čakal neki njegov pajdaš.
Ustrelil inženirja in napravil samomor
TARANTO, 30. — Čuvaj v ladjedelnicah v Tarantu Mario Loslto, star 52 let, Je ustrelil 60-letnega Inženirja Arriga Pupllla, nato pa Je
z nekega stolpa skočil v neki bazen v globino 15 metrov. Bil Je na mestu mrtev, ker mu Je počila lobanja.
Zdi se, da Je do tragedije prišlo zaradi tega, ker Je bil Loslto pred kratkim premeščen na neko drugo delovno mesto. Bržkone Je od inženirja zahteval, naj bi ga dodelili nazaj na prejšnje mesto. Ker Je ta zahtevo odbil, je Loslto Izstrelil proti njemu vseh šest nabojev lz svoje službene pištole. Tako inženir kot Loslto sta bila poročena ln sta imela otroke, prvi štiri, drugi pa tri.
Še smrtne žrtve vojaških manevrov
MADRID, 30. — Pretekli torek so med špansko-amerišklmi manevri izgubili življenje štirje ameriški letalci. Njihovo letalo, ki Je Imelo za oporišče letalonosilko »Lake Champlaln*. je strmoglavilo v morje pred Huelvo. Pri neki drugi nesreči, ki se Je med Istimi manevri dogodila v ponedeljek, pa je izgubilo življenje devet ameriških mornariških strelcev.
naj do konca leta zapuste Indijo, »njihova antiindijska dejavnost* pa naj bo predmet preiskave varnostne službe. Izjava zahteva tudi odtegnitev vsake vladne pomoči evharističnemu kongresu, laične organizacije in inštituti pa naj ne organizirajo sprejemov za papeža. Dokument dostavlja: «Ce to zlo ne bo uničeno takoj v začetku, je zelo verjetno, da bodo nastopile motnje za verski mir. V tem primeru, nadaljuje izjava, bi odgovornost padla skupno na indijsko vlado, na papeža Pavla VI. in na tuje krščanske misijonarje.*
Zvedelo se je še, da je tajnik organizacije «Arya Samaj* za Pun-džab Raghuvir Sing Shastri poslal papežu Pavlu VI. ter kardinalu Graciasu brzojavki, s katerima jima sugerira, naj bi se evharistični kongres odpovedal.
VATIKAN, 30. — Na koncilu so danes razpravljali o 21. paragrafu 4. poglavja sheme o Cerkvi v svetu. Govorniki so se tu dotaknili vprašanja omejevanja rojstev, priznavajoč, da gre za dokaj kočljivo in nikakor ne preprosto vprašanje. Kardinal Ottaviani pa se je pri tem vprašanju zelo razvnel. «Zavreči je treba, je dejal, trditve v paragrafu 21, ki se nanašajo na proučevanje in skoraj dolžnost staršev, da določijo število otrok. Lahko se reče, da je to nekaj nezaslišanega v stoletnem nauku Cerkve. Bilo bi strašno, če bi se moralo reči, je zaključil kardinal, da Cerkev odstopa od načel nauka o zakonu, ki so bila skozi stoletja sveta, in da skoraj ustvarja dvom, da se Je morda motila vse do naših dni!*
Vse bolj oprezno in previdno ter upoštevajoč svet in ljudi, kakršni so, je zadevo pretresala večina drugih govornikov. Neki škof iz Konga Je dejal, da shema ne upošteva problemov, ki so značilni za ustanovo zakona v Afriki. Oglasil se je tudi škof iz Prata, tisti, ki je pred leti javno obtožil kot «pri-ležnika* zakonca, ki sta se samo civilno poročila; med drugim j* zahteval jasno obravnavo zaroke (kar je očitno silno važno vprašanje sedanjosti za Cerkev).
ATENE, 30. — Za tretji panorto-doksni zbor na Rodosu vlada še nadalje veliko zanimanje v cerkvenih krogih tudi zaradi udeležbe — ki je sedaj potrjena — opazovalcev katoliškega, anglikanskega ln protestantskega tiska. Zbora, katerega delo se bo pričelo 1. novembra in bo trajalo do 17. novembra, se bodo udeležile atvokefalne cerkve lz ČSSR, Cipra, Orčije ln Finske s predstavniki osmih patriarhatov: iz Aleksandrije, Antiohije, Bolgarije, Jugoslavije, Romunije, SZ ln Istanbula.
Claudia Cnrdinale nastopa kot tra-pecistka v filmu »Cirkus*
Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je med razpravo o občinskem proračunu govoril tudi socialistični svetovalec Dušan Hreščak, ki je med drugim poudaril, da «ne liberalci ne komunisti niso znali nuditi upravne alternative, ker stranke levega centra upoštevajo tudi tisto, kar je veljavnega v kritikah enih in drugih in je takole nadaljeval:
«0 realni politični teži kritik sedanjega odbora levega centra in njegovega programa bo govoril kolega in prijatelj Pittoni; jaz se bom zadržal samo na nekaterih načelnih vprašanjih, ki so po mojem skromnem mnenju bistveni za to politično usmeritev, v kateri je zavzela svoje mesto — prvič v zgodovini Trsta — tudi slovenska narodna skupnost. Kako je pri tem udeležena? Ni udeležena na način — izključno iz strankarskih razlogov z ozko nacionalističnega stališča — kot bi hoteli prikazati liberalci, temveč s socialisti in v politični ter socialni perspektivi, ki ne prinaša ne popuščanja krščanske demokracije kolektivističnim zahtevam marksizma niti zatrjevanim nacionalističnim ali celo šovinističnim zahtevam slovenske | manjšine, kot trdijo liberalci niti popuščanja s strani socialistov socialnemu konservatizmu in procesu asimilacije slovenske etnične manjšine — kot trdijo komunisti s prav tako malo spoštovanja resnice.
Politična in socialna usmeritev levega centra odgovarja nujnosti, ki jo danes že vsi bistre.iši ljudje priznavajo, da se premagajo v višji dialektični sintezi zamude, ne-uravnovesja in protislovja, v katerem se razpravlja o gospodarskem, socialnem in političnem razvoju države, ker je bilo predolgo časa prepuščeno interesirani ln neprimerno nadzorovani skrbi privatne pobude. Iz te zamude, neravnovesij in protislovij pa se ni moč izmotati, če se prepustimo zgolj silam tiste zasebne pobude, ki je za te težave in krivice edina odgovorna, temveč jih moramo obravnavati na tisti edini način, po katerem se danes lahko obravnavajo in rešijo: s tem, da prevladajo splošne koristi nad nezakonitim odporom tiste zasebne pobude, ki se ne istoveti — in v tem je bistvo vprašanja — z upravičenimi pravicami zasebne pobude.
Razprava o gospodarski, politični, socialni in moralni zakonitosti zasebne pobude v gospodarstvu, in torej profita sploh, ostane še vedno odprta, zlasti spričo precej klavrnih posledic,' do katerih je pripeljalo korenito zanikanje zasebne pobude v socialnih sistemih, ki se sklicujejo na socializem ter povzročajo krize, glede katerih še niso našli učinkovitega načina za njihovo reševanje.
Toda danes ne gre za to, temveč za odpravo nesrečnih posledic, do katerih je pripeljalo nenadzorovano prevladovanje zasebne pobude predvsem v oblikah višje kapitalistične in monopolistične koncentracije, zaradi česar je prišla v nasprotje s splošno koristjo nadaljnjega urejenega razvoja gospodarstva samega in civilizirane družbe, tako da bi postala jamstvo svobode za vse, ne pa za njeno omejevanje.*
Nato je Hreščak govoril o krizi modeme države in nadaljeval: «Prav danes imamo opravka s takšno krizo modeme države in politika levega centra hoče biti po možnosti najustreznejši odgovor na zelo težavna vprašanja, ki jih je ta kriza povzročila. Vsekakor pa ta vprašanja ne morejo najti rešitve z oprijemanjem liberistič-nega recepta, ki ni nikoli našel poti za praktično izvajanje.
Isto iracionalnost, ki jo srečujemo v liberalni opoziciji levemu centru, ugotavljamo tudi v njihovi opoziciji proti politiki, katero namerava občinski odbor levega centra dosledno izvajati tudi glede slovenske narodne skupnosti. Dejstvo, da se z liberalne strani očita otvoritev novega otroškega vrtca v nekem mestnem okraju, ki Je bil že predolgo časa brez takega vrtca, ne izhaja iz kakšnega liberalnega načela, temveč z ozko nacionalističnega stališča, nedostojnega civilizirane osebe. Zabarikadirati se v tem nasprotovanju spoštovanja človeških pravic slovenske skupnosti za italijanskimi nacionalnimi vrednotami, ki naj bi bile tako hudo prizadete prav s tem spoštovanjem, pa je v resnici nekaj gorostasnega in predstavlja žalitev največjih duhov italijanske civilizacije in kulture, razen če liberalci ne pojmujejo teh vrednost kot jih je prakticiral fašizem.* Svoj govor Je socialistični svetovalec Dušan Hreščak takole zaključil:
«Slovenska narodna skupnost .ceni tisto, kar Je občinski odbor že storil za izvajanje svojih točno določenih obveznosti, kar je v svo jem govoru upravičeno poudaril tudi kolega dr. Simčič. Res pa Je, da smo še daleč od tega, da bi dosegli tisti optimum, ki bi moral biti značilen za demokratične odnose med Italijani in Slovenci. In s pripombami, ki Jih je v tem smislu naštel kolega Simčič, se tudi jaz strinjam, čeprav je od materialne plati vprašanja brez dvoma bolj važen duh, ki mora vladati v odnosih sožitja med obema narodnostnima skupinama. Vsekakor pa sem globoko prepričan, da smo na pravi poti ln da bomo, mogli z nadaljevanjem po tej poti postopno zboljšati tudi odnose med Italijani in Slovenci tako, da bo moč začeti s tistim demokratičnim in civiliziranim sožitjem med obema narodnostnima skupinama,
ki ga želijo vsi tisti, katerim je še prav posebej pri srcu nadaljnji demokratični in človeški razvoj našega mesta in naše države.*
Komunistični svetovalec Burlo pa je ob koncu svojega včerajšnjega govora na seji občinskega sveta govoril tudi o vprašanjih tržaških Slovencev ter najprej poudaril, da desničarjem ne bo odgovarjal, ker monotono ponavljajo tiste politične teze, ki so danes že izven realnosti.
«Pač pa se obračam na koalicijo levega centra, ki hoče prikazati izvajanje nekaterih delnih ukrepov v prid Slovencev kot odločen preobrat, ki naj bi dokazal popolno zavzemanje za vprašanja slovenske skupnosti v vseh njenih kulturnih in drugih manifestacijah. Mi pobijamo take trditve, ki jih poudarjajo zlasti tovariši socialisti, ker ni moč skriti za enim prstom resnice dejstev. In prav zares so trmasti: preizkusni kamen politične volje večine levega centra ostane za nas razprava o Padovanski resoluciji. Ta politična volja pa je, nadaljevati — pa čeprav s kakšno manjšo ugodnostjo — s politiko raznarodovanja Slovencev.
To se pravi, da so ne samo vprašanja nerešena, ampak da se niti nikakor ne nameravajo rešiti: raba slovenskega jezika v javnosti, namestitve slovenskih uradnikov v občinskih uradih, dvojezični napisi, občevanje z občinstvom tudi v slovenskem jeziku v dvojezičnih krajih, imenovanje uradnega prevajalca tudi v tej dvorani, da bi se omogočila raba slovenščine, popolno izvajanje ustave, memoranduma, deželnega statuta, in celo Palamarove okrožnice.
V mestu je bil odprt slovenski vrtec: lahko bi bili res najboljši učenci v razredu, če bi se spomnili, da so v tej dvorani to zahtevo postavili komunistični svetovalci (začenši s svetovalcem Košuto pred 15 leti). Toda ne zanima nas samo to. Pozneje je tudi Enotna slovenska lista postavila to zahtevo in tako so storili — se mi zdi — tudi tovariši socialisti. Vrtec je bil končno odprt, toda po dolgi in vztrajni borbi opozicije, v prvi vrsti naše opozicije.
Toda poudariti hočemo tudi, da nam ni prav nič ugajal način, kako je odbornik za javno šolstvo v Imenu odbora »branil* otvoritev slo-
venskega vrtca v mestu in naštel naslove stanovanj staršev slovenskih otrok, ki so se v vrtec vpisali, kot da bi bil potreben tak neprimeren javni popis namesto točne volje, ki bi jamčila, da predstavlja ukrep povračilo škode Slovencem, ki so takšen otroški vrtec imeli vse do prihoda fašizma.
To je načelno in ne tehnično vprašanje. Strinjamo se torej z raznimi trditvami svetovalca Simčiča in še enkrat ponovno poudarjamo Izjave tovarišev Padovana in Calabrie glede resolucije v preteklem mesecu juliju, ki obravnava vprašanja Slovencev. In na podlagi tistih zelo aktualnih trditev bo naša skupina nadaljevala svojo borbo. Hkrati pa vabi v to borbo tudi tovariše socialiste. Osnovnega vprašanja civilizirane in moderne družbe pač ni moč rešiti s prevajalcem, ki je plačan na akord*, je zaključil svoj govor svetovalec Burlo.
Z nekaj besedami se je vprašanja Slovencev dotaknil tudi svetovalec dr. Pincherle (PSIUP), ki j® dejal: »Tudi letos bo kak slovenski svetovalec, ki ga sicer previdno drže izven ozke druščine odbora, doživel, da bodo z zadovoljstvom sprejeli njegov glas, ki bo pomagal, da bo sprejet proračun, ki bi sicer propadel ter potegnil s seboj še odbor. To je vsekakor važno dejstvo za tistega, ki kakor jaz mrzi vsako nacionalistično diskriminacijo. Toda rad bi tem slovenskim tovarišem povedal, naj si ne delajo prevelikih utvar o posledicah, ki jih bo imelo za slovensko prebivalstvo to malo trgovanje. Rešitev problemov najbolj revnega dela našega prebivalstva, naj bo slovensko ali italijansko, Je v politiki socialnega napredka in ne v negibnosti, ki le slabo prikriva stare strukture. Rešitev problemov slovenskih delavcev se ne more omejiti na to, da so dali predmestju Opčinam ime Opicina namesto Poggioreale del Carso, ali pa na to, da so odprli en otroški vrtec, za kar je bila večina prisiljena zaradi stanja nujnosti. Moja solidarnost s Slovenci — tudi v težkih trenutkih njihove zgodovine — mi daje pravico, tako upam, do takega odkritega govora s kakim njihovim predstavnikom v tej dvorani.*
............................um......im,,,n,,,,n,,|,uml,„1,,,,,,lm,|,,1,1,1,,„„1,,nniinu
tglnbbu ^ Afifta^Ioo
VWS
Nobelovi nagrajenci
Townes
Basov
Prohorov
Trije znanstveniki »i delijo letošnjo Nobelovo nagrado za ji-ziko. Sklep švedske akademije znanosti je, da dobi polovico od
55.000	dolarjev (16.5 milijona lir) profesor na tehnološkem inštitutu v Massachusettsu Charles H. Townes, polovico pa si delita sovjetska znanstvenika in profesorja na Lebedjejevem fizikalnem inštitutu v Moskvi Nikolaj G. Basov in Aleksander M. Prohorov. Nobelova nagrada jim je bila priznana za razširitev .temeljnih spoznanj na področju kvantne elektronike., še zlasti pa •povečane radiacije molekul., kar je omogočilo pomemben napredek na raznih področjih tehnike in medicine. Letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo je dobila britanska znanstvenica, profesorica na oifordski univerzi Dorothg Croivfoot-Hod-kin. Sporočilo švedske akademije znanosti poudarja velik teoretični in praktični pomen njenih raziskav «notranje strukture vatnih biokemičnih substance, kakor tudi znanstveni pomen u-porabe rentgenskih iarkov na tem področju.
»Vzorna knjižnica*
RIM, 30. — Vzorna knjiinica eLuigi Einaudiu, ki je bila ustanovljena s posebnim namenom, da zadovolji potrebe tipične kme-tijsko-obrtniške občine, je zaključila svoje prvo leto dejavnosti. Ob tej priložnosti so objavili nekatere statistične podatke, ki pričajo o uspehu pobude: v enem letu je knjiinica zabeleiila 1.500 vpisanih bralcev pri 4.500 prebi-
Dorothy Orowloot-Hodkln
valcih, 8.000 izposojenih knji? (pet na vsakega bralca, 27 n" dan) in 6.000 posvetov. Najbolj vztrajni bralci so otroci (23 od-totkov), ki jim sledijo gospodinje (14 odstotkov), študentje, delavci, učiteljstvo m poljedelci-Najbolj priljubljena so dela < pripovedništva (51 odstotkov)■ oa italijanskih avtorjev so najbolj brani Pavese, Fenoglio in Brato-lini. od tujih pa Dumas, Breča , Hemingway, Thomas Mann * Steinbeck. Otroci najbolj bere) Disnegja.
J
IZ PREDVOLILNE KAMPANJE V ZDA
Samozaupanje in optimizem predsednika Johnsona
BoIdwater že kaže znake utrujenosti ■ Anketni podatki odločno v prid Johnsona - Želja sedanjega predsednika, da bi v zgodovini ostal obe-ložen kot oseba, ki je za sabo imela sever in jug, vzbod in zahod
WASHINGTON, oktrobra. — ^-e bi Johnson na volitvah ne 2Magal, bi to nedvomno bilo naj-^ečje presenečenje v zgodovini 4DA. Tako je pred nedavnim za-Pisal neki ugledni ameriški časopis. V Johnsonovo zmago ne dvomi nihče, celo ne — bi se lah-k° reklo — njegov neposredni nasprotnik, republikanski sema-*°r Bary Goldwater, pri katerem ie že opaziti znake utrujenosti ln tudi... poraza. Predsednik Johnson, opogumljen od spreje-a°v> ki jih je bil deležen v juž-n>h državah in onih na srednjem zahodu, torej tam, kjer Gold-^vater najtrdneje stoji na nogah, JS nedolgo tega zelo samozavest-n° izjavil; «3. november bo po-®enM največjo zmago demokra-tov v zgodovini ZDA.«
Vprašanje, ki ga tu, v tem ta-0 ohrabrujočem vzdušju, najpogosteje postavljajo, je predvsem °heleženo z neznanko, kolikšen odstotek volivcev se bo volitev Udeležil in kakšna bo, končno, ohnsonova zmaga. Vse do pred nedavnim so se predvidevanja Vrtela okrog 60 odst. v prid John. St>na, vtem ko so Goldvvaterju Pripisovali samo 30 odst. Zadnje 'Pssece je Johnson še izboljšal !v&ie možnosti, vendar je znana Ustanova za ugotavljanje javne-mnenja, ki jo vodi Louis Har-r-s, zdaj začela zatrjevati, da je v Prvih tednih oktobra Goldwa-er izboljšal svoj položaj kar za
štiri
točke, tako da bi zdaj raz-
nierje moralo biti naslednje: 58 °dst. anketiranih volivcev se- je ^Predelilo za Johnsona, 34 za °id\vaterja, a 8 se jih sploh še n> opredelilo. To napredovanje rePublikanškega kandidata neka-eri tolmačijo s «prebuditvijo» rePublikanske zavesti pri delu Volivcev, torej tiste vesti, ki je 1 a zamrla po republikanski 0Pvenciji v San Frančišku. Republika^ — pravijo tu — se °nec konca vendarle čutijo republikance. Število «ubežnikov» republikanskega tabora, pa je Se vedno zelo visoko. Ce Gold-'Vater še sploh na karkoli raču-na> bi -najprej okrog sebe mo-ra^ zbrati najmanj vse volivcfe.
bata
tradicionalno volijo za kandi-
njegove stranke, obenem
nadalje moral opraviti po-emben prodor v demokratski abor in še pritegniti dober del lst|h volivcev, ki običajno za Volitve in njihov izid ne kažejo Zan'manja. Vse to naenkrat pa P* mog0če doseči, pravijo komen-atorji, vtem ko predsedniški po-
°2aj demokratskega kandidata le-
kampanji omogoča, oziroma zagotavlja očitne prednosti.
Ko je Johnson v okviru svojih predvolilnih potovanj pred kratkim obiskal Chicago, je na shodu, ki je tu bil prirejen, svoje poslušalce pozdravil z znanim Churchillovim znakom, napove, dujočim «vietory» — zmago. Njegova samozavest in prepričanje, da ima zmago že v rokah, prihajata očitno do izraza na vsakem njegovem koraku. Vštric s tem pa rase tudi njegova ambicija. Johnsonova najbolj vroča želja in obenem tudi njegova največja skrb je trenutno, kot zagotavljajo v Washingtonu, da bi Gold-waterja premagal v vseh Združenih državah in bi tako v zgo-
dovini ZDA ostal obeležen kot predsednik, ki je za sabo imel sever in jug, vzhod in zahod.
Kot je razvidno iz najrazličnejših analiz, lahko Goldwater računa na glasove v Alabami in Misisipiju, ki slovita za trdnjavi rasizma. Goldwater pa poleg tega še upa, da bodo «njegove» tudi Arizona, Montana, Nebraska, Kansas in še nekatere druge države, k; zanje meni, da brezpogojno delijo njegova politična stališča, izražena v programu, ki ga je bil svojih volivcem predstavil. Seveda se bojeviti republikanski kandidat poteguje, da bi prodrl tudi v številnih dru-
(Nadaljevanje na 6. strani)
Slikar prof. Avgust Černigoj v baru-galeriji Alcione v Pasaži Fenice, kjer razstavlja svoja najnovejša dela
fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiuiiiiiiinitiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiltiiiiiiiiliiKiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii
OB PODELITVI NOBELOVE NAGRADE ZA FIZIKO TREM AASERJEVCEM«
Nekdanji «žarek smrti sedanji Laser
in njegova uporabnost
NOBELOVEC PROF. IIEYMANS TRDI
Tudi v umazanem zraku so kancerogene snovi
NEW YORK, 30. — Prof. Cor-neille Heymans, Nobelov nagrajenec in dekan famiaceutske fakultete na vseučilišču v Gandu, zatrjuje, da posvečamo umazani atmosferi kot povzročitelju ali vsaj možnemu povzročitelju rakastih obolenj na pljučih premalo pozornosti, vsekakor manj pozornosti, kot bi jih ta problem zaslužil. Prof. Corncdle Haymans je trenutno v \Vashingtonu, kjer skupno s še dvema drugima evropskima nobej.ovima nagrajencema prisostvuje te) .sodeluje na mednarodnem znanstvenem zborovanju, ki nosi naslov »Znanost ln družba« tn ki so ga organizirali ob 175. obletnici ustanovitve vseučilišča v Georgetovvnu.
«Pogosto smatrajo — je izjavil prof. Heymans — da je vdihavanje cigaretnega dima eden glavnih vzročnih čin'teljev za nastanek rakastih obolenj na pljučih, čeprav te možnosti ne moremo v celoti Izključiti, sem mnenja, da bi bilo treba posvetiti mnogo več
pozornosti vdihavanju onečejene-ga zraka, v katerem Je veliko kancerogenih sestavin, posebno še ne popolnoma izgorelih ostankov premoga, olja in bencina, odnosno petroleja«.
Belgijski znanstvenik Je v tem smislu izrazil tudi svoje upanje, da se bodo uvedli resni in učinkoviti ukrepi, s katerimi bo mogoče onemogočiti ali vsaj omejiti onečejanje atmosfere, kar še posebej velja za velika predvsem industrijska mesta. Glede tega je rekel, da bi bilo treba izdelati načrt, kako kontrolirati industrijske naprave, kako urediti ali bolje kako opremiti peči na nafto ln kerozen pri centralnih ogrevalnih napravah v stanovanjih in, končno, kako opremiti izpušne cevi na avtomobilih, da bi iz njih ne uhajalo toliko strupenih plinov in predvsem še ne v celoti izgorelih kapljic bencina, ki da je tudi eden važnih pa čeprav še ne popolnoma proučenih kancerogenih elementov.
temu v trenutni predvolilni
danes otvoritev avtomobilskega SALONA V TURINU
Dve najbolj aktualni vozili turinskega velikana FIAT
flte41165 k° v Turinu svečana otvo-(V, Jf., letošnjega turinskega avto-
JJ^ilskega salona, ki je ena naj-“tembnejših tovrstnih manife-
ha svetu. Nemogoče je v
članku prikazati vse n„ bo*’., ki so tu na ogled, zato se ve'j danes omejili samo na naj-bihw itali.iansko podjetje avtomo-nain6 ihdustrije, na Fiat, ki ni Pomembnejše podjetje le v Ita-hei’ pa tudi med najpomemb-KsuT' v Evropi in na svetu.
Zj K°r je znano, doživlja v zve-*tat seclanJ° konjunkturo tudi teči S,.vofe težave, vendar je treba biti’ da ni podjetje Fiat odpustilo
lavCeenega lKl sv°Jih 13a00° de'
le *n nameščencev, pač pa Je da J*?0 delavnik, v upanju pač,
šaieSe bodo razmere kmalu izbolj-bari„i, da se bo prejšnji polet £«Jev&i,.(
P°drnJ-,at znafiln0 to, da na izVoJ . svoje avtomobilske pro-hainT,,	na trg celo vrsto
bon ''čnejših tipov vozil, od nuj-Popularnega vozila «500», do
razkošnega in močnega vozila pri «850», ker je to že tako popu-
«2300-S», to se pravi vozila «za vse okuse in žepe«. Nekateri to značilnost podjetja Fiat hvalijo, drugi pa vidijo v tem njegovo pomanjkljivost. Res je, da je lepo, če je izbira velika, hkrati pa je tud' logično in neizpodbitno, da so posamezni izdelki, v konkretnem primeru posamezna vozila, lahko cenejši, če se njihova proizvodnja šteje v stotisočih izdelanih kosov. Toda pustimo ta razglabljanja o ekonomičnosti in ustrezanju okusom ln se ustavimo pri dveh trenutno najbolj «aktualnih» vozilih podjetja Fiat.
Nikakega dvoma ni, da je najbolj aktualno Fiatovo vozilo trenutno ekonomični «850». Da je to vozilo najbolj aktualno vozilo podjetja Fiat, nam pove že dejstvo, da je bila zaradi konjunkture proizvodnja vseh ostalih tipov nekoliko omejena, vtem ko se proizvodnja «850» nadaljuje s polno paro, kajti to zahtevata domači in zunanji trg. Ne bomo se ustavljali
lamo vozilo, da ga vsak interesent že pozna. Ustavili bi se raje nekoliko več pri novi verziji 1961. leta ponovno »predstavljene« «1500». To nekoč ne preveč uspelo vozilo se je 1961 spet začelo uveljavljati in sedaj kaže, da bo prodrlo:
To vozilo je zamišljeno kot «srednjeevropsko vozilo« in Je izpopolnjeno s celo vrsto mehanskih in estetičnih dopolnitev. Pred vsem Je nova «1500» za osem cen timetrov daljša, torej bolj udob na, kar se opaža posebno v udob nosti potnikov na zadnjem sedežu Poleg tega Je bolj nagla in ekonomična. Njen motor je bil «o-krepljenu na 83 odnosno 75 KS, ki omogočajo vozilu tudi 155 km na uro. Od kod ta večja k:oč? Razlaga bi bila predolga, kajti uvedenih je bilo veliko »malenkosti«, ki so to omogočile. Povedali bi še, da je «1500» zelo primerna tudi za mestni promet; da je njen motor zelo tih, zavore pa zelo močne ln gotove, da je torej vožnja, kot zatrjujejo tisti, ki so jo vsestransko preizkusili, zelo vama. Vozilo Je tudi na zunaj zelo lepo ln ga izdelujejo v dveh inačicah, in sicer kot navadno ter družinsko, to se pravi z mnogo večjo prostornino.
O nekaterih drugih značllnejših vozilih tega velikega podjetja pa bomo spregovorili ob kaki drugi priložnosti.
Po mnenju nekaterih je to drugo najpomembnejše odkritje našega stoletja - Ne samo v tehniki, tudi v medicini in biologiji pride Laser v poštev
Švedska akademija je predvčerajšnjim podelila letošnje Nobelove nagrade za fiziko in kemijo. No-belovo nagrado za fiziko si delijo 49-letni Charles Hard Townes, profesor na vseučilišču v Massachusettsu, ter 42-letni Nikolaj Basov in 48-letni Aleksander Lebedejev člana sovjetske akademije znanosti. Vsi trije znanstve. niki so dobili to visoko priznanje zaradi svojih znanstvenih uspehov pri razvijanju žarka Laser, ki so ga nekateri še do pred nedavnim napačno imenovali tudi «žarek smrti«, ker so pač njegove lastnosti napačno pojmovali in ocenjevali. Pravzaprav je bil princip tega žarka ali točneje izredno gostega snopa žarkov že dolgo znan in napačno pojmovan. Od tod tudi napačna pojmovanja o njem, dokler se ni nekdanja zamisel konkretno uresničila. Ko so prej znani princip skoraj hkrati v SZ in v ZDA in kmalu zatem drugod konkretno uresničili,’ so spoznali, kakšne vse možnosti odpira njegova raba.
Čeprav smo o teh žarkih že pisali, menimo, da ne bo odveč, da se pri njih ponovno ustavimo prav sedaj, ko je bilo najvišje znanstveno priznanje na svetu
—	Nobelova nagrada za fiziko
—	podeljena trem znanstvenikom prav na račun izpopolnitve tega izuma, ki postaja vedno pomembnejši. Ko bomo videli, kakšne vse možnosti nam Laser nudi, bomo spoznali, da ni pretirano reči, da je uresničenje že znane ideje najpomembnejše odkritje v našem stoletju razen odkritij na področju jedrske e-nergije.
Neki strokovnjak za tehniko Laserja je pred nedavnim rekel, da bo v kratkem pisalni stroj opremljen z napravo Laser, katere žarki bodo sproti brisali vse napake. Dovolj bo le delček sekunde in že bo izginila napačno napisana črka ali beseda, ne da bi na papirju ostal najmanjši znak. To je eden najbolj enostavnih, hkrati pa tudi zelo nazornih primerov, kako uporaben je Laser. Isti strokovnjak pravi: Ko bo ta uspeh laboratorijskega sonca, ki je stotisočkrat bolj svetlo in toplo od kozmičnega sonca, postal stvarnost, bo le vprašanje organiziranja tovarniške proizvodnje v velikih serijah.
Ko smo tako z majhnim primerom prikazali eno možnost uporabe tega odkritja, se bomo napotili po dolgi poti neštetih do sedaj odkritih možnosti njegove rabe. Štiri desetletja so se znanstveniki ubijali z laboratorijskim poskusi, da bi zamisel Laser konkretno izpeljali. To se jim je posrečilo šele pred štirimi leti.
Tovarnarji so takoj uvideli, kolikšne možnosti Laser nudi. Samo v ZDA je že 400 podjetij, ki se ukvarjajo z izpopolnjevanjem in razvijanjem možnosti uporabe žarka Laser, tako da trošijo samo v raziskovalna dela na tem področju od 30 do 35 milijard lir na leto. Ameriški podjetniki računajo, da bodo že leta 1970 želi od svojih sedanjih vlaganj velikanske dobičke. Računajo, da jim bo raba žarkov Laser prinašala najmanj 2000 milijard lir dobička na leto. To je račun, ki ni neutemeljen, saj naprave, ki delujejo na tem principu, moremo uporabiti na najrazličnejših področjih, kot npr. za merjenje razdalje, za vesoljske komunikacije, za odkrivanje satelitov, pri radarju; pri elektronskih možganih, pa tudi v kirurgiji, pri pod-
vodnih komunikacijah, kier radar odpove, pri navadnih tele: komunikacijah in že marsikje.
Neki znanstvenik je žarke Laser imenoval ključ napredka tehnike in civilizacije za bodoče generacije. Ta sv.etlohni vir, ta »gosti snop žarkov« je hkrati »nadvse močan, monohromatičen, koherenten in direkcionalen«. Ne moremo razložiti vseh teh terminov, raje bi konkretno pokazali, kaj to lahko pomeni. (Mimogrede bomo ponovno poudarili, da je ena izmed redkih možnosti, v kateri so se teoretiki zmotili, prav nekoč toliko opevana lastnost žarka Laser, ki da bo predstavljal strahotno orožje, od koder tudi njegov nekdanji naziv «žarek smrti«. Pravzaprav tudi to lasnost Laser ima. Da bi pa Laser bil zares tako uničujoč, bi bila potrebna vsa zmogljivost ameriških hidro in termo-central, ki bi jo morali vsaj za kratek trenutek vso usmeriti v isto napravo, kar pa je praktično nemogoče.
Laser more proizvajati strele 1000 megavatov. Ta moč, združena s preciznostjo žarka Laser omogoča izdelavo tako precizne radarske naprave, da moremo z njo na desetine kilometrov daleč odkriti kakršenkoli predmet in njegovo razdaljo določiti s točnostjo do petih metrov. Prej o-menjena koherentnost žarka Laser nam omogoča, da radar v eni sami sekundi »pokrije« cono vseh 360 stopinj, kar pomeni, da je tak radar stokrat hitrejši od običajnega radarja.
S pomočjo žarkov Laser že danes lahko spremljamo predmete, ki drvijo z brzino od 25 do 30 tisoč km na uro. To pomeni, da z njihovo pomočjo lahko sledimo alj odkrivamo tudi umetne satelite. Ce Laser napravo opremimo še z atomsko uro, moremo z njo meriti svetlobno brzino do tolikšne mere, kolikor nam dosedanje tudi najbolj precizne naprave niso dopuščale. S pomočjo žarkov Laser moremo vrtati drobcene luknjice celo v diamant in variti tudi najbolj precizne naprave elektronskih materialov.
Da ne bi naštevali samo njegovo uporabnost v tehniki, bpmo prešli »na kirurgijo. V kirurgiji je žarek Laser prvič prišel v rabo kot svetlobni kirurški instrument. Z njegovo pomočjo more-mo operirati žive celice z natančnostjo tisočinke milimetra. Ta lasnost žarka Laser daje u-
pati, da bosta medicinska znanost in biologija še mnogo globlje prodrla v tajnosti življenja in mogla celo posegati v jedro žive celice; to se pravi, da bo mogel človek nekoč z njegovo pomočjo vplivati celo na probleme dednosti.
V New Yorku so s pomočjo žarkov Laser operirali že rakasto obolenje v očesni duplini, takoj za očesom. Zarek je šel skozi oko, toda v milijonskem delcu sekunde in uničil rakaste celice, ne da bi prizadejal ostalemu očesnemu tkivu najmanjšo okvaro. Ta ameriški uspeh, vzbuja upanje, da ni daleč dan, ko se bodo mogle vršiti razne operacije na očesni roženici. Sicer so te operacije že danes možne. Tudi brez žarkov Laser. Toda v tem primeru je potrebna popolna anestezija pacienta, operacij« •traja tudi štiri ure, pacient pa mora po operaciji tedne ostati •v popolnem mraku. Z žarki Laser pa se ista operacija izvrši brez anestezije in traja le tri stotinke sekunde, toliko, da bi pacient ne utegnil niti treniti.
Ameriški kancerologl so s pomočjo navadne naprave Laser doslej zdravili že 14 vrst rakastih obolenj. Pri tem so ugotovili,1 da žarki Laser čudovito naglo uničujejo rakasta tkiva, ne da bi na zdravem tkivu pustili najmanjšo sled. Računajo tudi, da bo Laser dal izredne rezultate v zdravljenju kožnih bolezni.
Se Veliko je možnosti,' v katerih pride raba žarkov Laser v poštev, toda čemu bi jih še naštevali. Ob zaključku bomo omenilj le to, da npr. v Franciji že izdelujejo žepne naprave Laser ter Laser naprave z močjo milijon vatov. Ni daleč dan, ko bodo elektroniki in astronomi udobno sedeli v svojih sobah in se zabavali s tem, da bodo z žepnimi napravami Laser, ki bodo velike kot žepna svetilka, raziskovali Lunino površino in druge planete.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Prof. A, Černigoj v baru Alcione
2e nekaj mesecev pred sedanjo Černigojevo razstavo v baru-gale-riji Alcione so v slikarskem okolju krožile govorice, da bo ta mojster mnogoličnih izraznostih gotovo prvi na Tržaškem pričel slikati po načinu pop-arta. Res je tudi, da je bil Černigoj prvi naš slikar, ki je nedavno, še pred Beneško bie-nalo, v radijskem intervjuju jasno omenil možnost pojava te zvrsti umetnosti med nami. Sedaj stojimo pred izvršenim dejstvom nove preusmeritve Černigojeve umetnosti v popart.
Vendar pa 11 slik te Černigojeve razstave v Alcione priča, da novi način ni še rezek prelom z njegovim informalnim slikanjem preteklih let. Černigojeva slikarsko-tehnična izbrušenost, ki gre že r popolnost obvladanja vseh znanih slikarskih gradiv, mu pač ne dovoljuje, da bi vse to zavrgel in pričel nekaj popolnoma novega. Pri vsaki Černigojevi preusmeritvi ostaja v njej nekaj njegove slikarske dediščine, izkušnje prejšnjega in temu predhodnega.
Tako tudi v teh delih Černigoj presaja le postopoma novo v staro, cepi deblo svoje plemenite umetnosti z. novim cepičem pop-arta, ki se pa ima še razrasti v zaželeno cvetočo vejo. Zato sre čujemo tu starejše predelane in formalne slike, ki jih je z vlenlie njem fragmentarnih izrezov fotografij iz raznih revij spremenil v prehodne ustvaritve pričakovane novosti
Taka je na primer podoba z zlatim ozadjem, kjer se omenjena predelava z vlepki ugotavlja le iz znatne bližine. Je to torej primer, podoben njegovim kronoloaičnim kolažem, medtem ko so v stiki «Maya desnuda» najaktualnejše fotografije potopljene v črno črtno valovanje Černigojeve grafike.
Mislimo, da mojster verjetno ne bo sledil kar tako grobemu načinu ameriškega pop-arta. Je za to preveč prefinjen in tenkočuten umetnik. Novo smer pa je Černigoj le v toliko presmeril, da mu daje in nudi željeno možnost krepke sprostitve njegove polemično nastrojene narave. To jasno priča večina slik, posebno največja, ki je učinkovit protest proti francoski vodikovi bombi.
V pestro razgibanost barv, črt iii ploskev abstraktno informalne podlage so vešče vlepljene slike
valujočih množic, vojaških pokopa lišč in v osrednjem delu pretresljiva fotografija vojakov pri kosi lu nad krstami, ki so morda še isti dan postale njih poslednje ležišče. Z neko drugo sliko obtožuje nacistični genocid Judov, ko gradi zasnovo dela okoli splošno znane slike procesije golih žensk pred plinskimi celicami v Osivien. činu. Olje z izrezi ogabnih hudičev Boschovega pekla pa je simbolični prenos prejšnje za gledalce globlje razmišljajoče narave.
Desetina prikazanih slik je le drobec tega, kar je Černigoj tovrstnega že ustvaril, naznanja pa posredno povratek k figurativno-sti. Černigoj je v teh slikah dosegel svoj namen: izredno zgovorni mojster jim je vdahnil dar govora, ki pa ponekod prevpije nam vsem tako ljubo pesem njegove čiste umetnosti.
MILKO BAMBIČ
Antonicelli nagrajen
Danes prejme v Reggio Emilii režiser Franco Antonicelli nagrado vTricolore 1964» za svoje dramsko delo o odporniškem gibanju «Tut-to cid che riguarda gli uominis (Vse kar se tiče ljudi). S tem v zvezi je uredniku «Unitd» dovolil intervju, ki ga objavljamo.
Vprašanje: Mnogo je že bilo govora glede odnosa med odporniškim gibanjem in kinematografijo. Ali obstaja po vašem mnenju v okviru teatra repertoar, ki bi ga lahko imenovali odporniški?
Odgovor: Nisem mnogo sledil literaturi, zadevajoči odporniško gibanje. Vem, da je «Piccolo teatro» iz Milana uprizoril delo «Le notti dell’ira», ki ga je napisal Salacrou, in to kmalu po vojni. «La Roma-gnola» od Sguarzine pa vsekakor predstavlja pogumen poizkus. .
Vprašanje- Ali ste to pot prvič nanisali gledal-ško delo?
Odgovor. Moja gledališka «karie-ra» se je začela to poletje in se je morda tudi že končala. To delo sem napisal nekako iz dolžnosti. V mislih imam tudi neko drugo temo, čeprav še nejasno oblikovano. Morda bi se me moralo prisiliti k temu. kdo ve?
Vprašanje: Ali nam lahko kaj poveste o izvoru in motivih te svoje «gledališke» opredelitve, oziroma, kako ste se spoprijeli s tako zahtevno temo?
Odgovor: Svojo temo sem pripravljal daljši čas, posebno v zvezi, oziroma, kar . zadeva objektivno zgodovinsko resnico. Delal pa sem na njej kakih petnajst dni. Zasnovana je na nekaterih zapiskih iz l. 1959, ko mi je bilo naročeno, naj bi kaj napisal za priložnost kongresa ANPI, ki se je imel vršiti v Turinu. Gre za «ljudsko predstavo» v dveh dejanjih, v kolikor sem si vedno zamišljal, da imam pred seboj tisto široko in čustveno občinstvo, kakršnega predstavlja ljudstvo, kmetje, delavci, tisti skromni, a zavestni ljudje, polni spominov in bogati navdušenja ter plemenitosti.
Vprašanje: Vaš tekst zajema obdobje od Matteottija do 25. aprila. Kako vam je uspelo «poetično sintetizirati« toliko dogodkov in na njihovi osnovi ustvariti dramatično jedro v gledališkem smislu?
Odgovor: Kaj v resnici predstavlja teh dvajset let? Italija je šla skozi dogodke, kakršnih ni doživela stoletja — spoznala je tiranijo in ljubezen za svobodo, nizkotnost in vzvišenost, strahopetnost in heroizem. sovraštvo in ljubezen, smrt in vstajenje, «vse, kar se tiče ljudi«, kar sem tudi poudaril z naslovom. Kar pa zadeva samo predstavo, imam polno zaupanje v ansambel Stalnega gledališča v Bologni, ki jo bo izvajal, in pa v njegovega ravnatelja, Mau-rizia Scaparra.
Vprašanje: Ali lahko upamo, da bodo delo predvajali tudi v drugih mestih?
Mlada angleška filmska umetnica Odgovor: Gotovo, po vse) Italiji, Pamela Greer, ki je sicer mlada a * inozemstvu. in nadariena ki na io zelo noeo. Vprašanje: Ah bo tekst izdalo
P ?! kako založniško podjetje?
sto celo največ uporabljajo v ta- odgovor: Da. izdalo ga bo založ-ko imenovanih filmih strahu, ali niško podjetje Einaudi v okviru tam, kjer je treba veliko golote. 1 svoje znane zbirke gledaliških del.

"Fiat 1500», s katerim se veliko turlnsko podjetje postavlja v •hjeni avtomobilskem salonu, ki ga bodo odprli občinstvu danes
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Srečno boste izpeljali zadevo, ki se vas osebno tiče. Zvezde vam obetajo veliko sreče v ljubezni.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne boste mogli Imeti večjih uspehov, če se ne boste oprli na nekoga, ki vam bo pomagal. V čustvenih zadevah majhna navzkrižja.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Vsi bodo gledali na vas, nekateri s simpatijo, drugi z zavistjo. Novo prijateljstvo.
RAK (od 23.8. do 22.7.) Spoznali boste osebo, ki vam že dolgo meče polena pod noge. Bodite skrajno prizanesljivi.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Z ožjim sodelavcem boste delali načrte za
bližnjo prihodnost. Ne zanemarjajte osebo, ki jo imate radi.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Čeprav bo delo dobro steklo, vas bo uspeh razočaral. Tudi kar se srčnih zadev tiče. ne bo nič konkretnega.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Neka vest vam bo razčistila pojme o spletkah, ki se pletejo okoli vas. Dogodki ne bodo preveč prijetni.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Vaši interesi so v nevarnosti. Glede čustvenih zadev nat včasih spregovorijo tudi možgani.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) NI priporočljivo, da se lotite dela, na katerega se ne spoznate. Neka oseba se bo naveličala vašega zavlačevanja.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nesporazum ali nasprotovanje nekega poslovnega tovariša. Posel v nevarnosti. Tudi vaš družinski mir je v nevarnosti.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne spuščajte se v preveč tvegane posle, ker Jim ne boste kos. Bodite odločni do kapric neke bližnje osebe.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Kaka majhna težava v začetku, sicer pa bo šlo vse prav. V družini bo šlo kar v redu, če na boste preveč trmasti.
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slov. pesmi; 11.45 Juke-box; 12.15 Pogled na svet; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Ciganske melodije; 15.00 «Volan«, oddaja za avtomobiliste; 15.20 «Sobota, nedelja In ponedeljek«, igra; 17.20 Vatikanski koncil; 17.30 Glasbeni k&leidoskop; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Glasbena oddaja za mladino; 19.00 Samospevi; 19.15 Družinski obzornik; 19.30 Lahka glasba; 20.00 Športna tribuna; 20.45 Slovenski oktet; 21.00 Vabilo na ples; 22.00 Simfonični orkestri; 22.25 Izbor motivov.
Trst
12.00	Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Operetni program; 13.40 V diskoteki; 14.30 Tržaška leta Jamesa Joycea.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 12.00
bavna glasba; 15.40 Kulturni zapiski; 15.50 Vokalni kvartet; 16.00 Izbrali ste; 16.35 Album klasikov; 17.00 Dogodki in odmevi; 17.15 Popevke; 17.40 Jazz; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje Sonja Brce; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba.
Nacionalni program
6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani Iz
SOBOTA, 31. OKTOBRA 1964
albuma; 9.45 Popevke; 10.00 Operna antologija; 10.30 Otvoritev avtomobilskega salona; 11.15 Ital. narodne pesmi; 11.30 Na programu Čajkovski; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Večni motivi; 14.55 Vreme na Ital. morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.30 Jutrišnji šport; 15.50 Oddaja za bolnike; 16.30 Operna glasba; 17125 Izžrebanje loterije; 17.30 Simf. koncert; 20.25 G. D’Agata: «Un conto da saldare«; 21.15 Ital. narodne pesmi; 22.30 Plesna glasba.
II.	program
8.00 Jutranja glasba; 8.40 Mina;
9.00	Ital. pentagram; 9.15 Ritmi; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.00 Vesela glasba; 12.00 Orkestri; 14.05 Pevci; 14.45 Glasbeni kotiček, 15.15 Najnovejše plošče; 15.35 Koncert;
16.00	Rapsodija; 16.50 Plesna glasba; 17.35 Izžrebanje loterije; 17.40 Pregled prireditev; 18.35 Vaši Izbranci; 21 00 Festival italijanske pesmi v Švici.
III.	program
18.30 Bolgarska kultura; 18.45 Na programu Di Lasso; 19.30 Vsa-kovečemi koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Štiri Scarlattijeve sonate; 21.20 Nemški pesniki; 21.30 Koncert.
Slovenija
8.05 Ljubljanski oktet; 8.25 Melodije; 8.55 Radijska šola; 9.25 Mladi izvajalci; 9.45 Zabavni ansambli; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Pozor, nimaš prednostll; 12.05
Kmetijski nasveti; 12.15 Domači pčle-mele; 12.30 Solistična glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Iz jug. oper; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 KUD «France Prešeren« iz Kranja; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Plesi jug. narodov; 18.00 Aktualnosti; 18.15 «Izložbeno okno«; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 «Zrno do zrna pogača« (ob svetovnem dnevu varčevanja); 22.10 Oddaja za Izseljence: 23.05 Za konec' tedna.
Ital. televizija
18.00	Program za najmlajše; 19.00 Dnevnik in izžrebanje loterije; 19.20 Predniki; 19.25 Teden dni v parlamentu; 20.15 Športne vesti; 20.30 Dnevnik; 21.00 Festival ital. popevke v Švici; 22.30 Mednarodni avtomobilski salon v Turinu; 23.15 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Disneyland; 22.05 Ključ za sobo; 22.30 Kvartet Cetra.
Jug. televizija
17.40 Filmi za otroke; 18.05 Glasba brez meja; 18.25 Obzornik;
18.45	Ime in priimek — mladinska igra; 19.30 Vsako soboto;
19.45	Propagandna oddaja; 20.00 Dnevnik; 20.30 Jazz scena; 20.40 S kamero po svetu; 21.10 Kratek film; 21.25 Medaljoni — humor, oddaja; 22.15 Propagandna oddaja; 22.20 Dick Poweil vam predstavlja; 23.10 Obzornik.
Vreme včeraj: TTajvTšj^TempemT^ ra 15.7, najnižja 13.4, ob 19. url 14; vlage 58 odst., zračni tlak 1026.6 stalen, veter 22 km severovzhodnik, sunki burje 48 km, nebo 9 desetin pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 31. oktobra
Bolfenk
Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 16.54. Dolžina dneva 10.11. Luna vzide ob 2.08 in zatone ob 15.42 Jutri, NEDELJA, 1. novembra Vsi sveti
Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
Z glasovi KD, PSDI in LSS odobrena spomenica zahtev glede načrtovanja
Za spomenico je glasovalo 30 svetovalcev, ostalih 21 pa se je glasovanja vzdržalo - Predsednik Berzanti je izjavit, da bodo vključili v spomenico skoraj vse pripombe in zahteve svetovalcev
Na včerajšnji seji je deželni *>et odobril s 30 glasovi (KD, PSDI in LSS) resolucijo večine, ki se strinja z zahtevami spomenice deželnega odbora v zvezi z vsedržavnim gospodarskim načrtom. 21 svetovalcev (KPI, PSI, PSIUP, PRI. PLI in MSI) pa se je vzdržalo, ker se ni strinjalo s spomenico kot celoto. Sedaj bodo predložili spomenico, v katero "bodo vključili razne spreminjevalne predloge in dopolnitve, pristojnim Organom.
Resolucija se glasi:
• Deželni svet je po zaključku razprave o dokumentu deželnega odbora, ki se tiče finančno-gospo-darskih vprašanj Furlanije-Julij-ske krajine v odnosu do vsedržavnega načrtovanja, vzel na znanje, da predstavlja sam dokument prvo opredelitev smernic za enoten in celoten razvoj Furlanije-Julijske krajine in ne deželnega razvojnega načrta, katerega izdelavo je odbor napovedal in o katerem se bo moral izreči deželni svet. Deželni svet je poslušal izjave deželnega odbora po zaključku izčrpne razprave, s katerimi so bili sprejeti pozitivni elementi, ki so izšli iz raznih govorov, in odobrava delo deželnega odbora v zvezi z mnenjem, ki so ga zahtevale osrednje oblasti glede csnutka petletnega vsedržavnega načrta.»
V začetku seje je predsednik sveta Rinaldini sporočil sklep prve stalne komisije, da ne more izreči nobenega mnenja o zakonskem osnutku za Vključitev Se-lada v deželno upravo, ker dežela pač nima svojega proračuna Svetovalec Pelleerini (KPI) in svetovalec Moro (PSI) sta na to pripomnila, da se to stanje ne sme nadaljevati ter da je treba deželo usoosobiti, da bo redno delovala. 7ato nai v Rimu pohitijo z izdajo zakonov o normah uveljavljanja deželnega statuta.
Zatem je odbornik za načrtovanje Coeianni v imenu odbora odgovoril na pripombe svetovalcev v razjpravi o spomenici. Rekel je, da je bila razprava zelo koristna za spo polnitev spomenice, ki o bodo poslali vladi, za izdelavo deželnega proračuna in za nekatere splošne usmeritve o pripravljanju načrta za deželni razvoj. Cocian-ni je rekel, da se spomenica tiče izključno priprave in predvidevanj petletnega vsedržavnega načrta ter poudaril, da so zato nekateri govorniki prekoračili meje razprave ter prešli v obravnavanje deželnega načrtovanja, ki se bo uresničilo kasneje z izdelavo deželnega načrta. Zavrnil je tudi trditev, da je dokument zgolj naštevanje zahtev. Sicer pa da so isti svetovalci, ki so to o-čitali, dodajali k temu še nove obrobne zahteve.
Dokument ni mogel nadrobno naštevati vseh potreb in zahtev, kajti te bodo prišle na vrsto, ko bodo pripravljali deželni načrt. Odbornik je nato nadrobno odgovoril na razne pripombe in predloge posameznih svetovalcev ter zagotovil, da bo odbor, ko bo pripravljal dokončno besedilo dokumenta, upošteval pozitivne elemente, ki so priili na dan v debati. Kar se tiče prednosti raznih potreb, je odbornik rekel, da so razne zahtevane infrastrukture in socialne pobude naštete v dokumentu v vrstnem redu po njihovi važnosti ter so že bile predmet razprav med odborniki in pristojnimi ministri.
Odbornik je nato rekel, da zahtevajo eni načrtovanje, ki bo samo napotek, hkrati pa zahtevajo čim večji prispevek države ne le glede infrastruktur, marveč tudi glede spodbud in industrijskih naprav; »fanatizem« drugih za javna podjetja pa je celo v nasprotju z novim gospodarskim tokom v socialističnih državah. Zatem je Coeianni dejal, da morajo industrija in storitvene dejavnosti zaposliti delovno silo, ki zapušča kmetijstvo, in izseljence. Dokument predvideva, da se bo v prihodnjih petih letih ustvarilo od 30 tisoč do 35 tisoč novih delovnih mest ter da se bo kmetijski dohodek in dohodek v deželi sploh izenačil z najbolj razvitimi področji v severni Italiji. Kar se tiče industrializacije, je rekel, da predvideva dokument obrežni pas od Trsta preko Tržiča do Tilmenta, kjer bodo predvsem razvili težko industrijo; drug pas bolj na severu od Gorice do Krmlna in čez spodnji čedadski okoliš do Vidma ter pordenonsko industrijsko središče. Končno predvideva predgorski pas, kjer bo Industrija služila kot opora za turistični razvoj in za izboljšanje gorskega gospodarstva. Vključitev deželnega načrtovanja v pobude Skupnega evropskega tržišča pa upravičuje zahtevo, naj se tudi za tržaško pristanišče uveljavi člen 80 pogodbe o SET, tako da se mu zagotovijo enaki pogoji, kot veljajo za Hamburg In Bremen. Tržaško pristanišče mora biti eden izmed glavnih stebrov, na katerih bo slonelo deželno gospodarstvo. Dežela, ki se bo razvila, mora biti prvo zaledje Trsta toda njegov ((življenjski prostori) sega mnogo dalje. V zvezi s tem in v odgovor svetovalcu dr. Skerku je Coeianni dejal, da je treba še bolj razviti dobre trgovinske odnose z Jugoslavijo in z Avstrijo. Prav tako je treba bolje določiti vlogo Gorice v Izmenjavah z Jugoslavijo.
Zatem je spregovoril predsednik Berzanti, ki je rekel, da je odbor sklenil sprejeti v spomenico večino zahtev, ki so jih postavili svetovalci. Zato jo bo odbor spopolnil. Pri tem ne gre le za praktičen poseg za vključitev naših zahtev v vsedržavni načrt, marveč tudi za to, da se poudari zahteva po posebni vlogi, ki jo mora imeti dežela pri vsedržavnem načrtovanju. Naša udeležba — Je rekel Berzanti — se ne sme omejiti na fazo pripravljanja vsedržavnega načrta, marveč se mora razširiti tudi na njegovo uresničevanje. Seveda pa ne more biti načrtovanje samo veota zahtev posameznih dežel, marveč mora upošte-
vati tudi vsedržavno stvarnost. Ravno s tem se upravičujejo nekateri ugovori zlasti glede vključitve naše dežele v področje severovzhodne Italije.
Berzanti je nato prešel k deželnemu načrtovanju in dejal, da je nujno. Zato se odbor obvezuje, da bo čimprej pripravil deželni načrt. Hkrati pa se bodo lotili pripravljanja deželnega urbanističnega načrta, kr je zelo zažen za razporeditev industrije. Deželni načrt bo mora! sloneti na temelju enotnosti dežele.
Zatem se je dr. Berzanti izrekel o raznih resolucijah, ki so jih predložile svetovalske skupine. Rekel je, da odbor sprejema resolucijo PSI, ki zahteva, da se ustanovita dve komisiji za gorsko področje; resolucijo KPI o prednostnih zahtevah infrastruktur; resolucijo o vojaških
služnostih ter 3 resolucije KPI, PSI in PLI o splošnih zahtevah dežele v odnosu do vsedržavnega načrta. Zavrnil pa je resolucijo KPI o kmetijskih vprašanjih in resolucijo o stavbnih zemljiščih. To resolucijo so dali zatem na glasovanje in so glasovali zanjo samo komunisti.
Sledile so glasovalne izjave načelnikov skupin. Med drugim je komunist Pellegrini izjavil, da je dnevni red. ki predlaga odobritev spomenice nezadovoljiv. Rekei je tudi, da so bile Berzantijeve izjave resne, jasne in tehtne, da pa to še ni dovolj, saj je med drugim zavrnil dve resoluciji KPI.
Svetovalec škerk je izjavil, da bo glasoval za resolucijo večine in utemeljil to s tem, da je iz izjav Co-ciannija in Berzantija razvidno, da je odbor sprejel nekatere njegove zahteve, glede v'oge pristanišča in
glede okrepitve in razširitve splošnih in mejnih gospodarskih in trgovskih sporazumov z Jugoslavijo, kar bo služilo tudi k večjemu razumevanju in sožitju obmejnega prebivalstva. Dr. škerk je menil, da so ta zagotovila že dovolj, da dš svoj glas za spomenico.
Zborovanja PSIUP
PSIUP bo imela danes naslednja volilna zborovanja: ob 10.30 na Trgu Perugino (Francesco Franco); ob 11.30 na Trgu Belvs-dere (Fausto Monfalcon); ob 12.30 v Ul. Ippodromo (Adriano Gold-schmied); ob 16.30 na Trgu Val-maura (Goldschmied in Franco); ob 17.30 na Trgu sv. Jakoba (Elio Luches in Franco Monfalcon).
PREDAVANJE V OKVIRU RAZSTAVE «TRST 1954-64»
Intervencije gospodarskega značaja vladnega gen. komisariata v 10 letih
15 milijard za krepitev pomorskega prometa, 21 milijard za obnovo pristaniških naprav, porast industrije v Zavljah itd.
V okviru razstave «Trst 1954-64: deset let delan, ki so jo na pobudo vladnega komisarja dr. Mazze v ponedeljek otvorili na prostoru velesejma, so včeraj pričeli z vrsto predavanj. Sinoči je govoril dr. Claudio Gelati o temi «Vladni generalni komisariat: deset let italijanske upravne prisotnosti v Trstu.). Govornik je uvodoma orisal pravne značilnosti komisariata, pri čemer je izhajal iz znanfe teze začasnosti ureditve tržaškega vprašanja na osnovi londonskega sporazuma, s čemer naj se ne bi prejudiciralo vprašanje ((delikatnih vzhodnih meja».
Osrednji del predavanja pa je bil posvečen konkretnemu delu vladnega generalnega komisariata v zadnjih desetih letih in predvsem intervencijam gospodarskega značaja. Ugotovil je, da je bilo to
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiii
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Svetovalci strank levega centra odobrili letošnji občinski proračun
Za proračun je glasovalo 30 svetovalcev, proti pa 22 svetovalcev opozicije
Tržaški občinski svet je na sinočnji občinski seji s 30 glasovi štirih strank levega centra odobril letošnji občinski proračun. Proti proračunu je glasovalo 22 prisotnih svetovalcev opozicije in sicer predstavniki KPI, PSIUP, PLI, MI in MSI. Predstavnica Skupne slovenske liste in Tržaške unije se seje nista udeležila. Kot sledt iz gornjih podatkov je za letošnji proračun glasovalo točno polovico svetovalcev občinskega sveta. Med svetovalci opozicije so manjkali nekateri mi-sovci in en komunist.
Sinočnja seja je bila v celoti posvečena razpravi o letošnjem proračunu. Prvi je govoril socialdemokrat Callegari, ki je poudaril, kako se občinski odbor levega centra prizadeva, da bi s skromnimi sredstvi, ki jih ima na 'azpolago, storil vse kar je mogoče. Z zadovoljstvom je ugotovil, da je sedanji občinski odbor sprejel že nekaj pobud v korist slovenske etnične skupine, kar ser veda ustreza napovedanemu programu odbora levega centra. Za njim sta govorila socialistični svetovalec Dušan Hreščak in komunistični svetovalec Burlo. Njuna govora objavljamo v izvlečku na drugi strani našega lista. Pri tem moramo tudi poudariti, da je komunistični svetovalec Burlo imel na sinočnji seji zelo obširno poročilo, v katerem je
obravnaval predvsem gospodarska in socialna vprašanja mesta, ter vprašanje zaposlenosti delavstva v Trstu. Burlo je med drugim ugotovil da se je kupna moč plač delavcev občutno izboljšala v letih 1962-63, da pa se je v zadnjem letu z vrtoglavim povišanjem cen najnujnejših življenjskih potrebščin znatno zmanjšala. Glede tega vprašanja pa je ugotovil, da občinski odbor ni storil nobenega pozitivnega ukrepa; nasprotno, sprejel je sklep, ki ga je odobrila tudi večina strank levega centra, o povišanju davčne obremenitve na posamezno osebo od 16.000 na 20.000 lir letno. Burlo je poudaril, da se v zadnjih dneh mnogo govori o gradnji velikega suhega doka. Medtem ko se na splošno govori, naj bi ta dok zgradili v Trstu, pa v Tržiču že zagotavljajo, da ga bodo gradili pri njih. Komunistični svetovalec je zahteval od župana naj pojasni občinskemu svetu kako je s tem vprašanjem. Nato je opozoril na nevarnost, ki preti tržaški ladjedelnici Sv. Marka, katera naj bi v bližnji prihodnosti prenehala z gradnjo ladij in naj bi postala nekaka podružnica Tržaškega arzenala. V kratkem pa, je dejal Burlo, bo zgrajena velika ladja «Raffaello» in do februarja meseca 1700 delavcev zasebnih podjetij, ki so sedaj zaposleni na tej ladji, osta-
PO ZASLUGI TRŽAŠKE HRANILNICE
Tudi letos 2.800.000 lir za štipendije srednješolcem
Štipendije veljajo za dijake vseh ohčin na Tržaškem razen za miljsko občino
Tržaška hranilnica je tudi letos dala občini na razpolago 2.800.000 lir za štipendije, pridnim dijakom srednjih šol, ki so italijanski državljani in ki stalno bivajo v občinah Trst, Dolina, Repentabor, De-vin-Nabrežina in Zgonik.
Ustanovljene so bile naslednje štipendije:
a)	80	štipendij	po	10.000	lir	za
dijake nižjih srednjih šol;
b)	40	štipendij	po	10.000	lir	za
dijake nžjih strokovnih šol;
c)	50	štipendij	po	25.000	lir	za
dijake višjih srednjih šol; klasičnih licejev (vključno s IV. in V. razredom gimnazije), znanstvenih licejev, učiteljišč in tehničnih strokovnih šol vseh vrst.
Poleg teh so bile ustanovljene še naslednje štipendije:
d)	10	štipendij	po	25.000	lir	za
dijake, ki so ob zaključku šolskega leta 1963-64 končali tretji razred strokovnih šol in ki dokažejo, da so se vpisali in da posečajo višjo srednjo šolo;
e)	2	štipendiji	po	50.000	lir	za
mlade delavce, ki niso mlajši od 16 in starejši od 28 let, ki delajo že vsaj 2 leti ob dnevu, ki je določen za vlaganje prošenj za udeležbo pri natečaju in ki so v poletnem ali v jesenskem roku šolskega leta 1963-64 uspešno opravili izpite na višjih srednjih šolah ali maturitetne izpite.
Štipendije pod črkami a. b in c so bile že odobrene in treba Jih je samo še izročiti.
Ker ni bilo dovolj kandidatov za podelitev predvidenih štipendij za strokovne in državne srednje šole, je bil preostali denar dan na razpolago študentom višjih srednjih šol ki se potegujejo za štipendije po 25.000 lir.
Dejansko so bile zato podeljene naslednje štipendije:
70 štipendij po 10.000 lir za dijake nižjih srednjih šol;
33 štipendij po 10.000 lir za dijake srednjih strokovnih šol;
57 štipendij po 25.000 lir za dijake višjih srednjih šol.
Štipendije bodo podeljene v decembru in rok za vlaganje prošenj za pristop k natečaju poteče 30 novembra. Komisija, ki podeljuje štipendije je upoštevala tako šolske uspehe kot družinsko gmotno stanje prosilcev.
Svečanosti izročitve štipendij, ki bo 31. oktobra ob 12. uri na svetovni dan štednje v občinski dvorani, bo lahko prisostvoval za vsako šolo dijak, ki je med štipendisti dosegel najboljšo povprečno oceno. Podelitve štipendij se bo
17 z višjih srednjih šol, nižjih srednjih šol in 9 s kovnih šol.
16 z stro-
Nekaj šolskih vprašanj
V prostorih slovenske osnovne šole v Ul. Sv. Frančiška imata letos 1. in 2. razred vsak teden izmenično popoldanski pouk. Lani je ta šola imela na razpolago 5 učilnic za 5 razredov, letos pa so eno učilnico po dogovoru višjih šolskih oblasti s slovenskim šolskim ravnateljstvom dodelili italijanski srednji šoli «R1-smondo», ki ima sedež v isti stavbi. Vodstvo te šole je namreč med počitnicami zaprosilo za nove učilnice spričo velikega števila dijakov.
Na to zadevo so nas opozorili nekateri starši slovenskih otrok, ki obiskujejo šolo v Ul. sv. Frančiška, ker so zapazili, da je omenjena učilnica zaprta. Po informacijah, ki smo jih dobili, je učilnica, ki jo bo vodstvo šole «Rismondo» uporabljalo za ženska ročna dela, še zaprta, ker jo morajo prepleskati in opremiti.
Glede slovenskega otroškega vrtca v Križu nam je vodstvo ustanove ONAIRC, pod katero vrtec spada, zagotovilo, da je ukrenilo vse potrebno pri občinski upravi, da se učilnica čimprej popravi. Razen tega pa se omenjeno vodstvo zavzema, da bi sploh preuredili in obnovili prostore tega vrtca. Najbolje pa bi vsekakor bilo, in na to bi morala občinska uprava resno misliti, da bi se za to ta vrtec zgradili novi in bolj primerni prostori. Občinska uprava sicer ni dolžna, da skrbi za prostore vrtcev, ki ne spadajo pod njeno upravo, vendar ima vsekaKor manjše izdatke, če preskrbi samo za prostore drugi upravi, kot da sama vzdržuje vrtec. In v Križu Je vrtec za slovenske otroke nujno potreben, kar potrjuje že samo število vpisanih otrok, da ne govorimo o socialni sestavi prebivalstva.
Naj omenimo še novi slovenski občinski vrtec v Sesljanu, ki Je pred nekaj dnevi končno začel delovati po toliko ovirah in zavlačevanjih. Nabrežlnska občinska uprava. ki se je vztrajno borila za ustanovitev tega vrtca. Je pravočasno preskrbela za prostore In vse potrebno, da Je vrtec, ki ga zdaj obiskuje 15 otrok iz Sesljana in Vižo-velj, takoj ob začetku začel redno delovati v veliko zadovoljstvo mater
1 tako udeležilo 42 dijakov in sicer I iz omenjenih vasi.
lo brez dela. Hkrati v ladjedelnici krožijo govorice, da bodo v kratkem zmanjšali delovni urnik na 40 ur tedensko.
Na vse intervencije svetovalcev je odgovoril odbornik za proračun Verza. Najprej je zavrnil pesimistično gledanje nekaterih opozicijskih svetovalcev na triletni načrt izrednih izdatkov občinske uprave, ki ga je osebno napovedal ob obrazložitvi letošnjega proračuna. Dejal je, da 9.5 milijarde lir izrednih investicij za javno upravo, čeprav v treh letih, ni majhna stvar.
Nato je odbornik zavrnil tudi očitek opozicije, da župan in odbor ne upoštevata nikoli kritik opozicijskih svetovalcev. Dejal je, da sta tako župan kot odbor zadovoljna ko dobita konstruktivne kritike opozicije in da jih tudi strogo upoštevata. Zatem je govoril o najrazličnejši dejavnosti občinske uprave ter omenil, da nameravajo reorganizirati nadzorstvo na dohodnih cestah v mesto nad blagom, ki prihaja na tržaško tržišče, v okviru borbe o ponarejevanju živil. Dalje je ugotovil, da je na tržaških cestah kljub nadzorstvu mestnih redarjev še vedno preveč nesreč. Zagotovil je skrb občinske uprave za italijanske in za slovenske šole. Pri tem je še posebej poudaril, da bodo slovenskim šolam posvetili še posebno skrb in da bodo vse obveznosti odbora uresničene glede tega vprašanja.
Odbornik Verza je zatem govoril še o drugih načrtih in naporih občinske uprave, med katerimi je tudi vprašanje mestnega vodovoda. Glede tega vprašanja je zagotovil, da je občinska uprava že poslala' predloge deželnim in državnim oblastem kako naj bi ga rešili. Glede rešitve vprašanja osebja pa je iziavil, da je to zelo zapleteno vprašanje in da ga bo treba rešiti predvsem na osnovi prostovoljne zapustitve službe, ki pa bo morala koristiti predvsem pomladitvi občinskega osebja.
V zvezi z vprašanjem nekaterih nepravilnosti, ki naj bi se pripetile v konzorciju za julijsko letališče, katerega član je tudi tržaška občina, je odbornik pojasnil, da je konzorcij na te obtožbe že odgovoril in da je o tem obvestil tudi tržaško občinsko u-pravo. Odgovor, je dejal odbornik, je sedaj na razpolago vsakemu svetovalcu, ki se želi z njim seznaniti. Nato je odbornik zagotovil, da je občinska uprava stalno sledila delovanju konzorcija. Zagotovil je tudi, da ni mogoče povezovati ostavke odbornika Rocca z vprašanjem konzorcija. Nato je odbornik dejal, da bo občinski odbor letos čimprej predložil proračun za leto 1965.
Po nekaterih pojasnilih zlasti v zvezi z kritjem primanjkljaja občinskega proračuna, ki jih je dal župan dr. Franzil, so predstavniki svetovalskih skupin podali glasovalne izjave. Prvi je spregovoril demokristjan Coloni, ki je takoj dejal, da bo njegova skupina gla-
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
sovala za proračun, ker da je občinski odbor storil vso svojo dolžnost in pravilno ter v skladu z dogovori z ostalimi strankami levega centra vodil občinsko upravo. Za njim je spregovoril svetovalec gibanja za neodvisnost Markesich, ki je izjavil, da bo glasoval proti proračunu; predstavnik PSDI Di Gioia pa je po kratki polemiki s KPI izjavil, da bo glasoval za proračun.
Nato je podal širšo glasovalno izjavo načelnik socialistične skupine Pittoni, ki je dejal, da je akcija socialistične stranke za rešitev vprašanj občin in pokrajin povezana z akcijo PSI v vladi, katera naj omogoči krajevnim ustanovam nove in raznolike možnosti, da lahko zadostijo svojim potrebam. Svetovalec Pittoni je poudaril, da se socialisti odločno zavzemajo za avtonomijo krajevnih u-stanov.
Socialistična stranka je nadaljeval Pittoni, je odločena doseči reformo enotnega besedila o krajevnih financah, ki nhj ’ zagotovi krajevnim ustanovam potrebna sredstva za njihove javne izdatke. Ta reforma, je nadaljeval socialistični svetovalec, bo morala odpraviti razliko med obveznimi in neobveznimi izdatki, da bodo lahko občinski sveti svobodno in odgovorno odločali o prednosti raznih del in potreb z v okviru občinske uprave. Potem ko Je navedel vrsto u-krepov, ki jih Je odbor levega centra sprejel, in s tem tudi uresničil napovedan program, je omenil med temi ukrepi tudi, da se uresničujejo programske obveznosti do slovenske manjšine. Svetovalec Pittoni je zaključil z zagotovitvijo, da bodo socialisti upoštevali svoje obveznosti, da dokler bodo druge stranke spoštovale prevzete obveznosti bo tudi PSI spoštoval svoja in zato bo PSI danes dala svoj glas za proračun 1964.
Po nekaterih glasovalnih izjavah, med katerimi je govoril tudi komunistični svetovalec Calabria, ki Je povedal, da bo glasoval proti proračunu, je odbornik postavil proračun na glasovanje.
Polaganje vencev k spomenikom padlih borcev
Na dan mrtvih 1. novembra bodo pokrajinska združenja ANPI, ANPPIA, FIAP, političnih deportirancev in odporniškega sveta položila vence in cvetje v spomin padlih partizanov in članov odporniškega gibanja k naslednjim spomenikom in ploščam: ob 9.30 k plošči v Ulioi Ghe-ga; ob 9.45 k plošči v Ul. D’Aze-glio; ob 10. uri na griču Sv. Justa; ob 10.15 v Rižarni; ob 11. u-n na civilnem pokopališču pri Sv. Ani na polju XX; ob 11.45 na vojaškem pokopališču.
Slovenska skupnost bo položila na dan mrtvih, L nov. vence k naslednjim spomenikom in ploščam: ob 9. uri na oivilnem pokopališču pri Sv. Ani, na grob bazoviških junakov; ob 9.20 k plošči v Ul. Ghega; ob 9.45 k spomeniku padlim na Opčinah.
Slikovita nesreča med Žavljami in Trgom Valmaura
Avtobus se je zaletel v avto do se je izognil motoristu
V parkiranem avtomobilu se je ranil 22.1etni fant, v avtobusu pa ena od 18 'potnic
Včeraj okrog 18. ure se je na odseku ceste med žavljami in Trgom Valmaura dogodila slikovita nesreča, ki na srečo ni zahtevala hujših žrtev. Avtobus podjetja Autolinee Triestine je trčil v parkiran avto in ga dobesedno zmečkal. V notranjosti avtomobila pa se je le laže ranil 22-letnd Ne-vio Gerin iz Ul. Puccini 22.
Avtobus TS 28744 je vozil proti središču 42-letni Ruperto Zega iz Ul. Lavaredo 36, pred njim pa se je na vespi peljal neki neznanec, ki Je dal znak, da bo obrnil na levo. Nenadoma se je vespist premislil in zaobrnil spet na desno. Ta manever Je premotil Zego, ki Je moral nenadoma zavreti, da bi se izognil vespistu. Zaradi nenadnega
zaviranja pa je avtobus zaneslo na desno, kjer se je silovito zaletel v parkiran avto TS 65578 ter ga zanesel 15 metrov naprej.
V notranjosti avtomobila, ki je bil močno poškodovan, pa se je ranil Gerin. Z rešilnim avtom so prepeljali v bolnišnico ter ga sprejeli na nevrokirurški oddelek zaradi rane na zatilju, živčnega pretresa in začasne izgube spomina. Okreval bo v dveh tednih. Z avtom RK so odpeljali v bolnišnico tudi 30-letno potnico v avtobusu Bruno Bemetti z Drevoreda D’An-nunzio 47, ki se je edina izmed 18 potnikov pri nesreči pobila po levem kolenu. Nudili so ji prvo pomoč ter Jo odslovili s prognozo okrevanja v 10 dneh.
delo usmerjeno prvenstveno v izgradnjo industrije, tako da dobi tržaško gospodarstvo tudi druge možnosti, in da ne bo odvisno samo od tranzitnega pomorskega prometa. V tej zvezi je navedel, da je vladni generalni komisariat v desetih letih nakazal skupno petnajst milijard lir za okrepitev pomorskega prometa, 21 milijard pa za obnovo pristaniških naprav Obsežna politika olajšav pa je bila izvedena v korist izgradnje podjetij v žaveljskem industrijskem pristanišču, ki je rodila sadove, saj je na tem področju 1954. leta obratovalo 25 podjetij, sedaj pa jih obratuje 97, 57 jih dograjujejo, za 7 pa se obstajajo načrti. Nato je predavatelj navedel še vrsto podatkov o investicijah v korist gradnje stanovanjskih hiš, za javna dela v okviru gospodarskih načrtov krajevnih uprav, za gradnjo šolskih poslopij za šole z italijanskim in slovenskim učnim jezikom, za krepitev socialnih ustanov itd.
Zadnji del predavanja pa je bil posvečen navajanju statističnih podatkov o splošnem gospodarskem in socialnem napredku. V tej zveži je predavatelj podčrtal, da se je v obravnavanem razdobju število zaposlenih zvišalo za 13 odst. in da je še zlasti razveseljivo, da se je v produktivnih panogah zvišalo za 33 odst. Sporedno pa se je število brezposlenih znižalo od 18 na 7 tisoč in pojav brezposelnosti je praktično izginil. Pomemben je skok indeksa industrijske proivoiinje od 112 v letu 1953 na 253 v letu 1963 in tudi znatno zvišanje povprečnih dohodkov na prebivalca (od 287.000 lir na 510.000 lir). *
Svoja izvajanja je dr. Claudio Gelati zaključil z ugotovitvijo, da sicer obstajajo še številna vprašanja, ki jih je treba rešiti, vendar pa je dosežen napredek pomemben in da Trst sedaj že uspešno temelji ne samo na merkantilnih dejavnostih temveč tudi na zdravem razvoju industrije.
DANES V BENETKAH
«0krogla miza» o otroški risbi
Med razstavljenimi so tudi risbe slovenskih otrok s Tržaškega
Danes se bo na otoku San Gior-gi Maggiore v Benetkah začela «o-krogla miza» Pedagoškega inštituta padovske univerze in Inštituta «J. J. Rousseau» ženevske univerze o temi: ((Otroška risba kot obveščevalno sredstvo, ki lahko pospešuje mednarodno razumevanje med mladimu. Zasedanje, za katero sta dala pobudo «Mednarod-	___________________
luiiiiiiiiiitiniiiaiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiitmimiiimiiiiiiiiiiiiiitiiittiiiiiiii,iiiium,n
ZASKRBLJENOST ZA ZDRAVJE UGLEDNEGA ZNANSTVENIKA
Zvezdoslovec prof. Martin v bolnišnico s hudimi zlomi
Kljub zlomljeni stegnenici je prišel v svoj urad, kjer je ponovno padel in si zlomil roko
no brastvo» in Ustanova Giorgi Cini, je v okviru mednarodne razstave otroških risb, ki je bila odprta na otoku San Giorgio prejšnjo soboto in na kateri je 'Zbranih o-krog 300 risb iz vseh krajev sveta. Med njimi so tudi risbe otrok s slovenskih šol na Tržaškem.
«Okrogla miza» namerava proučiti osnovne podobnosti otroškega izražanja skupno z izraznimi razlikami, ki so posledica različnega okolja in kulture. Pri njej bodo sodelovali pedagogi s padovske univerze pod predsedstvom prof. Flo-res D’Arcais in profesorji De Vi-ijo, Santinello, Petter, Bernardis, Genco in Gol fari ter nekateri inozemski gosti, med katerimi direktor pedagoškega inštituta «J. J. Rousseau» iz Ženeve prof. Samuel Roller s svojimi sodelavci: profesor Perrenod iz Lausana. prof. H. Foerster in Franckfurta, prof. Van Den Bossche z Vzgojnega inštituta UNESCO iz Amsterdama, profesorji Zoran Didek, Rafaela Omahen in Tinca Stegovec iz Ljubljane ter tajnik ((Mednarodnega bratstva» prof. Renč Timmermans.
Dela se bodo začela danes ob
9.30	in se bodo nadaljevala popoldne, jutri dopoldne in se zaključila v ponedeljek dopoldne.
ZA OBČINSKE VOLITVE
Lista MSI v Nabrežini dokončno izločena
Centralni volilni urad pri tržaškem prizivnem sodišču je dokonč no izključil kandidatno listo MSI v devinsko-nabrežinski občini, ker je bila predložena dokumentacija nepopolna. Isti urad pa je sprejel vse ostale liste v drugih občinah in tudi v celoti kandidatne liste za pokrajinski svet. Liste so poslali na prefekturo, ki bo poskrbela za tiskanje uradnih proglasov in za tiskanje glasovnic.
Včeraj je na tržaški univerzi diplomiral za doktorja političnih ved
MARIO GEC
Novemu doktorju iskreno čestitajo prijatelji in znanci.
Te dni je promoviral na fakulteti političnih ved MARIJ GEC
Slovensko planinsko društvo v Trstu prav iskreno čestita svojemu delovnemu članu, odborniku in plezalcu in mu ob tej priložnosti žeti mnogo u-spehov tudi v življenju.
Znanega zvezdoslovca, ravnatelja ;astronomskega inštituta v Trstu, 74-letnega univerzitetnega profeaorja Ettora Martina iz Ul. Tiepolo 11, kjer je tudi sedež o-pazovalnice, so včeraj nujno prepeljali v bolnišnico, ter ga sprejeli s pridržano prognozo na ortopedski oddelek zaradi zloma leve stegnenice, levega kolena in roke.
Prof. Martin se je bil ponesrečil že pred nekaj dnevi, ko ga je močan sunek burje pahnil na tla. Čeprav ves pobit se je prof. Martin vrnil domov in nadaljeval s svojim delom. V sredo popoldne pa je prišlo do hujšega. V uradu v Ul. Tiepolo mu je neki predmet padel iz rok. Sklonil se je, da bi ga pobral, toda pri tem sta mu odpovedali zlomljena stegnenica in koleno, da je padel ter si polomil še roko.
Dan kasneje se je prof. Martin posvetoval z zdravnikom, ki ga je pregledal in potem odredil njegov takojšnji prevoz v bolnišnico.
Prof. Martinu, kateremu so v mestu nadeli simpatični naziv • prijatelj zvezd* želimo, da bi kmalu okreval.
ludi drugi dimnik na «Raffaello»
Na 44.000-tonski potniški turbinski ladji ((Raffaello)), ki jo dokončujejo za družbo «Italia» v ladjedelnici CRDA «S. Marco«, so namestili še drugi dimnik, ki je visok 15.80 m in tehta 56 ton. S to včerajšnjo operacijo je opremljanje prekomornika vstopilo v odločilno fazo in «Raffaello», ki bo skupno s sestrsko ladjo ((Michelangelo« admiralska ladja italijanske linijske flote, se že sedaj kaže v vsej svoji veličastni lepoti ln mae-stozni liniji.
Namestitev drugega dimnika, ki je za 1.90 m višji od prvega, ki je bil nameščen 8. oktobra, je bila izvršena s pomočjo pontonskega žerjava «Ursus». Tudi ta drugi dimnik je bil nameščen z značilnim mrežastim opažem in z velikim zaokroženim krilom, ki bo odvajalo in razprševalo dim in druge gorilne ostanke.
V Trstu kongres urbanistične ustanove
Predsednik vsedržavne urbanistične ustanove posl. Camillo Ripamon-di. Je včeraj sporočil županu dr.
FranaUu, da Je glavna skupščina
inštituta, ki je bila v teh dneh v Florenci, soglasno sklenila, da bo X. zborovanje INU v jeseni 1965 v Trstu.
Zupan se je pismeno zahvalil za ta sklep in zagotovil sodelovanje tržaške občine.
Motociklist podrl pešca
16-letni tapetmk Dario Panizzolo s Stare istrske ceste 41 se je sinoči vozil z motorjem TS 28307 iz Boljunca proti mestu. Ko je privozil do pol poti je podrl 34-letnega mehanika Claudia Pregar-za iz Ul. Scarlatti 22, ki je hodil sredi ceste. Zaradi sunka pa je tudi Panizzolo padel z motorja. Oba ponesrečenca so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so Pregarza sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v treh mesecih zaradi zloma desne noge in več ran po obrazu. Panizzolo pa se bo moral na prvem kirurškem oddelku zdraviti 10 dni ker se je pobil po prsih in hrbtu ter desnem stegnu.
Od doma je izginila
Oblečena v siv plašč je v torek popoldne ob 17, uri 78-letna Maria Krainingher por. Crevato zapustila svoj dom na Opčinah. Konkonelska ulica 43 in izginila neznano kam. Zaskrbljeni sorodniki so Krainingherjevo najprej čakali doma, ker pa se je njena odsotnost zavlekla, so obvestili a-gente s komisariata na Ončinah, ki so priletno žensko začeli iskati Agenti naprošajo tudi vse tiste, ki so Krainningherjevo morda srečali ali videli, da bi to nemudoma sporočili na komisariatu.
SPDT priredi IS. novembra izlet
skozi Rakovo dolino k Cerkniškemu jezeru ln v Bistro pri Vrhniki z o-gledom bistriškega gradu, v katerem Je nastanjen Rozdarski In tehnični muzej.
Izlet na Štajersko in Koroško je zaradi tamkajšnjih vremenskih ne-prlMk odpovedan.
Predavanje o kavi
V prostorih Zveze trgovcev je sinoči predaval dr. prof. Epamuio-das Camargo Madeira o pridelovanju, priprav in trgovini s kavo. Predavanje je organiziral AUeoo Osmar Allen, ravnatelj brazilskega instituta za kavo v Italiji v sodelovanju z združenjem trgovcev s kavo v Trstu. Predavatelj je P<r kazal vrsto barvnih posnetkov svojih plantaž in z njih pomocj obrazložil način modernega Pn“ lovanja kave, kot tudi razne P° stopke pri pridelovanju.
SKGZ PRIREJA ZIMOVANJE ZA OTROKE
Slovenska kulturno - gospodarska zveza bo priredila med božičnimi prazniki od 26. XIL 1964 do 2.1.1965 zimovanje za otroke od 10. do 14. leta starosti. Zimovanje bo v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Otroci dobijo v domu lahko na posodo smuči. — Vpisovanje pn SKGZ, Ul. Geppa 9/H.
Gledališča
VERDI
Pri blagajni gledališča se nadaiju je razdeljevanje abonmajev za štiri turnuse Razdeljevanje se mora zaključiti do 13. ure 1. nov.
Za otvoritveno gala predstavo oddani že vsi prostori in zaradi ga se sprejemajo samo rezervacJ za naslednje tri predstave baleta m-lanske Scale, ki bo v nedeljo »• nov. ob 16. uri. v ponedeljek 9. v torek 10. ob 21. uri z že obljav-ljenim programom: ((Cesarski bale Čajkovskega, »Serenada« CajkovsK-ga, »Romeo in Julija« Prokofjeva »Trirogelmk« De Falle.
D‘rigent Armando Gatto.
TEATRO STABILE
Danes zvečer ob 21. uri tet v nedeljo popoldne ob 17. uri v A ' ditoriju (vhod iz Ulice Tor Ba ■ dena) zadnje predstave ((Komični teter Carla Goldonija. Tekst Luigi L-nari. Režija Eriprando Visconti. ' ne in kostumi Luca Sabateili. Glas Doriano Saracino,- Kritika je de ocenila kot najboljši tekst na me -narodnem dramskem festivalu v Benetkah,
IVazionale 15,30 »La conquista
West» Henry Fonda, Carroll Ba Gregory Pečk. Technicolor.
Arcobaleno 16.00 «1 pirati della lesia« Technicolor. Steve Peev,,J
Excelsior 16.00 «La mia signora« a berto Sordi, Silvana Mangano.
Fenice 16.00 «11 oirco e la sua ZJ. de avventura« Technicolor. J Wayne, Claudia Cardinale, Hayworth.
Grattacielo 20.00 «La notte deli ig“* na« Richard Burton, Ava Gara" ’ Deborah Kerr. Sue Lyon Prepovedano mladini.	ro.
Alabarda 16.30 »Taras Bulba U 'f sacco« Technicolor. Silvia Sorre
Filodrammatico 16.30 «Lo soandalo Sibelius« Lex Barker.
Aurora 16.30 »Marnie« prepoveaa mladini.	0i
Cristallo 16.30 «La signora e 1 mariti« Technicolor. Shirley J® Lame, Paul Nevvman. Robert M
chum.	„ HnO-O-
Capitol 16.00 «11 gaucho« Techn>w-lor. Vittorio Gassman, Amedeo n žari, Silvana Pampanini.	.
Garibaldi 16,30 »Ii successo« vltton Gassman. .
Impero 16.30 «La vergine in colle” ,
Moderno 16.00 «A007 dalla R“s» con airore# Technicolor. Sean L nery, Daniela B'an'hi.
Astra 16.30 «Per sempre con t*»-
Astoria 16.30 «1 moschettieri del m re» Technicolor
Abbazia 16.00 «7 giorni a magg Burt Lzncaster, Kirk Douglas, v a Gardner.	j.
Ideale 15.30 »Pinocchlo« Barvne sanke
Skedenj 16.00 »I tre detla Croce Sud» Technicolor. John Wayne.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROK®1
Dne 30. oktobra se Je v Trstlihr<y dilo 13 otrok, umrlo pa Je 8 ose ■
UMRLI SO: 44-letnl Antonio
Mih
umnimi	»‘»“ic-uii
lo, 79-letna Amedea Pagan vd. zarl. 70-letn.i Carlo Succi, 78-iei Caterina Biondi, 89-letna Gi0, Ar-Volich por. VVagneister, 69-letnl mando Marchlone, 81-letnl Glovav(j Clarl, 75-letna Elena Hartmann Schuch.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN
(26 II - I. II.)	»,
Crevato, Ul. Roma 15; „hre Cammello Drevored XX. Settem _ 4, Alla Maddalena, Istrska ubca 3; dr. Codtrmatž, Ul. Tor S. p‘eJ°7uj. dr. Gmeiner. Ul Giulia 14; plalni Cignola Korzo Italia 14; Pren Ul. T. Vecellio 24; SerravaHo, Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (26. 1«. - 1. II.)
Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14,	1
Cignola. Koržo Italia 14; Pren Tr» Ul. T. Vecellio 24; SerravaHo. Cavana 1.
ŠIRITE
PRIMORSKI DNEVNIK
KINO ŠKEDENj
predvaja daaes 31 t.m. ob 1®-uri film od John Forda in J°n
«1 TRE
DELLA CROCE DEL SUD»
Wayna:
(Trojica južnega križa) Technicolor
ČEVLJI NAJBOLJŠIH ZNAMK ELEGANTNI ČEVLJI ZIMSKI ČEVLJI
¥ TRGOVINI ČEVLJEV _______________________
TRST, VIA G. GALLINA *
dobite najlepie in najbolj uspele modele
UTI DIODA
IZ POROČILA TRGOVINSKE ZBORNICE
Prerez gospodarskega stanja v letošnjem septembru
Zastoj v trgovini na drobno v oblačilni stroki - Manj kupoprodaj nepremičnin - Povečana potrošnja tobaka in manj protestiranih menic
Tržaška trgovinska zbornica je objavila podatke o splošnem gospodarskem položaju v letošnjem septembru. Iz teh podatkov je razvidno, da je bilo 30. septembra 1964 v šestih občinah tržaškega ozemlja stalno bivajočih 306.543 prebivalcev. Rodilo se je 286 otrok v Primerjavi s 315 v prejšnjem mesecu in 265 v septembru 1963. Umrlo je 282 oseb napram 262 v avgustu in 250 v septembru 1963. V sami tržaški občini je bilo na dan »0. septembra stalno bivajočih 279 “soč 73i prebivalcev, v Poročilo nato obravnava kmetijstvo in pravi, da so bili vremen-ski pogoji ugodni za sezonske kul-H*re predvsem za seno in za cvetlice. Prvi podatki o trgatvi kažejo,
“S je bila proizvodnja grozdja več-jS kot lani. Zdravstveno stanje ži-Jdne je bilo dobro in tudi razpoložljivost sena je krila potrebe živinorejcev.,
V hotelih so' v septembru zabeležili 35.892 nočnin italijanskih , obiskovalcev in 35.705 nočnin tujih obiskovalcev. V primerjavi s septembrom ’63, ko so zabeležili 36.293 bočnin italijanskih in 30.700 nočnin tujih turistov, je bilo zabeleženo Povečanje števila nočnin tujih turistov za 16,3 odst., in' zmanjšanje hočnin italijanskih turistov za 1,1 Odstotka. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo tako skupno V hotelih 283.614 nočnin italijanskih in 237.378 nočnin tujih turistov.
Prodaje na drobno so v glav-bern stagnirale, ker zaradi odličji1*1 vremenskih pogojev ni prišlo 00, večjih prodaj jesensko-zimskih Srtiklov predvsem v oblačilni stroki- Glede ostalih blagovnih vrst so Due prodaje normalne samo za Prehrambene artikle, za sadje in zelenjavo, povečale pa so se tudi Prodaje v knjigarnah zaradi otvoritve novega šolskega leta.
v trgovinah na debelo so se povečale prodaje mlečnih proizvodov, salam, svinjskih maščob in do neke mere jajc. Slabo je šlo v prodajo vino. V prvi polovici meseca Je bila zabeležena slaba aktivnost ha tržišču s kavo zaradi pomanjkanja pobud operaterjev.. Posli so ..se nekoliko povečali šele v drugi Polovici meseca zaradi večjih potreb grosistov v drugih pokrajinah, ker so morali obnoviti zaloge. Skro-*hen je bil tržaški tranzitni promet Predvsem z lesom in to za žagan srednjepodonavski les zaradi poganjka povpraševanj na prekomorskih tržiščih. Tržaški lesni operaterji so zaradi tega delali pred-vsem z eksotičnim lesom, čigar Potrošnja se stalno veča na srednjeevropskih tržiščih. Prodaje gradbenega materiala so bile počasne.
Na področju kupoprodaje nepremičnin je bilo zabeleženih 277 ope-{ocij za skupno vrednost 1.206 milijonov lir (avgusta 1964 293 kupoprodajnih operacij za 1.846 milijo-|*ov Ur), v septembru lani so žabe-‘ezul 288 kupo-prodajnih operacij setnljižč za 1.011 milijonov lir. V Prvih devetih mesecih letošnjega leju Je bilo skupno 2444 kupo-prodaj-oni °Peracij za skupno vrednost “■980 milijonov lir (v razdobju janu-“r-september 1963 2361 operacij za 7280 milijonov lir).
n,<iiiiiiiiiuiii„iiiiiMlli„iiiil„,illliiii,it,...iiiimmmmi.Hlinili.im.>■■<>
VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA
v
Skoda zaradi poplav v Istri znaša okrog 3 milijarde din
Razprava o investicijski politiki na področju
okraja . 20-letnica ustanovitve tovarne Tomos
9,kraJna skupščina v Kopru je Stavbenik, Mehanotehnika, Ruda,
železarska proizvodnja je v septembru dosegla 14.251 ton litega železa, medtem ko je proizvodnja litega železa V prvih devetih mesecih letošnjega leta dosegla 128.210 ton ali 7,9 odstotka več kot v istem razdobju prejšnjega leta. Tržaške čistilnice olj so predelale 145.714 ton surove nafte, v prvih devetih mesecih pa so predelale 1.168.019 ton surove nafte ali 5,9 odstotka več kot v istem razdobju 1963. Zadružna industrija vžigalic je proizvedla
92.4	milijona vžigalic za družinske potrebe.
Potrošnja tobaka na tržaškem področju je znašala 42.876 kg ali 4,6 odstotka več kot v avgustu in 7,2 odstotka več kot v septembru 1963. V prvih devetih mesecih je bilo prodanih 382.207 kg tobaka v primerjavi s-359.511 kg v istem razdobju 1963 ali 6,3 odstotka več.
Soli je bilo v septembru prodane 1.753 stotov ali 3,7 odstotka več kot v septembru 1963. V prvih devetih mesecih je potrošnja soli znašala 15.217 stotov ali 3.8 odstotka manj kot v istem razdobju lanskega leta. Potrošnja mesa je v Trstu znašala v septembru 9.807 stotov ali 6.5 odstotka več kot v septembru 1963. V prvih devetih mesecih je potrošnja mesa dosegla 68.695 stotov ali 1,9 odstotka več kot v septembru lani. Potrošnja rib, mehkužcev in školifc je znašala 3.053 stotov, v prvih devetih mesecih pa'24.986 stotov ali kar
21.5	odstotka več kot v istem razdobju lani. Na tržaški trg na debelo so pripePali 28.080 stotov no-vrtnin in krompirja ter 30.717 sto-tov sadja. V prvih devetih mese-
iiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiMMiMiiMiHiiMiimiiiMiiiiiHiimmiiiiiHiiimiin
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Inženir iz Gruda pred sodniki zaradi smrtne nesreče v Italsider
Odgovarjali mora za smrt svojega avstrijskega ro-
jaka, ki je med delom padel z lestve in se ubil
cih so pripeljali 244.033 stotov po-vrtnin in krompirja ter 222.024 stotov sadja.
Pomorski trgovski promet (izkrcanje in vkrcanje) je v septembru dosegel 446.401 ton ali 10,2 odstotka več kot v avgustu ter 1,7 odstotka manj kot v septembru lani. V prvih devetih mesecih je pomorski promet znašal 3.972.447 ton ali 6,9 odstotka več kot v istem razdobju lani. Železniški trgovski promet je dosegel 145.541 ton ali 12 odstotkov več kot v avgustu m 7,7 odstotka več kot v septembru 1963. V prvih devetih mesecih je železniški trgovski promet dosegel 1,425.755 ton ali 4,5 odstotka manj kot v istem razdobju leta 1963. S tržaške železniške postaje je v septembru odpotovalo (brez abonentov) 72.948 oseb v primerjavi z 78.657 osebami v preteklem mesecu.
Število zastavlienih predmetov v tržaški zastavljalnici se je v primerjavi z avgustom povečalo za 0,6 odstotka, vrednost predmetov pa za 1,9 odstotka. Dne 30. septembra ie bilo skupno zastavljenih 103.122 predmetov za skupnih 859 milijonov lir, od katerih 58.459 dragocenih predmetov za skunnih 599 milijonov lir. Na hranilnih knjižicah ie bilo naloženih 31. avgusta 3.095 milijonov lir, konec septembra pa 3.084 milijonov lir.
Protestiranih menic V bilo 3.657 za 101,447.348 lir ali 6.5 odstotka manj kot prejšn-i mesec. Nekritih protestiranih čekov je bilo 9 za 6.9“9.499 lir, nesprejetih nrotesti-ranih trat na ie bilo 2.446 za 149 milijonov 587.218 l*r.
Na zatožni klopi kazenskega sodišča, kateremu je predsedoval sodnik Rossi, je včeraj sedel 51-letni avstrijski inženir Alois Weihs iz Gradca, Alte Poststras-se 61, ki se je moral zagovarjati zaradi nenamernega umora. Dogodek, ki je Weihsa privedel pred so-dnike, se je pripetil 12. decembra lanskega leta v železarni I-talsider v Skednju. 25-letni avstrijski delavec Adolf Matzer iz Stranga, se je tedaj pri delu smrtno ponesreči, ker nadel z vi šine 12 metrov in si pri padcu prebil lobanjo.
Weihs je bil ravnatelj del za razširitev nekaterih oddelkov in dograditev hal za topilnice v ie lezarni, del, ki jih je imela v zakupu tvrdka «Wegner-Biro» z Dunaja. Pri delih so bili uslužbe-ni tudi delavci, kd so prišli iz Avstrije in med njimi Matzer kot
pon,”10 razpravljala o investicijski Politiki na področju okraja. Glav-“ ugotovitev je bila, da na sploš-srvia zmeraJ preveč vlagajo v go-.Podarstvo, čeprav se je razmer-L .med gospodarskimi in nego-htis arskirni investicijami v zad-JJm* 'atih močno spremenilo v ko-•J' negospodarskih investicij. V J^rspektivnem planu bodo upošte-predvsem potrebe šolstva, stfkVstva ter izgradnjo stanovanj-vr>r?nin komunalnih objektov. Go-feu .so tudi o gradnji koprske Veiumce- Ta objekt je vsekakor sit n , a Pomena tako za Primor-Venekakor tudi za vso Slovenijo, helmm 8e bo uresničenje projekta ... Oliko zavleklo zaradi težav gle-
06 sredstev.
Je^hn zasedanju okrajne skupščine vnrae'51 Rpvora tudi o urbanističnih hort„‘tanJlh- Predvsem naj bi v pri-bani!:,6. Posvetili več pozornosti ur-Rostoi-ni dokumentaciji ter se po-Jev J6. Posluževali javnih nateča-Pri naročanju projektov.
da, “jti*a^fiJtb podatkih znaša ško-
e
n
kJer JJL Prizadeta slovenska Istra, Jonov U1jl,Aa škoda okrog 340 mili-So hiu narJev- Najbolj prizadeta uua gospodarska podjetja Stil,
Pop,;* 50 -1° Povzročile neurja in dinarji® * * * * vx,I?trli okrog 3 milijarde ska !®v' Nekoliko manj kot hrvat-
ltl«_ J® Prizadeta clnvenclro Tetro
Primorje in Lesonit. Zaradi poplav na kmetijskih površinah sta bili najbolj prizadeti ajdovska in piranska občina. Voda Je povzročila škodo tudi na cestah med Koprom in Sečovljami ter v Vipavski dolini.
* * *
Kolektiv tovarne Tomos se pripravlja na proslave desetletnice ustanovitve tovarne. Glavna proslava bo 16. novembra, ko med drugim pripravljajo tudi javno oddajo s pevci zabavne glasbe in z razglasitvijo najboljšega športnika. Ob tej priložnosti bodo nagradili tudi tiste člane kolektiva, ki delajo v tovarni že 10 let. Kakor je znano se je tovarna Tomos razvila iz skromnih začetkov v eno najmodernejših industrijskih podjetij v Jugoslaviji. Vse delo je skoraj v celoti modernizirano, pri oblikovanju pločevine, pri lakiranju in pri vrsti drugih del pa uporabljajo najsodobnejše dosežke tehnike. Tomosovi motocikli so si priborili sloves po vsem svetu in se zadnje čase uveljavljajo tudi na zelo zahtevnem zahodnem tržišču. Razen motociklov proizvajajo v Tomosu razne vrste motorjev, predvsem za kmetijstvo in za šport. Tovarna izdeluje tudi posamezne avtomobilske dele in montažne o-peracije v kooperaciji s francosko firmo Citroen.
IjlMO »IBIS. PBOSEH
Predvaja danes, 31. t. m. ob 19.30 uri Cinemascope barvni film:
I RE DEL SOLE
(KRALJI SONCA)
Dramatična zgodba civilizirane dežele Maya
*Rr*Jo:
BRYNNER. GIORGE CHOKIRIS in CHIRLEY ANNE
K//VO HtOSIK KONTOVEL
Predvaja danes, 31. t. m. ob 19.30 uri barvni film:
LA LEGGE DEL S1GN0RE
(Gospodov zakon)
toajo: GARy COOpER> DOROTHY McGUIRE in ANTHONY PERKINS
delovodja. Tistega dne je moral Matzer pritrditi na veliko verigo pod ostrešje hale 20 kg težke škripce za dviganje kovinskih tračnic, ki bi jih morali pritrditi na posel en tir. Zato se je povzpel po leseni in prepereli lestvi 12 metrov visoko, pri tem pa se je dogodila nesreča. Ko je stopil na preperel klin se je ta prelomil in Matzer je strmoglavil v globino.
Od tod obtožnica proti Weihsu, da ni prepovedal rabe lestve ter da ni dovolj skrbel za to, da bi si delavci nadevali varnostne pasove.
Na včerajšnji razpravi, ki je potekala s pomočjo nemške prevajalke, je Weihs trdil, da je že dan pred nesrefo kategorično prepovedal delavcem rabo omenjene preperele lestve. Povedal je tudi, da je stalno skrbel za varnostne pasove, še posebno tedai. ko so se delavci vzpenjali visoko pod streho hale v gradnji. Sicer je bil Matzer delovodia na gradbi šču in bi moral tudii sam skrbeti za varnost na delu. Bil pa je on sam, ki se je poslužil lesene lestve, čeprav je vedel, da ni uporabna in nevarna.
Na včerajšnji razpravi so pričali tudi delavci, ki so decembra lani prisostvovali'nesreči. Med temi so bili tudi delavci uslužbem pri podjetju «Wegner-Biro». Potrdili so, da je Weihs še dan pred nesrečo prepovedal rabo preperele lestve ter da je stalno priporoča! rabo varnostnih pasov.
Na včerajšnji razpravi ni prišlo do obsodbe. Zaradi pozne ure je sodnik dr. Rossi prekinil razpravo in jo preložil na petek 6. novembra, ko bo postavil svoje zahteve javni tožilec in bo v o-btambo obtoženca nastopil odv. Segariol. Sele potem bo izrečena obsodba.
• * *
36-Ietna Antonia Radin por. Au-silio z Lonjerske ceste 175-12 je drago plačala nepremišljeno dejanje. Poželela si je par rokavic in par čevljev, »pozabila« pa je blago plačati. Zato se bo morala tedaj oddolžiti pravici in bo morala sedeti v zaporu šest mesecev, poleg tega bo morala plačati še 25.000 lir globe.
Radinova je 9. aprila letos šla v veleblagovnico «Upim» na Kor-zu, da bi menjala par letnih čevljev za svojega sina. Preteklo pa je še precej časa od nakupa in ni bilo več mogoče najti takih čevljev. Sprijaznila se je s tem in si začela ogledovati razstavljeno blago, ki jo ie tudi zamikalo. S hitro kretnjo je Radinova najprej izmaknila par platnenih rokavic in potem še par letnih čevljev v skupni vrednosti 2250 lir. Toda žensko je pri tem početju opazila uslužbenka in obvestila ravnatelja. Nadaljnji potek dogodkov je znan. Karabinjerji, zaslišanje, prijava in včeraj sodna razprava, ki pa se je za Radino-vo zaključila s strogo kaznijo.
Gor iško-beneški dnevnik
OB ZAOSTRITVI KRIZE N A TEKSTILNEM PODROČJU
Primer Gotonilicio triestino narekuje
uvedbo javnega in demokratičnega nadzorstva
Svojevoljnost lastnikov obrata se ni ustavila pred avtoriteto najvišjih predstavnikov oblasti
V včerajšnji protestni stavki tekstilnih delavk na Goriškem, ki so jo soglasno proglasile tri sindikalne organizacije CISL, CGIL in UIL, je v Ronkah sodelovalo 100 odstotkov delavk, v podgorskem obratu pa 50. Pred obema obratoma so bila zborovanja, na katerih so sindikalni voditelji govorili o pomenu sedanje borbe.
Goriška javnost po svoje tolmači najnovejši razvoj dogodkov okoli reševanja tekstilne krize. Predvsem ugotavlja, da je gospodar To-gniella sklenil uresničiti svoj načrt, dasiravno so ga prišli prepričevat, naj odstopi od njega, najvišji predstavnik goriške pokrajine in dežele, se pravi, žunan Gallarotti, pred. sednik pokrajine Chientarolli in deželni odbornik za industrijo Mar. pillero. Kakor mu ni bilo mar, da bi upošteval predlog teh treh predstavnikov oblasti, da bi potrošil 21 milijonov lir in preprečil odpuste, tako mu tudi ni mar, kaj o njem misli goriško prebivalstvo. Lastniki obrata so očividno pozabili na milijarde dohodkov, ki so jih ustvarili z delom tisočev rok naših ljudi in z ugodnostmi proste cone, in sedaj niso pripravljeni tvegati niti nekaj milijonov, da bi se njegovi delavci ne vrgli na cesto.
Prav tako ne jemljejo v poštev nedavnega zakonskega dekreta ministra za trgovino, s katerim se prepoveduje začasen uvoz tekstila iz Jugoslavije, da bi se omogočila proizvodnja domačega blaga.
Ob tako očitnem pomanjkanju človeškega odnosa industrijcev do skupnosti sili vedno bolj v ospredje zahteva javnega mnenja, da se mora uvesti javno in demokratično nadzorstvo nad zasebnimi in tu. di javnimi podjetji, da bi ta podjetja ne počenjala stvari, ki so v opreki s splošnimi interesi. Predvsem pa je takšno nadzorstvo potrebno v primeru Cotonificio triestino, katerega lastniki so bili deležni izrednih ugodnosti z zakonom o prosti coni.
rici izpite za kinematografske ope- ležila še poslanec Zucalli in pod-
raterje.
K izpitom so lahko pripuščeni italijanski državljani z dopolnjenim 18. letom, z dobrim vedenjem in so pismeni. Izpiti bodo ustmeni s strokovno teorijo in praktično preizkušnjo v kabini. Prizadeti naj vložijo prošnjo na kolekovanem papirju za 200 lir pri goriški kvesturi do 12. novembra. Prošnji naj priložijo zadnje šolsko spričevalo; zdravniško spričevalo; izkaz o eventualnem dosedanjem delu v tej stroki; ček za 1000 lir naslovljen na Goriško prefekturo ter čist kolekovan papir za 800 lir.
Kandidati se morajo javiti z osebno izkaznico ob 9.30 v prostorih kina «Corso».
Danes v Tržiču seja izvršnega odbora PSDI
Na sedežu sekcije PSDI v Tržiču se bo daneš sestalo pokrajinsko vodstvo stranke. Poleg vseh članov izvršnega odbora se bosta seje ude.
predsednik dežele Devetag, med drugimi vprašanji, ki so na dnevnem redu, je tudi imenovanje delovnih komisij, ki bodo vzporejale delo izvršnega odbora
Urnik trgovin za 1. in 4. november
Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da bo za praznike 1. in 4. novembra v veljavi za trgovine naslednji urnik:
JUTRI, 1. novembra: vse trgovine, vštevši mesnice, pekarne, brivci in frizerji bodo ves dan zaprte, z izjemo cvetličarn, ki bodo poslovale od 8. do 13. ure. Mlekarne bodo odprte od 7. do 12.30 samo za razdeljevanje mleka.
V SREDO, 4. novembra: trgovine bodo zaprte ves dan z naslednjimi izjemami: mesnice bodo odprte od
6.30	ao 11. ure, cvetličarne od 8. do 13. ure, pekarne in mlekarne bodo dopoldne odprte samo za prodajo kruha in mleka.
V Gorici še ena kino dvorana
Z včerajšnjim dnem so v Gorici odprli novi kinematograf «Moder-nissimo«, ki ima svoje prostore pri
iiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiimiiniiiiiiiiiii
IZPRED OKROŽNEGA SODISCA
Kudlicka in njegov delovni tovariš obsojena tatvine v Gorici in Gradežu
Kratkotrajni pobeg 2 jugoslovanskih beguncev - Odtis čevlja ga je spravil pred sodišče
Pred goriškim okrožnim sodiščem so sedeli včeraj dopoldne na zatožni klopi sodnikom in policiji že dobro znani 20-letni Paolo Kudlicka iz Gorice Ul. Cordaioli 29, 20-letni Eridano Zonch iz Bcrgo Castello 16 in 17-letni G. P. pod obtožbo številnih tatvin, ki so jih zagrešili v Gorici in Gradežu. Po obtožnici sta Kudlicka in Zonch ukradla v Gorici radijski sprejemnik iz nekega avtomobila ter škatlo kock za juho iz nekega tovornika; Kudlicka in P. sta morala etigovafj&tl za tat-
deža. v zahvalo ker mu je nudil prenočišče.
dežu, kjer sta iz neke sobe odnesla Sgiradischi«, trahsistor, zapestno uro in še druge predmete. Kudlicka naj bi poleg tega ukradel še dve majici Lucianu Cartelliju iz Gra-
Izpili za kino operaterje v kinu Corso v Gorici
Pokrajinski odbor za nadzorstvo lokalov za javne prireditve bo organiziral v ponedeljek, 16. novembra v kino dvorani «Corso» v Go-
IIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIimillHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIlillHIMIIimilllllltlimKIllMUllllIMmilllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIll
DELO LETALSKEGA KLUBA V GORICI
Predlagana uvedba poletov med Gorico in Slovenijo
To bi bila tudi najkrajša letalska pot v vzhodno Avstrijo
vino v hotelu «Vil!a Carla« v Gre- begunca zaradi kraje motocikla' v
Z vespo je padel zaradi hitre vožnje
Hitra vožnja in neprevidnost sta bili krivi nesreče, ki se je pripetila včeraj zjutraj okrog 7. ure v Ul. Flavia. Ob tisti uri se je v smeri proti Miljam na vespi TS 32528 peljal 25-letni mizar Au-relio Reglia iz Ul. Pier della Fran-cesca 9. Reglio je priganjala naglica, ker je moral nastopiti službo, toda naglica mu je bila u-sodna. Ko je privozil v bližino stavbe 4t. 23, je nenadoma zdn-nil na cestišču, zavozil na desno stran in »priletel« na travnik kraj ceste, kjer se je orevmil.
Ponesrečencu so -riskočili na pomoč mimoidoči in nekaj minut pozneje so Reglio z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico. Sprejeli so ga na nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti dva tedna zaradi ran in udarcev nad levim očesom, nosu, ustnicah, rokah in kolenih.
Pod predsedstvom dr. Bernardi-sa je imel te dni sejo v Gorici odbor aerokluba «L. Marni«. V uvodu je predsednik poročal o obisku generala Nimisa, načelnika štaba prve letalske čete v Gorici, s katerim so podrobno proučili položaj gortškega letališča tudi glede na možnosti novih dejavnosti, ki naj bi jih na tem letališču razvili v prihodnosti.
Proučili so tudi predlog aerokluba, da bi uvedli turistične polete v Jugoslavijo in iz nje. Prt tem so upoštevali tudi možnost, da bi po najkrajši poti preko Slovenije lahko dosegli vzhodni del Avstrije. Temu informativnemu razgovoru bo sledilo proučevanje potrebnih ukrepov s prizadetimi ustanovami.
Po tem poročilu predsednika In po odobritvi smernic za bodoče delo, je odbor proučil še nekatere druge upravne zad.eve društva. Med drugim so se pogovorili o kampanji za nabiranje novih članov, o novem sedežu klubskih uradov, o programu za letalske pilotske tečaje, o Izterjanju kreditov In o čim boljši rabi nekega letala. Govora Je bilo tudi o letalskem dnevu, kt naj bi ga pripravili spomladi ob 50-letnlcl vstopa v prvo vojno za letalce soške fronte in o drugih manjših problemih.
Aeroklub bo razširil svojo propagando z organizacijo obiskov in predvajanjem filmov tudi med dijaki, obenem pa mora premagati nekatere težave za pridobitev možnosti za širše delovanje.
vu potrdil tudi gostilničar sam. Na podlagi teh izjav je državni tožilec predlagal oprostitev obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov. Branilec proč. dr. Turel pa je predlagal oprostitev s polno formulo češ, da je bil obtoženec redni klient dotične gostilne in je vedel, da gostilničar noši dnevni izkupiček zvečer do-
oproščen zaradi nJadoletnostl. Urad-1	n' bl'°
Ji ... ,	c,,,,_. vlom v lokal. -^odteče pa je upošte-
no Jih je zagovarjal odv. Sfiligoj. I,0 predlog državne(Ta {ožl^a ln
Pred sodiščem sta se morala za- je Biasioia oprostilo zaradi, pomanj-
Paola Kudlicko tn Eridana Zon-cha je sodišče spoznalo za kriva ter je obsodilo prvega na dve leti in dva meseca zapora ter na plačilo
100.000	lir globe, diugega pa na 8 mesecev zapora ln 30.000 lir globe. G.P., ki ni bi! prisoten pa je bil
Grapulinovi stolpnici na Verdijevem korzu. Kino dvorana je zelo okusno izdelana, vse v njej je novo, moderno, zlasti pa projekcijska aparatura s sistemom «Xeno». Posebnost novega kinematografa Je v tem, da bo predvajal filme, ki so novi na italijanskem trgu. Tako sedaj vrtijo «La mia signora«, ' ki ga prvič predvajajo tudi v nekaterih velikih italijanskih mestih, j Na programu pa imajo še tri po-| polnoma nove filme kot so «Tre notti d’amore» s C. Spaak, «Idea ! fissa« s S. Koščino, «La sflda vie-ne da Bangkong« in «Tre volti«, v katerem nastopa princezinja So-raya.
Predstave se bodo začele ob delavnikih ob 16. uri, ob praznikih ob 14., zadnja predstava pa ob 22.30; ob tej uri se bo začelo predvajanje filma, ki je na sporedu, poprej pa bo reklamna oddaja.
V četrtek zvečer so si v privatni obliki ogledali novi kinematograf prefekt, kvestor in goriški župan s soprogami.
govarjati tudi dva jugoslovanska
Tržiču dne 13. septembra. 19-letni Ivan Erceg iz Raskane in 22-letni Aleksander Mudražja iz Zagreba sta ušla iz begunskega taborišča Sv. Sobote pri Trstu ter ju je cestna policija ustavila na cesti za Benetke. Izjavila sta da jima je izročil motocikel neki Branko, s katerim so skupaj pobegnili iz taborišča z naročilom, naj bi jo shranila v Benetkah. Vendai pa o tem Branku policija ni dobila nobenega sledu. Zato so oba begunca obsodili vsakega na 8 mesecev zapora in
30.000	Ur globe pogojno.
Sodišče pa je eprostilo 30-letnega Loredana Biasioia iz štandreža Ul. Montello 72, ki je bil obtožen poskusa tatvine. Letos 17. aprila Je namreč gostilničar iz Ul. del Santo
v Gorici, Virgilio Mllocchi javil kvesturi, da Je ponoči nekdo vlomil okno od gostilne, vendar ni opazil, da bi v tej kaj manjkalo. Policija je pri preiskavi našla odtis čevlja na nekem stolu blizu okna in drugi odtis na oknu samem. Za odtis na stolu so ugotovili, da je od Bia-siolovega čevlja, oni na oknu pa je bil nejasen, čeprav se Je zdel enak prvemu. Biaslol Je priznal, da bi utegnil biti odtis Čevlja na stolu njegov, ker je bil prejšnji večer v gostilni, kamor je po navadi zahajal in je stopil na neki stol, da bi zravnal televizor, ki je. bil na visokem v bližini okna. To dejstvo je v bist-
kanja dokazov.
Državni tožiTefTch Saritdnastaso; predsednik sodišča dr Storto; sodnika Arculeo in De Carlo.
BELE KRIZANTEME
Vladno zastopstvo na proslavi v Rcdipugii
Izvedelo se je, da bosta vlado na bližnji proslavi državnega praznika 4. novembra v Redipugli zastopala minister Medici in pa senator Pelizzo iz Čedada.
Da bi se izognil trčenju je treščil v drugo vozilo
Včeraj okrog 13. ure se je pe ljal 39-letni delavec Elio Marizza, ki stanuje v Gorici, Ul. Rocca 7, s svojim motociklom Aer Mačehi po Ul. Colombo v Stranicah proti tovarni SAFOG, kjer je zaposlen V tej ulici pa Je nenadoma privozil na mopedu od svojega doma v hiši št. 6, komaj 18-letni Carlo Velussi. Da bi preprečil trčenje, je Marizza v zadnjem trenutku močno zavil na desno. Izognil se je trčenju z Velussijem, pri tem pa treščil v motocikel Guzzi 98, ki Je bil tam parkiran. Marizza je precej trdo padel, na cesto in morali so poklicati avto Zelenega križa, da ga je odpeljal v civilno bolnišnico. Tam so mu ugotovili zlom desne roke v ramenu, popolno pa ralizo desne noge ter odrgnjenja na obrazu. Pridržali so ga za 30 dni na zdravljenju.
Na kraj nesreče je prišla cestna policija iz Gorice in napravila zapisnik. Na vozilih je škoda le neznatna.
ZačeH so s pripravami za da« krvodajalcev
Združenje prostovoljnih krvodajalcev v Gorici pripravlja ob priliki 5. obletnice ustanovitve vse potrebno za proslavo IV. dneva krvo. dajalcev, ki ga bodo proslavili dne 22. novembra dopoldne v veliki dvorani civilne bolnišnice v Gorici Odbor združenja je že izdeial zadevni program, ki se bo začel ob 9.30 z mašo, ob 10.15 pa bodo odlikovali najbolj zaslužne krvodajalce s posebnimi diplomami. Med arugim bodo podelili tako diplomo tudi goriškim gasilcem in kvesturi v znak njihovega prizadevanja v tem človekoljubnem stremljenju Ob tej priliki bodo izdali tudi posebno številko svojega glasila «11 donatore«.
V Ul. Boccacclo so že nekaj dni v prodaji krizanteme. Cvetlični trg v tej ulici oživi vsako leto tik pred dnevom vseh mrtvih. Svoj pridelek prinesejo tedaj v prodajo okoličani, ki so z velikim trudom vzgojili krizanteme, rože, ki so ob
vseh svetih najbolj Iskane. Kvaliteta je najrazličnejša in zato dosegljiva za vsak žep. Manjše rože stanejo po 100 lir, morda tudi manj, najlepši primerki pa se sučejo okoli 200 lir. Rožarice imajo letos zares veliko belih in rumenih
krizantem, ki kažejo, da se je ta oblika vrtnarjenja tudi v našem kraju zelo udomačila. In ker je vsakoletni pridelek zelo bogat, prav gotovo tudi z gmotne strani poplača ves trud. rodaja se iz dneva v dan vete
Dve nezgodi na domu
Včeraj dopoldne okrog 10. ure so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 50-letnega Venceslava Klaučiča iz Podgore, Ul. iv. novembra 46, ki je po poklicu trgovec. Zdravnik mu je ugotovil zlom leve ključnice ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Klaučič je povedal, da je šel prejšnji večer okrog 18.30 po domačem dvorišču ter se tam spodtaknil ob kos drva in padel z navedenimi posledicami.
Približno ob istem času so pripeljali v bolnišnico tudi enoletno Luciano Butner iz Gorice, Ul. Gra-bizio 33, ki se je malo prej ranila na čelu, ko je pri igri na domu padla. Nudili so ji prvo pomoč s prognozo okrevanja v 7 dneh.
Izlet mladine na športni dan v Trst
Športno združenje Dom iz Gorice sporoča, da bo avtobus, ki bo peljal domovce in navijače na zaključek športnega tedna v Trst, odpeljal iz Gorice (kavama Bratuš) v sredo, 4, novembra ob 8., iz štandreža ob 8.15, iz Sovodenj ob 8.30, iz Gabrij ob 8.40, potem pa bo nadaljeval vožnjo skozi Doberdob.	j
SKGZ PRIREJA Z1MOVANJE ZA OTROKE
Slovenska kulturno • gospodarska zveza bo priredila med božičnimi prazniki od 26 X11 1964 do 2 1.1965 zimovanje za otroke od 10. do 14. leta starosti. Zimovanje bo v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Otroci dobijo v domu lahko na posodo smuči. — Vpisovanje pri SKGZ, Ul. Ascoli ■ 1/1.
KINO
Modcrnissimo
od petka 30 t. m. OTVORITVENA PREDSTAVA s filmom
<La mia signora«
(Moja gospa)
nastopajo SILVANA MANGANO in ALBERTO SORDI Danes začetek ob 16. —
zadnja ob 22.30
VERDI. 17.15:	«11 treno«, Burt
Lancaster in Jeanne Moreau; a-meriški čmobeli film. Zadnja predstava ob 22. url.
CORSO. 17.00: «Viva Las Vegas«, E. Presley in Ann Margret Ameriški barvni kinemaskopski film, zadnja predstava ob 22
MODERNISS1MO: 16.00: «La mia signora«, Silvana Mangano in Alberto Sordi. Zadnja predstava ob 22.30.
VITIORIA. 16.30: «Ercole contro i figli del Sole«, M Forest in A. Maria Pace. Italijanski barvni kinemaskopski film, zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 16.15, zadnja ob 21.30: «Dalla terra alla luna«, po romanu J. Verna z J. Cotten in D. Paget. Ameriški film tehnikolor.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan In ponoči je odprta v Gorici lekarna KUERNER Korzo Italia št. 10, telefon 25-76.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici naj. višjo temperaturo 17,2 stopinje ob 11.50, najnižjo 10 stopinj ob 2. ponoči. Povprečne dnevne vlage je bilo 71 odstotkov.
■»‘»M	ggq-"^~N _	' "»g—*. ... .HušlSl

lil


SPORED
DANES
ob 20.00 otvoritev razstave ob 20.30 namizni tenis za mladince.
JUTRI
ATLETIKA
8.30	zbor
9.00	100 m moški (predtekD
krogla mladinci in višina ženske
9.30	daljina moški
10.00	80 m mladinci
10.15	krogla ženske
10.30	višina moški in mladinci
10.45	krogla moški
100 m moški (polfinale)
11.00	100 m ženske (polfinale'
11.15	daljina ženske 11.20 1000 m moški
11.30	hoja na 2 km
11.45	disk moški
12.00	100 m moški (finale'
12.15	100 m ženske (finale)
12.30	švedska štafeta
14.30	košarka in namizni tenis za ženske
V	PONEDELJEK
20.00	šahovski turnik
V	TOREK
8.30	med dvema ognjema
11.30	atletika: troboj za naraščaj
14.30	košarka (finale)
V	SREDO
9.00	motogimkana
9.30	namizni tenis (finale)
10.00	tekmovanje avtov
15.00	odbojka (finale)
17.00	zaključek tedna in razdelitev nagrad
SEDMI DAN 7. SLOVENSKEGA ŠPORTNEGA TEDNA
Po navdušujoči napeti igri
v
Cankar A in Škamperle v finalu turnirja
ODBOJKA
Na stadionu «Prvi maj» prav gotovo še ni bilo tako borbene, napete in razburljive tekme in tako vnetega in hrupnega navijanja kot sinoči med domačim škamperlom in goriškim Domom. Ekipi sta se potegovali za vstop v finale odbojkarskega turnirja 7. slovenskega športnega tedna. Obe šestorki sta nastopili z najboljšima postavama in po začetnih zavrtljajih je kazalo, da bo Dom, ki se je predstavil z zelo izenačeno ekipo, brez težav spravil na videz nerazpoložene Svetoivančane k. o. Prvi set je potekal v premoči Goričanov, ki so
se takoj poslužili estre napadalne igre, s katero so zmedli igralce škamperla in povedli 4:0. Ta prednost se je kasneje povečala na 9:1, vendar je Drasič pripomogel z igro ob mreži in tudi s servisi, da se je razlika zmanjšala na 10:8. Goričani so imeli več tolkačev, ki so zaključevali akcije, medtem ko sta na nasprotni strani žela aplavze z učinkovitimi napadalnimi potezami le Drasič in Orel. Posebno slednji se je odlikoval z inteligentno igro in je večkrat prevaril Goričane, katerim je pošiljal žoge v nezavarovano območje. Vnema in vztrajnost pa ni rešila Svetoivančane, ki so morali prepustiti set tekmecem
Vnetih in hrupnih navijačev nikoli ne manjka
iz Saškega mesta.
V drugem setu so domačini prešli v vodstvo, a je malo manjkalo da jih niso Goričani dohiteli. Žal se je v njihovih vrstah pojavila zmeda kot posledica utrujenosti in živčne napetosti, kar so tudi drago plačali. Z mimo in skrbno urejeno igro so Tržačani nizali točko za točko, pa čeprav to večkrat jim ni šlo gladko z rok. Bili so trenutki, ko so igralci obeh ekip z neverjetnim reševanjem žog in z učinkovitim napadom spravili navdušene gledalce na noge. Goričani so bili prisiljeni ostati v obrambi, kjer so bili včasih nepremagljivi, a so tudi tu pa tam ostro odgovarjali. Bilo pa je zaman in set je pripadel Svetoivančanom, ki so tako stanje izenačili.
Vse je bilo torej odvisno od tret.
mena. Tega so se zavedli vsi igral-oi na obeh straneh mreže. Zato je bila igra, predvsem zaradi bojazni in tudi v upanju, da si ena ali druga stran s silo nabere nekaj prednosti, živčna in nevezana, ki je bolj slonela na podvige posameznikov kot na skupnost. Prvi so se tega zavedli in se tudi takoj zbrali in znašli odbojkarji škamperla, ki so polagoma postajali gospodarji položaja in so z neverjetno hladnokrvnostjo, pa čeprav skrajno utrujeni, spravljali Goričane v vedno večjo zadrego, dokler jih niso prisilili na predajo z rezultatom, ki v celoti ne odgovarja poteku dvoboja. Vsekakor zaslužena zmaga škamperla, ki se bo v finalu potegoval za zmago z ekipo šentjakobskega Cankarja.
Šentjakobčani so prvi nastopili
Polfinalna tekma košarkarskega turnirja športnega tedna KLUB ZAMEJSKIH ŠTUDEN-TOV . ŠKAMPERLE bo v torek, 3. novembra ob 14.30.
jega seta, ki je bil odločilnega po-
IIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
PRIPRAVE ITALIJANOV ZA TEKMO S FINSKO
Brez poškodovanega Corsa današnja trening tekma
Izboljšano stanje Bulgarellija in Pascuttija
FLORENCA, 30. — Drugi dan priprav italijanske nogometne reprezentance za kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo s Finsko, se je začel s presenečenjem: Corso se je včeraj poškodoval in gotovo se ne bo mogel udeležiti trening tekme, ki bo jutri. Ni iz-
ključeno, da bo moral ostati na Genovi tekma z nordijskimi nogometaši. Igralec Interja se je med včerajšnjim treningom zaletel v Tumburusa, pri čemer si je močno poškodoval gleženj leve noge. Ker je radiografija pokazala, da ni nobenega zloma, so začeli Corsa že v jutranjih urah zdraviti z rentgen-terapijo. (ti
Bolje pa se počutita Bulgarelli in Pasoutti, ki sta se danes udeležila razgibalnih vaj skupno z drugimi izbranci za italijansko reprezentanco. Tehnični komisar Fabbri je razdelil vseh 18 igralcev, ki so mu na razpolago, v tri skupine, Jani-cha, Furlanisa, Guamerija in Fac-chettija je poveril atletskemu pri-pravljalcu prof. Comucciju, osebno pa je vodil trening napadalcev, medtem ko so branilci na drugi strani igrišča streljali v vrata, kjer je bil Sarti.
Ob koncu današnjega treninga Je Fabbri najavil postavo, ki bo jutri nastopila na trening tekmi. Ta
tribuni tudi v sredo, ko bo v
Catanzaro-Napoli	2	1	X
Lecco-Brescia	X	2	1
Livorno-Reggiana	1	X
Modena-Parma	1
Monza-Triestina	1	X
Padova-Palermo	X
Potenza-Bari	1
P. Patria-Venezia	1
Spal-Verona	1
Trani-Alessandria	X
Ravenna-Anconitana	1	X
Pescara-L’Aquiia	1
Trapani-Reggina	2	X
Pogled na dvorano med namiznoteniškim turnirjem
bo: Sarti, Burgnich, Facchetti, Bulgarelli, Guameri, Picchi, Mora, Mazzola, Milani, Rivera, Pascutti. Na drugi strani pa bodo igrali Negri, Furlanis, Tumburus, Janich, Trapattoni in Lodetti. Za ostala manjkajoča mesta se bo Fabbri poslužil nekaterih igralcev mladinskega moštva Bologne.
in so imeli za tekmece mlade, a vztrajne in tehnično dobre Barkov-Ijane. Ta igra ni bila tako napeta kot druga in jo zato gledalci niso tako spremljali z navdušnostjo in s hrupnim navijanjem. Bila pa je tehnično boljša in med tekmo so igralci z obeh strani pokazali res lepo odbojko. Cankar je bil sicer v premoči, vendar se je večkrat zgodilo, da so mladi Barkovljani popolnoma zmedli že izkušene tekmece, ki so imeli v svojih vrstah Sergija in Walterja Veljaka in Neubauerja, ki so se posebno izkazali v'tolčenju. Barkovljani niso igrali podrejene vloge in so odgovarjali s sicer šibkejšimi, a večkrat zelo učinkovitimi udarci Fučke, Uršiča, Spacala in Starca, ki so napravili vse, da bi zagrenili življenje pod mrežo «rdečim» Cankarja. Njihova neizkušenost pa jim je, posebno v prvem setu, prekrižala račune, v drugem pa jim ni dovolila, da bi uspešno izrabili krizo, ki je zajela tekmece onkraj mreže. Sicer je zadostovala prisotnost obeh Veljakov ob mreži in usoda Barkov-ljanov, ki so se vztrajno in trmasto borili brez oddiha, je bila žal zapečatena po dveh setih igre.
Izida
Cankar A ■ Barkovlje	2:0
(15:6, 15:12)
Cankar — Veljak Sergij, Veljak Walter, Neubauer Guido, Vitez Franko, Gombač Boris, Košuta A-leksander, Košuta Boris.
Barkovlje — Starec Radojko, Uršič Žarko, Spacal Borut, Fučka Ra. dovan, Vodopivec Edi, Morpurgo Pavel.
Škamperle . Dom (Gorica) 2:1
(12:15, 15:7, 15:8)
Škamperle — Drasič Franko, Žiberna Dario, Dougan Anton, Orel Igor, Fišer Ivan, Pertot Saško, Mi-jot Vojko, Posega Flavio, Caharija Franko.
Dom (Gorica) — Cej Jože, Žezlin Viljem, Peteani Gabrijel, Terpin Robert, Silič Danilo, Plesničar Eu-gan, Vižintin Ivo.
MEDNARODNI NOGOMET
MILAN, 30. — Tajništvo Interja je objavilo datume tekem osmine finala za pokal evropskih prvakov Inter-Dinamo (Bukarešta). Prva tekma bo 11. novembra v San Siru, povratna pa 3. decembra v Bukarešti. * v
Med avtomobilsko nesrečo
Egon Zimmermann resno ranjen
INNSBRUCK, 30. — Olimpijski prvak v smuku Avstrijec Egon Zimmermann se Je danes zjutraj na cesti Dombim-Lech v pokrajini Vorarlberg resno ponesrečil med avtomobilsko nesrečo. Smučarski prvak je bil za volanom svojega športnega vozila. Nepričakovano je iz neznanih razlogov njegovo vozilo vrglo z ovinka in potem ko se je večkrat obrnilo, j* obstalo ob robu ceste.
Egona Zimmermanna so nemudoma odpeljali v bolnišnico ▼ Schruntzschagguns, kjer so mu U-gotovili pretres možganov in zlom čeljusti ter nosnih kosti. Stanje smučarja je resno, vendar ne kri-John Surtees — letošnji svetovni prvak ,	tičmo.
iiitiiiiiiiimimimimiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiimintiiiimiiiiiiimiiiitiifiiniiuiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiKiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiTHiiiHiiiiMiNneeue
Po šestkratnem naslovu v motociklistični kategoriji
John Surtees s Ferrarijem letošnji svetovni prvak
Graham Hill in Jim Clark na častnih mestih
Potem, ko Je šestkrat zaporedoma osvojil naslov najboljšega dirkača na svetu z motorji, je Anglež John Surtees za volanom Ferrarijeve-ga dirkalnega avtomobila dosegel največjo priznanje tudi kot pilot Formule 1.
Prvo mesto na lestvici najboljših vozačev je osvojil po zaključku zadnje dirke letošnjega svetovnega prvenstva. Njegova najresnejša tekmeca sta bila Graham Hill in Jim Clark, vendar se je Surteesu sreča le nasmehnila in oba tekmeca sta izostala, tako da je drugo mesto na dirki bilo dovolj ferrarijevemu pilotu za osvojitev najvišje lovorike.
Surtees sl je v letošnji sezoni povsem zaslužil to visoko priznanje.
Poglejmo v beležnico letošnjih tekmovanj: na prvih dveh dirkah v Monaku in na Holandskem je moral prepustiti vso slavo svojima tekmeca. Ferrari jev stroj ni bil še v redu. Glavno vlogo pa je nosil na dirki za veliko nagrado Nemčije v Niirburgringu in nato še v Monzi.
V dveh prilikah pa mu je sreča obrnila hrbet in ga, ko je bil sam v vodstvu, pustila na cedilu: to je bilo na dirkah za Veliko nagrado Francije in Avstrije. V Watkins Glenu (ZDA) je osvojil le drugo mesto, vendar je prav ta polovični uspeh predstavljal odskočno desko za najvišje priznanje, ker mu je omosoc.l ori1.. žanje gornjemu delu lestvice, s čimer se je vključil v ozek krog morebitnih zmagovalcev.
Tedaj je postalo stanje na čelu
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
V Ul. Flavia in v Nabrežini
Jnniorji Primorja proti Libertas prva enajsterica proti S. Anna
Zaradi dežja, ki je skoraj poplavil vsa nogometna igrišča v mestu in okolici, enajstorici Primorja prejšnjo nedeljo nista nastopili. Jutri pa se bo prvenstvo tako ju-niorsko kot II. amaterske kategorije nadaljevalo in tako bodo morali tudi proseški nogometaši ponovno na igrišče.
Juniorji Primorja bodo imeli za nasprotnika ekipo Libertas. Tekma bo ob 8.30 na igrišču v Ul. Flavia (za občinskim stadionom).
Prvo moštvo proseškega nogometnega kluba pa bo igralo v Nabrežini, kjer se bo ob 14.30 spoprijelo z enajstorico S. Anna.
GORIŠKI NOGOMET JUTRI
Juventina in Sovodnje doma toda-proti močnim nasprotnikom
Podgora se bo pomerila v Moraru z domačini
Juventina bo jutri popoldne ob
14.30	igrala na domačem igrišču
v Standrežu proti močni nogometni ekipi Itali iz Gradiške. Ob 14. uri naj se na igrišču zberejo naslednji igralci:
Marson, Pašulin, Oblak, Furlan, Puia, Tabaj, Montico, Ferfolia, Pe-tejan, Lavrenčič, Klaučič, Bizaj in Batistič.
Kot znano se je moštvo Itale letos močno okrepilo z nakupom novih igralcev tudi od Pro Gorizie (Sussig in drugi) ter si prizadeva obdržati prvo mesto ln s tem napredovanje v višjo kategorijo. Zato bodo gostje trd oreh za domačine, ki se morajo na tekmo dobro pripraviti in igrati kot tre-
ba vseh 90 minut. Le tako imajo možnost doseči vsaj eno točko.
še težja naloga čaka Sovodenjce, ki bodo na domačem igrišču imeli v gosteh lanskega prvaka ekipo iz Mariana, ki je tudi letos dobro pripravljena. Prav bi bilo, da bi domači igralci ne imeli take smole kot prejšnjo nedeljo, ko so na težavnem terenu napravili kar tri avtogole in si tako ustvarili poraz.
Podgorci bodo jutri gostovali v Moraru, ki bo prav gotovo poskušal doma nadaljevati z letošnjim dobrim začetkom, ko še ni doživel poraza. Ali bodo Podgorci prekinili s to vrsto uspehov domačinov?
lestvice dokaj zapleteno. V zadnjem nastopu, ki ga je letošnji koledar predvideval, to je na dirki za Veliko Nagrado Mehike, je Surtees prej kot na nasprotnike pazil na svoj stroj. Večkrat ga je bil pustil letos na cedilu in ni hotel tvegati. Vedeti moramo namreč, da je Surtees postal dirkač potem ko je nekaj let delal kot mehanik in zato je v svoj stroj zaljubljen ter ga neguje kot mati otroka. Previdna vožnja, če tako jo smemo imenovati pri 150 km/h, pa mu je doprinesla velike obresti in ob zaključku dirke si je z drugim mestom nabral še prav toliko točk, kolikor jih je potreboval, da bi prekosil dotedanjega voditelja Graham Hilla.
Izmed treh kandidatov za prvo mesto je bil najbolj nesrečen Jim Clark. Mladi pilot je hotel potrditi tudi v letošnji sezoni pretekle uspehe, vendar njegov stroj ni bil sposoben več pretekle nadmoči In vsi trudi še tako izrednega voznika so se večkrat zaradi odpovedi stroja izjalovili. Tudi v tej poslednji dirki je Clark vodil do samega zaključnega kroga: še nekaj kilometrov, dva ali trije, pa bi še enkrat osvojil zaželeno čelado svetovnega prvaka. To pa se ni zgodilo in je moral odstopiti prav ko so ga vsi gledalci čakali na ciljni liniji, da bi ga pozdravili kot najmočnejšega pilota leta.
Končna jakostna lestvica po zaključku vseh dirk letošnjega seznama je naslednja:
John Surtees (Anglija), Ferrari, 40 točk
Graham Hill (ZDA) BRM 39 Jim Clark (Anglija) Lotus 30 Rlchie Ginter (ZDA) BRM ln Lorenzo Bandini (Italija) Ferrari 23 Dan Gurney (ZDA) Brabham 19.
I. PATRIZIO
SMUČANJE
SPORTINIA, 30. — Ker je v tem zimsko-športnem centru zapadlo precej snega, bo od 5. do 15. novembra letos prvi trening italijanskih reprezentantov v alpskem smučanju.
Iz predvolilne kampanje v ZDA
(Nadaljevanje s 3. strani)
gih državah, kot so Virginija, Illinois, Colorado itd., upajoč — kot vsi kandidati — da bi končno vendarle utegnil še zmagati. Saj Goldvvaterjev volilni štab celo zatrjuje, da Johnsonova zmaga nikjer, niti v eni državi ni stoodstotno gotova. Nasprotno temu, je v Johnsonovem štabu v tem pogledu slika docela drugačna. Tu menijo, da ima Goldwa-ter, poleg Alabame in Misisipija« določene možnosti tudi na srednjem zahodu in, prejkone, deloma tudi na Floridi ter v Louisiani. Vse to — zatrjujejo organizatorji Johnsonove predsedniške kampanje — pa Goidvvaterja ne more rešiti pred gotovim katastrofalnim porazom. Podobnega mnenja so sicer tudi vsi, ki se bolj ali manj posredno zanimajo za skorajšnje volitve v ZDA. A to, seveda, ne predstavlja posebne zagonetke, če upoštevamo dejstvo, da se noben povprečen a-meriški državljan ne more več ogrevati za tako nevaren politični obskurantizem, kakršnega kaže prav republikanski kandidat Goldwater. Vendar gre za to, da bi Johnsonova zmaga in Gold-waterjev poraz prišla do svojega izraza v kar najbolj jasni in dokončni obliki, tako da bi enkrat za vselej bila izpričana odločna volja ameriških ljudi, da se nekateri preživeli, zastareli in ne” varni nazori prav s temi volbva' mi definitivno odpravijo iz ameriške stvarnosti in miselnosti, ■* ameriškega javnega in političnega življenja.
D. C-
V..
Pol stoletja v službi^ slo venskega naroda
Ob Čermeljev! 75.1etnici«
Že okoli 45 let traja ta njegova ambivalentnost, ki seva iz njegovih zelo številnih publikacij s teh dveh področij, na katerih se oplaja njegov duh. Bila so razna delovna obdobja v njegovem aktivnem življenju zadnjih petdeset let, diktirana po zunanjih dogodkih: bila so namreč obdobja, ko so politični dogodki na domačih tleh ali pa na mednarodnem političnem področju terjali po akutnosti in dozorelosti manjšinskih problemov hitro obravnavanje. Takrat se dr. Čermelj ni umaknil od pisalnega stroja in so se kar vrstile dr. Cermeljeve narodno-manjšinske razprave. Večkrat pa se mu je sredi največjega dela, ko je tičal zakopan v pa-
pirjih, zgodilo, da so ga ali pregnali z njegove zemlje, odpustili iz službe, ga zaprli, kakor med drugo svetovno vojno, ali ga pa drugače odtegnili od tega njegovega poglavitnega življenjskega dela, ki si ga je sam izbral. Dogajalo se je v njegovem življenju, in to bolj v zadnjih letih, da je kazalo, toda le kazalo ne se pa uresničevalo, da se slovenskim narodnim manjšinam v zamejstvu obetajo boljši časi, neka svitanja: a njegova nezajezlji-va energija, nekoliko tudi po drugih drugam odvajana se je medtem morala vreči na izdajanje knjig o dosežkih sodobne fizike, na proučevanje znanstvenih profilov jugoslovanskih, posebej še slovenskih učenjakov v preteklih časih.
na izdajanje prevodov tujih znanstvenih del. Ta njegova dvojna dejavnost se pa dostikrat medsebojno tako prepleta in je tako različna, da moramo vsako posebej obravnavati, da spoznamo, kako je v odločilnih časih stregel javni stvari, kako je bil in je še kljub vsemu, zvest delavec v narodno manjšinskih potrebah.
Že kot visokošolec je v letih pred prvo svetovno vojno obiskoval socialno demokratske ljudske odre in delal v njih, ker Je tako prišel v stik s takrat najširšo plastjo tržaških Slovencev, s slovenskimi industrijskimi in pristaniščnimi delavci, on sam sin preprostega pristaniščnega delavca. Kot predavatelj je takrat prvič nastopal pred javnostjo s predavanji o materiji. Kot profesor fizike in matematike Je učil domala na vseh srednjih slovenskih šolah med prvo vojno in prva leta po njej, ki so jih vojni dogodki ali pa italijanske vojaške ali civilne oblasti dopuščale. Do svojega bega v Jugoslavijo v letu 1929 Je vsa leta vodil v Trstu po raznih stanovanjih skrivaj ilegalno trgovsko šolo, ki Je dala tržaškim Slovencem cele generaci-
je izvrstnih, praktičnih operaterjev na samostojnih mestih, v bankah in ustanovah ali pa tudi zanesljive računovodje v najrazličnejših podjetjih. To je bilo njegovo osebno pedagoško delo v vzgajanju novih narodno zavednih slovenskih strokovnih kadrov ne po nalogu nekih birokratskih šolskih inšpektoratov ali pa iztrgano s politično akcijo kakšnim mrzo-voljnim proveditoratom, temveč po nujni potrebi v kot potisnjenih tržaških Slovencev. Slo je, dokler je šlo, ker je moralo iti, ker so bili slovenski profesorji bele vrane.
KULTURNO SODELOVANJE
S SOCIALISTI IN EDINJASI
Hkrati pa je z vso zavestjo živo sodeloval v vseh organiziranih kulturnih akcijah slovenske narodne manjšine. Takoj po italijanski vojaški zasedbi leta 1918 so na kulturnem področju vodili slovenski socialisti, ki so svojo blestečo kulturno dejavnost med prvo vojno na Ljudskem odru s Cankarjevimi predavanji in drugimi slovenskimi intelektualci v nejasnem 1919 še razširili na u-stanavljanje ljudskih odrov in prirejanje prireditev po vsej
Julijski krajini tja do Bovca, na izdajanje revije .Njiva’, ki je v boju z vojaško in civilno italijansko cenzuro le objavljala razprave o raznih problemih Slovencev pod italijansko vojaško zasedbo. Dr. Čermelj je objavil kot sourednik revije članke, v katerih je po metodi, ki jo je kasneje še bolj Izdelal, brez patetike in pretiravanj, objavljal, kako izgle-da slovensko in hrvaško šolstvo, kakšna je slovensko-hrva-ška šolska njiva, po kateri so rili s svojimi nacionalističnimi Čekani vojaški komisarji. Socialisti so tudi poskrbeli za u-stanovitev Višjega kulturnega sveta, kateremu je bil dr. Čermelj predsednik.
V Rimu so se z veliko razliko od nestrpnega nacionalističnega vzdušja nastalega v Trstu, kot reakcija na dolgoletno dušenje pod Avstrijo, menjale bolj ali manj demokratične meščanske vlade, med katerimi je bila najbolj liberalna ln razsodna prva Nittije-va kratkotrajna vlada. Političnih volitev še ni bilo in Slovenci ter Hrvati še niso imeli svojih političnih zastopnikov ter sta Ivan Regent in dr. Čermelj v okviru Višjega kulturnega
sveta Intervenirala pri ministrskem predsedniku Francescu Nittiju proti ukinjevanju čele vrste šol predvsem po raznih krajih Istre in po vseh mestnih središčih Julijske krajine.
Ko so ga leta 1923 suspendirali na realki v Idriji od državne prosvetne službe, se je popolnoma posvetil ljudsko-pro-svetnemu delu, ilegalnemu poučevanju na večernih tečajih In zadružnih tečajih ter vodstvu, in poučevanju na ilegalni slovenski trgovski šoli. Italijanska socialistična stranka, v katero so vstopili tudi slovenski socialisti, se Je po kongresu v Livornu delila v dvoje: v komunistično stranko Italije, v kateri je bila velikanska večina nekdanjih slovenskih in hrvaških socialistov Julijske krajine, ter v italijansko socialistično stranko. Medtem so že do nastopa fašističnega režima v oktobru 1922 fašistične škva-dre s tihim privoljenjem italijanskih oblasti ter ponekod z odkritim sodelovanjem varnostnih organov in posameznih vojaških poveljnikov razbile, požgale in skratka popolnoma uničile vse sedeže predvsem komunističnih pa tudi socialističnih podružnic in krožkov
ter velikanski del slovenskih in hrvatskih prosvetnih organizacij in tudi javnih lokalov, znanih kot shajališča Slovanov. Nekaj kot posledica neenotnosti v delavskih vrstah, največ pa zaradi uničujočega divjanja fašizma so propadle ne samo kulturne organizacije, ki so jih takoj po vojni vodili slovenski socialisti, ampak vse, kar je pomenilo javno organizirano delovanje. Med Slovenci v Julijski krajini sta se medtem u-stanovili dve novi kulturni žariš«: v Gorici so mladi in silno agilni slovenski krščanski socialisti razvili po vsej Goriški in le deloma po tržaški deželi zelo gosto mrežo prosvetnih društev, a v Trstu se je tudi okoli političnega društva .Edinosti’ in dnevnika .Edinosti’ začelo živahno prosvetno delo. V .Prosveti’, ki je bila prosvetna matica prosvetnih društev na Tržaškem, deloma na Goriškem in, kolikor se je pač dalo v bližini nacionalistično strupenega Kopra, tudi v slovenski Istri, je delovalo okoli 70 prosvetnih društev. Dr. Čermelj je prevzel glavno tajništvo .Prosvete’, organiziral in vodil delovanje društev ter odhajal na razna predavanja v
kraške, istrske in goriške vasi. dostikrat je moral bežati Pre^ nenadnimi napadi fašistov a' pa posegi varnostnih organov.
CERMJEL.IEVA ZALOŽNIŠKA
DEJAVNOST
Ko je pričel v naslednjih 1®* tih, po razpustu političnih strank v Italiji, fašistični vijak pritiskati obroč okoli slovenskih in hrvaških prosvetnih in zadružnih organizacij, j® lo videti, da so prišle tudi j®" te na vrsto, da gredo pod f»šl* stično giljotino. Z raznimi pretvezami so začeli zdaj t° zdaj drugo organizacijo uk • njati. Ostala je še možnost s -riti slovensko besedo s knj^o. ker so ukinjali okoli leta 1»2 tudi slovenske liste in časop * se. Zato je dr. Čermelj leta 1927 ustanovil poljudnoznanstveni zbornik Luč, ki Sa urejeval in v katerega je 2 pisal tisto vrsto dokumenta nih člankov, kaj so Slovencem fašistične oblasti odvzemal» kako so svojo fašistično zak nodajo oblikovale na tak n®' čin, da so odslej fašistični * koni opravljali nekdanjo um valno silo fašističnih škvade • ALBERT
(Nadaljevale sledi)
UREDNIŠTVO- TRST — UL MONTECCHI 6-n TELEFON 93-808 ln 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 JI. Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL SV FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338 — NAROČNINA: mesečna 800 lir — Vnaprej: **> letna 2 250 lir’ Dolletna 4 400 Ur‘ celoletna 7.700 lir - SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din. četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS. Ljuofj^^ Stari trg 3/1 ’ telefon 22-207 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLAS!: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mal) oglasi 40 Ur beseda. - Oglasi tržaške ln goriške pokrajine
naročajo pri upravi. — Iz vseb drugih pokrajin Italije pri »Soctetk Pubbllcitk Italianan. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst