Ljubljana, ponedeljek 25. septembra 19» Cena 2 Din Lpravtiiatvo; Ljubljana, Knafljeva ulica — Telefon St. 3122, 8123, 3124, 3126, 8126. Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — Tel. 8492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St- 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica Bt. 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: ▼ hiši dr. Baum-gartnerja.__ Ponedeljska izdaja Ponedeljska irdaja »Jutra« uumja vsak ponedeljek zjutraj. — Na»-toča se posebej in velja po poŠti prejemana Din 4.-, po raznaSal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 8. Telefon St. 3122, 8123, 3124. 3125 ta 8128, Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. padajo beda raste Včeraj je . . , -„ ^ začele skoraj povsod po malem upadat! - Pregled opustošenja je ""B SS-M^ hJlSfiff.«. « posUdici p.pU~«« Ljubljana, 24. septembra. Položaj v glavnih pokrajinah šal, da je ponehalo ^ JL^S -„1 k v S današnjega dne padla že dolini se voda precej naglo odteka, havmja je \ ue»u stacionarna, ker se voda za 2.5 metra. Na ljubljanskem.BarjuLjubljanice odteka le zelo poeas.u Savab,la.tako "^^j v strugo Ljubljanice. V v smeri pro« Kočevja ^T^kMv Ko- * ^ožSdo^StS £ * sreski načelnik zaprosil za vojaško po- ^Najhujša pa je l^iastrofa v Strugah kamor se .je šote ^STSS&S srečilo prodreti oddelku ptujskih pionirjev. Ugoto^h so^ da st samo do 30 metrov visoko in .je j^plavljena v^ vas tako rta ^Jimjo uniČ€na, dimniki onih hiš ki so staje ze na je bil v največji prebivalci pa so si komai resih^l^aje. ^'^»sm pr^c, današnjega dne Sevamosti, .je bil po požrtvovalnosti .^mskega ^^odobTda bo Ljubl jana na vseh progah obnovljen, čeravno je se ™jhn še že prestali, docela odrezana od zunanjega sveta. V» daamo j W se V večini poplavljenih pokrajin, zlasti pa na iroienj»H< i.. so mnogo mu pridružu jete beda^ Žtf ^Mrti'^™ tako dl gledajo s stra- hom v bodočnost in upravičeno pričakujejo pomoči. Hišice v daljavi so videti, kakor bi stale na obrežju velikega jezera. Le drevje, ki gleda iz vode, zaznamuje, kod vodi poplavljena cesta. Jezero od Ribnice do Kočevja, dolgo osem km poplavljene so števlne vasi, opnstošena polja bednega prebivalstva Ribnica, 24. septembra. Poročevalec »Jutra« si je danes ogledal vse dolenjske kraje, ki so trpeli ogromno gkodo od poplave. Kočevski vlak je vozil dva dni v zmanjšanem prometu samo do Ribnice Zveza s Kočevjem je bila do popoldne prekinjena zaradi poškodovane proge pri Otavicah. Po cesti je prehod proti Kočevju še nemogoč, ker je cesta kljub odtekanju ponekod še vedno 1 m pod vodo. Pogled na poplavljene kraje je strasen. Povsod sami sledovi razbesnelega elementa, ki je tukaj divjal v petek in soboto. Človeških žrtev sicer ni bilo vendar pa je polno obolenj zaradi prehlada Wno Je zbolel tudi gostilničar Stanki Skrabec na Mlaki, ki mu je zalila voda vse prostore v hiši. Z nadčloveškim naporom ljudje pomagajo drug drugemu Ga-S3 neprestano črpajo vodo iz zalitih his in kleti. Dolenja vas je še vsa v vodi nočim ie voda v Ribnici in okolici upad a, silnamnožina vode zajela dolenje- vaško polje. V soboto pozno popoldne so ••Tflčele valiti po sredi doline ogromne se začele valiti p« prigorici združile s množine vode m se v mg" __r:*,,™ silno naraslo Ribnico m z "ZTie vdrU ki prihaja iz Nemške vasi. Voda e vdrla „a 'več mestih do ceste, ki veže Ljubljano s Kočevjem in odtod z morjem ter o n več krajih razorala tako da je podobna strugi hudournika. Voda je vdirala v hiše in kleti, hleve ki svinjake ter je stala ponekod do meter visoko, dvignila pode in odplavila pohištvo. Nedaleč od Dolenje vasi proti Lipovcu stoji na samem hiša, ki ji pravijo na Vidmu po domače Lovšinova. Tu je voda vdrla skoraj dva metra visoko v hišo ter ogražala življenje šestih ljudi ki so v smrtnem strahu klicali na pomoč. Nihče pa jim ni mogel pomagati. Se le proti večepu so se odpravili možje na konjih pod vodstvom dolenjevaškega župana a Honigmana ter rešili ljudi gotove smrti. Ljudje so bili vso noč po konci. Reševati je bilo treba ljudi, živino, pridelke, pohištvo, vse. kar je mogla voda odnesti. Najhujše so prizadeti posestniki iz Prigorice Ignac Mrhar, gostilničar Košorok,- mlinarja Janez Oražem ln Janez Kromar ter posestniki Matevž, Kljun, Franc Peček. Ivan Hren in Franc Tanko. Most med Grebenjem in Prigorico so ljudje privezali z verigami, sicer bi ga bila voda odnesla do mostu, ki veže Pristavo z Dolenjo vasjo in bi bil tudi ta v nevarnosti. Poljski pridelki so vsi uničeni, mrva bo segnila. Prebivalstvo je obupano, ze spomladi so povodnji uničile prvo setev. Morali so vnovič sejati. Zdaj so brez vsega. Poleg vode še ogenj V soboto zvečer se je po Ribnici razlegal krik: »Gori!« Nebo je žarelo nad Otavicami. A na pomoč niso mogli, ker je bilo vse pod vodo. Opogumil se je kočevski gostilničar g. Jože Verderber, ki se je mudi s svojim tovornim avtomobilom v Ribnici, a ga je presenetila voda in ni mogel več domov. Naložil je na avto nekaj pogumnih mož ter se odpravil proti Otavicam. Tam so našli požar pri posestniku Jožetu Arku. po domače pri Bobnarju. Bila sta v plamenih kašča in list-njak Domačini niso mogli dosti gasiti. Voda je segala do 1 m visoko, zato niti niso mogli blim. Domači gasilci niso mogli po brizgalno. Kljub množinam vode je torej vse pogorelo do tal. Pionirji so prišli Danes se je pripeljalo s posebnim vla-I kom vojaštvo iz Ptuja Nekaj pionirjev 1 je ostalo v Dobrepoljah, od koder so se podali proti Strugam, večina pa se J e odpeljala naprej do Ribnice. Pripeljali so se boj vse potrebno za reševanje, zlasti tudi čolne. Vlak jih je zapeljal do km 38, nakar so hiteli v Otavice. kamor je prispel tudi večji oddelek železniških delavcev. Skupno so popravili močno razdrto železniško progo, da se je vpostavil železniški promet s Kočevjem Panika v Kočevju Kočevje, 24. septembra. Voda je zajela Kočevsko šele v soboio pozno popoldne, naraščala je pa vso noč ter naglo zalila dolino, kjer leže vasi Spodnja in Zgornja Ložina, Koblarji, Stara Cerkev in Slovenska vas. Državna cesta je Še danes na nekaterih krajih en meter ood vodo, včeraj in ponoči pa je bila celo 2 in pol metra. Na nekaterih mestih ie cesta razdrta, drugače pa močno poškodovana V mesto je voda prodrla še ojaceno z narastlo Rinžo, ki je mahoma prestopila bregove. V paničnesn strahu so meščani begali sem in tja in nosdi pohištvo na podstrešje. Po nalogu nacelstva je bil evakuiran ves mestni del, ki se imenuje Saučip. Voda je predrla vse kanale in drla z vso silo v spodnji del mesta, kjer je dobesedno zalila vse ulice. Gasilci so s pomočjo orožnikov reševali ljudi s poplavljenega prostora, vozeč se po sredi mesta v čolnih. Mestno kopališče ki je bilo šele pred nekaj leti zgrajeno, je voda odnesla s seboj. Od Kočevja se je začela voda prelivati proti Dolgi vasi in Livoldu. kjer se je združila s silno niras-limi potoki in poplavila vsa polja okrog Mozlja, vasi Zajčje polje, Črnega potoka, Rantala in Knežje lipe. Iztok vode gre proti Kolpi, ki je začela prav tako silovito naraščati. V kočevskem rudniku je voda zalila vse podzemne rove, da so morali vsako redno delo ustaviti. Prebivalstvo je bežalo v paničnem strahu. Ljudje hodijo obupani in zbegani, govorica JJutra< in dopisniku »Politike« o svojih vtisih naslednjo izjavo: _ Dravsko banovino je zadela huda nesreča. Veliki deli banovine so trpeli zaradi poplavile katastrofe ogromno Škodo, zlasti pa okoTica Ljubljane, celjski, gornje. grajski, logaški, kamniški, novomeški in kočevski srez. Letošnja žetev se je v naših goratih krajih zakasnila in sedanje poplave so uničile velik del letošnjega pridelka. Poleg tega je v veliki meri prizadeto tudi naše obrtništvo, najbolj lesna industrija. V mnogih krajih je voda vdrla s tako naglico in silo, da je uničila trgovcem velike zaloge blaga, odnesla obrtnikom celo orodje in odplavila ogromne množine že obdelanega lesa. Trpela pa je tudi druga naša industrija. V mnogih tovarnah je voda uničila stroje, kakor n. pr v jeklarni v Guštanju, cinkarni v Celju v Westnovi tovarni itd., kar bo imelo za'posledico povečanje brezposelnosti baš na zimo. Danes sem posetil Celje ln Savinjsko dolino. Savinja je včeraj narastla tako, kakor že desetletja ne. Celje je bilo včeraj ves dan odrezano od sveta, električne luči so ugasnile in voda je odnesla vse mostove, ki vežejo Savinjo s predmestjem Bregom in tvorijo zvezo proti Zidanemu mostu. Kakor v Celju, je bilo tudi v kamniškem srezu več človeških žrtev. Prebivalstvo v poplavljenih pokrajinah je obupano in bo treba organizirati nujno pomoč Tako banovina, kakor država bosta morali mobilizirati vsa sredstva, da se vsaj deloma popravi škoda in nudi prebivalstvu kruh in zaslužek. Nič manjša nI Skoda na javnih napravah. Ceste so deloma popolnoma uničene, številni mostovi porušeni in samo tu sega škoda v desetine milijonov. Prebivalstvo dravske banovine je baS v teh dneh pokazalo vso svojo prisebnost in disciplino. Povsod so bile organizirane pomožne čete in so zlasti gasilci pri tej priliki dokazil, da se zavedajo svojih vzvišenih nalog. Posebno lep vtla je napravilo r Javnosti dejstvo, da se je naša narodna vojska ta-kol stalila na razpolago in da bo naši vojaki pod vodstvom svojih oficirjev z največjo požrtvovalnostjo reševali in pomagali, kjerkoli je bilo potrebno. Celoten pregled obsega katastrofe še ni mogoč. Iz mnogih oddaljenih krajev do sedaj še niso prispela avtentična poročila Na srečo so začele vode upadati, vreme pa se je izboljšalo ter je deževje ponehalo. Pogled na opustošene pokrajine je preža-losten in treba bo mnogo truda, sredstev iJutro< že včeraj poročalo. Največja poplava v zadnjih 260 letih Jutri, ▼ ponedeljek, bo ravno 261 let, odkar je obiskala Celje ogromna poplava. Takrat je voda segala še 40 cm višje kakor včeraj. Takratno stanje je če danes označeno na starem stolpu v Razlagovl ulici. To je edina poplava, ki je bila v 261 letih večja od sedanje. Vinsko trgatev bo priredilo društvo »Tabor« v soboto 30. t. m. ob 8. zvečer v dvorani »Delavske zbornice«. Na sporedu bo petje, godba, srečolov, ples pod latnikom itd. 3000 Din, rekoč, naj jih položi na kup gramoza v naselju Bonifaciji za Vičem. Pismo naj opremi v svrho lažje orientacije za pisca z zeleno vejico. Zločinec je namigaval na neko kupčijo s teleti, ki jo je imel mesar žorž v okolici, poudarjajoč neke Novi telefonski imenik Dravska direkcija poŠte in telegrafa je razglasila vnedeljskem »Jutru«, da nima z novim telefonskim imenikom, ki je sedaj izšel, nič skupnega, ker je to zasebno iz- ----- ---- danje in ne uradno. Da ne bo občinstvo namišljene nepravilnosti. Zorz pa se tega v zmoti glede točnosti in porabnosti tega j nj ustrašil, marveč je takoj pozval na pomoč policijo. In ta se je takoj odločila k temu, da je zataknila v kup gramoza šop bankovcev in papirja. Vendar pisec pisma ni prišel na označeni kraj, ker se je menda čutil opazovanega. Ker ni šlo na lep način, se je policija . t i, _______i__Vd ____glede ----- novega imenika, je potrebno naslednje pojasnilo: Vse dosedanje telefonske imenike v dravski banovini so izdala dosedaj privatna založništva, samo za leto 1931 je izdalo prometno ministrstvo svoj uradni imenik, ki je pa danes že zastarel. Direkcija poŠte in telegrafa doslej še nI Izdala no- naposied odločila za radikalnejšo pot. Na benega uradnega imenika in ga tudi v do glednem času ne namerava izdati. Z do- podlagi raznih domnev so stopili včeraj policisti v stanovanje 31 letnega bivšega sedanjimi imeniki privatnih založništev ni- trgoVca Vinka Beliča, stanujočega v Boni- __Mil rolr.fiirt rtfHomnlfl ZfljdOVOlIlli Za- I r ■; • J_ls----- .^..nSoir.h n neki so bili nekateri odjemalci zadovoljni zaradi tega, ker so bila nekatera imena tiskana z debelim reklamnim tiskom in mešana z reklamo, kar zelo moti pri iskanju imen. Zato se je uprava novega telefonskega imenika odločila izdati imenik, kjer so vsa imena tiskana enotno. Kar se tiče njegove zanesljivosti, je novi imenik brezhiben in sestavljen po najzadnjih uradnih podatkih. Uprava telefonskega imenika za področje dravske direkcije poŠte in telegrafa v Ljubljani. Ljubljančani so romali Grad in na Barje ogledovat široko razlito jezero na Ljubljana, 24. septembra. Tam, od koder je zadnje dni prihrumelo silovito neurje nad Barje ln ostalo ljubljansko pokrajino, se je danes popoldne začelo nebo vendarle spet svetlikati. Dopoldne je še od časa do časa pršilo, tudi popoldne nas je blagoslavljala zdaj pa zdaj drobna rosa. Ali okrog 14. ure se je začelo na južno zapadni strani jasniti in po štirih mračnih in hudo mokrih dneh se je zopet iposmehljalo solnce na Ljubljano. Skozi mesto drvi Ljubljanica silno umazana in valovita in danes do poznega popoldneva v svoji silovitosti še nikakor ni kazala naglega upadanja vode. Pri skoro neizpremenjenem stanju so zatorej Ljubljančani temeljito izkoristili današnjo nedeljo za opazovanje poplav z Gradu. že dopoldne je bil velik naval na Grajsko planoto, popoldne so pa romale cele množice, ki so se dvigale navkreber a vseh strani, po strmih Rebrih, po Studentovski ulici ln njenih zavitih serpentinah, z Gruberjevega nabrežja in iz Florjanske ulice. Grad je bil že okrog 14. podoben pravcatemu mravljišču. Večina ljudi je ostala na šancah, od koder Je širok razgled na poplavljeno Barje, na tisoče se jih je pa po-pelo tudi na grajski stolp, od koder bo, oboroženi s kukali in daljnogledi, radovedno motrili morje na jugozapadu Ljubljane. Bil je zanimiv in obenem žalosten pogled na preplavljeno ravan in na hišice, osamljene sredi jezera. S sočutjem so zrli ljudje na Barje in čuti Je bilo vsesplošno pritrjevanje, da poročila v novinah nikakor niso pretiravala. Prav gotovo je, da je bilo danes na Gradu najmanj 20.000 gledalcev. Tudi na Barje je pohitelo mnogo, mnogo ljudi. Po Ižanski cesti so pa neprestano brneli avtomobili, ki so lahko vozili prav doli do Mokarja, odnosno do šole na Barju. V mestu samem so ljudje postajali ob Ljubljanici, zlasti se jih je trio na trojnost ju, kjer so popoldne zopet s tovornim avtom dovažali kamenje in ga -v mrežah metali v strugo, ker je nekoliko ogrožen opornik, ki mu voda izpodjeda temelje. Na Galjevici in na Barju so se številni gledalci zelo zabavali z deco, ki je na zbi-tih splavih veselo brodila in čofala po vodi. Nekateri malčki so bili v samih plavalnih hlačkah in jih seveda ni prav nič zeblo. Saj ozračje ni bilo preveč ohlajeno, marveč sumljivo mlačno ... Ljubljansko prostovoljno gasilsko društvo je moralo dopoldne dvakrat na pomoč. Gradaščica, ki je tudi nekoliko prestopila bregove, je zalila kSet SLmenčeve vile na Mir ju. Gasilci so odhiteli tja s čr. palko in agregatom ter vodo Izčrpali. Pozneje so morali še pod Golovec, kjer Je tudi voda v neki kleti stala več metrov visoko. Ob popflavah Je »topilo t Ljubljani vse drugo dogajanje v ozadje. Zborovanje igralcev Obravnavan so svoje stanovske zadeve Ljubljana, 24. septembra. Ob polenajstih dopoldne se je v opernem gledališču vršila redna letna skupščina ljubljanskega odseka Udruženja gledaliških igralcev. Na zborovanju so se obravnavala razna važna stanovska vprašanja. Navzočih je bilo prav lepo Število čla- nov. ^ SkupSčino je vodil predsednik Drenovec. Obširno in temeljito poročilo o delovanju sekcije je podal tajnik Jerman. Udruže-nje je zlasti pri reševanju krize našega gledališča, ki je neprestano na dnevnem redu, pokazalo iniciativno delavnost. Pred pričetkom sezije se je ustanovilo Društvo prijateljev gledališča, v katero stavlja naš teater velike nade in ki se je doslej že tudi lepo izkazalo s svojim delom. Temu društvu in pa nastopu igralcev gre zahvala, da je abonma dosegel letos prav lep odziv in je nasproti lanskemu letu zrasel za okrog 50 odstotkov. Jasno pa je, da je kriza našega Narodnega gledališča tako globokih korenin, da se v Ljubljani sami ne bo mogla rešiti. — Osrednji pokojninski sklad igralcev, ki je bU ustanovljen pred osmimi meseci in ga upravlja osrednje Udruženje gledaliških igralcev v Beogradu, je doslej narasel že na 1,200.000 Din. V tem skladu je zavarovano vse umetniško osobje gledališč. Poleg tega je udruženje ustanovilo tudi poseben podporni sklad za brezposelne, ki bo začel poslovati s 1. januarjem in ki razpolaga zdaj že z vsoto 100.000 Din. V ta sklad mora vsak tuj gledališki umetnik, ki pride gostovat v Jugoslavijo, vplačati 5 odstotkov svojega honorarja. Del zbranega zneska so prispevali člani udruženja sami, 61.000 Din pa je v podporni fond votirala Umetniška poslovalnica udruženja gledaliških igralcev, pri kateri se snuje tudi borza dela. Pri nas v Sloveniji v igralskem poklicu doslej sicer še ni brezposelnosti, ker so jo zavrli igralci sami na ta način, da so rajši sprejeli redukcijo gaž kakor pa redukcijo ansambla, pač pa je brezposelnost občutna v Zagrebu in drugod. Sekcija Ljubljana je tudi izdelala osnutek novih pravil, ki so bila na zadnji državni skupščini sprejeta in na podlagi katerih so se posamezne sekcije povsem osamosvojile. O denarnem gospodarstvu udruženja, ki je povsem ugodno, je poročal blagajnik Mencin. G. Mencin obhaja letos desetletnico, odkar vzorno upravlja finance udruženja. Občni zbor mu je za njegovo delo iz- _ rekel vse priznanje in zahvalo, predsednik ponočno dekle za 900 Din. pa mu je v imenu vseh poklonil za nagrado zlato nalivno pero. V imenu revizorjev je poročal prof. Sest. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta. V diskusijo, ki se je razvila nato, so med drugimi posegli Betetto, šest, dr. Šva-ra, Neffat, Simončič. Na koncu je bil med splošnim odobravanjem izvoljen dosedanji odbor: predsednik Drenovec, podpredsednik Neffat, tajnik Jerman, blagajnik Mencin, odborniki Železniki Janko, Kreft, Ribič, revizorja šest in Erklavc. faciji, in ga jeli sprva vpraševati o zastarani tatinski zadevi. Zaradi nekih novih momentov so izvršili tudi hišno preiskavo in našli neka potrdila. Primerjali so pisavo z nekaterimi izvodi grozilnih pisem in ugotovili nepobitno sličnost. Vinka Beliča, ki je bil sprva precej razburjen in nemiren, so povabili k zaslišanju na viško stražnico. Spotoma so ga spremljali neki radovedneži, ki so čuli tudi vprfiianja, zveneča precej skrivnostno. Govorilo se Je nekaj o gramoznih kupih, o pismih in drugem. t Kaj se je pozneje godilo na stražnici, m točno znano. Bilo je vsekakor tudi govora o bedi in slabih časih, potem pa je sledil molk... Beliču so dejali, da vedo več kakor on misli. In tako je Vinko po dvemi-nutnem molku sklonil glavo in zajokal: »Da, res je, jaz sem pisec onih izsiljevalnih pisem/« Svojo krivdo je priznal v polnem obsegu in tudi omenil, da je imel svojčas za pajdaša nekega Primorca, ki pa je po njegovem zatrdilu pobegnil takoj ob prvi preiskavi nazaj čez mejo. Nato je Vinko deloval sam. Takih in sličnih nevarnih trikov se je Vinko naučil v Ameriki, kjer je bival nad 3 leta. Po svojem povratku v domovino je bil dalje časa samostojen trgovec, ve.idar pa mu trgovina ni uspevala in jo je opustil. Žena z otrokom se je preselila nekam na Gorenjsko, v okolico Kranja. sam pa je ostal na domu pri očetu. Rezultat njegovih razmišljanj je bil, da je začel pisati pisma, zaradi katerih bo jutri izročen sodišču. Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« gren-čica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za žensko so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v največjih slučajih učinkuje hitro in sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ■lannnBBB Mariborska kronika Maribor, 24. septembra. Nekam žalostna je bila današnja nedelja. Vreme se je ves dan kisalo, popoldne je deževalo, proti večeru je pa začelo ponovno liti kakor iz škafa. Po nebu se pode črni in gosti oblaki in utegne deževati vso no Porazno so na vse Mariborčane vplivala poročila o grozni katastrofi, ki je zadela mnoge kraje naše banovine. Ljudje so se ves dan ustavljali na državnem mostu in opazovali umazano reko, ki se je divje podila proti jugu. Drava je sicer dopoldne nekoliko padla, vendar pa so bili še vedno v veliki nevarnosti vsi mostovi v dravski dolini. Danes dopoldne so morali pri Vu-zenici promet preko ceste popraviti. Prav tako je ogrožen tudi dupljiški most. Vlaki so prihajali v Maribor z večurnimi zamudami, tako je imel brzovlak, ki prihaja popoldne iz Beograda, tri ure zamude. Vozil je preko Varaždina. Nezgodna kronika beleži samo nekaj incidentov, ki pa niso omembe vredni. Policija je aretirala dva razgrajača in prijela tudi dve prijavi. Trgovčev sin Henrik Miihl-halen iz Avstrije je prijavil, da so mu neznani storilci v noči na nedeljo prerezaxi streho na osebnem avtomobilu, ki je stal na glavni promenadi v Tomšičevem drevoredu. Skozi strehd so mu potegnili 800 Din vredno odejo, na strehi sami pa povzročili 2000 Din škode, žalosten je prišel na policijo tudi neki viničar Jože iz Ruš, ki ga je v soboto zvečer oskubilo neko V žalskem okolišu Popoldme je prispel iz Ljubljane tudi podban dr. Pirkmajer v spremstvu poveljnika ljubljanskega orožniškega polka g. Tartaglie. Oba sta si najprej ogledala opustošenja v Celju, potem pa se pridružila ministru dr. Kramerju in njegovim dopoldanskim spremljevalcem, nakar so se vsi skupaj odpeljali v Savinjsko dolino ter si ogledali zlasti opustošene ceste, zemljišča in mostove v Petrovčah, pri Kasazah, v Žalcu, Vrbju in Gotovljah. Razmeroma največje je razdejanje v Vrbju. Most čez Savinjo pri Kasazah je proti pričakovanju vzdržal silni naval vode, pač pa je zelo razdejana cesta med Kasazami in Petrov-čami. G. minister se je povsod podrobno Informiral o škodi ter obljubil vso svojo podporo za obnovitvena dela. Obisk je zelo ugodno vplival na obupano prebivalstvo. Proti pol 16. se je minister dr. Kramer vrnil v Celje in se odpeljal z brzim vlakom v Ljubljano, podiban dr. Pirkmajer, poslanec Prekoršek in sreski načelnik dr. Vidmar pa so se z avtomobilom odpeljali v gornji del spodnje Savinjske doline, kjer so si ogledali še nadaljnje kraje, ki jih je poplava opustošila. Razkrinkan pisec izsiljevalnih pisem Na Viču so aretirali bivšega trgovca Vinka Beliča, ki je dve leti razburjal premožne ljudi — Svoje grehe je docela priznal Dopoldne je bila pri »Orlu« lepa svečanost mariborske sekcije Avtokluba. Predsednik g. je Pintar razdelil odlikovanja več šoferjem za nepretrgano in vestno službovanje pri enem in istem gospodarju, članu kluba. Uvodoma je pozdravil župana dr. Lipolda, sreska načelnika dr. Senekoviča in Makarja, obmejnega policijskega komisarja Krajinoviča, zastopnika SPD in razne druge predstavnike. Z značko avtomobilskega kluba so bili odlikovani: za 201etno službovanje Franc Rigler, uslužben pri in-dustrijcu Scherbaumu, in Martin Skale, uslužben pri veletrgovcu Dušanu Zangger-ju, za lOletno službovanje Jakob Cahner pri trgovcu Bernhardu v Mariboru ter Janez Oehri in Franc Matevž, uslužbena pri narodnem poslancu Benku v Murski Soboti, dalje Ivan Ferber pri Attemsu v Slovenski Bistrici in Franc Turk pri tovarnarju inž. Gracarju, za, 51etno službovanje pa šofer Franc Cajhen" zaposlen pri ravnatelju Kubrichu v Majšpergu, ter Janez Zrine, v službi pri poslancu Benku, Matija Zupan in Franc Wenigerholz pri industrijcu Scherbaumu. — V imenu odlikovancev se je zahvalil šofer Franc Turk. Vič Ljubljana, 24. septembra, s prostrano okolico je danes pod vtisom aretacije mladega moža, ki se je skušal v teku časa s skrajno drznimi pod: vigi, čisto po ameriškem vzorcu okoriščati na račun svojih bližnjih. Pred dvema letoma se je raznesla po Viču vest, da je prejel gostilničar in trgovec Robežnik nesramno izsiljevalno pismo, v katerem je zahteval neznanec čedno vsoto 250.000 Din, ki da naj jih položi na gotov kraj. menda v votlino nekega starega drevesa nad vasjo. V tistem času ie Robezni-kovim umrla mati in je pisec dobro vedel, da razpolagajo dediči z gotovino. V pismu je neznanec grozil z vsemi mogočimi šika-nami, seve tudi s požigom in slednjič z umorom. .is Robežnik je bil razburjen m se je nekaj dni posvetoval z domačimi. Po temeljitem pretresanju pa se je slednjič odločil, da zadevo preda policiji, ki je previdno uvedla preiskavo. Policijski agenti so švigati več dni sem in tja, opazovali razne sumljive osebe, jih naposled nekaj tudi zasli- šali, podstavili neznancu tudi vabo, a je ostal ves trud zaman. Za stvar je tedaj izvedelo preveč oseb, zločinec je menda celo sam pomagal iskati samega sebe. Zadeva je slednjič zaspala in se pozabila. Toda samo za nekaj časa. Naenkrat so spet jeli dobivati zlasti bogatejši gospodarji in podjetniki na Viču in v okolici grozilna pisma, v katerih je neznanec tir-jal od njih prav čedne vsote. Med ljudmi je spet zavladalo razburjenje in so se venomer pomenkovali s?mo o skrivnostnem zločincu. Ta se je v nekaterih primerih okoristil s strahom ljudi, ki so se zbali niegovih groženj. Ime' ie na^dn v ničnih tudi navajati razne skrivnosti, ki bi bile, če bi postale javne, za dotičnika skrajno neprijetne. Vodstvo viške stražnice je vztrajno zbiralo gradivo. Dolgo je ostal trud brezuspešen, dokler včeraj vendarle ni zgrabila zločinca roka pravice. Pretekle dni je prejel dvoje grozilnih in izsiljevalnih pisem mesar Zorž na Glincah. Neznanec je v prvem pismu tir j al od njega 5000, v drugem pa Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, S. temperatura, 4. relativna vlaga v •/•• 8-smer ln brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine ? mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, drage najmitjo temperaturo. 24. septembra. Ljubljana 7, 756.1, 14.4, 95, mirno, 10, 42.5, dež; Maribor 7, 755.6, 14.0, 90, mirno, 10, 9.9, dež; Zagreb 7, 755.7, 16.0, 90, SE1, 10, 3.0, dež; Beograd 7, 757.2, 17.0, 90, mirno, 10, —, —; Sarajevo 7, 759.0, 13.0, 90. mirno, 10, 3.0, dež; Skoplje 7, 758.4, 18.0, 70, E3, 10, 1.0, dež; Split 7, 754.3, 16.0, 90, NE6, 10, 5.0, dež; Kumbor 7, 753.7, 20.0, 90, E8, 10, 13.0, dež; Rab 7, 755.4, 17.0, 90, SSE5, 10, 0-3, dež. Temperatura: Ljubljana —, 13.5; Maribor 16.6, 14.0; Zagreb 20.0, 15.0; Beograd 20.3, 16.0; Sarajevo 24.0, 12.0; Skoplje 30.0, 14.0; Split 23.0, 14.0; Kumbor —, 16.0; Rab —, 14.0, s. >JUTRO* ponedeljska Izdaja DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Pogreb kralja Fejsala v Bagdadu V Švici umrlega Iraškega kralja Fejsala, o čigar smrti so razširjene verzije, bil zastrupljen, so takole spustili v rodbinsko grobnico v Bagdadu da je Častno darilo Hindenburgu Hitler je v imenu nemške vlade poklonil državnemu predsedniku Hindenburgu ime-nje Langenau, ki je bilo doslej last pruske države. Imenje meri 1044 ha površine, k njemu spada tudi državni gozd Konigs-wald, ki meri sam 1351 ha. Tako ima zdaj nemški državni predsednik poleg graščine Neudeck, ki mu je bila takisto poklonjena, še Langenau in K8nigswald. Langegnau leži blizu Neude-cka ter je 60 do 70 km oddaljeno od Tan-nenberga, kjer je Hindenburg premagal Ruse v svetovni vojni. Vsa tri Hindenburgova imenja so davka prosta in ostanejo tako, dokler bo ta zemlja v rokah Hindenburgovih moških potomcev. Velblod -ustanovitelj države V severnozapadni Kitajski, v provinci Kansu, je zadel angleški raziskovalec Find-lay Andrew na malo ljudstvo Salarcev, ki pomeni pravo etnološko uganko. Jezik, ki ga govori to ljudstvece, je zastarela turšči-na, ženske se nosijo tako, kakor so se nosile nekoč v Arabiji ob početkih izlama, in tudi verske navade narodiča spominjajo na Mohamedove čase. še bolj čudno nego vse to pa je vprašanje, kako se je mogel ta drobec turškega naroda izgubiti v osrčje Kitajske in ohraniti svojo vero in jezik dolga stoletja. Andrew si je pridobil zaupanje teh lju- Jesenski lov na vidre di ln Je prejel na svoje vprašanje odgovor, v katerem »e mešajo zgodovinska dejetva z legendami. Predniki Salarcev, tako so mu pripovedovali ti sami, so tvorili v Samarkandn mogočen rod, ki se ni menil mnogo za prerokov e zapovedi in je napadal sosedne rodove. Ker niso vsa svarila nič zalegla, jih je samarkandski vladar končno izgnal, na pot jim je pa dal vrč vode, vrečo zemlje in dva izvoda korana. Bel velblod naj bi jih vodil v neznano tujino. Tam, kjer bo zemlja sličila zemlji v vreči, se bo ustavil, tam bo konec njihove poti. Ustvarijo naj si novo domovino, v kateri jih bo spremljal Alahov blagoslov. Dolga leta je velblod vodil rod čez divja gorovja in skozi neizmerne predele puščave Gobi. Nekoč so prišli vsi izčrpani v rodovitno dolino, kjer je velblod pokleknil na tla in se spremenil v belo skalo. To skalo častijo še danes potomci izgnanega rodu in ob njej stoji njihova džamija. V njej hranijo še danes oba izvoda korana. Dolgo romanje je pregnani rod očistilo in Alahov blagoslov je prišel nanj. Salarci so še danes miroljuben in bogat narod. S kitajskimi oblastmi se dobro razumejo in nihče jim ne krati njihove samouprave ali jih preganja zaradi njih verskih navad. Plačujejo svoj davek in živijo zase. Tako so se ohranili celih šest stoletij. Andrewu so dovolili, da si je ogledal in fotografiral obe sveti knjigi v njihovi džamiji, ki sta se dobro ohranili in imata veliko arheološko vrednost. Njih samih pa ni smel fotografirati, ker so v tem oziru strogi muslimani. Operetna diva v pasji koči Pariška Mistinguett na počitnicah Gospodom za jesen nudi izvrstna oblačila, zlasti povrSnike, trenchcoate, raglane ter veliko izbero blaga za obleke, kakor tudi že izgotovljene obleke in po meri najceneje DRAGO S C H W A B Aleksandrova cesta Modna revija na ulici V Avstriji ni prostora za NemBjo Ce se v sosedni Avstriji kjerkoli pojavi napis v prilog Nemčije, ga takozvanl »čistilni oddelki« takoj izbrišejo. Tukaj odstranjujejo napis »Heil Hitler« v Hiitteldorftt ld ga v naših krajih ne poznamo Poročna obleka londonskih nevest Tiralica za turškim princem Madžarrka policija v Budimpešti zasleduje s tiralico sina nekdanjega turškega sultana Abdula Hamida, princa Abdula Ka-dirja. Abdul Kadir je pribežaJ po revoluciji v Turčiji s svojimi ženami v madžarsko prestolnico ter se je tam ustanovil, živel je od izkupička svojih draguljev, ko pa so mu pošla vsa sredstva za življenje, si je služil vsakdanji kruh kot godbenik v nekem baru. On to njegove žene so bile ponovno središče škandalnih procesov. Pred časom se je v Budimpešti osnoval konzorcij, k? je začel uveljavljati svoje pravice na dediščino pokojnega Abdula Hamida. Ta družba je izdala obveznice v večjem znesku in Abdul Kadir je dobil za tri in pol milijona dolarjev takšnih vrednostnih papirjev. Kmalu je porabil priliko, da je začel trgovati z obveznicami in si je na njihov račun izposodil večje vsote denarja. Ko pa so se upniki oglasili pri njem zaradi povračila, se je začel princ izgovarjati in je naposled podtaknil ponarejene obveznice. Upniki so ga naznanili policiji, ki ga išče, ker pa Je princ med tem pobegnil, so izdale oblasti za njim tiralico zaradi goljufije. Iz akvaristove torbe O rastlinah in živi hrani. Kljub hladnejšemu vremenu v času, ko si podajata poletje in jesen roko, je barsko rastlinstvo še vedno sveže zeleno. Listi lokvanjev in pljučnikov so že precej razjedeni od polžev; tu in tam, vendar bolj redko, pa vidimo njihov cvet, cvet zaspancev, ki so se šele jeseni prebudili. Na močvirnatih travnikih in jarkih nas pa pozdravlja klasasto cvetje divje margete (Lythrum salicaria), ki ima na vršičku daljšega stebla violčasto rdeč, tenek, svečki podoben cvet. pod katerim se vrste li-hopernato razporejeni lancetni listi. Tudi široki, meču podobni listi vodne kiselice (Rumex) so se pordečili in če se kopljejo v blagem jesenskem soncu, so kakor krvavi. Vse to so znamenja, da se priroda opremlja k počitku in čim bo padla prva slana, se bo zelenilo nad gladino vod4 spremenilo v zvenelo, sivorjavo, v vstru otožno rožljajoče bičevje. Podvodne rastline pa dolgo vztrajajo, nekatere se šele v jesenski in zimski dobi posebno lepo razvijejo, kakor n pr. vodni mah, vodna grebenika, jesenski žabji Is in drugi. V vodah ni nobe, v kateri bi počivalo življenje popolnoma ali pa celo izumrlo, kakor na kopnem, kjer nas zapuste ptice in kjer pokriva sneg livade in gozdove. Tudi v najstrožji zimi vlovimo pod iedom nič koliko ribic m živalic. • Nedavno sem lovil v bazenčku parka na Fužinah in ugotovil, da je prav malo vodnih bolh. Ta ugotovitev je laskava za akvariste, ker je znamenje, da skrbe za svoje ribe, ki so vse požrešne meso jedke in ki se hranijo na prostem od zore do mraka z živalcami. Tudi v kvariju jim prija živa hrana najbolje. Po zimi pa, ko ko so nam izleti v prirodo otežkočeni. jih granimo z govejim mesom. Na kos mesa postavimo rezilo noža navpično in z lahnim pritiskom pomikamo nož sem in tja. Na rezilu ostanejo drobci, ki jih tudi majhne ribe lahko pojedo. Vzrok za natančni opis te vnsnipuiacije so mi dsia opazovanja pri začetnikih, ki meso režejo, pri čemer pa ne dobe nikdar takih ina.h-Uih drobcev kakor pr istrganju. Tako n pr. je šel neki akvarist na dopust in zaprosil kolegico po poklicu, da nastrga ribam vsakodnevno malo mesa. Ko se je vrnil, mu je pri vstopu v sobo udaril smrad v nos m ko si je ogledal akvarij, so bile vse ribice mrtve, na dnu so pa ležali — majhni zrezki razpadajočega mesa. To so v ostalem navadni pojavi pri mlajših začetnikih, ki hočejo ustreči svojim ribicam z obilno hrano. Važno pravilo je: »drobce hrane, ki jih ribe ne pojedo, odstrani vsakodnevno z natego«. Že iz teh razlogov je priporočljiva živa hrana, ki jo nudimo ribicam v manjših količinah. Če vržemo v majhen akvarij večjo količino bolh, bodo te uporabile kisik in riba mga bo primanjkovalo. Kepica od 500 do 1000 bolh zadostuje. Najdišče več vrst bolh je pri vasici Jezeru kraj Podpeči. Tik jezera sta dve mlaki, v eni so črvički-tubifeksi, v drugi so pa dafnije, ciklopi in razna drobnarija. Po zimi bo malo bolh, v poletnih mesecih so se razplodile samice partenogenetično, brez samcev, zaradi česar jih je bilo mnogo. Jeseni se pa parijo in odlagajo jajčeca, ki so tako trdna, da prenašajo sušo in najhujši mraz. Zimska jajčeca se izležejo šele pomladi. Če vzamemo zmrzk) blato s takimi jajčeci v škatlo, se bodo izlegli iz njih mladiči, če ga denemo po preteku kakih 15 do 30 let v vodo. — Doma hranimo bolhe in tako drobnarijo s suhim listjem, majhnimi količinami krvi, s ploščico sirovega krompirja, skrbeti pa moramo z dotok ali pa za izmenjavo vod> ker potrebujejo tudi te živalce kisika. O. S. Rooseveltov modri orel Simbol gospodarske obnove Amerike, ki plapola zdaj po vseh krajih Amerike. Slika nam kaže Rooseveltov prapor v New Yorkm, skavti pa stoje častni straii pod njim. — Fr6d6ric B6utet: Sodna zmota Polnoč je že davno minila in vsi ljudje ▼ tem delu mesta so že spali. Tiho je bilo, le prvi pomladanski veter je zateglo žvižgal. Ob bregu reke so se vrstile v rumeni mesečini temni vrtovi in skrivali v sebi bele zidove vil. V eno izmed njih sta stopila gospod in gospa Camusotova, špecerijska trgovca vpokoju, če se sme tako reči. Vračala sta se s prijetnega večernega obiska pri prijatelju Duffatu, ki prodaja pohištvo. Tam so pili kuhano vino in kvartali. Mirno sta legla in že je začel gospod Camu-sot enakomerno smrčati, tedaj pa ga je gospa soproga plašno zgrabila za roko. Pomežiknil je zaspano in pogledal v siju slabotne nočne svetiljke smrtno bledi obraz svoje žene. »Nekdo je pod posteljo,« je šepnila. Začula sta čuden, krčevit šum, ki se je neprestano ponavljal, kakor bi dva krožnika butala drug ob drugega. Očividno je prihajal ta šum izpod postelje. »Z zobmi šklepeta,« je zamrmrala preplašena trgovka. Camusot ni izgubljal nepotrebnih besed. Iztegnil je roko in segel v predal nočne omarice po svoj prastari revolver. Gospa Camusotova se ga je oklenila: »Ne... Adolf... Za božjo voljo!...« Toda Camusot je bil debel, hraber mož. Svoje dni, preden si je z brezpismeno spretnostjo prisvojil gospo Camusotovo In njeno špecerijsko trgovino, je bil pod- častnik pri kirasirjih in se ni ničesar bal. »Ven, lopov. Odkrili smo te,« je zarjovel. Šklepetanje z zobmi je ponehalo, a odgovora ni bilo. »Ven, ti pravim! Ali si čul? Drugače ustrelim!« »Ne morem,« je odvrnil žalosten, obupan glas. »Kaj naj to pomeni?« je besno vprašal Camusot. »Če si prišel pod posteljo, boš tudi lahko izpod nje zlezel.« »Ne, ne morem,« je jecljal glas. »Preveč se bojim___« »Čakaj, pomagat ti pridem!« In Camusot je bil že iz postelje. V eni roki ie držal revolver, z drugo si je natikal hlače. »Koliko pa vas ie spodaj ?« je vprašal. In zraven je dodal: »Za vse bo dovolj svinca!« »Sam sem!« je odvrnil jokajoči glas. Camusot se je sklonil, segel pod posteljo in izvlekel nogo. Kmalu je bil lopov zunaj. Zgrabil ga je za vrat in postavil na noge. Mlad, svetlolas, bled fant, slaboten, da je kar omahoval. Noge so se mu tresle. »Nikar me ne ubijte,« je jel moledovati. »To bomo še videli,« je dejal Camusot. »Kaj si iskal pod posteijo?« »Odpočiti sem se hotel,« je tiho rekel slabotni sant. »Ko sem vas začul, sem se pa tako prestrašil...« »Lažnjivec, jezik za zobe. Vlomil si, pa sem te dobil!« »Oh, dajte revolver stran,« ga je prestrašeno prekinil ujetnik. »Utegnil bi se izprožiti in potem bi morda kdo mislil..« »Prav ima,« je zamrmrala gospa Camusotova, ki je že ves čas plašno opazovala mrzlo cev. »Da, vlomilec si, ropar, lopov, morilec,« je kričal Camusot, ves rdeč od jeze. »Vlomiti si hotel, okrasti mene... mene!« Stresel ga je kakor otep slame. »Na pomoč, na pomoč, ubiti me misli,« je hropel slabotni fant, ki je visel na Ca-musotu kakor cunja »Pusti ga, saj vidiš, da se ne upira,« je prosila usmiljena trgovka. »Da bi se upiral? Še tega bi manjkalo!« je zakričal Camusot, vendar pa ga je prijel malce rahleje. »Ali si že kaj takega slišala? Da bi pošten človek lezel pod tuje postelje! Tak lopov!« Tedaj pa so se slabotnemu fantu vlile solze. »Saj ne morem za to,« je za jecljal. »Nedolžen sem!.. Nisem vlomilec!... Uboga sirota sem!... Drugi me je prisilil ... Možak, ki ga še poznal nisem .. Med potjo sem ga srečal... Za pijačo je dal... Potem me je premlatil... Vse mi je vzel, kar sem imel... Sem me je privedel... Prisilil me je, da sem moral splezati čez ograjo ... »In nikari ne poskušaj uiti. Če te dobim, te ubijem.... poskušaj uiti. Če te dobim, te ubijem....« Potem sem splezal skozi kuhinjsko okno in prišel sem, da bi videl, ali je kdo doma, in ga posvaril... ali pa da bi pobegnil, če ne bi bilo nikogar...« »Zdaj vidiš, kako potreben bi bil pes!« je pripomnila gospa Camusotova. »Justina v svoji podstrešnici nič ne sliši.« Toda fant je sopihaje nadaljeval: »... Potem sem čul, kako ste prišli in odprli vrata na vrtu. Takrat sem se tako prestrašil, da nisem vedel, kaj naj napravim... Zlezel sem pod posteljo. Na srcu sem bolan... Vsak trenutek me utegne udariti božje... Hudo mi je, da sem vam moral delatisitnosti,« je končal in prebledel kakor stena. In že je ležal na tleh brez zavesti. »Moj Bog, moj Bog, umira!« je vzkliknila gospa Camusotova in pograbila svojo spalno obleko, da bi skočila iz postelje. »Molči vendar, saj se samo tako dela!« je ugovarjal Camusot, vendar je tudi njega skrbelo. »Kaj vendar misliš? Samo poglej ga! Pojdi hitro po eter.« Gospod Camusot je res šel. Ko se je vrnil z veliko steklenico, sta se trudila pet minut, da sta fanta spet zbudila k življenju. »Kako ste vsi moški surovi!« je pridigala gospa Camusotova. »Do nezavesti si pretresel otroka, ki naju je hotel posvariti pred vlomilci...« »Pretresel sem ga, ker sem ga odkril pod posteljo,« je ugovarjal Camusot... To je zmeraj sumljivo... « »Prav nič! Kako trdo butico imaš! To je prav tako lahko sodna zmota kakor nešteto drugih. Ali nisi čul, da so ga prisilili. In siromak se je na smrt prestrašil, ko naju je čul prihajati! Moj Bog, moj Bog, samo da nama ne hi umrL Nikoli več ne bi mogla v tej sobi zaspati... in zraven še sitnosti, ki bi jih imela!« »To je res!« je potrdil Camusot in ie zmeraj drgnil in budil »sodno zmoto« k zavesti. Naposled se mu je posrečilo. Videti je bilo, da bolnik še ne misli umreti. Malce je odprl oči in dejal kakor beremo v romanih: »Kje sem?« »Pri prijateljih. Le nič se ne bojte!« »Lačen sem,« je zastokal in spet zaprl oči. Gospe Camusotovi so prišle solze v oči. »Siromak! Ne, tako strašno! Adolf, pojdi hitro v kuhinjo in pogrej krožnik juhe. Še jajce ulij vanjo. Med tem se bom že pobrigala zanj... Obrni se vendar! Nikar se tako počasi ne oblači, saj vidiš, kako je izmučen!« Camusot je ubogal, hitro prižgal svečo in odjadral z dolgimi koraki v podpritličje. Našel je juho in jo jel greti. Potem se je vrnil z loncem v roki. Toda na pragu spalnice je obstal kakor pribit. Gospa Camusotova je ležala zvezana na tleh, s čepom v ustih. Oči so ji od strahu uhajale iz jamic. Mladega bolnika, ki so se mu po Camusotovem odhodu očividno vrnile moči, ni bilo več nikjer. Odprto okno je kazalo njegovo pot. In z njim je šla Camusotova denarnica, ura in revolver, razen tega pa fie dragoceni uhani in trije prstani gospe Camusotove, Jugoslavija : Švica samo remis Klini, temu da so Jusosloveni v dragem polčasu ie vodili z 2 : 0, niso mogai izvojevati rmagein so doseSi le neodločen rezultat - Zgubljena je dragocena točka. Beograd. 24. septembra. Jugoslovenski nogomet je danes na kvalifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo izpustil lepo šanso. Na lastnem terenu je moralo jugoslovensko moštvo pustiti švicarski reprezentanci eno točko, katere se Švicarji nikakor niso nadejali. Ako bi Jugoslavija zmagala, bi napravila prvi korak do velikega tekmovanja za svetovno prvenstvo v Italiji. Kakor zntfno je FIFA določila za svetovno prvenstvo Švico, Rumunijo in Jugoslavijo v eno skupino. Najboljši narod iz te skupine pride v tekmovanje ■ra, svetovno prvenstvo v nogometu, ki se bo vršilo prihodnje leto v Italiji. Kvalifikacijske tekme, ki se morajo v to svrho odigrati, so: Jugoslavija : Švica v Beogradu, nato Jugoshavija : Rumunija v Bukarešti, a končno Rumunija : Švica v Curihu. Naša reprezentanca bi bila morala danes zmagati, ln to visoko zmagati, ker bi se samo na ta način plasirala na prvo mesto. 2alibog je že pri prvem srečanju izgubila dragoceno točko. Jugoslavija: Švica 2:2 (0:0) Za današnjo tekmo je vladalo po vsej državi veliko zanimanje, kakršnega m bUo doslej za nobeno tekmo. V Beograd je prišlo na to srečanje s posebnimi vlaki iz raznih krajev, tako n. pr. iz Novega Sada, Subotice. Skoplja, Zagreba, Niša in drugod okoli 4000 ljudi. Na igrišču BSK se je skupno zbralo približno 20.000 gledalcev. Vreme je bilo lepo, čeprav nekoliko vetrovno. .. Po običajnem pozdravu, izročitvi cvetja ln fotografiranju sta se javili moštvi v naslednjih postavah; Jugoslavija: Spasič-^ir. Ivkovič, Tošič —Arsenijevič. Gayer. Marušič—Tirnamč, Marjanovič, Kragič, Vujadlnovič, Kokoto-vič Švica • Sechehaye—Mlnelli, Weiler—©&-cker, Gilardoni, Binder—K&nel, Jagi, Fri-gerio, Abbeglen II, Jack. V prvem polčasu so Švicarji igrali z vetrom za hrbtom. V tem delu tekme je bila igra zelo lepa, čeprav so naši imeli veter proti sebi, se jim je posrečilo, da so z 0:0 držali neodločen rezultat. Naš team je funkcioniral odlično. Obstojalo je upanje, da bodo Jugosloveni v drugem polčasu, ko so Švicarji igrali proti vetru, odločili tekmo v svojo korist. V 5. min. drugega polčasa strelia Kragič silno bombo proti golu Švicarjev, ki jo Sechehaye komaj odbije z nogo Minuto kasneje rodi krasna komM-naHja Kokotovič-Vujadinovič-Kragič prvi uspeh. Kragič ima žogo in v silnem zaletu strelja iz daljave 20 m neubranljivo bombo v levi gornji kot. 1:0 za Jugoslavijo V 16. min. dobijo Švicarji žogo ter ostro napadejo. Kmalu nato pa prevzame žogo Kokotovič, ki odda v sredini zelo dobro -tiranemu Marjanoviču, ki strelja iz daljave 5 m neubranljivo v mrežo. 2:0 za Jugoslavijo ^aši še dalje napadajo, toda kmalu je prišel tragičen trenutek. Naši igralci, ki so se zanašali na to, da imajo zmago že v žepu, so popustili. V 32. min. da dr. Ivko-vič žogo vratarju Spasiču, ki je pa ne ujame pravočasno. To priliko izkoristi vodja švicarskega napada Frigerio ter zabije izpod Spasiča v mrežo. 2:1 za Jugoslavijo. V 36. min. pridejo Švicarji zopet pred jugoslovenski gol. Dr. Ivkovič je odbil žogo pred noge levega krila Švicarjev. Levo krilo odda Abbeglenu, ki stoji v sredini. Tosič je bil v tem trenutku zelo slabo postiran. Marušič se brani proti dvema nasprotnikoma, toda pade. žogo dobi desna zveza Švicarjev Jagi, ki strelja iz proste pozicije v mrežo in doseže. izenačenje 2:2. Publika je bila popolnoma razočarana. Tekma je bila odigrana v zelo ostrem tempu. Poleg tega, da so Jugosloveni izgubili eno točko, niso izkoristili prilike, da bi se revanžirali za zadnji poraz v Švici. Po tekmi je predsednik švicarskega nogometnega saveza 2SK Hermes (uprava Igrišča). Drevi ob 20. seja pri Beliču. Točno ln vsi. Izbirni miting JLAS v Ljubljani. Po nalogu JLAS se je v soboto na igrišču Primorja vršil izbirni miting v teku 100 m med Cerarjem Dragom (Primorje) in Zupančičem Nelijem (Ilirija). Zmagovalec se je na temelju sklepa JLAS klasificiral kot četrti član reprezentativnega moštva štafete 4X100 m, ki nastopi na balkanskih igrah v Atenah začetkom meseca oktobra. u ______ ___________ Zmagal je Cerar (Primorje) z naskokom veter &boljši. Z občinstvom in sodnikom sem | i m pred Zupančičem (Ilirija). Kljub tro- zadovoljen. dnevnemu deževju, ki je zelo razimočilo Tekmo je dobro sodil dunajski sodnik g Beranek. g. Eicher dal naslednjo izjavo: Za mene predstavlja rezultat današnje tekme veliko presenečenje, ker smo pričakovali gotovo zmago Jugoslovenov že z ozirom na to, da se je tekma vršila v Beogradu in da naši igrači niso navajeni na tukajšnji teren. Jugosloveni so nas zelo iz-nenadili. Po nadmočni igri v prvem polčasu in 20 minut drugega polčasa in po vodstvu z 2:0 so popustih. Z našimi igrači sem zelo zadovoljen in smatram, da so bili v drugem polčasu, ako upoštevamo močan ° T _ . -. .____________onm Pišemo, brzojavljamo, telefoniramo.. Nekaj zanimivih podatkov iz državne statistike Železničar: CakoveČki SK 7:2 (4:2) Maribor, 24. septemb. Uvod v jesensko prvenstveno tekmovanje je tvorila ob razmeroma prav dobrem gometnem vremenu in ob udeležbi ne preveč številnega občinstva tekma med železničarjem in čakovečkim SK. S predvajano igro smo mogli biti kolikor toliko zadovoljni. .... Postava SK železničarja je bila običajna, le namesto vratarja Jandla je nastopil Mahajnc, ki se je pravkar vrnil od vo- Beograd, 22. septembra Državni statistični urad je te dni izdal »Statistični letnik« za leto 1930., iz katerega posnemamo naslednje podatke o našem poštnem, brzojavnem in telefonskem prometu. Malo počasi gre sicer stvar, toda zato pa tem temeljiteje in »Statistički go-dišnjak« za leto 1930. prinaša podatke za dobo sedmih let, od leta 1924. pa do vštetega leta 1930. NaSe pošte in njihov promet. Dočim smo imeli 1924. leta vseh poštnih uradov 3537, je njihovo število v naslednjih letih naraščalo leto za letom, ali pa se tudi zmanjševalo: 3526, 3659, 3868, 3852. 4004 in naposled 1930. 1. 4012. Toliko je bilo državnih, pogodbenih, občinskih in pomožnih pošt. Leta 1930. smo imeli 771 državnih, 1125 pogodbenih, 1813 občinskih in 303 pomožne pošte. Poštnih vagonov je bilo 252. avtomobilov 228, voz 715, konj pa 410. Poštnih skrinlic je bilo 7609. Pisemske pošiljke v državi so od leta 1924 do 1930. po številu takole naraščale: 167,880.184, 187.636.080, 280,712,232. 293 milijonov 476.010. 348,823.566, 369.282.919 in 1. 1930. 379,667 059. V mednarodni službi je pisemski promet znašal 1. 1924. 16 milijonov 161.669 pošiljk, v letu 1930. pa 22,248.628 v odpravi, dočim je bilo v prejemu 1. 1924. 18.438.944, a leta 1930. 35 mi-Z globokimi verskimi tradicijami je na J jijonov 16.927 pošiljk. Pod označbo »pi-Japonskem združena turistlka Po stari ja- semskih pošiljk« se razumejo pisma, do-ponski veri so skale v gorah poosebljeni pignice, tiskovine, poslovne listine in bla-bogovi In zato so tam zgrajeni majhni g0vni vzorci tekališče, sta oba tekmovalca dosegla dobre čase, zmagovalec 11.5 sek., Zupančič kot drugoiplasirani pa 11.6. Šport na Japonskem templji. Ker je japonski narod globoko veren. se vsako leto in v vseh letnih časih zateka na tisoče pobožnih romarjev v visoke gore in na vrhove do 4000 m. V novejšem času se je razvil med dijaki tudi pokret, ki goji turistiko samo kot šport. Japonska je bila prej popolnoma odrezana od kulturnega sveta in ta samota je Jakov. Vendar to še ni dokončna postava, tlld, edeT1 izmed vzrokov, da se je ta- i j » ________.n: M^^ai naonslfAfiu. —— I ________^___ v kateri smo opazili precej neenakosti Ožja obramba je bila dobra, najbolj pester pa je bil napad. V celoti je postava železničarja vzbujala vtisk raztrganosti, dokaz, da se team še ne more vzpeti do smi- sclns igr©. Ugajala je odločnost moštva, ki Je Izkoristilo nekaj zrelih prilik, marsikatere lepe poteze pa ni izkoristilo. O gostih se da marsikaj ugodnega povedati. Predvsem je mnogo bolj homogena , - ^ahu ja"ponskega športa da- prav lep in kori j * vgakokratna olimpiada; po zadnji so 11- ko pozno priključila modernemu športu. Evropske države in Amerika so stalno v stikih in se medsebojno podžigajo in razvijajo v športnem delu. Višja kultura in civilizacija se prenaša iz države v državo. Japonci pa vseea tega dosedaj niso imeli in šele v zadnjem času so navezali športne odnošaje z raznimi evropskimi narodi, kar bo šele prav razmahnilo njihovo športno življenje. Najbolj zgovorne dokaze o enajstorica. Pokazali so _ sten start. Posebno v obrambi so zelo borbeni, ostri in ne surovi. Dokler je bilo kaj upanja, so se žilavo borili za zmago. Na polju so dali zelo dobro igro, pred golom nasprotnika pa se niso izkazali. Napaka napadalcev, zlasti v drugem polčasu, je bila ta, da v 16metrskem prostoru niso streljali in so tako kombinirali, dokler žoge niso prepustili domačemu moštvu. Sodil je g. Kopač dobro. V predtekmi je kombinirano moštvo SKb Svobode porazilo rezervo SK železničarja. Ostale nogometne tekme Dunaj: Admira : Donau 1:0 (0:0), Ha-koah : Siportkluib 1:0 (0:0), Austria : Ra-pid 1:0 (1:0), FAC ,;' Wacker 1:1 (1:0). < Praga: Sparta : tiben 2:0, Viktorija Žižkov : Klajdno 4:3. Brno: Nachod : židenlce 3:1. Budimpešta: Ferencvaros : Buda! 7:3, Nemzefci : Hungaria 2:1, Ujpest : IK. okraj 1:1, Phoebus : Somogy 2:0, Szeged: Attila 2:1, Bocakay : Kispest 2:1. Milan: Ambrosiana : Napoli 2:1. ♦Turin: Juventus : Casale 6:1. Oslo: švedska : Norveška 1:0. Bukarešta: Rumunija : madžarski amaterski team 5:1. Bratislava: WAC : Bratislava 3:2. Zagreb: Gradjanski (Zagreb) : Gradjanski (Osijek) 2:1 (1:0). Motooikllstična zmaga Jugoslavije. V oiedibalkanskih motociklističnih tekmah je Jugoslavija premagala Bolgarsko z 18:15 točkam. V klasifikaciji posameznikov so dosegli Sokolov, Bolgarska, 11 točk; štr-ban, Jugoslavija, 11 točk; Urojič, Jugoslavija, 7 točk; Bičev, Bolgarska, 4 točke. Rumunija je premagala Grčijo s 24:9 toč* kam. Klasifikacija posameznikov: Kanta- sti že — vsaj v nekaterih panogah — upravičeno pisali o nevarnosti rumenega plemena. Sicer pa bodo L 1940 priredili najbrže olimpiado sami in takrat bodo gotovo pokazali, da so tudi v športu dohiteli zapadni svet. Rokoborci so na Japonskem večinoma poklicni športniki, ki jih slavijo povsod kot prave ljudske junake. Dohodkov nimajo velikih, zato pa dobivajo darila in nagrade od svojih ljubiteljev ln prijateljev rokoborbe. Vsako leto januarja in maja se vršijo po 10 dni velike rokoborbe, ki odločajo o vrstnem redu posameznih rokoborcev. Rokoborci se delijo v 9 vrst in posebne vrste prvakov, med katerimi pravijo najboljšemu »jokozuna«. V ostalem so dijaki prav tako kot v za padnih državah glavni pionirji modernega športa. Metode japonskega športnega življenja so prikrojene po evropskem vzorcu, * - . • _- ___ATM _ Promet blagovne pošte v državi je izkazoval leta 1930. 3 806.041 zavojev, med njimi 986.042 z označeno vrednostio 11 milijard 158.369.068 Din, dočim je bilo 1. 1924. označene vrednosti le 2.405.017.934 Din. Denarnih pisem je bilo 1. 1924. za 21.414.752.874 Din. a leta 1930. za 28 milijard 436.188.631 Din. v mednarodnem prometu je bilo leta 1930. odposlanih 9." 242. preletih pa 683 036 navadnih zavojev. Pri 25.497 odposlanih zavojih je bila označena vrednost v skupnem znesku 30.739.543 Din, pri 119.434 prejetih m 204,966.934 Din. Odposlalo se 1e 198.496 denarnih pisem s 314.738 851 Din vrednosti, prejelo pa 185 tisoč 630 z vrednostjo 295.907.009 Din. Nakaznic je bilo leta 1930. v domačem prometu, in sicer poštnih 6,340.041 v vrednosti 3.052.954 054 Din. brzojavnih 229.284 v vrednosti 309 041.553. Zanimivo je dejstvo, da je brzojavno nakazovanje znatno padlo. Leta 1924. je bilo 1,489.636 brzojavnih nakaznic a 761,012.846 Din vrednosti, zato pa je bilo poštnih nakaznic isamo 8 milijone 561.512 v vrednosti 1.689,311.754 Din. Tedaj se je pač živelo mnogo hitreje kakor pa sedaj. Poštnih nalogov je bilo leta 1980. 7280, in sicer 3794 plačanih z 1,178.034 Din, vrnjenih pa 3486 za 1,725.655 Din. Dolgost poštnih prog je znašala leta 1924. 30.845, a leta 1930. 49.453 km. Brzojavna služba. Dolgost brzojavnih prog Je znašala leta 1924. 24.357, a leta 1930. 20.631 km. Brzojavnih postaj je bilo 1924. leta 1324, šest let pozneje pa 1667. Leta 1930. smo imeli 20.028 km zračnih, 66 km podzemskih in 543 km podmorskih prog. Dolžina brzojavne žice je znašala 94.435 km. Brzojavk je bilo v domačem prometu 1. 1924. 5.888.297, leta 1930. pa 4,498.590. V mednarodnem prometu je bilo leta 1930. prejetih 466.092, oddanih pa 436.890, skupaj 902.982 brzojavk napram 978.323 v 1. 1924. Tedaj je bilo trazitnih brzojavk 480 tisoč 513, leta 1930. pa 635.809. Splošno pa je število brzojavk padlo v šestih letih od 7,347.133 na 6,037.381. Telefonska služba. Največji porast izkazuje telefonska služba. Deta 1924. smo imeli 872 central, šest let pozneje pa 1110, med njimi 4 avtomatične. število javnih govorilnic je poraslo od 844 na 1218, število aparatov pa od 24.686 na 41.738. Dolžina krajevne telefonske mreže je znašala leta 1930. 5250 km, dolžina žice pa 101.688 km (48.064 zračne, 53.624 podzemske), dočim Je v medmestnem prometu znašala mreža 12.600 km zračne, 18 podzemske in 25 km podmorske, žica pa 89.772 km zračne, 645 podzemske in 88 km podmorske. V domačem prometu je bilo 1980. leta 96,542.584 krajevnih in 4,362.608 medmestnih pogovorov, v mednarodnem prometu pa 531.735. Mednarodni promet se je v šestih letih početvoril. Koliko to državi — nese. Leta 1924. je imela država z vso to službo 462.818.729 Din dohodkov, 306,070.522 pa izdatkov, torej 156,748.207 Din prebitka- leta 1930. pa je bilo 499.951.108 Din dohodkov in 372,053.383 Din izdatkov ter tako 127,897.725 Din prebitka. Promet raste, dobiček pa pada, Znamenje časa! Po grozdje v Belo Krajino V belokrajinskih vinogradih je grozdje vsak dan bolj zrelo. In gorice so polne življenja in vriskov, še malo in kmet bo pospravil žulje in znoj svojega pomladanskega dela v svoje bele zakladnice, da nam za Božič da novo, najboljše vino. Ljubljančani ne poznajo življenja v vinogradih za časa trgatve, ne vedo za tisto preprosto lepoto, ki jo nudijo vinogradi, ko grozdje dozoreva. Društvo »Bela Krajina« je zato sklenilo še pomladi, da priredi tudi v jeseni izlet med metliške vinograde in da pokaže Ljubljančanom lepoto zorečega grozdja. 1. oktobra ob pol šestih zjutraj bo zapuhal posebni brzi vlak čez megleno barjansko morje proti Gorjancem. Konsrres Fertfalnega saveza Beograd, 24. septembra, p. Danes je bil kuženu, Rum/unij a, 15 toč^ Kristeo Ru- | «££ F&^Si munija, 9 točk; TUzio, Grčija, 6 točk, jalnega saveza,^ ^ ^^ KrflJja Sakonas, Grčija, 3 točke je zastopal polkovnik Stevan Glišifi. Feri Novi jugoslovenski lahkoatletskl reko,- J * gteje 20 000 eianov. di. JLAS v Zagrebu je kot nove jugoslo- I J venske lahkoatletske rekorde verificiral naslednje rezultate, ki so jih dosegli člani ljubljanskih klubov Primorja in Ilirije: tek 5000 m: 15:45 min. Krevs Ive (Pri-morle), tek 10 km: 34:11.8 min. Bručan Josip (Ilirija), štafeta 4X800 m: 8:31.8 min. Primorje kot reprezentanca Ljubljane v postavi: Gaberšek Hanzi, Žorga Fric, Žorga Alekg im Krevs *vo. Le v Grosupljem in Novem mestu se bo športni" in ^borbeni duh pa se še vedno opi- I ustavil, da bo pot krajša in neutrudljiva. ra na stare nacionalne tradicije. Brez teh Iz Metilke bodo izletniki odšli mimo samih tradicil se japonski šport ne bi bil mogel vinogradov in sadovnjakov do ljubke cer-tako razviti posebno še, ker je Japonec kvice sv. Ane, od koder je prekrasen raz-po svoiem telesnem ustroju nasproti osta- gied po neštetih vinskih goricah Bele Kra-Hm narodom, in celo nasproti Kitajcem, jine Harmonike bodo vriskale, metliška rrmoso šibkejši. Ta šibkost ne izvira sa- mestna godba bo zigrala marsikatero po-mo iz plemenske razlike, temve je prav skočno m janjčke bodo pekli na ražnjih, toliko posledica prehrane ln domačih šeg da bodo vsi izletniki veseli in zadovoljni m starih Japoncev. Budha je prepovedal uži- da ^do gorice polne prešernih vriskov in vati meso- stara japonska šega veleva, da ljubezni. Zidanice bodo izletnikom odprte, je treba sedeti s prekrižanimi nogami, kar da si priVežejo duše in da jim bo spomin le gotovo tudi kvarno vplivalo na telesni n& Belo Krajino ostal prijetnejši. Grozdja razvoj Japoncev. Zadnjih 30 let so te ovire ^ dosti ^ pod zob in društvo »Bela Kra- " " jina« bo vsakemu izletniku dalo še hčno košarico, da ga odnese svojcem v Ljubljano in jim pove, kako široka in gostoljubna je duša belokrajinskega človeka ln kako so prisrčni njegovi kraji. Juhej! Kdo ne bi rad videl zorečih vinogradov, ljubkih krajev in pozobal grozd sladkega grozdja tam, kjer ga je trta rodila' In kdo ne želi vsaj enodnevnega počitki daleč od mesta v kraju, kamor še m prodrla klepetava kultura ln kjer je ostal človek še do danes pristen v vseh svojih šegah in navadah. Fotokamere bodo imele obilo hrane, vsi pa veselja in rajanja, kolikor bodo želeli. Ob pol sedmih se bo vlak vrnil v Ljubljano, da bo tu spet pred deseto in da bodo vsem prijetne sanje do drugega jutra, dočim bo spomin na Belo Krajino ostal gotovo vsem še dolgo, dolgo s prijavo! Za malo vsoto 78 Din bo društvo »Bela Krajina« poskrbelo vsakemu za. vožnjo, prehrano in vse ostalo potrebno. Redke so take priložnosti, zato naj nihče ne zamudi s prijavo! razvoj Japoncev. . polagoma izginjale ln po ugotovitvah v statistikah so japonski šolski otroci in dijaki povprečno že za več centimentrov večji kot so bili njihovi starši v istih letih. Razstava bolgarskih umetnikov v Beogradu Beograd, 24. septembra, p. Ob prisotnosti kraljevega zastopnika polkovnika Leka m bolgarskega poslanika Kjuslvanova je bila la danes otvorjer.a razstava bolgarskih likovnih umetnikov. v srcih Udeležite se tega izleta in ne zamudite Kongres emigrantov LJubljana, 24. septembra. V nabito polni dvorani Delavske zbornice se Je vršil danes ves dan kongres jugosloveni skih emigrantskih organizacij. Zastopanih je bilo 35 društev iz vse države. Predsednik dr. Cok Je zborovanje otvoril ob pol desetih, pozdravil delegate in oba navzoča senatorja g. dr. Gregorina in g. dr. Trinajštiča, izrazil sočutje emigrantov z žrtvami sedanjih velikih povodnji v Sloveniji in prebral sožalje g. banu in ljubljanskemu županu. Med frenetičnimi ovacijami je nato bila sprejeta vdanostna brzojavka kralju Aleksandru, nakar je sledilo poročilo zveznega predsednika dr. Coka. Za njim je poroča' zvezni tajnik. O delu prop. org. odseka je poročal g. Stre-kelj za statistični odsek g. Mohorovičič, za finančni g. Vižintin Zeljko, nazadnje pa blagajnik. Dr. Ražem je zveznemu vodstvu predlagal zaupnico, ki Je bila soglasno sprsj^ti. Dopoldansko zasedanje je bilo s tem opoldne- zaključeno. Kongres se je nadaljeval ob 15. Kakor dopoldne, je bila dvorana tudi »daj nabito polna. Prva točka »o bile volitve, pri katerih je bil izvoljen stari odbor. Razvila se je živahna debata o članarini društev in o raznih predlogih, zlasti glede ustanovitve emigrantske ?a- kongres Je bil ob pol 19. zaključen. Zborovanje Je uspelo nadvse sijajno In bo daljše poročilo o njem še sledilo. Ustanovitev fugoslovensko-bolgarske lige Beograd, 24. septembra. Ob prisotnosti kraljevega zastopnika Cede Djurdjeviča in bolgarskega posalnika Kjusivanova je bUa danes osnovana jugoslovensko - bolgarska liga. Z zborovanja sta bili odposlani pozdravni brzojavki našemu in bolgarskemu, kralju. Žena v sodobnem svetu Fašizem in žena c ^ 17 4. r.riVn.7iiie pod i nastopa fašizem »z novo vero kolektiviz- naslovom -- _ nje našega jezika ter vobče narodnih manjšin pod fašizmom, katerega pisec članka karakterizira takole: »Današnji fašizem, ki je vrhunec vseh zmot, katerim je zapadel omikani svet... Fašizem, ki se kakor kuga širi po vseh deželah Evrope, taji vse nravstvene zakone ... Pojem in fakt člo-večanstva kot najvišje enote med seboj vzajemnih in k enemu najvišjemu moralnemu, kulturnemu in političnemu redu stremečih narodov spričo naraščanja fašizma, v katerem humaniteta nima mesta, zbledeva in izginja, kakor zbledeva načelo osebne svobede, osebnega dostojanstva in pravic človeka in pravic posameznih naravnih družabnih edinic, rodbine, občine, deželanov in tako dalje, ki se žrtvujejo račelu fašističnega unitarizma. Vsi ena suženjska masa, ki jo vodi mistični bog pa-sme duce!... Da spričo take pasemske morale s katero simpatizirajo nekateri tudi pri nas, misleč, da je šele to pravi in polnovredni nacionalizem, ne more obstojati kakšno naravno pravo narodnih manjšin, je po sebi umevno.« A elei v istem listu in celo v Isti številki najdemo v ženski rubriki članek ki se odkrito navdušuje za fašizem (hitleri-zem), češ, da je kapitalizem potisnil ženo popolnoma ob stran, zaradi česar se je »začelo žensko gibanje, ki je pa ženstvo le še bolj svoje mesto prav vsak, kdoT se tej veri ni protivil, v prvi vrsti pa vsi, ki so bili doslej zapostavljeni in zavrženi in čisto iz-rečno tudi žena — ali ne bi bilo čudno, če ne bi bilo ženstvo tega novega reda z veseljem pozdravilo in se mu z zanosom zapisalo?« Kakor so ugotovitve prvega članka resnične in zato sprejemljive, tako neresnična in zmotna so izvajanja tega ženskega članka. Ze ugotovitev, da je kapitalizem potisnil ženo ob stran, ni točna, kajti žena itak ni nikdar ničesar pomenila v javnem življenju, ni nikdar soodločala in nI nikdar stala v isti vrsti z možem, torej tudi ni mogla biti v stran potisnjena. Kapitalistični razvoj gospodarstva je le omejil njen delokrog, ker je prenesel proizvodnjo nekaterih življenjskih potrebščin iz družine v tovarne, ter s tem prisilil ženo, da je šla iskat svojih eksistenčnih možnosti ven iz svojega doma. (A tudi v pred-kapitalistični dobi je bila delovna žena le sužnja in tlačanka.) Kapitalistična doba, ki bazira na liberalnih načelih, je nasprotno omogočila ženi znaten razmah, ji odprla vrata v šole in v javno življenje, jI prinesla celo politično enakopravnost, žensko gibanje je doseelo pravico do soodločanja v državnem življenju, zaradi česar se je žena prvič v zgodovini tesneje spo- llnortTkupnosti« Proti temu, da jila s skupnostjo, torej ravno nasprotno, kakor trdi člankarica. Gotovo žensko gibanje in njegove pridobitve niso pnnes.e ozdravljenja družbenih razmer, katerih gibalo in baza je gospodarski sistem, ki v današnji kapitalistični obliki ozdrav jenja prinesti ne more. Toda v usodni zmoti žive vsi tisti, ki mislijo, da bo fašizem v katerikoli izdaji samo za las »pr^nil ta gospodarski sistem. Za to nima niti moči, niti volje, kajti fašizma je vovsod leeks-ponent velekapitala. Res je, da je pridobil množice z obljubami o enakopravnosti vseh liudi v prvi vrsti onih, »ki so bili doslej zavrženi in zapostavljeni« _ kakor pravi člankarica —, toda že v teku te kratke dobe je dokazal, da so bile vse to e fraze in limanice, na katere so se ulovili neumni kalini, zlasti pa ženske, ki jim zaradi njihove vzgoje še bolj manjka presoje m so za zanešenjaške krilatice še bolj sprejemljive. Hitler je obljubljal delavcem soodločanje in soudeležbo pri podjetju, kjer delajo, a kmalu, ko je prišel na vlado, je odločil po svojem sodelavcu Leyu: »Obratni svet podjetja obstoji iz delavcev, nameščencev in podjetnikov. Toda ta svet ima le posvetovalni glas. Odločati more edino-le podjetnik.« Kakšen kolektivizem je to? Ali ni to stališče za delovno ljudstvo še slabše kakor je bilo prej? Ali nI resnica, da Hitler izvršuje a tem samo del naloge, katero mu je stavil finančni kapital: uničiti odpor delovnih množic ln jih pretvoriti v brezpravno maso? A kar je v pogubo večini ljudi, kako naj bo sprejemljivo za ženo? Ali je res v njej tako globoko zakoreninjena suženjska plat njene nature, da se vnema za tiste, ki ji jemljejc vse državljanske pravice, ki ji oo-kazujejo podrejeno in ponižujočo vlogo sa- mo roditeljice in rediteljice čim bolj zdrave pasme? Kaj je tisto, kar Hitler obiju-buje ženi in kaj ono, kar jI daje? »žena mora postati kraljica doma, roditi in vzgojiti mora močno in zdravo raso, ona je prevzvišena, da bi brozgala po gnojni kloaki — politiki itd.« Res, velika mora biti naivnost in kratkovidnost tistih, ki nasedajo takim frazam in ki jim imponirajo take ugotovitve. Res. lepa kraljica je žena brezposelnega, ki nima kaj jesti, a ona v službone sme iti, ker bi po Fiihrerjevem zatrdilu trpelo njeno žensko dostojanstvo. A brezposelnost kljub temu, da ženske odpuščajo iz služb, ni nič padla, temveč je narasla za 5 odstotkov. Ce zazaamuje uradna statistika znižano število brezposelnih, je to zaradi tega, ker je bila dvema milijonoma brezposelnih odvzeta podpora. Tudi plače so se znižale, a vse življenjske potrebščine so se podražile za 5 odstotkov^ Fašizem torej ni rešil nobenega perečih problemov, ki so tlačili prejšnjo Nemčijo: ni odpravil nezaposlenosti, ni pomagal zadolženim kmetom, ni popravil bankrotnega položaja večine nemških podjetij, ni usta-vil upadanja ' profitne mere. Nasprotno: prinesel je poostritev krize na celi črti Produkcija se je dvignila samo v železni in vojni industriji. Ali naj bo to vzrok za-radi katerega se navdušujemo? Tudi drugače prinaša fašizem reakcijo na celi črti. »Fašizem pomeni absolutno nazadnjaštvo, tako reakcilo in oropanje vseh svoboščin, kakor jih Nemčija še ni doživela. V primeri s Hitlerjevo diktaturo je predmarčna doba patriarhalično mila, Bismarckova liberalna. Viliemova pa napredna. Fašistov-ska diktatura 1e abso'utna diktatura, ki uvaja novo tehniko za zatiranje množic.« To je spoznanje tistih, ki so fašizem od blizu doživeli. Ce je nasedla Hitlerje^m obljubam množica žen, ko je še poslušala njegove volilne krilatice o germanski ženi in njenem poslanstvu, ki bo zadobilo do-stojno obliko šele pod njegovim vladanjem, pa je ta množica danes že spregledala, saj ^e le pojavil že v taboru narodno socialističnih žen hud razkol: del žen zahteva svoje pravice. A tiste žene tudi iz meščan, skih vrst, ki so bile politično zrelejše, se niso nikdar navduševale za Hitlerja, nasprotno: kljub strogi cenzuri lahko beremo med vrsticami njihovih člankov ostro kritiko naperjeno proti ponižujoči vlogi, ki jo Je odkazal nemški fašizem ženi. Prepričani smo, da se nemška žena nikdar ne bo prostovoljno odrekla pravici do javnega dela, čeprav so vodilni možje označili politiko za kloako gnojnice — ter s tem obsodili svojo lastno politiko. A tudi tiste žene, ki ne priznavajo potrebe po politični enakopravnosti žene z možem, nimajo vzroka navduševati se za fašizem. Ne glede na to, da je nevreden človeka, navduševati se za tak ostuden teror, ter ne glede na to, da pomeni fašizem največjo nevarnost za vojno, da ni prinesel nikakega izboljšanja nobenemu stanu, četudi bi moralo biti vse to predvsem me-rodajno tudi za ženo, bi morala žena odklanjati fašizem tudi zaradi tega, ker jo hoče oropati duhovnih dobrin — možnosti izobraževanja. Kakor znano, skušajo čim boli demontirati žensko izobrazbo, a s tem tudi neporočeni ženi kratijo možnost do eksistence. A kam bodo matere s hčerka^ mi? Ali naj zopet začno sramotni ta nemoralni lov za možem za vsako ceno? Al! ni resnica, da žena, Id se navdušuje za fa, Sizem, pljuje v svojo lastno skledo? TEDEN DNI FILMA Zvočni film o starem Ri Leta 1923. je bil ves svet očaran in navdušen za Cecila B. de Millea film »Deset božjih zapovedi«. Odsihmal so nam ostali neizbrisno v spominu prizori z ogromnimi množicami ljudi, česar do takrat še v nobenem filmu nismo videli. De Mille je s tem filmom okrepil hrbtenico filmske režije. V Nemčiji so igrali krstno predstavo »Deset zapovedi« v tedanjem cirkusu Schumannu, ki je današnji dan preurejen v velik teater. Premiera je bil družabni dogodek prvega reda: vsa Nemčija je govorila o tem. Tudi v Jugoslaviji je ta film občinstvo tako navdušil, da so morali povsod podaljšati predvajalne roke. Ljudi se je kar trlo pred kinematografi; predstave so bile dolgo vrsto dni razprodane, še danes ta dan je velikansko delo vsem, ki so ga videli, živo v spominu. Leta 1927. je temu orjaškemu prvencu sledil »Kralj kraljev«, ki je svojemu ustva-ritelju v čast. Leta 1932____spet nov velik film Cecila B. de Millea. Stroški produkcije znašajo nič manj ko dva milijona dolarjev. Holly-wood je ves na nogah. 7.500 nezaposlenim ljudem Je dal de Mille kruha. Mnogo je poklicanih, toda malo Izvoljenih, a de Mille je tak izvoljenec, ki je menda edini zmogel smelo naslikati starodavni Rim na zveneče platno. De Mille ni zgolj najstarejši pionir kinematografije, temveč je tudi priznan za najuspešnejšega producenta. Samo ime Cecil B. de Mille nam že jamči za film svetovnega slovesa. Cecilu B. de Milleu pravijo »kralj režiserjev«, ker je doslej ustvarjal le velika in nepozabna dela. Nestrpno lahko pričakuje občinstvo njegov najnovejši film, ki nam utegne dati še vse več kakor prejšnji, ker Je prvi zvočni film te vrste. Vse znane nam zgodovinske osebnosti iz starodavnega Rima bodo oživele pred našimi očmi na platnu: Neron, bolehav in sla- Marcus Superbus, prefekt. Rima (Glumi ga Frederic Mardt) boten razuzdaaec, Poppaea, Marcus Superbus, Mercia, Tigellinus, Dacia, Tibul, Titus in kakor jim je vsem ime. Glavni motiv dejanja je preganjanje prvih kristjanov, ki so se shajali v rimskih katakombah ln skrivaj služili novemu razodetju in naposled umirali v strašnih mukah v areni kot mučeniki vere, ljubezni in resnice. Rimski imperij je bil takrat na višku svoje trhle slave to moči. Takrat se je pričela njegova piškava stavba krhati. Vsem, bogatinom ta dvorjanom, meščanom in proletariatu se hoče zmerom novih, živce dražečih predstav. V cirku so se borili sloni zoper leve, vozači so tekmovali, gladiatorji so se bili za golo življenje. V areni izbruhne orkan navdušenja, kadar se v dvijih skokih zaženo tigri na slabotne ta nedolžne ljudi, mučenike svoje vere in svojega prepričanja. Poppea, Neronova žena, kraljevska vlačuga, daje smer javnemu življenju. In vendar Je močnejša kakor vse zaslep-ljevanje, kakor ves sijaj, kakor vse orožje, vera, neomajna vera, ono veliko in brezmejno zaupanje v Krista, novega preroka, ki je skrhal in zlomil okrvavljene meče in sulice... Pozdravlja, poljublja .. • Kdo? I nu, Veronika! Frančiška Gaal, ki jo poznamo iz filma »Paprika«, žanje zopet uspehe. Mlada umetnica, ki se je tako nenadno pojavila v filmskem svetu, spada danes med najpopularnejše filmske igralke. Njen nastop v filmu »Pozdrav in poljub — Veronika« nam jo je še bolj približal. Veronika, to Je ona — prodajalka v svetličarni, se zaljubi v sanjavega gospoda, ki ga predstavlja Pavel Horbiger, kar je pri načinu, kakor Horbiger podaja svojo vlogo, prav raz- siuihodpbi Vsak« beaeda 90 par; ix dajanje naslov« ali u šifro pa S Din. (1) Krojač w tekmiik-p dobi delo-. — Kaslov v oglas«ie«n oddelku »Jutra«. 36604-1 Mizarski pomočnik ki mi posodi 350 Din. dobi sta-no mesto. Ponudb« na ogas. oddelek »Jutra« pod značko »Začetnik«. 36627-1 Pletiljo dobro izučeno sprejme ta-§oj Strojna pletarna v Mariboru, Poljska ulica št. 12 36540-1 fPrvovrstno strojepisko z -riijo izobrazbo, sprejmemo kot stalno uradnico. — Ponudbe e spričevali tn življenjepisom ter zahtevki pleča aa oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Književno podjetje«. 366374 3 gospodične z lepo pisavo, iščemo »a rekaj časa. — Ponudbe z zahtevki na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Mesec .dni«. 36698-1 JDobro kuharico starejšo. iščem v lovsko vilo. S.užha na naporna io s-talna. Naslov in informacije v oglasnem oddelku »Jutra«. 36458-1 Prodajalko zmožno samostojno voditi podružnico na deželi, sprejmem takoj. Potrebna kavcija 5000 Din. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Zmožna«. 36350-1 Vajenko z veo oskrbo v hiši — tn pletiljo sprejmem na Večni pc^tt 3. 36488-1 Prodajalko poSteno in zanesljivo, sprejmem za n« deželo. — Ponudbi je priložiti prepi se spričeval in nasloviti na podruž. »Jutra« Celje pod »1000«. 36565-1 y; - Naznanjamo bridko vest, da Je naša ljubljena hčerka, sestra, svakinja in teta, gospodična Grete pl. Schoeppl po dolgoletni in mučni bolezni dne 24. t. m., previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnlce bo v ponedeljek, dne 25. septembra 1933 ob 16. uri izpred mrtvaške veže na Vidovdanski cesti štev. 9 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne 26. septembra t. 1. ob 9. uri dopoldne v cerkvi Marijinega oznanjenja. Prosi se tihega sožalja! « V LJubljani, dne 24. septembra 1938. žalujoči rodbini: SCHOEPPL, RANZINGER .'V -ii '■v ' s ■S. S 3 ■a x> & S. ■ y.v v Čevljar, pomočnika izurjenega v teksanem dolu, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 36455-1 Prodajalko manufak tu listin jo, veščo tudi pisarniških del, agil no, prvovrstno moč. sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanje službe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Poštena prodajalka«. 36569-1 Vajenko za etrojno in ročno vezenje sprejme atelje »Iris«, Ljubljana, Igriška 10. 36609-44 Dekle z dežele ki je dovršila 2 razreda meščanske šole, se želi ix-učiti v manufakturni ali trgovini z mešanim blagom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3652.1-44 Učenko s hrano in stanovanjem v hiši, sprejme za strojno pletenje M. Cvikel, pletilja. Kočevje štev. 56. 36456-44 Učenko z oskrbo v hiši sprejmem v trgovino z mešanim blagom Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod »Učenka«. 36619 44 Službe išče Vsaka be-seda 30 par; za da jen j« naslov« aH za Šifro pa 3 Din. (21 1000 Din nagrade tistemu, ki mi preskrbi primerno službo. Izučena sem v trgovini. Izvežbana pri blagajni, gospodinj stvu. šivanju; grem tudi v kako pisarno ali k otrokom proti majhni mesečni plači. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vešča nemščine (glasbe«. 37502-2 Gospodična mlada, simpatična. šted-Ijiva, išče mesto gospodi nj« najraje k samostojnemu gospodu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštena in zadovolj-na«. 36597-2 Varčna kuharica im pridno dekle z letnimi spričevali želita premestiti službo k mirni krščanski družini 3 1. aH 15. okt. Ponudbe pod »Snažni« na oglasni oddelek »Jutra«. 36607-2 Mesto vzgojiteljice ali drugo primemo zapo sLitev išče učiteljska abi-turientka. Govori perfekt-no nemško. Ponudbe pod »Metka« ca oglasni odde lok »Jutra«. 36636-2 Absolventka trgovske šole išče službo v pisarni, kot blagajničarka »li prodajalka. Ponudbe na oglas, o-d delek »Jutra« pod značko »Pridna«. 36351-2 Kuhar, praktikant star 19 let. priden in po šten, 4eli priti v veliko kuhinjo proti plači po do tovora. Ponudbe na ponižujoč »Jutra« v Mariboru pod šifro »želim se izvežbati«. 36431-2 Postrežnica želi čez dan za posl en je. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pnd »Delovna«. 36604-2 Kuharica »rednji.b let — z dobrimi spričevali, želi mesto pri manjši boljši družini. Vajena j« vsega dela. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30465-2 Kuharica hotelska in gospodinjska, išče stalno službe v restavraciji ali privatno. Nastopi takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36437-2 Mlada vdova sedaj brea vseh sredstev, išče službo gospodinje pri vdovcu ali samskem gospodu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Simpatija«. 36484-2 Brez posebnega »bvestU« Vsem onim, ki so jo poznali, naznanjamo, da je danes ob 3. v Podtnrnn pri Podbrezjah po komaj dveh dneh bolezni mirno v Bogu zaspala naša nad vse ljubljena mamica, stara mamica in tašča, gospa umer Pogreb bo v torek iz kapele pri farnem pokopališču na Jesenicah ob 3« popoldne v grobnico. PODTURN, dne 24. septembra 1933. Lovro, Dušan, sinova — Marica, Milena, hčerki — A niču, sinaha — Boro Jovanovič, kap, I. klase, Stane Rc bolj, uradnik, zeta — Zlatu, Mirjana, Milenko, Stanko; Dušan, vnuki, » Pošteno dekle ki bi opravljala vsa hišna dela. in bi se poleg rada učila k »bati, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36454-2 Dekle pridro fa pošteno, t dobrimi spričevali, vajeno vseh hišnih del ter nekaj kuhe, teli mesto pri kaki družini ali v gostilni. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«. 36534-? Kot začetnica iščem službo v g 06 ti1 nI, ali kot pomoč gospodinji — najraje na deželi. Ivanka Capuder, pošta Dob pri Domžalah. 36485-2 Brivski pomočnik dober, star 20 let, samostojen v moški stroki in bubi striženju, ter nekoliko vešč onduliranja, ižče s 1. oktobrom stalno službo v boljšem lokalu. Govori tudi hrvaško i« nemško. Con j. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Solid-en in točen«. 36304-2 Trgovski pomočnik mlajši — vojaščine prost, vešč vseh trg. pisarniških del, želi stalno nameščenje v trgovini, pisarni aLi skla^ dišču. — Nastop takoj aid oozneje. Za dobro in stalno ter odgovorno službo je pripravljen položiti 16.000 Din kavcije v vrednostnem ;*pirju (rimesa val. 15./II.) Cenjene ponudbe s pogoji na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Od prvega brez službe«. 36440-2 Orožniška kuharica i dobrimi spričevali, želi mesto pri orožnikih ali finančni kontroli. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37463-2 Dobra gospodinja srednjih let, dobra kuharica, z večletnimi spričevali, želi mesto pri samostojnem gospodu ali vdovcu s par otroci. Naslov t >elasnem oddelku »Jutra« 6 36464-2 Mesto sobarice servirarice ali blagajničar-ke v kavarni ali restavraciji ieli mlada gospodična 1. ali 15. okt. Cenj. dopise na og!asni oddelek »Jutra« pod »Solidna in poštena«. 36501-a Dolenjka simpatična, vešča vseh hišnih del in šivanja, želi službe v boljši trgovski hiši, eventuelno ta natakarico, najraje izven Maribora. Ponudbe na podružnico »Jutra« Maribor pod »Službujoča v Mariboru«. 36571-2 2 šivilji Iščeta mesta pomočnic, najraje s stanovanjem in hrano v biši. Naslov v o?>asnem oddelku »Jutra« 8 36567-2 Natakarica stara 34 let, pošten«, zdrava, ki zna tudi dobro kuhati, želi zaposlitve. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutre« pod šifro »Soiidra natakarica«. 368Ž7-S 231etna vajena gospodinj Btva. gre za gospodinjo k samostojnemu gospodu ali vdovcu. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko: »Vestna gospodinja«. 36832-2 Zaslužek Kdor i » č e »»cinika, plača ta vsak« besede 50 par; za naslov ali šifro > Din. — Kdor nudi zaslužek, pa M vsako besedo 1 Din, xa dajanj« Da slov« «11 ia štfro pa 5 Din. (8) umljivo. Dnevno dobiva HOrblger šopke vijolic b pismom: »Pozdrav ta pojlub — Veronika«, veseli se teh pozdravov, a nima pojma, kdo je ta Veronika, ki mu jih pošilja. Slednjič -se uganka.razreši na nepričakovan, a nad vse komičen način, ko neki gospod iz Vratislave (Otto Wallburg), da bi pred svojo ljubosumno ženo (Hilde Hildebrandt) prikril in opravičil svoja pogosta »poslovna« potovanja v Berlin, v zadregi predstavi malo ljubko Veroniko kot Horbigerjevo soprogo, kar vede do mučnih zapletljajev, ki se v svoji komičnosti kar stopnjujejo do neoodoljive veselosti, ki gledalce popolnoma prevzame. »Pozdrav in poljub — Veronika« s Frančiško Gaalovo je najboljše sredstvo zoper nejevoljo, dolgočasje in zagrenjenost naših dni, Tvornica se razleti v zrak (Višek napetosti pri snimanju Mabuseja.) Zunanji posnetki Fritz Langovega filma »Oporoka dr. Mabuseja« v ateljejih v Span-dau-Eiswerder. Dostop na osebno odgovornost. Nekako tako so se glasila vabila, ki jih je razposlala produkcijska tvrdka. Lastna nevarnost? Do delavnice? Kaj pomeni to, se vprašujejo zaprepaščeni vabljenci. Na svoja poizvedovanja doznajo iz Harbouine-ga rokopisa, da je dr. Mabuse, ki je zaprt v ječi, obseden od blazne ideje sklenil, da požene v zrak kemično tvornico. Ura se pomika proti peti popoldne. Nahajamo se v Eiswerderju blizu velikega in razsežnega poslopja s štirimi, nad 60 m visokimi dimniki; to poslopje mora postati v nekaj minutah kup razvalin. Tako namreč želi vodstvo režije in tako je določeno v rokopisu. Na zemljo se spušča polagoma večerni mrak. Lang stoji na poveljniškem mostič-ku, katerega obkrožajo z desne ta leve široke lestve za operaterje in razsvetljeval- ce _ nenadoma zadoni povelje: »Pozor!« Raketa švigne v višino. »Pozor!« vključite aparate! V tem trenutku zažari okoli 130 obločnic. 16 operaterjev, ki so postavljeni z vseh strani tvornice, prične svoj posel. Povsod je še mrtva tišina, vse napeto pričakuje, kaj pride, še stoji trdno tvornica, dvorišče je natrpano z bencinskimi sodi, vagoni itd., skratka in z eno besedo: tvornica je v polnem obratu. Zatem se vzdigne najprej neznaten oblak dima, kmalu nato pa se pojavi na večernem nebu mogočen ognjen zubelj, iskre se razpršijo — Fritz Lang pritisne na gumb modela, od koder vodijo električni toki, ki povzročijo eksplozijo. Nastane grozna detonacija, pokaže se plamen in zadnji dimnik se zamaje in že tudi prelomi, ob padanju zdrobi streho tvornice, katero potegne s seboj v ognjeno morje. Takoj za njim sledi naslednji in še ostali. Veličastno grozovit pogled, pri čemer pozabiš, da je vse od kraja do konca organizirano, od prve iskre do divjega beganja gasilcev s plinskimi maskami, ganitejcev, ogroženih delavcev, prostovoljcev, policije divje vrvenje, toda vse se izvršuje točno po Langovem načrtu. Procesi zaradi ugrabitev v Ameriki V Oklahami se bo te dni začel prvi proces zaradi ugrabitve ljudi. Javnost Ze- dinjenih držav čaka z napetostjo obtožbe proti banditu Bailevu in njegovim poma-gačem, ki so letos v juliju odvedli milijonarja Urshela ter ga izpustili na svobodo šele proti plačilu 200.000 dolarjev. Istočasno se bo začel v Ed\vardsvilleu proces proti petorici moških in eni ženski zaradi ugrabljen ja 70 letnega bankirja Luerja, katerega svojci so morali odkupiti starca z 10.000 dolarji. Inštrumente na pihala sprejmem v popravilo po nizkih cenah. Popravila točna ln solidna. Kuštrin Alojzij, — Nunska ul. 3. 36732-3 Beseda 1 Din; »a dajanj« naslova aii ia šifro S Din. Dijaki. U iščejo tastrukcije, pla-Sajo vsak« besede 60 par; n šifro aii za dajanje naslov* 3 Din. (4) Perica sprejme na dom peri'o po nizki ceni in obenem tudi ziika in zašije perilo. Naslov v ogiasnean oddelku »Jutra«. 96594-3 Entlanje 1 m 1 Din ažur 1 m 2 Din plisiranje, nrontaža bridge stor, pranje in likaoj« vezenin, ročno vezenje, mono-grami, »trojno vezenj« in p r e d t i s k naimodernej šib vzorcev. Dunajska ee sta Ia/IV. 155-8 Nemščina za ortnoke do šolske dobe. Informacij« dnevno ob 16. ari v Delavski zbornici nasproti knjižnice. 36590-4 Absolv. učiteljiščnik išče i.nžtrukeij« za kosilo »li večerjo. Pisati na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Lns trukcija«. 36605-4 Francoščino privatni pouk in konver-zacijo nudi učiteljic«, dipl. v Pariiu. Učene« srednjih šol pripravlja na izpite; da e/tX9 kupim. Ponudbe s ceno in opisom nasloviti: Šoštanj, predal 8. 36581-7 Železno posteljo zložljivo, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zložljiva«. 36764-7 Stanovanja Vsaka beseda 50 par; sa dajanje naslova a£ za Šifro 8 Dia. (21-a) Vsaka beseda 1 Dim: za dajanje naslova ali ta Šifro pa 5 Din. (16) Hranilne knjižice kupuj« im prodaja M. J a n k o 1 e komand, družba, Ljubljana, Aleksandrova c. 4/II [palača »Viktorija«), Tele-?»n 8052. 269*21-16 25.000 Din posojila išče nezadolien posestnik proti vknjižbi na prvo mesto. Točno odplačevanje po dogovoru, z običajnimi obrestmi. Ponudbe no oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Varno«. 36352-16 Hranilno knjižico hranilnice dravske ba.ttori-ne v Celjn kwpim. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 36286-16 Lokali Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslov« ali za šifro pa 5 Din. (19) Dva lokala s pritiklinami takoj oddam v sredini mesta, primerna za trgovino, pisarno aii delavnico. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 36588-19 Lokal pripraven za pisarno, modni atelje, trgovino, bufet, oddam na najprometnejši Celovški cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 36606-19 Brivnico dobro idočo, za gospode ia dame, radi bolezni poceni prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Takoj« 36433-19 Oglasi trg. tnačaja po 1 Din beseda; t« da janje naslov« ali u šifro 5 Dim. — Oglasi »odaloega »načaja vsaka beseda 50 par: ta dajanje naslov« alt za šitfro p« 3 Din. (7) Za kg avtogumija plačam 6 ln 7 Din. — Justin Gustlnčlč, Maribor, Tattenbachova 14. 25856.7 Kovčeg amerlkanskl sistem, približno 1 m dolžine, ku-Dlm. Ponudbe p:>slatl s ceno na ogl. odd. »Jutra« pod »Takoj«. 36774-7 j Vaafca beseda 1 Din; j m dajanje n«dervs aH j za Miro p« 5 Din. (90) Prodam hišo z velikim vrtom, pripravno za gostilno ali obrt. Oddaljena 5 minui od mesta. Peter Grilc, Klane št. 18, Kranj. 36326-20 Hišo t nekaj zemlje prodam za 65.000 Din pri Petrorčah v Savinjski dolini. — Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 96360-20 2 hiši in več parcel v ljubljanski okojioi prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prevzamem tudi kniižiice« 36479-20 Prodam hišo na lepem kraju. Cena Din 36.000. Temo pri Maribora, Leo^vHkova ulica štev. 4. 36538-20 Prodam hišo v Novem mestu «11 zamenjam za hišo v Ljubljani. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36519-20 Stanovanje s kuhinjo, eno ali dvosobno v centru mest« iščem za november ali veliko prazno sobo z vhod-om s stopnic. Ponudbe n« ogl. oddelek »Jutra« pod »šivilja 112«. 36592-Sla Stanovanje eno ali dvosobno ižčeim v mestu ali v bližini po zmerni ceni. Ponudbe pod »Celi dan odsotna« na oglasni oddelek »Jutra«. 36615-01« Stanovanje sobe. kuhinje in pritiklln, v Ljubljani ali mestni periferiji išče mirna stranka brez otrok, za. november ali pozneje. — Ponudbe na naslov: Jazbec, Loka pri Zidanem mostu. 36171-21/a Stanovanje Vsaka beseda 1 Dtn; za dajanje nastov« aH xa šifro pa 6 Din. (31) Enosob. stanovanje s kuhinjo in kabinetom v kleti oddam v Holzepflovi ulici 19 stranki brez otrok za oktober ali november. Istotam sprejmem postrež-oioo. 36608-21 Dvosob. stanovanje lepo, sončno, kabinet, predsoba, kuhinja, balkon, kopalnica, pritikline, oddam mirni stranki z novembrom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra« pod »Kopa: nI ca«. 36600-31 Enosob. stanovanje z vsemi pritiklinami oddam za november na Dunajski 91. Vse pod enim ključem. 3664d-Sl Dijaške sobe Vsaka beseda 50 par j ta dajanje naslova ah ■a šifro 3 Dia. (22) 2 gdčni ali dijakinji sprejmem v centru v vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37617-22 2 akademika (čarki) sprejmem na stanovanje 1 proti instrukciji z zajtrkom, enega pa za 100 Din mesečno. Naslov v oglas, odd el k-u »Jutra«. 36559-22 Gospoda ali dijaka sprejmem na stanovanje in hrano na Sv. Petra nasipu št. 17/n. 36664-22 uivrvif.ip.m Vsak« besed« 60 par; aa dajanje naslov« ali s« itfro 8 Din. (23) Meseno sobo čisto, zračno, parket., poseben vbod, razgled na ulico, oddam. A eksandrova c. 7/U., levo. 36602-23 Sončno sobo lepo opremljeno, e eepa.ri-raeim vbodom, v sredini mesta odda-m. Telefon v stanovanju. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 365Č8-23 Sončno mirno sobo elektrika in parket, oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra-«. 36502-28 Opremljeno sobo lepo, veliko, oddam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 36595-23 Opremljeno sobo v sredini imest« oddam. Naslov v oglasnem odde]. kn »Jutra«. _ 36596-23 Sobo posebni vhod, oddam 2 gospodoma ali gospodičnama s hrano. Sprejmem tudi _ več oseb na hrano. Soklič, Domobranska 23. 36599-23 ISC€ Vsaka beseda 50 za dajanje naslov« aH ta gifre 3 Din. (2S-e) Separirano sobo eolnčno, čisto, mirno, Se mogoče z vso oskrbo, iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Udobna soba«. 36601-33a Sobo s klavirjem strogo separirano — blizu centra iščem. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« po-d značko »1. oktober 1933«. 36345-23/a Opremljeno sobo z vso oskrbo, išče solidna gospodična dobre hiše. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Konservatoristka«. 36430-28/a Gospodična Išče stanovanje s hrano in klavirjem pri boljši družini. Ponudbe pod značko »Sredina mesta« na oglas, oddelek »Jutra«. 36564-23a Prazno sobo s predsobo aii kabinetom, Išče s 1. novembrom snažna, mirna in ves dan odsotna gospodična. — Ponudbe na oglasni oddolek »Jutra« pod »1. november« 36497-23 a WE£n3JM (Vsaka heoeda 1 Din; za dajanje naslov« aii i za šifro pa S Din. (27) Čistokrvni foxterrierki naprodaj. Zelena pot št. 5 — K Rezlja. 36556-27 Foksteriera mladega, dolgodlakega, kupim. Ponudbe na podruž. »Jutra« Maribor pod šifro »Čistokrven pes«. 36576-27 Pridelki Vsaka beseda 1 Din; t« dajanje naslov« «M t« Šifro p« S Dia. (83) Opremljeno sobo separirano. veliko, mirno in čisto, oddam s 1. oktobrom stalnemu boljšemu gospodu na Rimski cesti 7/1. vrata 9. 35993-23 Separirano sobo vbod ia stopnišča, v bližini »Univerze« in »Sred. tehnike«, s brano in vso oskrbo (ali br«) takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jatrac. 36593-23 Opremljeno sobico čisto, sredi mesta, oddam poceni solidni in mirn; >sebi. Električna luč, po seben vhod h hodnika. — Presna ulic« 8. 36587-23 Haloškega vina letnika 1932, belega, 45 hI prodam. Cena 5 do 6 Din liter, postavljeno ca postajo Ptuj. Ponudbe poslati na Ivan Smigoc, vinogradnik, Mala Varnica, pošta Sv. Andraž. 36603-33 Dobrega vina kakor Rizling, renski Rizling, navadno belo io črnino, lasten pridelek, večjo množino prodam pri Videm-Krško. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 36469 33 Prima kislo zelje imam v zalogi v sodih od 25. 50 in 100 kg, po najnižjih cenah. L Oražem, Moste. S6514-S3 Pravkar so nam dospeli gomolji hi]acint, tulipanov, narcis, kroku&ov, anemon in irtsov ter jtii nudimo najceneje SEVER & Komp., Ljubljana 10284 Urejuje Davafip Kipi**. izfikJa « konzorcij »Jutra« Adoil Kibnikar. Za Narodno tiskarno d. d, kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del j« odgovoren Alojz Novak. Vri s Ljubljani.