,mkd-n »obot, jg pmirnkov. ^ d»iiy ^ , f1Uu*s* Sund»ys and Holidays. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTS Urednlikl In upravniAkl proatori: •657 South Lawndalt- Avs. Offica of Publication: J6S7 South l«wndale A v«. Talaphonv, Rockwoll 4i»04 KnUpred m rliw matter J»nu«r» U. IM«. at Um po.t-ufflo« •tChicago, lllinoin, und«- th. Aet of Ccmcn« of Marct> I. UTt. CHICAGO. ILL., TOREK. 5. JULIJA (Jl)LY 3), 19.18 8ub«criptlon $6.00 Y«arly STKV.—NUMKKK 130 Acccptanc* for mailing at special rat« of posUg« provided for in —etion 1108, Aet of Ott. 8. 1017, authoriied on Juno 14, 191H, Japonski militaristi hočejo razkosati kitajsko državo Preiskava bombardiranja neutrjenih mest in pobijanja civilistov (jujski člani provizorične vlade v Pekingu s sodelovanjem japonskih svetovalcev sestavljajo načrt glede razdelitve Kitajske na pet samo-| stojnih držav. Anglija, Francija in Nemčija dobijo koncesije na Kitajskem. Japonske bombe ubile čez štiristo civilistov, med temi dvesto otrok, v letalskem napadu na kitajsko pristaniško mesto HONGKONG 4 jul. --D ve jj ^ priiki bojni ladji sta odrinili ««a aa«a iti Swatovu, pristaniškemu w . „ , , v južni Kitajski, da sode. maiiiziraiije vojne l pri evakuaciji tujcev, ili zunanjih držav so po-tujce, naj se umaknejo iz po drugem japonskem pdu iz zraka. Bombe, ki so i vrgli japonski letalci, so ubile rasile čez petsto ljudi. Minn, 3. Jul. — Načrt, ki jj bi končal japonsko-kitajsko qjno z razkosanjem [Kitajske i pet samostojnih enot in vsaka i bi imela separatno vlado, vljajo kitajski člani provi- ričnega režima v Pekingu in »ponski svetovalci tega režima, bdni uradniki in njih svetoval-so pod dominacijo japonske made. Zdaj še ni nobenega izgleda, bo general Ciang Kaišek, vrani poveljnik kitajske armade sačelnik vlade, sprejel načrt, ii so japonski militaristi že H razumeti, da so pripravljeni viti sovražnosti na podlagi i načrta. Z namenom, da Ja-pridobi evropske velesi-«s ivojo stran, da bi priznale too podjarmi jen je Kitajske, pripravljena dati ije Angliji, Franciji irt siciji. Pet avtonomnih držav m podlagi načrta tvorile: Severna Kitajska pod kontro-»•fanjega režima v Pekingu. Zunanja Mongolija pod vlado la. Wanga, prijatelja in ika Japonske. Wang je načelnik Mongolske zveze, kre glavni stan je v Kwejhu-v provinci Sujuan. Centralna Kitajska ostane * »edanjo kitajsko vlado, ki ivoj sedež v Hankovu. Vzhodna Kitajska pod domino po Japoncih reorganizi-T* kitajske vlade v Nankingu. jMna Kitajska naj bi prišla « kontrolo Japoncem naklo-®lh kitajskih političnih vodi-(k Hkon*. 3. jul. — Kitajci r^Jo. da je bilo čez 400 ci-» prebivalcev ubitih in ra-W> včeraj, ko so japonski le-napadli z bombami Swatov, *»ni*ko mesto v južni Kitaj žrtvami je dvesto o-» »o jih aponske bombe ^ ko »o bili na poti iz šole * Bombe so porušile veli-*v,l<> hiš, mestno hišo in * »Un Rdečega križa. Na- * uprizorilo devet japon-■ *takev, ki ho v dveh urah T'2 na mesto. 2. jul. — Kitajske "' zgradile novo obrambno Pr'Kiukiangu po umiku iz mesta oh reki Jang-mJ^*"* Jc oddaljen od - glavnega kiUjakega kateremu prodira ™ k» armada, 136 milj. i^lT1? Ivt"rit^ HO prizna- glavne ogrožene aile na lV *T no(rt0' Oporne. * Japonci okupirali u-Jangtse pri Matov- ££ r,,,, Kiukiangu po ob-rj^i« kitajskih mest ob tt??**' m^ta v centralni TJ" l,ri^ve,t. dasoja-hnrt. L lK'm^rdiraH pro-^l^-nice in dasJ W««iiško postajo ^ponci ao tudi obpo-^ijt v provinci Hendaye, Francija, 4. jul.— Španski fašisti so pričeli z novo ofenzivo v pirenejskem gorovju v Kataloniji, ko so lojalisti ustavili prodiranje upornikov na fronti v vzhodni Španiji. Središče fašističnih vojnih operacij je v severnem delu province Leri-de, med mestom Seo de Urgel in francosko mejo ter severno od reke Magdalene. Poročilo španske vlade pravi, da so se fašisti več dni pripravljali na to ofenzivo. Barcelona, Španija, 2. jul. — Španska ljudska vlada je podprla angleški načrt glede "hu-maniziranja" civilne vojne, ko je informirala London, da se strinja s sugestijo, da nevtralna komisija odide v Španijo in preišče 'iiftujtvjsn ih Ih pobijanje civilnih prebivalcev iz zraka. Stališče španske vlade je bilo sporočeno angleškemu zunanjemu ministru Halifaxu po bombnem napadu na Blanes, obrežno mesto v Kataloniji. Bombe, ki so jih vrgli fašistični letalci, so ubili devet in ranile 39 civilistov. Nekaj ur pozneje so letalci bombardirali Badalo-no, mesto, ki leži pet milj severno od Barcelone, glavnega mesta Katalonije, in ubili 45 ljudi ter ranili čez sto drugih. Španska vlada je apelirala na Anglijo, naj preišče bombne napade na neutrjena mesta. V apelu pravi, da Italijani in Nemci sodelujejo s španskimi fašističnimi letalci v navalih. London, 2. jul. — Robert M. Hodgson, predstavnik angleške vlade v Burgosu, glavnem mestu fašistične Španije, se je vrnil v London s "pojasnilom" o faši stičnih napadih na angleške par-nike v španskih vodah. To "pojasnilo" bo predloženo članom mednarodnega nevmeševalnega odbora, ko se sestane jo na svoji seji. Nemci juiprli ameriško so/o v Berlinu Berlin, 4. jul.—Nacijske avtoritete so odredile zatvoritev ameriške šole v Berlinu, ki je nedavno praznovala desetletnico svoje ustanovitve. Gregory Ziemer, upravitelj šole, ki je ne kaj dni prej odpotoval v Stock holm, Švedska, je bil informiran po telefonu, da je bila šola i prta, ker je bila leglo protinscij ske sgitacije. Kiangsi. Kitajska je nsznsnils ds Je bil general Tsu-huang, poveljnik kitajske armade v tej provinci odstavljen zaradi ne-spoaobnoati. Tokio. 2. jut — Poročilo ti nančnega miniatra kaže, da Japonaka uvozila več blaga ka kor pa izvozila v prvih šestih mesecih tega leta. Uvoz blaga iz tujezemstva predstavlja vred noat $4.10,070,000, Izvoz pa 1373,293,800, Domače vesti MiluauAke novice Milwaukee. — Družina Dan Hillen je dobila dvojčke, dve deklici. Mati dvojčic je Slovenka, rojena v Evelethu, Minn. — Poroke: Roman Blasica in Mary Matevec, Frank Pintar in Ade-la Smith, Carl Petera in Marie Soršek, Emil Pintar in Joyce Križman, John Purnat in Virgi-nia Postrzevva, John A. Bigley in Bernice Ferko, John Loko-metzke in Ruth Petran, Robert Brinkman in Ana Košir, John Mikšič in Margareth Buday, Math J. Jeraj in Mary Goršek. Obilo sreče vsem! — V sosednjem Port Washingtonu je bil zadnje dni operiran na prsni mreni Frank Janežič. Povratek iz bolnišnice Detroit, Mich. — Emilia Can-zel, članica društva 121 SNPJ, se je vrnila iz bolnišnice, kjer se je morala podvreči težki operaciji na žolčnih kamnih in na slepiču. Zdaj se zdravi doma in prijatelji ter člani jo lahko obiščejo. Dva nova grobova v starem kraju Crafton, Pa.—Anton Petrov-čič, član društva 166 SNJ v Pre-stu, Pa., je prejel Žalostno vest, da je v Drašci pri Borovnici dne 27. maja umrla njegova mati Uršula Petrovčič, rojena Cerk, stara 79 let. Bolna je bila aamo teden dni. V Ameriki zapušča sina Antona, v starem kraju pu sina Franca in hčer. ~~Pa*l»4llUv — Vrank Pod-boj, bivši član gl. odbora SNPJ n dolgoletni delavski bojevnik, e te dni prejel žalostno vest, da e v Planini pri Rakeku umrl njegov oče Frank Podboj, po domače Arh, star 87 let. V Ameriki zapušča dva sinova in hčer, doma pa sina in hčer. Namesto psa ustrelil sebe Stony Creek, Pa. — Anton 'oj, star 49 let in doma iz Slavonije, se je pred kratkim ustre-il po nesreči. Hotel je ustreliti psa, toda puška se je sprožila prezgodaj in krogla ga je zade-a v trebuh. Nekaj ur kasneje je umrl v bolnišnici. Zapustil Je ženo. Obiski Chicago. — Zadnjo soboto je j>il Augie Smolič iz Aguilarja, Colo., na obisku v gl. uradu SNPJ in uredništvu Prosvete. Proste roke v gradnji bojnih letal Sklenitev dogovora z Anglijo in Francijo Wa*hlngtort, D. C., 2. Jul. — Ameriks je dobila proste roke glede konstrukcije bojnih ladij s tonažo 45,000 ton, ki bodo oborožene s 16-palčnimi topovi, v smislu sklenjenega dogovora med Ameriko, Anglijo In Francijo, čigar detajli so bili prav-ksr objavljeni v Wsshingtonu. Dogovor Je bil sklenjen potem, ko so se pričels širiti poro-čils, da Japonaka gradi bojne ladje preko omejitev, ki so bile določene v paktu med njo, Anglijo, Francijo in Ameriko, ki je bil podpisan v Londonu pred dvema let/ima. Določbe so se gla-aile da ne sme nobena država graditi ladij preko 35,000 ton. Nobena lad|a. kl je bila kdaj zgrajena za pomorako obrambo, ** ne more primerjati nOvim bojnim Isdjsm, kl jih bodo pri-fele grsditi Ameriks. Anglijs in Frsncijs v olmrožitveni |*imor-ski tekmi. Papež moli za zmago španskih fašistov! Prvi faiisti&ii poslanik v Vatikanu Csstel Gandolfo, Italija. 2. jul. — Papež Pij je sprejel prvega poslanika španskega fašističnega režima v avdijenci in ob tej priliki Je fcjal, "da verjame generalu Francu, vrhovnemu poveljniku upornfrke armade, da bo omejil pobijanje civilnih prebivalcev iz zraki Istočasno je pisna agentura da papež kot Franca moli fašistov, "da bi na čimprej ko lji in da bi Bog tikanska časo-ormirala svet, atelj generala ago španskih la civilna voj-po božji vo-J kmalu prili- ko Francu za ra^lasitev zmage, ki bi končala trpljenje španskega ljudstva . . . Španski fašistični poslanik v Vatikanu je grof Maria de Yan-guas y Messia. V razgovoru s poslanikom je papež pohvalil Franca kot "vsorpega in velikega katoličana, ki bo popravil vse krivice, ki so bila storjene katoliški cerkvi v Španiji." Illinoiska zbornica zaključila sasedan je Kompromisni relifni program sprejet Springfield, IU., 2. jul. — Izredno zasedanja državne zbornice, ki je bilo sklicano v prvi vrsti, da reši problem oskrbe re-vežev, je bilo ssključeno. Kompromisni relifni pTogram, da država prispeva is^kvoje blagajne dodatno vaoto 17,800,000 za na-sičevanje revežev, je bil aprejet v obeh zbornicah. V zadnjem momentu je bil tudi aprejet ata-novanjaki načrt v revidirani obliki. Drugi važni zakonski načrti, ki so bili sprejeti v izrednem zasedanju državne zbornice, so: Licenziranje avtomobilistov in finančna odgovornost za v koll-zijah napravljeno škodo. Povečanje letališča v Chicagu. Država bo skušala dobiti del vsote za kritje stroškov povečanja letališča od WPA. Osebe, ki so bile poslane v zapor na obtožbo seksualnih zločinov, se morajo podvreči preiskavi po odslužitvi kazni. Ako ao spoznane za blaznfe pri prelakavl, ae jih pošlje v državne umobolnice. Poleg teh Je zbornica sprejela nekaj drugih zakonskih načrtov manjše važnosti, zavrgla pa načrt o obdavčenju biznlsa, resolucijo glede sklicanja ustavne konvencije in osnutek, da federalni stanovanjski projekti v Chicagu ne plačujejo mestnega davka. NACUSKO ČASOPISJE NAPADA ČEŠKE SOKOLE <4Sokolski kongres v Pragi je boljševiška afera'9 Schuschnigg ni po- | ANGLEŠKI PARLAMENT ZMAGAL 3ivši avstrijski kancelar še vedno pod nadzorstvom ODPOR PROTI NACI. JEM V AVSTRIJI Brezpo&elnoštno za-varovanje v lllinoišu Springfield, III., 2. Jul. — Zakon brezpoaelnostnega zavarovanja, ki Je bil uveljavljen pred enim leom, krije čes dva milijona delavcev v lllinoiau po izjavi Martina P. Durkina, direktorja državnega delavakega departmenta. 29,000 delodsjslcev v lllinoiau je plačalo v preteklem letu $65,000,000 v državni brez-poaelnostnl sklad. Iz katerega bodo brezposelni pričeli dobivati podporo 1. julija prihodnje, leto. _ Židovski delavci na Dunaju izgubili šluibe Dunaj, 1 Jul. — fcldovake tr-govake In i nd uat ri Jake firme ao naznanile, da bodo odpuatile B0r 000 židovskih delavcev in ualui-bencev. Naznanilo Je aledilo odredbi nacijskih avtoritet, da mo-i rajo biti vsi tidj« odstavljeni. Praga, 2. jul. — Napetost med Nemčijo in Češkoslovaško se Je povečala, ker je nacijski tisk pričel napadati vseslovanskl sokola k i kongres v Pragi. Hitlerjevo časopisje piše, da je kongres boljševiška afera, ker ata na tem kongresu navzoča predstavnika ruskih telovadnih organizacij. Tisk je numenoma ignoriral dejstvo, da so Cehi povabili tudi Člane nemških športnih organizacij, naj se udelefte kongresa. Očitno je, da so nemški naciji razkačeni, ker Rumunija ln Jugoslavija sodelujeta v proslavah. Is Jugoslavije je prišlo v Prago 10,000 gostov, med tomi 7000 sokolov. Naciji vidijo v teh manifestacijah dokaz, da je Mala antanta, kl jo tvorijo Češkoslovaška, Jugoalavija in Rumunija, še vedno aila, s katoro je treba računati. Nacije tudi jezi, ker je prišlo v Prago sedemsto Cehov z Dunaja. Ti so v paradi po praških ulicah vzklikali: "Mi bomo vstra-Jalir Ta vzklik Je nemški tisk potvoril in piše, da so dunajski Cehi vpili: "Naj živijo dunajski Cehi!" Poleg tega tisk naglaša, da so ae v paradi slišala tudi protinacijaka geala. Dr. Emst Eisenlohr, nemški poslanik 1 Pragi, je naznanil, da bo vloži proteat pri češki vladi proti izzivanju. V Prago prihajajo poročila o nepokoju v Avstriji, kl je že za vzel obliko odprte protinacijaka revolte. Reporterji angleških in drugih zunanjih liatov pošiljajo avojim listom dolga poročila < nepokoju v Avstriji. Ta so alar mirala Berlin in ao tudi vzrok, da je nacijako Časopisje pričelo spet napadati CeAkoslovalško z namenom, da odvrne pozornost javnosti od dogodkov v Avstriji. Zadnje vesti CHICAGO.—-Po prvih poročil lih js 493 oseb izgubilo ftlvljenje 3. in 4. julija po vseh Združenih državah; najvsl teh smrtnih ns sreč se js pripetilo na ceatah namreč 263,—V Chicagu je eks-plodlrala velika zaloga pokallc in raket In eksplozija je vrgla čez 50,000 oseb v največjo paniko, v katsrl js bilo 19 oseb ranjenih PARIZ. — AmerlAkl poslanik Bullltt js v svojem govoru v Ps rizu na praznik neodvisnosti ob aodll let slak e napada na civilno I prebivalstvo v Španiji In Kitaj akl. RIM.—Fašistična Italija ns m s r a v a bojkotirati Anglijo. Francijo, Kanado ia Združene države pri kupovanju pšenice. SANGHAJ—Jsponaki vgjašk letalci so usmrtili čez sto oseh pri napadu aa I/oJeni. l/>NDON—Na podlagi vest —kl ao v Moskvi zanikane—Je zdaj v teku velika "čistka" v ru akl rdeči srmsdl v Sibiriji; mno go generalov In na tisoče lastnikov je bilo aretiranih. Eden general je pobegnil v Mandžurijo Beril n, 2. jul. — Nacijska Nemčija ne priznava poroke bivšega avstrijskega kancelarja Kurta Schuschnigga, katerega je >ri poročnih ceremonijah s grofico Vero Fugger von Baben-lauaen nadomestoval njegov >rat. Poročne ceremonije so se vršile v kapeli katoliške cerkve na Dunaju 3. junija. Izjavo, da naciji ne priznava-o poroko, je podal Joaeph Buerc-cel, Hitlerjev osebni zaupnik v Avstriji, kl je postala del Nemčije po vkorakanju nemške armade v Avstrijo. "Celo v sluča-u, da bi bil Schuschnigg poročen, mu ne bi dovolili privilugi-ev, katerih niso deležni drugi etniki," je rekel Buerckeh Bivši avstrijski kancelar se nahaja pod policijskim nadzorstvom v sobi hotela Metropola na Dunaju. V tem hotelu je pod policijskim nadzorstvom 25 drugih političnih jetnikov, pristašev in zavetnikov bivšega kancelarja. Buerckel, ki pravi, da Je dober katolik, je tudi dejal, da bodo vsa posestva avstrijske vejo habsburške dinastije, ki je vla dala več stoletij, konfiscirana, Zadevni dekret bodo nacijske avtoritete kmalu objavile. Schuachnigg bo najbrž prišel pred aodišče, kjer ae bo moral zagovarjati zaradi ekaekuelj Hitlerjevih agentov v Avatriji, ki ao bile Izvršene predno ln potem, ko je poatal kancelar. On je obdollen, da js odobrsvsl ekse-kucUt. 'i Nesreča v premogovni ku; več rudarjev ubitih Birmingham. Ala., 2. jul. — Pet rudarjev je Izgubilo življenje, ko ee je utrgala plaat kamenja v premogovniku Praco Coa Co. in Jih zasuls. Tri druge ru darje še pogrešajo In bojaxen je, da so bili tudi U ubiti. ocen, pravijo naciji Načrti bojnih ladij ukradeni? Nemški in japonski špio-ni aktivni v Ameriki I New Vork, 2. Jul. — Liat VVorld-Telegram Je objavil veat iz virov, ki imajo tesne zveze a preiakovalcl zunanjega vohun atva, da ata Nemčija in Japon aka dobili od svojih šplonov v Ameriki načrte o konstrukcij vseh krlžark, ki ao bile zgrajene v Združenih državah od 1. 1930 do konca preteklega leta. Ugotovljeno je bilo že, da je imelo osemnajst članov šplon skega krožka, kl ao bili pred ne kaj tedni obtoženi po federaln veleporotl, precej usj>eha pr iskanju novih načrtov smeri ških bojnih letsl, ni ps bilo do-slej znano, ds ao prišli v njihove roke tudi načrti konstrukcije bojnih ladij. Posledica tega razkritja Je po-oatritev regulacij in nadzoratva načrtov o konstrukciji bojnih ia dij. Arhitekti mornariškega departmenta in družbe, ki gradijo bojne ladje, ao bili Inatruiranl, naj bodo v l*odočnosti bolj previdni, da ne bodo načrti prišli v tuje roke. Po poročilu, ki ga je objavil newyorškl list, so nem ški in Japonski agentje obljubo vali vlaoke nagrad* onim, ki b Jim dali informacije o konatruk cijl bojnih ladij In letal. Val podatki, kf so Jih agentje dobil, ao bili najprej poslani v Nemčijo, od Um pa na Japonsko. Italija prepovedala prodajanje iidovskih knjig Rim, 3. Jul. — Muaaolinl Jeva vlada je uveljavila ukrep, kl o-mejuje prodajanje in razpečevanje knjig židovskih plaateljev v Italiji. Odredlia Je v prvi vrati udarila zunanje židovake plaate-Ije, katerih dela ao doslej prevajali V Italiji. V B0RBJ_Z VLADO Poslanec ne bo zaslišan pred militarističnim tribunalom . PREMIER SE UKLO-NIL OPOZICIJI London, 2. jul. — Parlament je lsvojeval prvo zmago v konfliktu s premierjem Chamberlai-nom In poveljstvom armade, kl se je razvil Iz odloka premierja in njegovega vonaga ministra, da mora Duncan Sandys, član parlamenta ln poročnik v angleški terltorljalni armadi, nastopiti pred militarističnim tribunalom in pojasniti, kje je dobil informacije o uhajanju vojaških tajnosti ln načrtih letalske obrambe angleških oiokov In Londona. Odlok je izival viharno debato v parlamentu, nakar ja Chamberlain, kl ae Je ustrašil opozicije, zagotovil poslance, da Sandys ne >bo zaslišan pred mill-tariatičnim tribunalom, Chamberiainova lajava je Izzvala odobravanje v parlamentu, ker je odpravila nevarnoat, da bo vlada na |iodlagi pred oaemnaj-stlmi leti sprejetega protišpio-nažnega zakona nataknila nagobčnik Članom parlamenta. Zmaga parlamenta v prvi fati konflikta pa ne pomeni, da Je borba končana. Možnost Je, da ae bo it te borbe ratvlla nova kontroverza, ulična oni, kl je pretreals Anglijo v dobi Crom-wella, ko je bilo na površju vprašanje, ali Je kralj ali parlament vrhovna oblaat. Promler Chamberlain Je potem, ds potolaži opozicijo, predložil Imenovanje poasbnega odbora, da preišče Sandyaova ob-dolžitve o uhajanju vojaških tajnosti, ki Jih je llrekel v parlamentu. Sandys Je takrat informiral parlament, da J« bil pozvan pred milltaristični trlbu-nal pod grožnjo kazni, Če ne objavi virov, iz katerih je dobil podatke o uhajanju vojaških tajnosti, Clement Atlee, vodja laborlt-ake opozicije, je takoj obdolžil vlado in poveljstvo armade per-aekucije Sandyaa. "Demokraciji bi zadali najhujši udarec, ako bi dali vladi in armadi oblaat zatiranja svobodnega izražanja članov parlamenta v Intereau naroda," Je rekel Atlee. "Ml moramo biti stalno na straži, da preprečimo širjenje fašističnih doktrin, kl ao Jih osvojile neka-tare drŽave ln kjer so bile potom vse svobodščlne zstrte." Deievni nalivi povzročili veliko ikodo Chicago, 3. Jul. — Skoda, kl ao Jo povzročili deževni nalivi v okraju Cook v zadnjih dneh, se ceni na tri milijone dolarjev. Nsj bolj so bili prizadeti fsrmsr-Ji v severnem delu člksškega o-krsja in v sosednih okrajih I*ke, Mcllenr? In Walwvrth C. A, Hugh<*H, načelnik farmskega biroja v okraju Cook, Je dejal, da povzročena škoda aamo na farmah l*ga okraja znaša čez milijon dolarjev. I ' Francija in Turčija podpisali pogodbo Pariz, 3. Jul. — Francija In Turčija sta aklenlli prijateljsko pogodlio in a tem je bil apor zaradi Akxandrette, province v aevenu-m delu Sirije, ki Je izzval oatro kontroverzo, likvidiran. I atola« no Je bilo nasnanjeno, da ata Francijg In Turčija aklenlli dogovor a Sirijo, ki garantira skupno vojaško zaščito omenjene province. % PROSVETA THS ENLIGHTENIIKNfc ■u> DI uaniNA ■,1,1,1,1 m miilMi (>•?«• aW) to mm .. uto mm u m) ute. IIM i. tort tet k m Otmm VM mmto Wto. M* M M* »M»l • «■ _ »trni toc Um C»ltoi mi Oiiifc M M mt r«r. Cbimet M.M HT rMT- m4 OUmm flM pm A4rmtiatrnt ntm m * « iU,, ^ eeeehrttod Mtktoi «01 M| W ii»ini< Wr >Mk m mmtm. pi»M. » viti M i rt« —p—d b, tototM _ Taupij- M primer < Mer M. IM«), poU* ».to«. M BMtoeu pomeni, d. >e e tem totumom poUbU M- fWMe >• p»»vo4eem». «1. — »Wl KM W MMrl. Topovi in kruh v Italiji Italija ai ie od nekdaj kupuje kruh na tujem, ker aama nima toliko prostora, da bi ai pridelala dovolj iita za vse svoje prebivalce. Italija mora kupovati na tujem tudi premog ln rude za Izdelavanje kovin. Za vea U material mora Italija dati dober kredit, to ae pravi, da mora jamčiti z zlatom ali a tujo valuto, kl ima zlato kritje. Odkar Mussolini gospodari v Italiji, je skoro ves kredit porabil za nakup materiala za izdelavanje topov, letal, bojnih ladij in streliva; za nakup Žita, za kruh je ostalo zelo malo aH nič. Posledica tega fašističnega gospodarstva je, da ima Italija vedno več kanonov in letalskih bomb in vedno manj kruha. Italijani pa ne morejo Jesti ksnonov in bomb — zato Je kriza prehrane v Italiji zmirom večja. Doslej je veljala Mussollnijeva odredba, da morajo Italijani jesti kruh Iz zmesi pšenične in koruzne moke. Danes zmanjkuje tudi te zmesi in Mussolini je zadnje dni odredil novo mešanico iz najslabše moke več vrat — in manjše odmerke kruha. Srečna fašistična Italija! Dovolj je tam kanonov, dovolj letal, dovolj letalskih bomb, dovolj svetnikov tn odpustkov, dovolj rimskih pozdravov in dovolj nemških goajih koračnic — ali vsega tega Italijani ne morejo jeati. Kruha je tam jako malo in — nič zdrave pameti. Gftsott fe naselbin V katero smer gre LaFollette? Governer Philip \ai Follette, vodja lastne progresivne stranke, je zadnji teden govoril 3000 dijakom poletnega tečaju univerze Northwest-ern v Chicagu. V svojem govoru je kritiziral Rooaeveltov novi deal In drobil svojo ekonom-ako filozofijo. Rekel je, da Je vsako govorjenje o nadpro-dukciji navaden bunk. Nadprodukcije ni! Dokler sta dve tretjini ameriškega prebival-atva v pomanjkanju hrane, obleke in steno-vanj, ne more biti nadprodukcije. Strajk kapitalistov je tudi bunk. Nelogično je misliti, da al bodo ameriški kapitalisti sami rezali vratove aamo zato, da oškrope svoje nasprotnike z lastno krvjo. Ia Follette je dalje rekel, da je Roosevelt podoben farmarju, ki melje semensko žito, polje je pa pustil, da ga prerašča trava. Relif Je semensko žito. Kaj bo potem, ko zmanjka tega žita? Knkrat ga mora zmanjkati. Brez dela nI kruha! Nameato relif m bi morala biti produkcija dobrin s potno paro. Današnja ekonomska kriza Je posledica starega in izrabljenega ekonomskega reda, kl je odpovedal. Kapitalizem bi rad obratoval, toda ne more, novodealska vlada pa tega ne vidi, pkč pa priganja kapitalizem z bičem k obratovanju, namesto da bi pognala nov ekonomski sistem v tek. Kapitalizem je dobro uspeval, dokler ao bili "frontlrJT, kl ao absorbirali brezposelne delavce. Ameriška ekonomija se Je vedno razvijala vodoravno, ampak zdaj, ko Je zmanjkalo "frontirjev," Je obstala In ne ve, kam In kako. In kaj zdaj ? Zdaj Je treba, da se ekonomija razvija navpično, navsgor. Kapital mora na delo! Ker sam tega ne zmore, ga mora vlada prisiliti In nudzorovatl — ampak ne s "regl-mentlranjcm". Ameriški Indlvldunllzem mora ostati! Američani ae morajo lotiti kolektivne akcije kot indlvldlji, vsejatl morajo seme kot indlvldlji in kot lndivldijl morajo skrbeti, da bo žito spet obrodilo . . . Končno je la Kol let t. rekel, da Združene države niso v nobeni nevarnosti fašizma ali komunizma. Tako Philip U ftftette. "In kaj zdajr Kaj naj sklepamo it tega" Kaj je navpična ekonomija? Kako naj vlada priaili kapital k delu, ne da btga "fjtotsntlrala" ali podredila svoji volji in kako naj Ušlo Američani kotek-tiviati In IndlvldnaVletl obenem v ekonomiji? Jasno Je, da La Folletta ne razumemo. Na-drobil Je nekaj dobrih koščfcnv, toda ti koščki ne gredo — akupaj. Moramo počakati, da I m Follette okreva ali da — mi okrevamo . .. Samomori in katoltfui cerkev Cleveland, O,—V zadnjih mesecih je bilo v metropoli več samomorov med rojskl in ena družinska tragedija. Pred par meseci se je ustrelil stavbenik ln nekdaj spoštovsni rojak. Najprej se je skopal in preoblekel, nakar si je vzel življenje. Glavni vzrok je bila brezposelnost Govorili ao še druge stvari, a so mends bile izmišljene. V slovenskih Ustih Je bilo zapisano, da je pokojnik nenadno umrl in pokopan je bil z vsemi cerkvenimi ceremonijami. - Pred poldrugim meaecem se je vpričo več ljudi zastrupil rojak a tem, da je izpil kozarec strupa. Kmalu je podlegel. V javnosti je bilo označeno, da Je na-gloma umrl, vzrok pa ni bil naveden, medtem ko ljudje vedo in govorijo. Pokopan je bil po katoliških obredih, dasi se ni za cerkev skoro nič brigal. Pred dobrim tednom si je vzela življenje rojakinja s tem, da je odprla v sobi plin in legla na posteljo ter pričakovala smrti, ki je kmalu nastopila. Bila je vdova. Nek katoliški list je poročal, da se jI Je baje pamet zmešala vsled prehudega žalovanja po možu, ki je umrl pred tremi leti, ljudje pa vedo, in menda tudi vrabci na strehah pa čivkajo, kaj je bil pravi vzrok. Pokopana je bila deloma po katoliških obredih. Vse se je nekam zmedlo, kajti bila je iz dobre katoliške družine, pa so bili pristaši vsi iz uma, da je katoliška žena tako naredila. Torej zmešalo se ji je, ker je preveč žalovala za svojim možem. Kakopak! Pred nekaj dnevi pa se je pripetila družinska tragedija. Rojak Frank Kolenc, pošten in priden ter skrben človek, stanujoč VVest Parku,, ki je sedaj del Clevelanda, je dne 23. junija med 11. nI 12. uro ponoči ustrelil svojo ženo Karolino In nato še sebe. Ona je bila doma iz Žužemberka. Bila sta na meatu (A>a mrtva. On je bil star okrog 60 let in dom aod Trebnjega na Dolenjskem. Imel ie svojo čev-Ijarno, v kateri je tadnja leta, odkar se je doselil sem iz Tho-masa, W. Va., pridno delal. Ko-lenčeve sem parkrat obiskal še v Thomasu pred 20 leti, ko aem se mudil na potovanju. Otrok nista imela. Ker sva bila s Frankom dobra prijatelja, sem se vsakokrat mimogrede oglaail v njegovi delavnici. Stanovanje sta imela čez cešto. Ko sem ga posetil pred mesecem in zadnjič par dni pred tragedijo, je bil deloma spremenjen in ni bilo v njem tistega prejšnjega veselega življenja. Omenil Je slabe znkpnake od noša Je, ki so ae naselili med njim in njegovo ženo in ki so trajali Že delj časa. Vmes je prišel neki Hrvat in raztrgal zakonako srečo. Kljub vsem opozorilom in stvaritvam ni nič pomagalo, je dejal, in ker vae nič ne zaleže, bo enkrat storil konec, je dostavil. Pričel aem piti in neredno opravljati svoje delo v delavnici, je tamsl. Tako je pravil tudi tfrtlgfm. Tolažili amo ga in ga skttlfcli vzpodbujati ter se šalili, M, saj je dovolj drugih Ženak, a ni nič pomagalo. On je oatal na VM to resen. Pripomnil je, da oh ie ve svoje in bo avoje tudi storil Pripovedoval je še več, a to naj zadostuje. Po tragediji »o listi poročali, da nihče ne vo tsroka. Rojak ml je pravil, da ao prijatelji ne-srečnih na vso moč delovali, da se bi pogrrt vršil po katoliških obredih, četudi nista pokojna hodila v cerkev in nista opravljala verskih dolžnosti. Večkrat pa sta oba dejala, da po smrti Želita biti sežgana 0*1 roma vpepe-Ijena. Ker pa ao sveče miki Ču tili denar, so se gotovo direktno ali indirektno zanimali pri prijateljih ta cerkveni pogreb. Razsodni in pametni ljudje ne tamerijo samomorilcem. Vsak gre akotl teCke preitkuAnje in težave, ki ga Ukrjo in končno zlomijo, In gotovo se bije hud boj v slehernem samomorilcu, predno ae odloči ta Uk korak. Pač telko mora biti zdravemu človeku In pri zdra\i pameti, da se odloči za to pot ii življenja. Zamerim pa cerkvenim oblastem in lajmoštrom, da se predranejo samomorllnike cerkveno pokopavati, ker dobro vedo, da kato-, liška cerkev to prepoveduje. Samomorilci ln nedolžni otroci, ki umrjejo brez tistega krsta, niso deležni cerkvenega pogreba in ne morejo biti pokopani v blagoslovljeni zemlji—tako se je namreč delalo v stari domovini. Gotovo so se tudi tam delale razlike pri bogatih ljudeh in pri gotovih cerkvenih stebrih. Ampak tukaj v Ameriki gre vse bolj le za denar, k vragu cerkvena pravila. Denar, kajne, fantje v Le-montu? Ali ni to živa resnica? Pa bodo spet odgovarjali in se zvijali, četudi pišem resnico, kajti resnica v oči bode. Kaj pa tisti številni zločini v stari domovini, ki se dogajajo med ljudmi, kateri so v pretežni večini katoliško vzgojeni!? In vaša katoliška društva in orga- ali ne. In baš tja vodi njihovo skupno delo pri listu Naprej ln pri njihovi komuniatični organizaciji IWO, kar Je v škodo vaemu delavstvu, kajti vaše delo vodi v diktaturo najgrše vrste. Mi imamo svoj delavski liiit Prosveto, ki piše reanico, nas izobražuje In uči spoznavati resničen položaj in probleme, da se otresemo izkoriščevalcev in da skupno |>omagamo k ures- čem: Vsi na delo (ie za večjo in jačjo SNPJ in za Prosveto! Pri Naprej u in IWO pa naj se mngan na glavo postavijo in tudi ie se jim žolč razlije od jeze, škode itak ne bo nobene! Anton Tratnik, 267. »J? 1.1 R-i^ „ . * nizacijo in svoj list Prosveto. mtACih}[ ffSSJ^Ji Vsa čast zavednemu članstvu in uredniku Prosvete, ki se tako Frankova pajda&ija Cleveland, O. — Odkar sem postal 'penzionist', se še nisem . oglasil, dasi imam mnogo gradi-ničenju boljše človeške družbe ^ objav0f a ne morem pisati, za vse delavce. Dalje piše za ker gem u gtar ,n ge trcgem iim koristi SNPJ, ki je storila med Um yedno Zadnje čage se do. našimi delavci žc mnogo dobre- gU ^ % ygeh gtrani Po8ebno ga, ne bo pa naša Prosveta slu-14^nImive" 80 razl)e gtorije iz žila za oglašanje komunističnih. ftkncijj v A> D > *fatera ^^ društev IWO. dnevno o zmagah "našega" Fran- Seveda vi razdiralci in so-Jj^ v Španiji. To so res iz trte vražniki Prosvete, katero bi ria-|jzvite Morije Frankovih pajda-di okupirali, se skušate na vsei §ev Vsak treznomisleč človek pač dobro ve, zakaj je nastala na Španskem civilna vojna, da je nastala največ radi španske aristokracije, menihov in duhovni kov sploh, ki so se vsi skupaj u-dinjali fašizmu, da starejo špansko demokracijo, katero si je špansko ljudstvo priborilo po načine zavrtati v SNPJ, da jo bi spravili pod svojo kontrolo in da bi uničili njene principe. Oboje bi radi uničili in se polastili kontrole. Ampak tega ne boste dočakali, kajti-zavedno članstvo SNPJ stoji trdno na straži in zna čuvati svojo orga- v pravilih glede izpolnjevanja verskih dolžnosti? Ali jih kaj upoštevate? Kaj še—nič! Ako bi jih, bi bili takoj na zgubi. , Delavske razmere se niso v Clevelandu še prav nič izboljšale, temveč so še slabše. 4nnkl letalci. ga bombardirajo Z enega slavja na drugo Sharon, Pa. — Spet sem se vrnil s kratkega potovanja, kajti postaren človek potrebuje počitnic in oddiha pogostoma. Na 25. junija je društvo 174 JSKJ, katerega soustanovitelj je bil podpisani, praznovalo jednoti no 40-letnico t banketom in programom ter plesno veselico. Igrala je domača Trojarjeva godba in Trojarjeve hčerke nič ne zaostajajo ta Bergantovimi in Barbi-čevimi igralci. Naslednji dan, dne 26. junija, pa ae je vršilo veliko slavje dneva SNPJ v Moon Runu. Udeležba na proslavi SNPJ v Moon Runu je bila velika, bila pa M še večja, da ni vreme na-gajalo. Vse je šlo lepo naprej in program se je izvajal, proti koncu je pa taček) d<4evati. V Moon Runu sem najprej obiakal Jakoba Mabovneta in ženo, ki ata ponovila naročnino in mi aervirala okusno kosilo. Nato pa na proslavo, kjer je bila le zbrana ve-i lika množica ljudi. Jože Peter-(Dalje aa S. •tr*aU in - Tedenski odmevi Atdon Garden PO KATERI POTIT_XIII Zopet ae bom pomudil pri vprašani., To je največje sodobno vprašanj, e£ JJ tesno zvezano z vprašanjem fasiZma , go globdkeje kakor pa Vprašanje 'J! ko — izolacije ali aktivne mednarodn tike. Sploh to ni nobeno vprašanje man« mi kanje in ribarenje v kalnih vodah t prihaja od koderkoli - od zagovornikov lacije ah od Itooseveltovlh pristaštv aaZ zunanje politike, med katerimi k(Jfnu najglasnejši. Toda o tem ne bom zdaj Kot sem že zadnjič omenil, so danes v tovnem delavskem gibanju tri struje tri lične "protivojne" taktike, ki pa niso i* J vojne. Vse ae žilavo in fundamentaluo še/o med seboj. V svrho te analize jih označil z desničarsko, oentrislieno in alti volucionatfno. 1. Desničarji. Paradoksno, kot se ma sliši, ni med vojnim stališčem druge in ti internocionale danes nobene bistvene raz Obe — komunisti totalitarno, v socislis internacionali pa dominantna struja -ogrevata za poHtiko tako zvane "kolekt zaščite vseh demokratičnih držav" proti stičnim državam. To stališče se navidezno zelo lepo in*prii no glasi. Toda bazirano je na fantast iluzijah, ker docela ignorira ves ustroj ka listične države. ("Druže" D. Gustinčič, t nalogi komirtteme pobija "trockizem" pri sveti in skrbi v Španiji, da se jugoslovi prostovoljci ne nalezejo drugih kot "pr« šističnih" idej — drugače lahko dobe kroj hrbet — naj v Naprej u razjasni te iluzije. "Demokratični" kapitalizem je zadnja zopet in zopet dokazal — prvič v Etiopi; zdaj v Španiji — da ne pozna druge "k tivhe zaščite" kot za svoje profite ali druj vojne kot vojno za obrambo svojih impe stičnih interesov, in sicer tudi s sodeloval s fašizmom, če mu to trenutno bolj kaže, Fiasko kapitalistične "kolektivne za« (drugačne pod kapitalizmom sploh ne i biti) je demonstriral v Etiopiji. Zgodc "sankcij" proti Italiji je pokazala 1), da križanja kapitalističnih gospodarskih sov na svetovnem trgu je vsaka gospodi kolektivna akcija, ki bi držala vodo, neme pod kapitalizmom; 2), ako je naperjena močni državi, pomeni vojno in 3) je slabo stvo za strmoglavi jen je fašizma. Lahko se še spominjate, da je Anglijt 'Francijo vzelo več mesecev predno ati zedinili za razglasitev in izvajanja san Ker Mussolini ni z napadom na Etiopijo { žal francoskih kolonialnih interesov, man angleške, je Francija igrala približno i vlogo napram Italiji kakor jo danes igra glija v Španiji. Končno jo je Anglija vi prisilila, da se je izrekla za sankcije. Najbolj značilno pri vsem tem pa je i dejstev: 1) sta Franciju in Anglija po proti Mussolini ju v prvi vrsti male driai so šle v ogenj po kostanj za angleške t rialistične interese. Gospodarsko je bila udarjena Jugoslavija, kar je gotovo veliki govorno, da se je po sankcijskem fiasku p la obračati od Pariza proti Rimu in Bei Trpele so tudi druge male države 8 sli 1 rezultatom, to je z obračanjem od Franci, Anglije in koketiranjem s fašizmom Drugič pa niti Anglija ni hotela izva resnici efektivnih sankcij. 0 podvrženju in več drugih temeljnih vojnih potre sankcijam ni hotela nič slišati, ker bi pr preveč trpela njena trgovina. Rusija, tudi sodelovala v sankcijah, je Muiwo stalno zalagala z oljem, toda ga je bila pri| Ijena podvreči sankcijam, ako bi bile tud ge države za to, predvsem Anglija. Angl je izgovarjala na Ameriko, češ, da bi Itai lahko dobivali olje iz Amerike, ki je insist na svobodno trgovino, kakor na primer z Japonsko in Kitajsko kljub "nevtralno! mu" zakonu, katerega je veliki demokrat^ sevelt pripravljen enforsirati le proti stični Španiji. Nepoboljšljiv optimist lahko reče, da it, Ijenje liginih sankcij proti Mussollniju i pomeni neizbežen polom vsake "kolektivni ščite". Toda kdor študira križajoče * rese kapitaliatičnih držav na pod1«*! '[' bogatega materiala in rezultata prvih a sankcij, namesto da bi še! preko tega m « za oblake, ne more priti do drugačnega »u ku. Ce ae povrhu poglobi še v mar** analizo kapitalizma, mu bo kapitalističnih sankcij postal še M) J«« (Dalja oa S. •trani.) j Pred Jr^seriinife^ (Iz Proevete t dne 5. jul«J» ^^ Domače veeti. V Willardu,^ k«, poškodovala hči farmarja *arwg ko je padla t VOta. f /hlankr veeti. Med unijami j c ** podržavljen je brtojava in telefon« Sretotma vojna. Francoz« in Anr^ napadli Nemce In pm<»rli P" vzhodno od Amlenaa. I A a Sg W\ Sov jr t tka Ri*ij-činstva: ulom (21 napram 20.1), rtaikupovanje ali sprejemanje u-kradene lastnine (3.7 napram 2.9) in požig (1.00 napram 0.6). Na drugi strani je bilo več kot trikrat toliko tukaj rojenih prebivalcev aretiranih radi ropa (12.8 napram 2.8), trikrat več Ali ste že naročili Pri to ali Mladinski list ivo prijatelju al-, sorodnik domovino? To je edin trajne vrednosti, ki tnal denar lahko poq sTofeem v domovino POSLUŠAJTE PALMfDECH'S TRAVEL BUf Folklore Radio Progra Every Sunday from 1 to 2 Rtation WWAE - 1290 kilocj "In če vam nekaj plačam ?" je vprašal Touchin vss v strahu, da ne bi v lom lise izblsbeta! zgodbe s njegovo blagajno. "Koliko pa ml boste dali?" je vprašal nočni gost. "Ne morem se sadovoljltl a malenkost no vso-tico. kl ml bo dala kruha samo sa štiri in dvajset ur. Ne. Ce mi plačate pošteno — dobro. Za slabo plačilo pa grem rajši v ječo r "Recimo torsj: tisoč frsnkov. Sprejmete?" je vprašal Touchin. "Recimo rajši tri tisoč frankov — saj vam ne bo težko »vi- Zločinstvo med tujerodci Podatki o zločinstvu, ki jih objavlja Federal Bureau of Investi-gation vsako leto, potrjujejo, kar je bilo že dognano potom drugih študij o številu zločinov med tujerodnim prebivalstvom te dežele. Podatki pokazujejo, da v razmerju k svojemu številu tujerodci izvršujejo znatno manj zločinov kot tukaj rojeni Amerikanci in da nazirsnje, ki prevladuje v nekaterih krogih, češ da so tujerodci odgovorni za visoko rasmerje kriminalnosti v Združenih državah, izvira is predsod kov In krivih informacij, nikakor pa ne is dejstev. Povprečnost aretacij ns 100,-000 prebivalcev, ksr se tiče vseh sločinov v letu 1937, je znsšsls 517.4 za tukaj rojene Amerikance in le 212 sa tujerodce. L. 1936 pa je bilo izmed veakih 100,000 tukaj rojenih 437.9 aretiranih, toda le 199.4 izmed veakih 100,000 tujerodcev. Za leto 1936 je bSo to razmerje takole: 382.6 sa turodne in 194.7 za tujerodne prebivalce. Z drugimi besedami: v vsakem izmed teh treh let je bilo vsaj dvakrst toliko turodnih Amerikancev ob-dolženih zločina kot tujerodcev, ako primerjamo isto število tu-rodcev z hitim številom tujerodcev. Podatki m leto 1937 pokazu- NAROČITE SI DNEVNIK PROSVET Pe sklopa IS. roda« konvencijo so lahko naroči aa Uat PraareU prištelo eden, dva, tri, štiri ali pot članov is aao družin« k nd Mri al ni. List Prosvata stana sa vso oaako, sa člaao ali nečlan« HM ono letno naročnin«. Kor pe člani U plačaj« pri aaosMeata fl* tednik, eo jim te prišteje k narečni nt Torej sedsj al vsreka, rečL J« list predrag sa čina« S.N.PJ. Llat Prosvete Je vaia iaatataa fotev« Je v vsaki družini nekdo. U M rad Utrni list vssk daa. C« Usta Prosvata Je: Za Zdrai. države la Kaaad«.9M0 Za Cleero la CMcsfe la....|T 1 tednik in..............IM 1 tednik ln..............j t tednike la.............MS S tednika in............ t tednik« la.............LAS S tednike in...........| 4 tednike la............. LM 4 tednik« in.............H B tednikov In............ nič K tednikor in.......... Za Bvr«p« J«..............tt.oe lapolnlte spodnji kep««, priložite potrebno vsote deaarja aH M« Order v pisan la si naročite Proeveto, Ust, kl je vsšs Isatnlna. Pojasnile:—VaeleJ kakor hitro kateri teh članov preneha btti <1 SNPJ, sli če se presoli proč od drnšlne In bo sshhevsl aam roj tednik, bodo moral tisti član ls dotično drnilne, Id ja tako ikif naročena na dnevnik Prosveto, te takoj nasnaniti upramlžtTi lie In obenem doplačati dotično vaoto listo Proavete. Ako tefa m ita tedaj mora npravništvo snlšati datnm sa to vsoto naročnika. PROSVETA, SNPJ, tS57 Se. Laimdale Ave, Ckleeie. "L Priloženo pošiljam naročnin« ss list Prosvete vsote 9....... ČL draštvs k - 1) Ime ..............i *....... < i.......< Nsslov ........... Ustavite tednik ta «a pripišite k moji asročalal od abdičifc fl« moje drnilne i I)........................................,u. dreltvs It*' S)......................................... & dmštvs Š"' 4)...««.<....»••••••..••.........<..<...«.ifli draltve k>< I)........................................>& Sroštfs k>• .....•.............*......... Driavs Nev naročnik TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA t tiskarsko obrt spadajoča