PHIMORSKI DHEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes ob 16. in 20. uri v korist NOVOLETNE JELKE „IUIeča V Ljudskem domu (Ul. Teatro Romano) Uto VI - Štev. 279 (1670) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, sobota 9. decembra 1950 Cena 15 lir 0 politiki bratstva it!ii'-aVlln0 in naido^ednejše I rodnof "aše9a Bibanja do na-koristi Slovencev na tnk^emliU ne more ostaii nobenemu Poštenemu ZTU- °dl0ČTli b0^ 2a *°&keaaVn°Sv Slovencev, slcven-« - posebno vztraj- Za slovensko šolo in napori in xost » *'* Požrtvoval- Itežfc/O' Prerr}’a0ovariju ovir in na,,„C ki s0 bile tvdi kro- j, ,/tjupehi — v kulturnem ‘judskoprosvetnem življe-rnno„L°^?rh in odpirajo oči »PelkJSl0?encem’ ki s° bili reakcionarnih in ^'»formistiinih gesel. tledn°veik Števno Slovenci jih V mznih akcijah, ^ vodi Osvobodilna jron- *t*un ^?Sviytn" organizacije. k v di’ ki aktivno delu-0raar,etnih in strokovnih iah, se stalno viša. J^btka reakcija je naše- tou Sribon Ju Pripisovala proti-smo m kfa*11 So neiskrenost vo.š°ga ozr>n'Za mr(>dne koristi — - ''toan-Pr, Jcot 0st> očitajoč, da Ijuti*fotvorci jugoslovanske benst-6 revo^uctje prodali slo-mtt v koristi «protinarodne-°mv.nizmu«, tmoskovski ^rodni centralin itd., nri- Za kot demagogijo in ce»za lahkoverne kali-tojno" r?v tisti, ki so se mrd •srorf ^ proti lastnemu tj, |j >_ ali Vsaj stali eh stra-bo; ,le sloffenskn ljudstvo v lv>r JVavelo, tisti, ki so sa-Vsej, J borho zn združitev in jj; ‘ ,0Vencev v Jugoslaviji lje °2nanjaj'> Tržaško oZ'm-ilnv^^iboli svbbcden kos jilape, ° zemljev, ki so kot Cp«rl’- tp h. ',0' Politika glede ^anske narode, ki so se »k" okupatorja in svo- . koristi je združila ju-:ke nn -J oku e. r°dno izdajalske buržoa-i, ’ zaradi teke politike so \\\^°*lovansk: 'narodi vorli >k^>nktičnim težnjam «mc-Ig, :e mednarodne centra- 1 8f j kljn*1 so bil! pokopani avaj-j S|i«ie!!Jn najbolj anarodni ar-*«Ii i1”. ki so se jih posluže-1 ^ nki slovenske reak-*'bet)lr,l|? buržoazije na Trža-i ^ern^ ^0r>)- Proti demokra-j !?ik0 U Oiban ju. Izgubili so P*5Ic, topove. ki so ob I toiv bruhali ogenj in ■ | j 0 ie le še lahko orožje, ! (j.Uc|j to ie že zarjavelo. j lahkemu orožju pri- iiHraf nasProtovanje politi-;lfi!tj, *'Ua ali «fratelančni po-: kj0 > kot se zaničujoče izra- ^ Vnr’ so do včeraj ■ifl Oesej,0m tak>h reakcionar-fo u i in se danes vključu-\tiir, ^°kratični tabor, pri- 1 ^ i^ebei če zaradi . ttboj 'Jjjjanke te propagande * - • pod vplivom teh ljudi . podtika- jhpt lsepetovanja reakcio- j ^Bel, Propagande so postali k’ ^ w>te tu'di nekaten Ijud-‘tjtrr,*;. Zntni no svojem de-; $1^ ^etn mišljenju. !°liKfc!n?,ea reakcija trdi, da ■ t atstva duši narodno Slovencev, da jih odpreti a organizacije V'^a i 'iji jr budnosti proti asimi-!, &jj. a skupne organizacije l' rt s^°vencem škoduje-navajajo k medse-J* bivanju p italijan-rk v ku in da se tako uni-bteXo 2 ^isl°. kar je bilo do-. drugimi slovenskimi h ’>khr,C,,aTni itd- Skratka, 1 ,;%0 Vem mi bi bilo so-Italijanov edino | ^0lwSTedst'1)o Proti razna-No ;u Movencev. Zmago-a6® r'Jt, gnili svoj glas, ko (Aa bluciji večina Italijan-i " s tort-, demokratičnega ta-1 Cedila Kom\nformu, ki nenačelni in opnr. Cn Politiki — pri na., razito protislovensko kg J- tkeba iskati vzrokov 0,y. ot°vanje? Se hOV* jb^ti p / vzroke je treba l-kuiciie u Za privilegirane b-d Slot V družbi. Bratstvo i bil deškimi in italijanski-v'k; e nveni množicami po-t* s-«•« la? delovto razbliati enot-^dhosti ljudstva dveh Č oh^te torej, da sta pri K^Utiki °aziJl sovražni y aQzijn ‘ di italijanska sl atst»>a p15pr°tuje politiki it^ksi,;, ° lo0iki njihouih idUsu bratcev bi morala 9 teakcija pozdrav,ti politiko bratstva kot najuspešnejšo metodo asimilaz cije». Drugi vzrok nasprotovanja je konkurenčna borba med buržoazijami. Znano je, da se državnih tvorbah, ki združujejo več narodnosti, vodi huda in brezkompromisna konkurenčna borba med bur-žoazijami posameznih narodov za gospodarsko in politično nadvlado. (Ta borba potihne samo v revolucionarnih časih, kač delovno ljudstvo o-groža oblast buržoazije in pride do začasnih sporazumov med buržoazijami, uradnih in tihih, o večjih ali manjših vprašanjih). • Prav posebno ni v tej borbi poznal nobenega kompromisa fašizem, katerega nosilec je bil najreakcionarnejši del italijanske buržoazije, ki je kaj BORIS RACE Delegacija FLRJ na zasedanju donavske komisije BEOGRAD, 8. — Jugoslovan-ska delegacija, ki se bo udeležila HI. rednega zasedanja donavske komisije, ki se bo zadelo 10. septembra v Galacu, je preteklo noč odpotovala iz Beograda v Bukarešto, Delegacijo vodij Dr a goje Djurič. (Nadaljevanj,e na 4, strani) Tuji diplomati pri maršalu Titu BEOGRAD, 8. — Maršaj Tito je sprejel britanskega izrednega poslanika in opclnarnočene-ga ministra Charlesa Peakeja. Nato >p sprejel avstrijskega političnega predstavnika v Beogradu ob navzočnosti namestnika zunanjega ministra Lea Ma-tesa. Včeraj popoldne Pa je maršal Tito sprejel predstavnika švedt sfcega Rdečega križa Emila Sondstroema. PO ŠEST EM-ZAKLJUČNEM-RAZGOVORU TRUMAN-ATTLEE HESOGLnSM KIED ZDH IH HHGLIJO zlasti glede priznanja LR Kitajske Truman je izrazil „ ut part j e, da svetovni položaj ne bo privedel do potrebe na uporabo atomske bombe" WASHINGTON, 8. — Predsednik Truman ter britanski ministrski predsednik Attlee sta se danes sestala k šestemu razgovoru o krizi na Dalj netiv vzhodu. Državnika sta se raz-govarjala skoraj dve uri in pol in s tem se je tudi zaključila njuna večdnevna konferenca. Zadnjemu sestanku je ptjiso-stvovalo tudi več članov ameriške vlade ter načelnik ameriškega glavnega štaba Lavvton Collins, ki se je vrnil s Koreje ter podal podrobno poročilo o vojaškem položaju. Ro sestanku je Attlee dejal novinarjem, da nima Žasa razgovarjati se z njimi, samo ameriški podpredsednik Alban Barkley je dejal, da so razgovori končani. Poročilo, ki je bilo izdano po razgovorih med Trumanom in Attleejem, pravi, da je bila enotnost v namerah ZDA in Velike Britanije osnova diskusije ter nadaljuje: «Med obema državama ni različnih pogledov glede mišljenja o grožnji, ki jima preti in glede osnovnih političnih smernic, katerim je treba sleditj za uspešno upiranje grožnji. Popolnoma soglašamo glede dejstva, da ni mogoče niti jemati v poštev politiko «appeasementa» ali «pro-tiuteži za napad« na Daljnem vzhodu bodisi drugje. Kolikor nas zadeva, smo pripravljeni, kot smo vedno bili, da poskusimo napraviti konec sovražnostim s pogajanji«. Poročilo navaja nadalje: «Združeno kraljestvo je priznalo kitajsko ljudsko vlado in smatra, da morajo njeni predstavniki zesesti prostore Kitajske v Organizaciji združenih narodov. ZDA pa so se upirale in se še nadalie upirajo sprejemu predstavnikov LR Kitajske v OZN. Proučili smo različnost naših gledanj na to vprašanje in smo se odločili, da bomo preprečili, da bi ta Skupna fronta za mir in ne „ tretji blok f« Izjave podtajnika indijskega zunanjega ministrstva o stališču Indije glede sedanjega mednarodnega položaja - Indija želi sodelovati pri sklepanju mirovne pogodbe z Japonsko RIM, 8, — Podtajnik v zunanjem ministrstvu indijske vlade Keskar, ki je sedaj v Rimu na potovanju iz Lake Succes-sa v domovino, je dopisniku Anse zanikal, da bi Indija mislila ustanoviti «tretji blok« med dvema sedanjima blokoma v sedanjem svetovnem položaju. Dejal je, da je Indija mnenja, da je prav obstoj blokov nevaren. Njen namen je posredovati med obema silama. Ne gre za politično uvrstitev, pač pa za skupno stališče določenega števila držav, ki imajo za svojo dolžnost delati za poravnavo sedanjih sporov med velikimi državami. Lahko se govori, je dejal Keskar, o skupni fronti za mir. Blok ali zavezništvo bi dovedlo do za» plftljajev. Z druge strani pa ne bi io imelo pomena zaradi zemljepisnih vzrokov. Ne gre za politični program, pač pa za diplomatsko pobudo za mir in Indija upa, da se bo njeno stališče razumelo in cenilo v pravi luči. Glede sedanjega zasedanja skupščine OZN je Keskar dejal, da so rešitev raznih vprašanj. ovirali začetni spori o vprašanju kitajskega predstavništva, ki je po mnenju Indije prvovrstne važnosti za nadaljevanje dela Združenih narodov. V tem resnem trenutku, je dejal Keskar, je potrebno poslušati tudi glas okoli 450 milijonov ljudi, posebno ko gre za važna vprašanja, kakor so ona v načrtu akcije za mir, ki ga je predlagal Try>gve Lie. Spor glede kitajskega predstavništva onemogoča tudi rešitev vprašanja mirovne pogodbe z Japonsko. Keskar je poudaril stališče Indije, da se prizna neodvisnost te države. Čeprav ni indijska vlada neposredno prizadeta pri pogajanjih za mirovno pogodbo, meni, da je potrebno, da se posluša tudi nasvet Indije, zato da se stvarno reši vprašanje, ki ne zanima samo Japonske in Daljnega vzhoda, pač pa vso Azijo. različnost stališč predstavljala oviro naiemu združenemu naporu za dosego naših skupnih ciljev. Kar se tiče Formoze, izjavlja poročilo, je treba vprašanje rešiti z mirnimi sredstvi in na tak načni, da se zaščitijo koristi ljudstva na Formozi kakor tudi ohranitev miru in varnosti v Pacifiku. Proučevanje tega vprašanja v OZN bo pomagalo k uresničenju teh namenov. Glede Evrope pravi poročilo, da sta državnika dosegla popoln sporazum o nujnosti, da vse države atlantskega pakta takoj pristopijo k delu za‘poži-vitev njihovih naporov za realizacijo svojih obramb in za o-krepitev atlantske skupnosti. Sprejeta sta bila naslednja dva sklepa: 1. vojašk; potencial v ZDA mora porasti čimprej mogoče; 2. obedve državi morata razviti proizvodnjo orožja v skupno obrambo. Truman in Attlee nadalje izjavljata, da sta se tudi dogovorila, da bo treba imenovati vrhovnega poveljnika, čim bo odobren načrt. ki ga sestavljajo za ustanovitev evropske obrambne vojske. Ko poudarja nujnost zdravega gosoodarstva, izjavlja poročilo: «Smat.ramo, da b; komunistični voditelji Sovjetske zveze in Kitajske mogli, če bi hoteli. spremenit? svoje ravnanje tako, da ne bi bde potrebne ie obrambne priprave. Mi bomo storili vse mogoče z vsemi sredstvi, ki jih imamo na razpolago, da bo poznano naše stal'i?e in d.a bi se našla mirna rešitev obstoječih vprašanj«. Na koncu zatrjuje poročilo, da je Truman izrazil upa-nie, da svetovni položaj ne bo nikoli privedel d"o potrebe za uporabo atomske bombe. V Londonu so ppročilo o razgovorih med Attleejem in Trumanom ugodno sorejeli. Ugotavlja s”, da ni nikakega bloka proti Kitajski, o katerem so govorili nekateri komentator?! včeraj in tudi ne nikakega ul-timatuma Maocetungovi vladi. Nasprotno pa sta oba državnika javno povedala, da sta pripravljena na posaianjp bodisi s Kitajsko sli z ZSSR. Londonski diplomatski opazovalci, so zlasti presenečeni zaradi odkritosrčnosti poročila, ki ne prikriva različnosti stališč ker taka različnost obstaja. Prvi vtisi po objavi poročila Pa v krogih pri OZN nikakor niso ugodni. Večina delegatov vidi potrdilo svojega strahu za. radi nesoglasij, k; že nadalje obstajajo ‘med ZDA in Veliko Britanijo. Ta nesoglasja so prihajala do izraza ves čas konference med državnikoma. «Med tema državama je sicer odkrita želja za sporazum, am-pajk sporazuma ni»t je izjavil neki diplomat Z a pa one Evrope. Priznanje v poročilu, da je nesoglasje glede sprejema predstavnikov LR Kitajske v OZN, je po splošnem mnenju med delegati pri OZN znam »nje, da ie zelo očitna različnost stališč med Londonom in \Va3hingt0-nom ne samo glede te točke temveč tudi glede ostalih, fci iz nje izvirajo. Premier Attlee Je prispel ob 17 iz Washiogitona v Lake Sue-cess. Obiskal je generalnega tajnika OZN Lieg ter predsednika generalne Skupščine. Za jutri Pa ga pričakujejo v Ot-tawi, kjer se bo razgovarjai s se bo potem Attlee v nedeljo z letalom vrnil v Anglijo. Ameriška vlada se je sestala da bi s Trumanom proučevala rezultat razgovorov z Attleejem kakor tudi potrabnp ukrepe za večjo učinkovitost mobilizacijskih načrtov, Vlada je tudi proučevala možnost razglasitve alarmnega stanja, če bi to zahteval mednarodni položaj. Prav na tej seji so bili sprejeti nekateri sklepi, ki so po naslednjem in zadnjem razgovoru Trumana z Attleejem do-biLi svojo bolj konkretno obliko v samem poročilu o razgovorih q konferenci med' državnikoma, Stephen Early, tajnik pri predsedstvu vlade, ki je na tiskovni konferenci izjavil, da vlada razmišlja o razglasu alarmnega stanja, ki bi dalo predsedniku široko polnomočje, je takoj pristavil, da še ni nič sklenjenega. Alarmno stanje je že enkrat razglasil Roosevelt med drugo svetovno vojno, s čimer je bilo mogoče mobilizirati za nedoločen čas vso industrijo in vojsko 12 milijonov ljudi, Ta ukrep lahko izda predsednik direktno, vendar pa ohrani kongres pravico izreči se o nekaterih nadaljnjih ukrepih. Razglasu alarmnega stanja bi gotovo takoj sledili nekateri drugi ukrepi; za nekatere od teh bi bila potrebna odobritev kongresa. Verjetno bi bili to naslednji ukrepi; ustanovitev vojske čez 3 milijone mož. lahko pa tudi do šest milijonov ali Pa še več; obveznost vojaške službe; uporaba železnic in prevoznih sredstev za vojaške namene; rekviriranje nekaterih posestev na obrežjih ali n,a točkah, koristnih za obrambo dežele; rekviriranje posebnih letal in prevoznih sredstev; nadzorstvo cen in mezd, ki bi se določile po višini pred vojno v Koreji; rekviriranje podjetij za proizvodnjo vojnega materiala; nadzorstvo nad razdeljevanjem surovin z namenom, da bi se te uporabljale izključno za vojne namene razen neobhodnega minimuma za civilne potrebe; organizacija pasivne obrambe proti morebitnim atomskim bombardiranjem zlasti v obrežnih predelih na Vzhodu in Zapadu im v industrijski pokrajini ob velikih jezerih; razširitev vladnih uradov, zlasti gospodarskih in narodno obrambnih. V Washing-tonu pa opazovalci smatrajo, da ameriška vlada še ni pripravljena za izvedbe takih ukrepov. Diplomatski urednik lista «New York Times« piše, da so razgovori med Trumanom in Attleejem razkrili mnogo več kot bo povedalo uradno poročilo in poudarja, da gre za bistveno različnost gledanja, in sicer ne samo z Veliko Bri- Rossov naslednik WASHINGTON. 8. — Predsednikov začasni tajnik Stephen Early je javil, da bo Joseph Hudson Short naslednik Charlesa Rassa, ki bo imel nalogo imeti stike s tiskom. Short bo prevzeti novo funkcijo 18. t. m. BEOGRAD, 8. — Znani švicarski kirurg dir. Gustav Maurer, ravnatelj sanatorija v Davosu je prišel v Jugoslavijo na vabilo Odbora za javno zdravstvo. Med svojim bivanjem v Jugoslaviji bo imel znand stro-člami kanadske vlade. Verjetno bovnjak več predavanj. tanijo in ZDA temveč tudi med ZDA in ostalimi državami a-tlantskega pakta. Tukaj gre za različnost stališč glede politike do Cangkajška, Formoze, Pekinga in sprejema LR Kitajske v OZN, Vendar nobeno od teh vprašanj ni bilo zares predmet razgovorov med obema državnikoma, temveč so ta vprašanja le vplivala na odločitev Velike Britanije, da se upre vsem preveč zahtevnim predlogom ZDA. List zaključuje članek z navajanjem včerajšnjih dogodkov v razvoju položaja in pravi, da so Kitajci vprašali Indijo, kako bi jim bilo zagotovljeno, da se sile OZN ne bi ponovno zbrale in jih napadle, če se oni ustavijo na 38. vzporedniku. Nadalje navaja, da so odgovorni funkcionarji v Washingtonu dejali, da sta ZDA in Velika Britanija pripravljeni dati glede tega potrebna zagotovila, če bi prišlo do prekinitve bojev. Kar se tiče vojne na Koreji, so ZDA in Velika Britanija sklenile, da bi obdržale določeno število mostišč, ako bi Kitajci prekoračili 38. vzporednik, in se ne bi vkrcale prej, dokler bi njih položaj ne postal nevzdržen. Polom CLN-ovskega ustrahovanja v zvezi z jutrišnjimi volitvami v SlAU Izjave Jov. Karla Prijona, predstavnika Istrskega okrožnega odbora SIAU Nekateri novinarji in dopis., i iti so se obrnili na ekrož-ni odbor SIAU s prošnjo, da bi dobili nekatera pojasnila v zvezi z volitvami v SIAU. Danes popoldne jih je v prostorih okrožnega odbora SIAU sprejel njegov predstavnik tovariš Karel Frijon. Poleg drugih novinarjev, je bil navzoč tudi r.aš dopisnik. Glavno vprašanje je bilo, kako poteka vpisovanje v osnovne organizacije SIAU. Tovariš Prijon je dal navzočim novinarjem nekaj konkretnih podatkov, ki se nanašajo na dobo do vključno 5. decembra: V Kopru s« je vpisalo 70%, v Izoli 75%, v Bujah 92%, v Novem gradu 95%, v Brto-nigli 94%, v Umagu 93%, v celotnem koprskem okraju 85%, v celotnem bujskem o-kraju pa 92% oseb, ki so stare nad 18 let. Nadalje je pripomnil, da so člani SIAU na svojih sestankih odklonili članstvo inarsikateremu, ki je ljudstvu znan kot špekulant, čelomrznež in nasprotnik ljud. ske oblasti. Na vprašanje našega dopisnika, kaj misli o nekem «po-zivu« CLN za Istro, je pred- stavnik okrožnega odbora SIAU stvar takole obrazložil: CLN je že takoj v začetku volivr.e kampanje začel z gonjo proti našim volitvam: pozival je na bojkot, naj se ljudje ne vpsujrjo; njegovi a-genti so grozili, da bodo tisti, ki se bodo vpisali, tepeni, ko bodo prišli v Trst. Njegovi agenti so vršili vsakovrsten pritisk in grezili tistim, ki so se na novo vpisali. Prišlo je celo do primerov fizičnega obračunavanja. V dveh konkretnih primerih je intervenirala celo narodna zaščita, kakor je to primer Nerea Castra, ki je z nožem napadel svojega očeta, ker se je ta vpisal v SIAU in Giovannija Sciuca, ki je grozil z nasiljem novovpisanim članom v Sv. Luciji. Toda vsa zastrahovanja in grožnje niso pomagala. Do 5. decembra se je vpisalo že o-koli 7000 novih članov. Zaradi strahu, da bi vsi njegovi agentje ostali izven organizacije in bili tako onemogočeni za nadaljnje delo, po drugi strani pa da bi se afirmiral navzven kot organizacija, ki ima neki pomen v Istrskem okrožju, je CLN izdal poziv, naj se vsi vpisujejo v SIAU. S tem je hotel prikriti svoj neuspeh, ker se je do tistega časa pretežna večina prebival, stva že vpisala. To je dokaz njegove popolne kapitulacije v zvezi z vpisovanjem in privrženosti rr.v.iožic istrskega o-krožja ljudski oblasti. Seveda pa to ne pomeni, da je CLN prenehal preko svojih agentov s teroriziranjem istrskega prebivalstva in odvračanjem od nedeljskega glasovanja. Končno je tov. Prijon odgovoril še na vprašanje o pomenu teh volitev in dejal, da ne gre teh volitev istovetiti z volitvami v oolastvone organe, pač pa da so to interne volitve v odbore SIAU. Ker pa je SIAU demokratična organizacija, ki ostvarja bratsko sožitje vseh treh narodnosti v Istrskem oikrožju, se bori proti vsem sovražnikom ljudstva ter najtesneje sodeluje z ljudsko oblastjo pri izgradnji socializma, je trn v peti vsem šovinističnim in reakcionarnim krogom zlasti v Trstu, ki so si zato izmislili celo vrsto laži in klevet v zvezi s temi volitvami in s to svojo kampanjo nadaljujejo. INDIJA PRIPRAVLJA NOV FREDL00 naj Offl zahteva prenehanje sovražnosti Poročilo komisije OZN za Korejo o številu kitajskih čet na Koreji • Nadaljevanje razpra* ve v političnem odboru - Nesoglasje med 13 azijskimi državami glede skupnega nastopa LAKE SUCCESS, 8, — Reuter javlja, da pripravlja indijska delegacija ob posvetovanju z ostalimi azijskimi delegacijami predlog, ki poziva OZN, naj zahteva takojšnjo ustavitev ognja, zato da se ugodi splošni želji za mirno rešitev na Koreji. «United Press« pa pravi, da misli Indija zahtevati ustanovitev «vnresnega področja« med kitajskimi in severnokorejskimi ter zavezniškimi silami na Koreji, in to zaradi pomanjkanja soglasnosti glede Daljnega vzhoda, ki se je pokazalo na konferenci med Trumanom in Attleejem. LAKE SUCCESS, 8. — Obveščeni krogi izjavljajo, da je bil namen sestanka predstavnikov 13 držav, ki so podpisale poziv Maocetungu, proučiti možnost ustanovitve «skupne fronte« držav podpisnic pred političnim odborom, glede vprašanja intervencije LR Kitajske na Koreji. Zdi se. da ta sporazum ni bil dosežen. Z druge strani pa so države podpisnice mnenja, da bi bilo bolje odložiti razpravo pred političnim odborom, zato da pekinška vlada lahko prej odgovori na poziv. Na sestanku 13 držav, ki so podpisale poziv Maocetungu, so delegati Egipta, Libanona, Sirije, Saudove Arabije in Pakistana priporočali, naj se pošlje nov poziv z zahtevo takojšnje prekinitve operacij, ne da bi omenili zemljepisno omejitev. Arabski predstavniki, ki se bojijo, da bodo kitajske čete prekoračile 38. vzporednik, preden pride odgovor pekinške vlade, niso uspeli prepričati indijskega delegata in drugih, ki so bili navzoči na sestanku. Zato je dal egiptski delegat razumeti, da bi bile arabske države pripravljene izdati ta poziv tudi brez podpore ostalih držav. Včeraj je indijska poslanica v Washingtonu gospa Nehru obiskala voditelja kitajske delegacije v OZN. Indijski delegat Bengal Rau pa je danes izjavil, da ni še prejel odgovora pekinške vladP na poziv 13 azijskih držav. Odklonil je vsako pojasnilo o namenu obiska indijske poslanice pri kitajskem delegatu. Pripomnil je. da sedaj ne predvidevajo nobenega novega sestanka 13 držav, ki so podpisale poziv Maocetungu. Na današnji jutranji seji političnega odbora OZN je turški delegat prečital poročilo komisije OZN na Koreji. Poročilo izjavlja, da so prvotno identificirali kitajske sile na Koreji, ki so znašale 48.000 mož, do sedaj pa so identificirali 231.000 mož, ki so vključeni v 8 armadah in v okoli 20 divizijah. Komisija izjavlja, da je zaslišala številne ujetnike, obiskala čete na bojišču ter da je ugotovila, da so vojaki, proti katerim se čete OZN borijo, «skoraj vsi« Kitajci in da je samo malo severnih Korejcev v akciji. Iz izjav Kitajcev je razvidno, da je kitajski vdor na Korejo rezultat dolgo pri- šani kitajski vojaki niso vedeli, I kateri odbor razpravlja, je da se borijo proti silam OZN. Vsi ujetniki so kitajski redni vojaki. Komisija ugotavlja v svojem poročilu, da so prebivalci pri napredovanju sil OZN ostali na svojih domovih, umik teh čet pa je povzročil veliko zmedo na cestah, ki peljejo proti jugu. Računajo, da je okoli pol milijona beguncev samo na zahodni obali. Po čitanju poročila je govoril angleški delegat Younger, ki je ponovil svoj poziv KR Kitajski, naj umakne svoje sile s Koreje. Glede resolucije, o Yourrger dejal, da je pekinška vlada pred zgodovinsko odločitvijo, kajti če ima ta vlada še kako odkrito bojazen, ji ta resolucija ponovno daje pomirljiva zagotovila. «Izbira, ki jo bodo napravili«, je dejal Youn-ger, «bo odločila, ali naj bodoči rodovi blagoslavljajo ali preklinjajo njihova imena. Mi pri OZN ne bomo napravili in izjavili ničesar, kar bi jim otežkočilo pravilno izbiro«. Govorili so nato predstavniki Urugvaja, Venezuele in Peruja, ki so se vsi izrekli za resolucijo šestih držav. Evakuacija Seula TOKIO, 8. — Na korejski se-vernozapadni fronti nadaljujejo divizije osme armade umik po cestah, ki vodijo iz Fen janga v Seul. Kitajci in severnokorejske čete prihajajo v vedno večjem številu proti 38. Vzporedniku. Vsa pokrajina vzhodno od osme armade je v rokah gverilcev, ki so se reorganizirali. Be vedno obstaja nevarnost obkrožitve. Prebivalstvo Seula je pričelo zapuščati mesto. Južnokorejska vlada je namreč danes priporočila vsem družinam vojakov in policistov, naj zapuste Seul. Mestne oblasti so tudi izdale objavo, v kateri zagotavljajo, da nobena oseba, ki bi hotela . zapustiti mesto in oditi na de-pravljenih načrtov in da zašli- želo. ne bo pri tem ovirana. V kominformovskih zaporih v CSR Pogovor našega beograjskega dopisnika z jugoslovanskimi povratniki Iz G SR, ki jih je kominformovsko sodišče obsodilo na ječo Naš dopisnik v Beogradu se je razgovarjai v Zemunu s skupino 11 Jugoslovanov, ki so jim češkoslovaške oblasti odobrile povratek v FLRJ na zahtevo jugoslovanske ambasade v Pragi. To je skupina jugoslovanskih izseljencev, ki so že več let pred vojno živeli v CSR in H so biU po resoluciji Inform-biroja aretirani in držani po raznih zaporih im koncentracijskih taboriščih v CSR pod občlolžitvijo, da so privrženci Titove Jugoslavije — V skupini ki se je vrnila v Jugoslavijo so: IVAN PETROVIČ FRANC PEJKOVIČ, MARKO PEJKOVIČ, JOŽO PEJKOVIČ. GRGO JANKOVIČ, FILIP RATKOVIC, JOŽO LONČAR, ZEC LOVRO, FILIP VUKO ter Slovenec PUTRE J02EF s svojo sestro JELENO, vdovo pok. Jugoslovanu Plešeju, ki so ga češki policaji v zaporih do smrti mučili in ubili. Razgovor se je vršil 28. novembra v hotelu «Cen-trdl« v Zemunu, ne daleč od beograjskega letališča samo nekaj ur potem, ko so povratniki s posebnim letalom prispeli iz Prage. kjer so bili še istega dne zjutraj v zaporih specialne inform-birojeiiske policije. Objavljamo nekoliko izvlečkov iz tega razgovora ki odkriva metode informbirojevske policije in razkrinkava sovjetsko in form biro evsko «demokracijO)>, sistema nemških koncentrijskih taborišč, kar bo gotovo zanimalo tudi naše čitalce. V udobnih sobah v prvem nadstropju hotela »Central« v Zemunu sem našel skupino povratnikov. Niso bili vsi. Filipa Vukova, enega od njih, so malo preje iz hotela prenesli v beograjsko bolnico, ker je bil od prestanih muk v zaporih popolnoma izčrpan. Tukaj tudi ni bilo vdove Plešeja. Ona je Slovenka, doma blizu Kočevja, in je želela takoj ob povratku videti svoj rodni dom. Prvi hip, ko sem ugledal te blede obraze, z globoko vdrtimi, malo mrzličnimi očmi, mi je porodil misel, da vendar vsa ta nesrečna lica dobro poznam in da sem jih že pred leti vse videl. Da, spomin mi je takoj potrdil to mojo misel! Taki so bili nesrečni ((srečniki«, ki so preživeli bivša nemška kon- centracijska taborišča in katere smo po vojni srečevali, ko so se vračali v svoje kraje, svobodne od strahu. Da, oni so se takrat vračali s slično bledico na obrazu, s štrlečimi ličnicami in skoraj z istim izrazom prestanih grozot v očeh. Toda vendar je nekaj novega v blesku oči teh povratnikov iz CSR. Njih oči so še dar.es zjutraj gledale mračne stene strahotnih informbirojevskih zaporov v starih srednjeveških trdnjavah Prage a popoldne pa so že pile lepote svobodnih prostranstev svoje domovine, ki se je baš pripravljala na praznik sedme obletnice svojega samostojnega življenja. Razlika je torej? A v čem? Srečneži, ki so se oteli strahot švabskih krematorijev, so ob povratku v osvobojeno domovino trdno verovali da svet ne bo mogel nikdar več dopustiti, da se povrnejo strahote Buchenwalda, Dachaua in Ra-wensbriicka. Ostali so živi in verovali so da vest in razum človeštva ne bodo dopustili, da se povrnejo strahote vojne, Io-gorjev, specialnih policij in zaporov. To je govoril plamen njihovih oči. Nesrečneži pa, ki so se danes vrnili iz Prage v svojo domovino so še pod tako težkim dojmom strahot katere so doživeli v deželi, kjer je bilo zbranih nekaj milijonov podpisov za «mir». Njihove oči govorijo, da se še niso otresli vseh grozot in da so prepričani, da je vse tisto kar si je zmislil Hitler za one, ki se niso strinjali z njegovo krvavo «novo ureditvijo Evrope«, ni nič v primeri s tem kar doleti človeka v informbirojevskih deželah, če se drzne samo v sanjah pomisliti, da bi nasprotoval velikoruskim načrtom dominacije nad svetom ter sovjetskim pojmom o demokraciji in socializmu. «Ce bi imeli sto rok in pisali tri dni, ne bi mogli opi-sativvsega kar smo doživeli!« — mi je rekel Franc Pejkovič, Dalmatinec, ki je v CSR živel kot jugoslovanski izseljenec od 1928 leta- On je živel v češkem mestu Dječinu. Lani je bil na kratkem obisku v domovini v Splitu, kjer živi njegova družina. Po povratku iz CSR je kot jugoslovanski državljan zahteval od čeških oblasti da mu dovolijo preselitev iz CSR y Jugoslavijo. Kmalu nato je v ulico v Dječinu, kjer je stanoval prišlo 150 čeških policajev. Obkolili so vso okolico v kateri je stanovalo še nekoliko drugih Jugoslovanov. Kogar od Jugoslovanov so ulovili, so ga aretirali. Aretiranci, niso smeli vzeti s seboj ničesar iz svoje hiše. Oni so bili takoj nato odpeljani v zapore v Usti nad Labo. Tam so jih pričeli siliti da se odrečejo jugoslovanskega državljanstva a pred vsem, da se izjavijo za reso-solucijo Informbiroja. Ko tega niso hoteli storiti so jih neusmiljeno pretepali in mučili. Zvezane je do onemoglosti pretepalo po 5 policajev hkrati. Ko so videli, da so trdni in da nočejo izdati svoje domovine so jih začeli dolžiti špijonaže in jih obtoževali, da so hoteli oškodovati Češko s tem ker so nameravali ob preselitvi v Jugoslavijo vzeti s seboj tudi svojo imovino in z njo «pomagati Titovemu režimu«. Večkrat so jih prepeljavali iz zapora v zapor kot na primer v Litomeržice, Tečin, Terezin itd. V zaporih so bili Jugoslovani stalno v samicah z zastrtimi okenci, strogo izolirani drug od drugega. Končno so Jim sporočili da bodo sojeni. Sojenje se je pričelo ob 11 zvečer in je trajalo do jutra. Po zmerjanju in pretepanju je sama sodba izrečena v dvajsetih minutah za 9 Jugoslovanov. Vsi so bili obsojeni na dolgoletno robijo največ na 15 let. Obrazložitev obsodbe je bila slična za vse: da so »ban- diti«, «Titova klika«, ki so hoteli iz Češke spraviti v Jugoslavijo milijonski kapital in z njim ((podpreti Titov režim«. Po tem sojfenju je bil Pejkovič, ki je bil tudi obsojen na 15 let robijc odpeljan v sovjetske rudnike uranove rude v Joahimovem. Tu je postal številka 010289 in je v rovih 800 do 1.200 metrov pod zemljo do kolena v vodi kopal uranovo rudo. Na tem poslu vsak dan umre nekoliko obsojencev. Krste stalno čakajo pripravljene. Več o tem koncentracijskem taborišču, kjer dela nekaj tisoč kaznjencev, nam je povedal Slovenec Putre Jožef doma iz Kočevja, ki je žive1! v Češki od 1934 leta kot šofer v vasi Dečinu, On je bil aretiran letos 7 januarja in je bil v devetih zaporih, dokler ni končno pripeljan na prisilno delo v rudnik Joahimovo. To taborišče je eden od številnih lo-gorjev TNP, kakor jih Cehi imenujejo «Tabor nucene prače« (taborišče prisilnega dela). To ie isto taboreče oziroma logor pri rudnik« uraniuma, kjer so med vojno hitlerjanci mučili tisoče Cehov in drugih rodoljubov in v katerem so delali po vojni nekaj časa nemški ujetniki. Sedaj je v tem logorju največ Slovakov. Kot nekdaj za časa Hitlerjeve Nemčije so tudi sedaj logorji obdani z bodečo žico. Na številnih stražarskih stolpih stojijo čuvarji z mitraljezi, a ponoči vso noč gorijo reflektorji. Od lo-gorja pa da rudnika je napravljen hodnik iz bodeče žice. Poleg policajev, ujetnike čuvajo posebno dresirani psi. Vrhovni komandanti nad logorjem pa so Rusi.. Jožef Putre je ob prihodu v taborišče Joahimovo dobil ta-boriško številko 010293, V taborišču je bilo tedaj okrog 1.200 kaznjencev a vsak dan so prihajali novi transporti okrog 100 ljudi. To taborišče je namreč zbirno mesto, kamor prihajajo kaznjenci in se nato razporejujejo po drugih taboriščih in rudnikih urana. Po njegovem pripovedovanju je v Whžini Joahimova več taborišč, ki štejejo tudi lo do 15.000 ljudi. Odpirajo pa se vsak dan še novi rudniki a okrog njih se gradilo nova taborišča. Tako je nedavno zgrajen nov rudnik in taborišče Pžibram pri Mostu. V bližini 3e tudi taborišče Sveti Jan v katerega pošiljajo na kazen 5 do 6 Jet prisilnega dela češke delavce, ki izostanejo z dela. a ne morejo dati pravega opravičila, zakaj so izostali. Neki od teh rudnikov in lo-gorjev, pa se kot v zasmeh imenujeio ((Bratstvo«, ((Svoboda« in «Enakost». V vsakem teh taborišč so gospodarji Rusi in v vsakem taborišču imajo posebno delavnico, ki neprestano dela krste... V rudniku se dela neprestano. V 24 urah tri zamene. Vsaka je razdeljena na desetine. Vsaka skupina mora odpeljati iz jame rudo, ki jo je prejšnja zamena nakopala. Nato morajo izdolbsti io do 12 lukenj in minirati. Ce pa skupina v svojem delovnem času ne napravi dela, ki je predpisano, potem se ji delovni čas podaljša, dokler ng opravi svojega posla. Ce štirje kaznjenci v svojem rovu ne izkopljejo po en in pol kubika rude. se jim za kazen delo podaljša še za osem ur in ostanejo brez hrane. Kaznjenci, ki so delali na površini rudnika so pripovedovali Putretu, da se zunai ruda melje, izpira in nato pakira v zabojčke od 50 do 80 kg ter neprestano odvaža y ZSSR s češkimi kamioni znamke «Ta-tra«. Nekateri celo trdijo, da se iz te rude predhodno v Nemčiji pridobiva zlato in srebro in nato šele odvaža v ZSSR. Poleg kazni, da ostanejo brez hrane, če niso v določenem času opravili določenega dela v jami, pa ro kaznjenci izpostavljeni tudi še drugim, nečloveškim kaznim, če namerno ali, slučajno prekršijo predpise v pogledu tajnosti o rudi, ki jo kopljejo. Putre mi je pripovedoval o kontroli, ki so jo vršili sovjetski in č-ški policisti v Joahimovem nad kaznjenci. Vse kaznjence vsa-kikrat po končanem delu v jami pregledajo s spec alnim; aparati, ki dajejo signale, če odkrijejo najmanjši drobec uranove rude. In gorje tistemu, ki je poizkušal odnesti iz jame, čeprav samo naim"n'M košček rude. Četudi bi slučajno pri delu padel v njegovo obleko, bi košček uranove rude, ki bi jo pri taki preiskavi našli pri njem pomenil, ds je obsojen na smrt Policad bi nesrečneža odpeljali in nihče ne bi nikdar več ničesar slišal o njem Pod bremenom še svežih spominov iz dežele, v kateri navadni ljudje tako zelo ljubijo, a informbirojevski oblast-B. STANISLAVJEVIC (Nadaljevanje m i, strani). Na tajni seji je južnokorejska vlada sklenila da se preseli v Taegu, če bi Kitajci prekoračili 38. vzporednik. Pri severnovzhodni vojski je nastal okrog' sedme ameriške divizije razburljiv mir. Tretja divizija in divizija Kapitel (°-bedve južmitjkorejski), se morata boriti s težavami na svojem pohodu proti Hamhungu, kjer je točka zbirališča Divizija a-meriškin «marines», za katero se je mislilo, da se je že skoraj rešila obkrožitve po kitajskih četah, je zopet popolncma obkoljena v Kotori blizu hriba, s katerega ie možno nadzirati pot v Hamhung. Natančnejši položaj na posameznih frontah je naslednji: na severozapadu je osma armada ogrožena od dvojnega manevra V oblikj klešč. Dve močni koloni napredujeta, in sicer ena po zapadni obali, kjer ogroža levi bok ameriških sil, druga pa preko centralnega gorovja, kjer ogroža desni bdk. Po poročilih osme armade so opazili znatne kitajske sile. Gibanje kitajskih čet na o-srednjetn korejskem sektorju kaže na dve možnosti: 1, močan napad na desn; bok po Kitajcih, ki so vzpostavili zvezo z reorganiziram! severnokorejskimi gverilskimi formacijami; 2. u-stavitev Kitajcev ob 38. vzporedniku zaradi pogajanj v Lake Successu. Včeraj so Kitajci napadli severno od Suana, 150 km severno od Seula, in pa pri Kaesongu, ki je oddaljen od Seula okrog 60 km Manjka pa vsako obvestilo, da bi Kitajci prekoračili 38. vzporednik. Prva divizija ameriških «ma-rines«, je zopet v kritičnem položaju. Slabo vreme, sneg in skoraj tema so preprečili letalom, da bj se ustavili na letališču v bližini Hambunga, proti kateremu korakajo »marines«. Ameriška mornarica potrjuje, da so sile OZN evakuirale Ki-nampo, pristanišče Fenianga. Radio Peking javlja, da je severnokorejski poslanik v Pekingu izjavil, da kitajske in korejske čete napredujejo proti Seulu in da se ne bodo ustavile prej, dokler ne bodo izgnale s Koreje vseh napadalcev. Ta izjava je dokaj podobna izjavi, ki jo je podal neki poljski diplomat pri OZN, potem ko je bilo objavljeno poročilo o razgovorih mc-d Attleejem in Trumanom. Glavni stan severne vojske je danes izdal poročilo, v katerem pravi, da njegove čete napredujejo v vseh odsekih fronte ter pri jem tolčejo umikajoče se ameriške in južnoko-rejske enote. Po mneniu nekaterih funkcionarjev OZN na Koreji ima severna yojska okrog 400.000 vojakov« TRŽAŠKI DELAVSKI RAZRED SE MORA BORITI m im fesnicm lamam an ninenisnin > aeipuniii murnu To bo lahko dosegel edinole, če bo sledil načelom Sindikalnega akcijskega odbora, ki zahteva povišanje plač za 30 odst. - Včeraj je bila podpisana v Rimu pogodba, na katero se sklicujejo tržaški industrijci Sinoči smo prejeli iz Rima poročilo, -la so predstavniki Conf industrije in predstavniki treh sindikalnih organizacij (CGlL, CISL, VIL) podpisali besedilo sporazuma za preureditev mezd1 za delavstvo industrijske panoge. Sporazum je veljaven s !• novembrom t. I. Dnevni poviški, ki se bodo izplačevali poleg do sedaj obstoječih so takole določeni: Specializirani delavci vseh starosti 90 lir dnevno; kvalificirani delavci 44 lir; specializirani dninarji (manovali specia-lizzati) nad 20 let starosti 22 lir, od 18 do 20 let 19,80 lir; od 16 do 18 lej 15,40 lir; do 18 let starosti 11 lir; ženske I. kategorije »vseh starosti 32 lir, ženske II. kategorije nad 20 let 15 lir, od 18 do 20 let 14.40 lir, od 16 do 18 let 11,20 lir, do 16 let 9,20 lir. Za tekstilno industrijo pa: specializirane kat. A vseh sta-Tosti po 36 lir, kat. B pa po 32 lir; kvalificirane pa za kategorijo A po 30 lir od 16 leta dalje, za kategorijo B pa po 16 lir od 16 leta dalje; 24 lir in 12,80 lir pa do 16 let starosti. * * * S tem sporazumom odpade torej povišek v znesku 48 lir dnevno, namesto tega pa bi prejemali specializirani delavci (ki jih je pni nas komaj 7 do 8 odstotkov) 90 lir dnevnega po-viška, medtem ko bi navadni delavci bili prikrajšani tudi za tistih 48 lir dnevno, ki so si jih s tako trdo borbo priborili. To se pravi, da bi se delavci ne znašli v prav takšnem položaju kot pred omenjeno stavko, temveč celo v slabšem, saj so se medtem cene raznim življenj-'škim potrebščinam zelo povišale. To so torej «izboljšanja», ki v hominiarmnusHin zaporih u USR (Nadaljevanje s 1. strani) neži smrtno sovražijo, vse kar je jugoslovansko — je Jožef Putre obmolknil. Obmolknil so tudi vsi ostali... Ivan Petrovič, svetlolas mladenič, ki je po osvoboditvi odšel iz FLRJ v CSR kot vajenec, željan, da se nauči obrti in ki se j,e danes vrnil prebit in zdelan od številnih zaporov, je prvi zopet povzel besedo. On ni bil v Joahimovem, toda bil je v nešteto drugih zaporih in taboriščih, kjer so mu o teh rudnikih pripovedovali drugi jetniki. On mi je dejal da skoro nihče ne zdrži pri kopanju uranove rude več kot tri do štiri leta. Kaznjenci prihajajo na delo v rudnike navadno še težko izmučeni zaradi pretepanja in mučenja po zaporih, a v rudniku jih uranova ruda počasi ubija in dnevno v desetinah umirajo. Po nekaj letih tukaj tudi najmočnejši organizem propade. Petrovič mi je pripovedoval o nekem Slovaku, ki je iz Joahimova prišel slučajno v njegovo celico v zaporu. «Ta človek — mi je rekel Petrovič — je bil popolnoma izčrpan in uničen. Ponoči mi je ne-kpč pokazal svojo dlan: svetila se je y noči od radio-aktiv-nih žarkov urana. Zdelo se je kot da gledam roentgenski posnetek kosti na roki« je izjavil Petrovič. Povesti jugoslovanskih državljanov, ki so se rešili mučenj informbirojevske policije so e-nake druga drugi. Skoraj vsi so šli skozi iste logorje in skozi, še za časa Hitlerja zloglasne mučilnice, lerezin in Pankrac, staro trdnjavo Litomjeržice, tisti nad Labo in druge strašne zapore ob katerih imenih zadrhtijo tudi najbolj mirni državljani CSR. Nekateri Jugoslovani niso mogli izdržati strašnih mučenj informbirojevske policije in so podlegli. Vsi povratniki se živo spominjajo svojega rojaka Josipa Plešeja, ki je umrl pri mučenju v zaporu Usti nad Labo. Njegova žena Jelena je od policije dobila samo spodnjo čeljust pokojnika, joda šele potem ko so iz nje ukradili štiri zlat« zobe. Vprašal sem povratnike, če ljudstvo v Češki ve za te strahote in za logorje, ki jih inform-birojevska policija drži v taki tajnosti. «Kako da ne — mi je odgovoril mladi Petrovič — niso namreč'redke družine zlasti v Slovaški, ki ne bi imeli vsaj enega člana družine v logorju ali zaporu. Tako ie naravno, da Se tam vse te reči hitro zvedo«. Čeprav še vedno polni straš-šnih vtisov in spominov na mučenja in križev pot, ki so ga prestali v Češki, pa vsi povratniki poudarjajo veliko ljubezen, ki jo Cehi ter Slovaki izražajo na skrivaj za Jugoslavijo in za borbo njenih narodov. «Nikdar ne Domo pozabili, kako so nas občudovali in hrab-brilj ljudje v Češki, ker smo se odločno držali pred informbiro-jevsko policijo in nismo hoteli postati izdajalci socialistične Jugoslavije, ki jo Cehi tako ljubijo in se ji divijo«, so mi rekli ob slovesu povratniki. Pod okni hotela so se oglašale pesmi zemunskih delavcev, radostno razpoloženih na proslavi svoje ljudske republike. Povratniki so skozi okno gledali na trobojke s petokrakimi zvezdami in rdeče zastave Komunistične partije Jugoslavije. Čeprav so v domovini in dihajo svobodni zrak niso popolnoma srečni, v Češki so ostale družine mnogih od njih, Ostali so tam prijatelji, ostalo je tam Je mnogo Jugoslovanov, ki še dalje trpijo za rešetkami in bodečimi žicami. Kaj bo z njimi? B. STANISLAVJEVIC jih je po kominformistih toliko opevana splošna stavka industrijskih delavcev dosegla. Ko so letos v mesecu februarju razglasiti kominformistični in žolti sindikalisti stavko industrijskih delavcev, ki je trajala dvajset dni, je bilo vsem jasno, da jih je k temu koraku prisililo odločno stališče delavcev samih, ki so zahtevali, da se končno reši vprašanje prilagoditve plač današnjim življenjskim razmeram. Kako nizke so plače, ki jih prejemajo industrijski delavci, so lahko te-daj ugotovili vsi, saj so delavci prilepili svoje plačilne kuverte na zidove ter tako vsej javnosti pokazali, da prejme danes povprečni industrijski delavec komaj okrog 6 tisoč lir tedenske plače. Ob tej priliki so se tudi sindikalni predstavniki poslužili raznih statističnih podatkov o dviganju in padanju cen življenjskim potrebščinam na našem ozemlju, s katerimi so dokazali, da potrebuje tržaška štiričlanska družina za skromno enomesečno preživljanje najmanj 60.000 lir mesečnih prejemkov. Na podlagi te ugotovitve so nato sindikalni predstavniki stavili tudi svoje predloge ter zahtevali, da se plača industrijskih delavcev poviša na vsoto 60.000 lir mesečno. Kljub vsem tem ugotovitvam, ki so bile popolnoma utemeljene, so vendarle omenjeni «sin-dikalni» predstavniki p o 20 dneh splošne stavke industrijski h delavcev podpisali z Združenjem industrijcev sporazum, po katerem so bili delavci te kategorije deležni poviška v znesku 48 lir dnevno, to se pravi 1200 lir mesečno. V primerjavi s težkimi življenjskimi in delovnimi pogoji industrijskih delavcev je predstavljal ta povišek res naravnost smešno szmagoh delavskega razreda. Toda kar je še najbolj podlega pri tej stvari je prav to, da je bil celo ta povišek dosežen pod nekaterimi pogoji, ki so se danes pokazali kot zelo škodljivi za interese delavskega razreda. ((Sindikalnih predstavniki so-namreč sklenili z delodajalci sporazum, po katerem bi se o-menjeni poviški izplačevali le do takrat, dokler ne bj bil podpisan v Italiji sporazum za industrijske delavce; čim bi pa prišlo do omenjenega sporazuma, bi se določbe tega avtomatično prenesete tudi na tržaške industrijske delavce. Mislimo, da bi bilo odveč ponovno poudarjati, da gre zasluga za vse te «zmager> delavskega razreda prav gotovo v glavnem izdajalski politiki komin-formističnih sindikalistov, ki skrbijo pri «reševanjuh tega vprašanja samo zato, kako bi vsako stvar izvedli tako, da bi najbolje služila njih podlim interesom. Borba tržaškega delavskega razreda v obrambo svojih pravic in interesov je torej bolj kot kdaj koli potrebna; toda ne borba za dosego malenkostnih povišanj, ki ne morejo v nobe-benem primeru rešiti vprašanja izboljšanja življenjskih in delovnih pogojev tržaškega delavskega razreda, temveč edinole odločna brezkompromisna borba za dosego izboljšanja plač v tolikšni meri, da bo to vplivalo na izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev vsega delavskega razreda. Sindikalni akcijski odbor je že ob neštetih prilikah pozval druge sindikalne organizacije na skupno borbo za dosego povišanja plač za 30 odst.; toda niti kominformisti, niti žolti sindikalisti niso smatrali za potrebno odgovoriti na ta poziv ter se priključiti odločni borbi, čeprav so pred tem sami ugotovili, da bi edinole plače na tej osnovi odgovarjale sedanjim življenjskim potrebam. Sindikalni akcijski odbor Se pa zaradi takega stališča o-menjen h ((Sindikalistova na svoji poti za dosego zgoraj navedenih zahtev ni ustavil; nasprotno — zadal si je nalogo, da ponovno vključi vse poštene in zavedne tržaške delavce p odločno borbo za dosego vseh zahtev, ki bodo lahko v veliki meri vplivale na izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev tržaškega delavskega razreda. Sindikalni akcijski cdbor poziva zato vse tržaške delavce, v danem primeru pa še prav posebno industrijske delavce, da se. vključijo v borbo za dosego zahtev, ki jih je ta že pred časom postavil omenjenim sindikalnim organizacijam. Le če bodo tržaški delavci postavljali takšne zahteve, ne pa se samo oslanjali na to, kar bodo dosegli it ali j-n ki delavci, bo njih borba uspešna. Danes dve predstavi »Rdeče kapice" Ob 16 in 20 v Ljudskem domu Naš dnevnik že nekaj dni objavlja poziv centralnega odbora za novoletno jelko, ki vabi slovensko prebivalstvo' na predstavo mladinske igre «Rdeča kapicah, katera bo danes v soboto ob 16. in 20. uri v Ljudskem domu v Ulici Teatro Romano. Končno so merodajne oblasti dovolile to uprizoritev v samem mestu. Vendar je ta rešitev še vedno nepopolne, saj imamo v Trstu toliko pravih gledaliških dvoran, ki so bolj primerne za uprizarjanje gledaliških iger kot je dvorana v Ljudskem domu. Pravica se pač v. Trstu kroji na zelo čuden način; Z Gregorčičevega večera, ki ga je priredilo PD «1. Cankar» Zimovanje Planinskega društva Tudi letos bo Planinsko društvo priredilo svoje že tradicionalno zimovanje, ki bo v Kranjski gori v «Domu pod Prisojnikom«. Udeleženci bodo lahko izbirali med tremi skupinami, in sicer: od 26. decembra do 4. januarja; od 26. decembra do 1. januarja ali od 30. decembra do 4. januarja. Vsi udeleženci bodo imeli na razpolago smučarskega vaditelja. Vpisovanje je vsak dan od 17. do 19. ure pri ZDTV, Ul. Machiavelli 13, II. Ker bo vpisovanje zaključer-o že U. decembra, prosimo vse udeležence, da se čimprej vpišejo! Tekmovanje za vpis v Zvezo antifašistične mladine Da se čim bolj potencira akcija za vpiso.anje v Zv-zo antifašistične mladine, je mestni odbor ZAM za Trst razpisal tekmovanje, ki naj zajame vso zavedno in borbeno mladino, da se v plemeniti borbi pomeri in obenem doprinese k utrditvi in razširitvi mladinske organizacije, kakor je to nakazala nedavna konferenca ZAM. Za častno zastavico tekmujejo mladinci in mladinke kot celota v okviru posameznih okrajev, po.ebej pa še kot posamezniki, za kar p.ejmejo posebno priznanje. Tekmovalni načrt obsega naslednje točke: Največji problem za vsako gospodir.jj je prav gotovo kaj skuhati, da bo družina zadovoljna. Se bolj pereč in važen postane ta problem za tisto gospodinjo (in teh je pri nas ogromna večina), ki mora pri izbiranju jedi misliti tudi na to, da bj te ne bile preveč drage. Kako ustreči družini in poraibiti čim manj denarja — to je uganka, ki jo tržaška gospodinja le s težavo vsak dan rešuje. Da je reševanje takih ugank pri stalnem višanju cen raznim življenjskim potrebščinam zelo težavrja stvar, menda ni treba še posebej poudariti. Ker Je meso (kakršne koli vrste) zelo drago v primeri s plačami, se tržaške gospodinje kaj radie zatečejo na ribji trg, Toda zadnje čase so tržaške gospodinje prav v pogledu ribjega trga zelo nezadovoljne. Zgodilo se je namreč že večkrat, da je bil v zadnjem času ribji lov zelo bogat; toda namesto da bi prišle ribe še pravočasno na trg, so jih prinesli šele tedaj, ko so bile tržaške gospodinjo z nakupovanjem že gotove. Nastal je seveda problem za trgovce, kako razpe-čati vse ribe, ki bi jih lahko v zgodnjih urah brez težave prodali, in pa kako jih spraviti, da bi bile v skrajnem primeru uporabne še za drugi dar.-, za tržaško gospodinjo pa ponovno problem, kaj skuhati. Nagrade za umetniško dejavnost Glavni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje razpisuje ob 10LETNICI USTANOVITVE OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA osem nagrad s področja leposlovja, upodabljajoče umetnosti in glasbe. Natečaj velja za najboljša neobjavljena leposlovna dela (novela, povest, drama), likovna dela (slika, kip) in glasbena dela, ki obravnavajo tematiko narodnoosvobodilne borbe na Tržaškem: s področja leposlovja dve nagradi (50.000 in 25.000 lir); s področja upodabljajoče umetnosti 4 nagrade (dve „o 50.000 in dve po 25.000 Ur); s področja glasbe dve nagradi (50.000 in 25.000 lir). Natečaja se lahko udeleže umetniki, ki delujejo na t ržaškem ozemlju. Pisatelji, slikarji ali kiparji in glasbeniki, ki se žele deležiti natečaja, naj pošljejo svoja dela do 31. marca 51 Glavnemu odboru OF (Ul. R. Manna 29). Delo naj ; bo podpisano, pač pa mora biti opremljeno z geslom; posebni kuverti, ki naj ima geslo, naj bo avtorjev »slov. Izid natečaja se bo objavil 27. aprila 1951. Glavni odbor OF se ne obvezuje, da nagrajena dela tudi odkupi. Kako so prodajale^ rib rešili to vprašahje nam bi znano. Pač pa lahko trčimo, da so zaradi teh pomanjkljivosti v pravočasnem dobavljanju rib bile prizadete tržaške gospodinje in s tem v zvezi tudj njih družine. Drug problem, ki postaja za tržaško gospodinjo y zimskih mesecih, je zelo pereč problem zelenjave, kateri se je cena znatno zvišala. Pomislimo samo, da stane kg radiča ali motovilca nič manj kot 360 lir; prav tako je precej narasla cena solati, zeleni itd. Poleg vsega tega so pa še razni drugi izdatki, s katerimi mora tržaška gospodinja dnevno računati in ki so prav gotovo potrebni. Kljub vsem dobrim namenom, da bo prihranila kolikor bo le mogla, potroši gospodinja kar mimogrede toliko denarja, da jo samo ob misli rja to kar mraz spreletava. Razne statistike so že ugotovile, da potrebuje štiričlanska družina vsaj 60.000 lir mesečno, če se hoče vsaj skromno preživljati. 2ena tržaškega delavca pa prejme (v primeru, da je njen mož zaposlen) od svojega moža komaj okrog 30 tisoč lir mesečno, ali nekaj več. Ce pomislimo pr; tem, da pri sedanjih cer.ah prav z lahkoto porabi 1000 lir za vsakdanji nakup, potem bomo razumeli njeno skrb pri izbiranju stvari, ki niso drage. in med katere lahko mnogokrat uvrstimo tudi razne vrste rib. Opozarjamo torej merodajne činitelje, da uredijo zadevo s pravočasno dobavo rib na trge. a.) Kateri okraj bo na podlagi dosedanjih seznamov najprej izpolnil pristopnice in jih oddal mestnemu odboru ZAM. b.) Kateri okraj bo od tedna dp tedna vodil najna.anmejšo kontrolo o poteku vpisovalne akcije in tekmovanja sploh. c.) Kateri okraj bo najbolje organiziral, tekmovanje med sektorji ali posameznimi vasmi in ob zaključku tekmovanja določil najboljši sektor ali vas ter med posamezniki določil najbolj aktivnega mladinca aii mladinka č.) Kateri okraj bo vpisal največ novih mladincev ali mladink (štejejo se samo tisti ki niso v dosedanjih seznamih) v Zvezo antifašistične mladine. - d.) Kateri okra-j bo mobiliziral, za akcijo največ mladine. Za posamezne mladince in mladinke velja še posebna točka, ki je sicer že vsebovana v zgornjem tekmovalnem načrtu in se glasi: KATERj MLADINEC ALI MLADINKA BO VPISAL NAJVECJE ŠTEVILO NOVIH ČLANOV V ZVEZO ANTIFAŠISTIČNE MLADINE. To posebno točko tekmovanja za posameznike je mestni odbor ZAM vnesel v tekmovanje zato, da da zasluženo priznanje in nagrado tistim mladincem in mladinkam, ki bodo s svojim požrtvovalnim delom prispevali k uspehu svojega okraja jn razširitvi ter utrditvi mladinske organizacije sploh. Za mladince in mladinke, ki se bodo najbolj izkazali, je določenih 5 nagrad, ki se poleg priznanja mestnega odbora ZAM izražajo tudi v praktičnih darilih. Prvo nagrado bo dobil mladinec ali mladinka, ki bo vpisala v ZAM največ novih članov, nato Pa sledijo po vrstnem redu tisti mladinci in mladinke z največjim številom novopristopivših članov do izpolnjenega petega mesta. Nagrade so naslednje: 1. Nalivno pero s svinčnikom 2. Nalivno pero 3. Zbirka knjig 4. Tri knjige mladinske knjižnice 5. Dve knjigi mladinske knjižnice. Tekmovanje se prične desetega decembra 1950 in se konča 20. februarja 1951. Pri mestnem odboru ZAM bo posebna komisija, ki bo kontrolirala potek tekmovanja in končno odredila častno zastavico najboljšemu okraju ter nagrade posameznim mladincem in mladinkam. medtem ko je za vsako italijansko skupino, amerikansko, angleško ali kakšno drugo tujo igralsko družino na razpolago vedno katera izmed tržaških gledaliških dvoran, se naše slovensko gledališče, ki Vabila za popoldansko predstavo «Rdeče kapice« lahko dobite danes pri Adria-Ekspress, Ul. Fabio Severo 5 b, tel. 29-243. je edino stalno poklicno gledališče v Trstu, mora potikati po raznih dvoranah, katere niso nikakor primerne za gledališče. Pa kaj bi govorili, saj smo o tem že napisali toliko, trkali na razna vrata, zahtevali in protestirali in uspeh? Naj bo kakorkoli, čeprav v še neprimerni dvorani bo vendar zazvenela slovenska beseda z improviziranega gledališkega odra v samem Trstu. Danes popoldan on 16 in zvečer ob 20. bodo slovenski otroci in njihovi starši manifestirali s svojo prisotnostjo svojo narodno pripadnost ter svojo veliko ljubezen do materinskega jezika in Slovenskega narodnega gledališča, ki že toliko let pod najtežjimi pogoji deluje in se neutrudljivo bori za kulturne pravice slovenskega prebivalstva na Tržaškem ozemlju. Predstava je pod okriljem odbora za novoletno jelko, ki bo ta mesec obdaroval nešteto siromašnih otrok v našem mestu in okolici. Starši pripeljite svoje otroke na predstavo ((Rdeče kapice«; njihovo veselje bo tudi naše! Obiščite razstave v Kopru opozarja na vrsto ki so otvorjene v SHPZ razstav, Kopru. Vabimo vse, ki se zanimajo, naj si raizstave ogledajo. Ce bo dovolj prijavljencev, priredi SHPZ v nedeljo, 10. t. m. popoldne skupni ogled razstav. Prijave sprejema tajništvo SHPZ — Ul. Ruggero Manna 29 danes do 13. ure. (Vožnja tja in nazaj je 400 lir). Slanje cest naTrlaSkem ozemlju Tržaški okoliš: ceste so v dobrem stanju. Ulica Rossetti, ki je bila do včeraj deloma zaprta, je odprta prometu, ker so dela končana. Devinski okoliš: ceste so v dobrem stanju. Opčinski okoliš: najvažnejše ceste so v dobrem stanju. Se vedno se vrše cestna dela rja traktu Padriče-Bazovica. Cesta od bloka do Sesljana je v slabem stanju. Še dve prijavi Pred dnevi smo objavili, da je neki Michele Damianu prijavil neznanega sleparja, ki mu je obljubljal službo pomožnega šoferja na namišljenem avtovlaku Trst - Genova ter ga osleparil za 5000 lir. Njegovi prijavi sta se seuaj pridružila še 19-letr.-i Robert Polese iz Ul. Capello 4 in 26-letni Sergij Traiano iz Ul. Settefonta-ne 69. Tudi njima je slepar ponujal službo šoferja na na-mišljenetn avtovlaku in ju na podlagi te obljube opeharil, prvega za 3000, drugega pa za 5000 lir. Huda svakinja Z, avtomobilom Rdečega križa so včeraj ob 10 v glavno bolnišnico pripeljali 45-letno Veroniko Katalan iz Sv. Ivana -Kamnolomi 1763, ki je imela razbit nosni hrustanec in ranjeno zgornjo ustnico. Zdravniškemu osebju je povedala, da jo je poškodovala rjjena 38-letna svakinja Amalija Vatovec, ki jo je brez vsakega vzroka pričela tepsti. KOT.ED AR (tfleclaiidce - 'dtiM - 'Radia Sobota, 9. decembra Valerija, Savica Sonce -vzide ob 7.33, z-k°na J* 16.21. Dolžina dneva 8.48. hupa vzide ob 7.59, zatone ob 15.56. Jutri nedelja, 1«. decembra Lavret. Dražič OF Okrajne konference OF v nedeljo 10. decembra 1950 I. okraj bo imel konferenco v Ul. R. Manna 29 ob 9. III. okraj pri «Gregoriju» (Ul. Molimo a vento 158) ob 9. IV. okraj na okrajnem sedežu OF v Skednju ob 9. Dolinsko-miljski okraj v, Dolini v dvorani ob 9. OF IV. okraja obvešča, da bo v nedeljo 10. decembra ob 9 zjutraj okrajna konferer.-ca na sedežu v Skednju. Na konferenci se bo razpravljalo o vprašanjih OF v zvezi z mednarodnim političnim položajem. Govoril bo tov. Bole. Vabimo vse člane OF našega okraja. Sv. Vid. — V ponedeljek dne 11. decembra ob 20.30 bo množični sestanek OF. Vabljeni vsi, ker bo ob tej priliki predvajan nadvse zanimiv dokumentarni film «Dan slovenske kulture«. Priporočamo točnost. PROSVETNA DRUŠTVA PROSVETNO DRUŠTVO V BAR-KOVLJAH sporoča, da je miklav-ževanje, ki je bilo najavljeno za soboto 9. t. m., preloženo na nedeljo 10. t. m. ob istem času in kraju. Miklavževanje je preloženo zaradi predstave »Rdeča kapica«, ki bo v soboto popoldne in zvečer v prid novoletne jelke v Ljudskem domu v Trstu. Odbor Prosvetnega društva Skedenj naproša vse tiste svoje člane, ki še niso poravnali članarine za leto 1950, da jo pred novim letom poravnajo na sedežu v Skednju. Prosvetno društvo v Skednju opozarja bralce in pevce, da bo odslej društvena knjižnica poslovala vsak torek in petek od 19 do 20 ter da bodo pevske vaje vsak torek in petek ob 20. Prosimo vse one, ki so 1945. leta prispevali v denarju Krajevnemu osvobodilnemu svetu na Opčinah za obnovitev dvorane Prosvetnega doma, da se javijo na sedežu Prosvetnega krožka — Opčine, Brinjeva ul. št. 7. Tajništvo SINDIKALNE VESTI Plenarno zasedanje izvršilnega odbora Enotnih razrednih sindikatov industrijskih delavcev Izvršilni odbor Enotnih razrednih sindikatov industrijskih delavcev ima svojo sejo danes 9. decembra ob 19. Dr.evni red je sledeč: 1) Položaj delavcev v zvezi s prilagoditvijo plač sedanjim življenjskim prilikam. 2) Ustanovni kongres Enotnih razrednih sindikatov STO. 3) Razno. Ker so vprašanja, ki se bodo obravnovala, zelo važna, naj nihče ne manjka. DRUŽABNI VEČER ZVEZE PROSVETNIH DELAVCEV ZPD ERS sporoča svo-jemu članstvu, da bo danes 9. t. m. ob 20. uri na stadionu «Prvi maj« družabni večer. Poleg v vabilih navedenega sporeda bo tudi miklavževanje. Darila se sprejemajo danes od 16 ure dalje na stadionu. Za družabni večer veljajo prav tako vabila namenjena za družabni večer 11 novembra. NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cedro, Trg. Oberdan 2; A!1 Galeno, Ul. Giulia 114; Pic-ciola. Ul. Oriani 2; Pizzul - Ci-gnola, Corso 14; Seravallo, Trg. Cavana 1; Harabaglia v Barkovljah in Nicolj v Skednju imata stalno nočno službo. RODITELJSKI SESTANEK V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU Vabimo vse starše notranjih in zunanjih gojencev dijaškega doma na roditeljski sestanek, ki bo v nedeljo 10. decembra ob 9 v Ulici Buonarroti 31. CENTRALNI ODBOR ZA NOVOLETNO JELKO TRST SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Svobodno tržaško ozemlje UPRIZORI MLADINSKO IGRO 99 videča kajdeti" veselo pravljico v treh dejanjih LJC»SKEH DOMU V THSTl1 (ULICA TEATRO ROMANO) DECEMBRA 1950 ob 16. in 20. uri KOSIČ- DANES 9. Spisal: D. GORINŠEK. — Režiser; pok. MILAN Irjscenator: JOŽE CESAR. «Rdečo kapico» bo igrala pri popoldanski Pre ^va Tea Starčeva, pri večerni pa Elza Ba r b-1 OBČINSTVO OPOZARJAMO, DA JE VSTOP NA OBE PREDSTAVI DOVOLJEN SAMO Z VABILOM, ^ ga dobite v Ul. F. Severo 5 b; pri Osvobodilni okraja, Ul. Machiavelli 13-11; SHPZ, Corso Garibaldi ^ na okrajnem sedežu OF v Skednju; pri ASIZZ, U • , Manna 29, Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6; v & v ni Ciril, Ul. S. Marco 21; v Dutkovi hiši v Nabrežini,^ Sv. Križu pri Mariju Švabu štev. 343; na Opčina“ okrajnem sedežu OF. Za Moleino jelko I. okraj, nabiralna pola 152 709 lir, n, pola 153 900, n. p 408 4.500, n. p. 132 4.800, n. p. 130 1.100, n. p. 151 3.900; II. okraj -trgovci n. p. 430 17.950, n. p. 429 7.800, n. p. 173 11.050, n. p. 174 3.500; III. okraj n. p. 339 2.200, tov. Franc Kukanja n. p. 340 14.600, n. p. 215 3.300, n. p. 203 900, n’, p. 197 650, n. p. 206 2.100, n. p. 204 750, n. p. 229 1.650, n. p. 335 750, n. p. 398 500, n. p. 333 1.100; V. okraj - DoPna n. p. 374 1.030, n. p. 378 2.550, n. p. 379 4.185, Plavje n. p. 385 3.885, n. p. 381 5.900, VI. okraj - Gropada 280 6.600, n. p. 281 1.050; Bazovica n. p. 288 3.600; Col n. p. 303 5.210; Veliki Repen n. p. 304 200, VII. okraj - Sv. Križ n. p. 305 2.640 lir. DAROVI IN PRISPEVKI Na dan obletnice smrti predragega očeta Karla Simoniča darujeta Žarko in Božena 3.000 lir za novoletno jelko. V počastitev spomina dragega prijatelja Milana Košiča darujeta Žarko in Božena 1.000 lir za SNG. Namesto cvetja na grob pokojnega Ivana Miklavca darujeta tov. Magda Gregorič 500 lir in tov. Marija Barič 400 lir. OBČINSKA PODPORNA USTANOVA DEVIN-NABREZINA je prejela za božično darilo revežem sledeče prostovoljne prispevke: Ernesta Urdih 200 lir, Franc Se-mec 300, Peter Simčič 500, Anton Tausani 1.000, Ivan Sedmak 300, Franc Novak 300, Lambert Pertot 500, Dario Marega 1.000, brata Terčon 5.000, Ribiška zadruga 2.000, Ignacij De Lorenzi 1.000, Eliza De Lorenzi 1.000, Bruno De Lorenzi 500, Aristide Balbi 500, VValter Kne-z 2.000, Gianni Lorigliola 300, Tomaž Bo-schetti 3.000, Josip- Kralj 6 parov nogavic, Rado Span 5 parov copat. Naročniki morajo sporočit: ukinitve vedno 1. ali 15. dne v mesecu, in sicer 15 dni pred rokom, od katerega dalje ne mislijo več prejemati lista. UPRAVA STRELJANJE NA BAZOVIŠKEM STRELISCU TRST, 8. (PIO) — Na bazoviškem strelišču bodo streljali s karabinkami 11., 12., 13., 14. in 15. decembra 1950 od 8,00 do 17.00 ure in 16. decembra od 8.00 do 12,00 ure. Vključitev kar dveh premier iz Mozartovega opernega u-stvarjanja v letošnji repertoar tržaškega gledališča «Verdi« smatramo že glede na vzgojo okusa tržaške publike za pozitiven pojav. Pa tudi z muzikalnega vidika pozdravljamo gesto gledališkega vodstva, da se je namesto zastarelih partitur glasbeno malo pomembnih del nekaterih starejših mojstrov kakor n. pr. Dorvizettija, odločilo pripraviti dela solnograškega mojstra, ki do danes niso še prav nič izgubila na svoji visoki vrednosti. Mogoče se bo na ta način tudi oni del obiskovalcev opernih predstav, ki prihajajo v hram umetnosti (kjer pa se ne goji vedno samo umetnost, kakor smo videli pri premieri ((Emanijah) v glavnem iz snobizma, usposobil pravilno vrednotiti resmtno umetnino. Karakteristiko Mozartovega opernega ustvarjanja, ki ie stilno še naslonjena na italijansko komično opero (razen oper ((Beg iz Serajah in «Carobna piščali) , iz katerih že veje duh nemškega ((Singspielan in že pripravlja pot nemški nacionalni operi skladatelja Webra). smo nakazali že v poročilu ob premieri *Cosi Jan tutten. Iz- LEPA PREMIERA V tVERDIJU* W. A. Mozart: Figarova svatba med opernih del, ki so jih napisali pristaši te italijanske glasbene smeri predstavlja Mozartova «Figdrova skladbah (napisana leta 1786) muzikalno pa tudi vsebinsko eno najboljših komičnih oper sploh. Italijani so sicer še nadaljevali s trrdiclio i- so nekatera dela njihovih avtorjev (u. pr. Rossinijev «Seviljski brivec«; izvrstno napisana ter jih še danes izvajajo, vendar predstavljajo Mozartova dela edinstvene primerke ter v nekem pogledu tudi višek in zaton komične opere, kajU poudarek na scenski komiki je pri Mozartu že zastrt od bogastva čiste glasbe, s katero je slavni mojster ovil scensko dogajanje. Orkestralni in vokalni stavek se med seboj že enakovredno izpopolnjujeta. Melodije posameznih glasov so izpeljane skoraj inštrumental-fto, kar seveda zahteva, od izva- jalcev brezhibnega znanja in izvrstne priprave. ((Figarova svatbah Wolfganga Amedeusa Mozarta je vsebinsko nekako nadaljevanje Paisiello-ve komične opere «Seviljski brivec« (snov, ki jo ie kasneje obdelal tudi Rossini). Komična opera je bila v tisti dobi ((velika modah in pogojena deloma tudi v socialnem obeležju 18. stol., ki je pripravljalo tla francoski revoluciji. «Figarova svatbah imq v nekem pogledu celo revolucionarni značaj (osebnost Figa ra!) in bi je cenzura prav gotovo ne dovolila, če bi libretist Del Ponte nP izključil iz besedila, vsdk političen namig, ki bi se sicer besedilu izvrstno prilegal. Premiera uFigarove svatben pretekli četrtek je bila zelo skrbno pripravljena. Dirigent Herbert Albert je kot dober poznavalec nemške operne lite- rature vnesel v izvedbo pristni Mozartov stil, ki bj v primeru, dd bi celotni pevski in orkestralni ansambl stalno skupaj vežbal, prišel še do bolj izčiščenega izraza. Izvedba te opere zlasti v pogledu na povezavo med solisti in orkestrom je dokaj zahtevna, vendar je kljub kratkotrajni skupni pripravi dirigentu uspelo (če izvzamemo malenkostna razhajanja, ki pa niso bistveno vplivala) obdržati pravilno ravnovesje med izvajalci. Orkester je odlično zvenel in pokazal visoko kvaliteto svojih članov zlasti v briljantni uverturi, Mogoče so bili za italijansko glasbeno pojmovanje nekateri tempi prepočasni vendar je dirigentova, nekoliko subjektivna interpretacija, nujno pogojena v celotni zamisli izvedbe. Izbira pevcev je bila v splošnem dobra. Predvsem je tržaški publiki priljubljena sopranistka Tatjana Menotti predstavila pevsko in igralsko odličen Uk Suzane. Ona je ena od redkih italijanskih solistk, ki pravilno zadenejo Mozartov stil. Interpretacija Maria Petra v vlogi grofa Almavive ie kito za'do-v olji v a in bi bila ob se večji poglobljenosti odlična. Mogoče so bile nekatere kretnje mladega pevca premalo v skladu z rokokojskim okvirom opere. Giuseppe Taddei nikoli ne razočara s svojim lepim sonornim glasom. On sicer ni tipični pevec buffo-vloge, vendar je svojo nalogo kar dobro opravil. Isto velja za izvrstno pevko Anno Mc Knight, ki bi odlike svojega dramatsko barvanega glasu bolje uveljavila v drugačni vlogi. Prisrčen mozartov-ski Uk je izdelala FemandLa Ca-doni v vlogi Cherubina. V manj ših vlogah so nastopili še Vit-toria Palambini, Lauri Cavalie-~i, Eraldo Coda, Vittorio Pan-dano, Miro Lozzj in Eno Muc-chiutti. Scena n\ bila vedno najbolj Posrečena in zlasti v četrtem dejanju ni omogočila pevcem, da bi svoje kretnje dovedli v skktd z glasbeno vsebino. Gledališče Verdi Danes ob 20.30 bo pr^tt0# ra Verdijeve opere <'^'°°j0je) za abonma B (parter k-in za abonma C (balkon galerija). SSI RADIO !l*f JUG0SL.C0NE TB> (Oddaja na srednjih 212.4 m ali 1412 it) SOBOTA 9. 12. 195« po- 4^- "s * 6.30: Jutranja glasba; D.p0redJ', ročila v ital. in objava £jia 7.00; Napovedi časa - P°, j5; slov. in objava sporeda, tranja glasba. jj. P' 12.00: Operna glasba; **'fjia bavna glasba; 12.45: _ pof«" Ud V Ilci gldOkJCJ, V i-U ital.; 13.00: Napoved casa s'0iistl; čila v slov.; 13.15: PeSf.r*mi P ' na glasba; 13.45: KUlWrn orK£ gled (ital.); 14.00; Zaba^d v«« šter Radia Ljubljana P„j. pf*j stvom Mihe Gunzka; 1, prež'* gled tiska v ital.; 14.45: tiska v slov. - (jt.)i 17.30: Gospodarski Prt&-s8ioiv 17.45: Igra orkester 18.00: Pionirska ura (‘ iLneo J-Sergej Rachmaninov: K hrva#!; Julija; 13.45; Poročila v jj. jg.l5j ni; 19.00: Glasbena medig^nov*1 __________________________ „ '*“;pov* Poročila v ital.; 19-30: i^ par; časa - poročila v slov.; tizanski napevi; 20.00: J* 20.3°; kulturni pregled (h^-,v>oliti*fl Hrvatske pesmi; 20.45: r & pregled (slov.); 21.00: pies botni večer (slov.): 21.3*^ clove-igra Veseli kvintet: 22.0?- g. (je4 štvo na pohodu (ital.): Z*- gjaS-čemi koncert: 22.45: P>^n v itak; ba; 23.00: Zadnja poročila sW Dacne-11. ,-vt. P' Viale. 15.00: ((Mavrični ot Lamour. Cmic Vitttorio Veneto. 15.00: «=‘ Gregory Pieck. * u dvo60^’ Adua. 16.00: ((Poslednji ° John Carrol. ___________. Belvedere. 16.00: «Vitezi .Sestri 9|y|h», 15.00: ((Pekel z'v‘ Marconi. 15.30; ((Sestri Massimo. Bogart, Novo cine. 14.30: močvirjem«. Odeon. 16,00: ljenka«. miška«- Vittoria. 15.00: ((Sin , Sv. Vid. 16.30: «Krlžarj » Veneria. 16.00: ((Ljubši J «Neb<> ((Maršalova na“ lju»- Venezia. mož». AO£X - decembra t>o' 24. izleti in 25. Ljubljano,P^: Reko in Rovinl Prijave -AK, cembra potovalni vero 6 Ekspress, Ul. Fabio tel. 29243. 9. decembra 1050 _____________ - m Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico I|i/. nadst. - Telefon 11-32 0 sporu v tržiški tovarni oija Komfniorinistični voditelji izigrali delavsko borbenost Položaj v tržiški tovarni olja postaja iz dneva v dan jasnejši. Ministrstvo za delo je sporočilo sindikalnim organizacijam, da je vodstvo podjetja sklenilo poslati v predelavo 4 tisoč ton soje. S to količino semena bo omogočeno, da bo oljarna v najkrajšem času pričela obratovati. Spor v podjetju med delavci to; delodajalci traja že precej časa, 2e na spomlad so delavci 2 naravnost revolucionarnim Poletom zasedli tovarno in jo Precej dni junaško branili pred vsakomur. To je najboljši dokaz, da se je v njih spontano Prebudila potreba po temeljiti hrambi svojih interesov. 2al sindikalna kominformi-stična organizacija (pri ostalih “sindikalnih« organizacijah revolucionarnih dejanj y korist delavcev ne moremo pričako-všd) ni znala izkoristiti delavnega ogorčenja in ga pravil-®o skanalizirati v borbo za sibdikalne kakor tudi politične Pravice. Namesto tega so se ko. PUnformistični voditelji postaji na skupno platformo bor-e 2 ostalimi delodajalskimi in “svobodnimi« sindikati ter pri-“eli voditi pogajanja za gospodarsko izboljšanje. Delavska 2bornica je s tem napravila usodno napako. Spustila se je r-a linijo ekonomizma, ki je najhujši sovražnik razredne delavske borbe, ker ne daje delavcem daljše in politične perspektive. Borba za samo materialno izboljšanje uspava razredno zavest in krha revolucionarnost delavskih množic, da v ° ločilnem trenutku niso spo-ne braniti političnih pravic. Ob sporu, ki je v podjetju nsstai Se je to pokazalo v pra-Vl luči. Prva dejanja so prišla sPontano iz zavesti delavskih Vfst. Nanje so delavci po pra-Vlci lahko ponosni in Delavska rbornica bi se jih ne smela sramovati niti imeti bojazni Pred posledicami. Vendar ni bilo tako. Sindikalna komin-rmistična organizacija se je Po prvem navalu spečala z ostalimi »sindikalnimi« organi-2acijami in jim prepustila vod-stvo borbe. Izdala je delavske interese, predvsem pa se je izkazala za organ, ki ne zaupa Pošteni delavski misli. Tako obnašanje je vzbudilo med delavstvom nezadovoljstvo ker ie videlo, da se interesi njihove organizacije bistveno razlikujejo z njihovimi interesi. Tak odnos organizacije do delavcev je dovedel do tega, da s° postajali v tej borbi delav-c' vse bolj nezadovoljni in ra-2očarani nad vodstvom. V tem Ptoramo tudi iskati vzroke, da je spor v podjetju zaključi v vsakem primeru proti delavskim interesom. Primer spora v tovarni olja * nov dokaz, da kominformi-stične voditelje ne brigajo resnični interesi delavskih mno-ampak da jim je to poganska stvar. Njim je bolj Važno, da vodijo «legalno» po-btiko, ker je po njihovem Ptttenju v «okviru zakona« Vedno mogoče več doseči, kot Pa “zunaj zakona«. Z drugimi besedami se temu pravi, da so kominformistični sindikalni voditelji pripravljeni žrtvovati elavske interese, samo da so dobrem razmerju z oblastjo J*1 reakcionarnimi strankami, 'majo to oblast v rokah. 1 je tako učil Lenin? Mar *16o klasiki marksizma leniniz-r a vedno poudarjali, da z raz-®unim nasprotnikom ne more P*ti do kompromisov in pomiritev? skfe Pa delavska organizacija lepa z razrednim nasprot-'kom kompromise, potem naj rze imenuje delavska, ker ne astopa delavskih interesov, ni- ti naj se ne imenuje napredna, demokratična, ampak socialdemokratska stranka II. internacionale. Zanimivo predavanje o novi vzgojni smeri V sredo je bilo v prostorih Ljudske čitalnice in knjižnice nadvse zanimivo predavanje o napredni vzgoji otroka. Predaval je tovariš Gojko Budal, absolvent zgodovine. Predavanje se je udeležilo razveseljivo število poslušalcev. Predavatelj nas je v svojem predavanju predvsem seznanil z delom posvetovanja šolnikov in vzgojiteljev, ki je bilo letos poleti na Bledu. V jedrnati obliki je razvil delo posvetovanja. Dotaknil se je referatov o pedagogiki, mladinski psihologiji, taktiki in metodičnih prijemih. Pokazal je, da nova socialistična družba otroka čisto druaače vrednoti, kot pa je nanj gledala stara kapitalistična in izkoriščevalska družba, katere vzgoja je slonela na nazad- njaštvu. Nova vzgojna smer je prevzela koristne in poučne vzgojne in učne metode iz preteklosti ter jih poplemenitila z odkritji modernega vzgojeslovja. V središču vzgoje je otrok kot človek, otrok kot objekt, otrok kot popolnoma enakopraven član družbe. S takim vrednotenjem danes pristopa socialistična družba-k otroku in ga usposablja za življenje v novi skupnosti. Predavatelj je v. diskusiji, ki je nastala načel še kopico drugih vprašanj, ki so prisotne zanimala. Želeli pa bi in to tudi toplo polagamo na srce, da bi Se taka preddvanja vršila dalje in da bi nanje obrnili svojo pozornost predvsem učitelji in profesorji. Poslušanje takih predavanj bi jim lahko samo koristilo. l>arovi Za Dijaško Matico so darovali: Ciglič iz Steverjana 300 lir, N. N. iz Gorice 500 lir, Gorjan iz Tržiča 2.500 lir in vesela družba pri miklavževa-nju pa 10.500 lir. Odbor se zahvaljuje. „DFS raznaroduje beneške Slovence11 Ni vredno, da bi odgovarjali nesmiselnemu pisanju «Messaggera Veneta« o dogodkih v Prosnidu (občina Tajpana), kjer je prebivalstvo zahtevalo prvič, da se preneha z gradnjo novega vodovodnega odcepka, ki bi povzročil, da bi ostal zgornji del vasi brez vode, in drugič da se okrepi zmogljivost vodovoda. Ne moremo pa mimo trditve, ki jo je v istem članku omenjeni list ngvedel. češ da DFS «raznaroduje beneške Slovence». Priznanje, da po Diegu de Castru prrebiva v Beneški Sloveniji 40.000 Slovencev, ni najbolj točno (ker jih je vsaj 60.000). Vendar nam zadostuje že samo priznanje takega človeka, ki se skoraj vsak dan podpiše pod kakšen načelni članek, da Slovenci v Benečiji prebivajo. Naj nam eMessaggerov odgovori: ali je mogoče Slovence v slovenskem smislu raznarodovati? Po zdravi pameti je kaj takega nemogoče. Slovenca s slovensko dejavnostjo lahko samo nacionalno še bolj prebujaš. To je tudi naloga DFS. Kamion opeke zašel pod cesto Predvčerajšnjim zjutraj je vozil skozi Ronke po glavni cesti proti Trstu težji kamion s prikolico, ki je prihajal iz Vicenze. Kamion, ki je last podjetnika Angela Guarda iz Gabellare pri Vicenzi, je bil skupno s prikolico r.aložen z opeko. Pri krmilu je sedel šofer Gastone Ferro in šoferski pomočnik 23-letni Nardello Maffei, doma iz Vicenze. Pri Ronkah je kamion nenadoma zašel s ceste in zdrsnil približno deset metrov pod cesto. Cim je šoferski pomočnik^zapazil, da zapušča vozilo pravo pot, je pogumno skočil s svojega sedeža na cesto, medtem ko je šofer Ferro ostal na svojem mestu. Prvi je pri nesre- Na hodniku si je zlomila nogo Na hodniku svojega stanovanja je. včeraj zdtrsmUa na kamnita tla 81-letna Katarina Gurt-ner iz Ul. Aprica 22. Pr; padcu si je ženska hotela pomagati z desno roko, na katero se je uprla. Zaradi prevelik.e teže telesa in hitrega sunka pa si ji je roka zlomila v zapestju. Domači so jo odpeljali y mestno bolnico Brigata Pavia. či ostal popolnoma nepoškodovan, medtem ko si je Ferro samo zlomil desno ramo. Kamion je pod težo opeke in prikolice ostal skoraj popolnoma zmečkan. Škodo cenijo r.ad milijon lir. Ranjenega šoferja so takoj odpeljali v bolnico, kjer so zdravniki izjavili, da bo ozdravel v tridesetih dneh. Kamionu in opeki pa so priskočili na pomoč goriški gasilci. spanje prosie cone V ponedeljek 11. t. m. bodo pričeli z razdeljevanjem sladkorja in kave na živilske nakaznice prosite cone. Potrošniki iz Gorice in Sovodenj bodo z omenjenim dnem lahko dvignili na odrezek št. 39 po 2 kg sladkorja na osebo ter na odrezek št. 40 p® 400 g surove ali 320 g pražene kave. Z razdeljevanjem bodo zaključili 31. t. m. Najvišja cena sladkorja je lahko 184 lir za kg. Upravniki zavodov, rnenz jtd. naj dvignejo nakazila Za omenjeno blagu na Trgovski zbornici soba št. 6. Vsi trgovcj na drobno bodo morali prejete odrezke izročiti Prehranjevalnemu uradu naj-kasneie pet dmi po zaključku razdeljevanja. ikM Danes ob 16.30 bo Miklavž obiskal Dijaški dom v Gorici, kjer bo obdaril marljive dijake. Po odhodu Miklavža so na sporedu šaljivi prizori, otroška igrica irj nastop lutkovnega gledališča. Dijaki vabijo na svojo prireditev starše dobrotnike in prijatelje. , Razdeljevanje goriva Pokrajinsko ravnateljstvo EAM spca-dča, da bo v ponedeljek 11. t. m. pričelo izdajati nakazila za gorivo proste cone. Po goriva proste cone in olja imajo pravico vsi lastniki tovornih avtomobilov. Nadalje sporoča, da je po odloku z dne 6. novembra 1950 omenjenemu ravnateljstvu predložiti vsa vozna dovoljenja na katera bo pritisnilo pečat v potrdilo poravnave zadevne pristojbine za leto 1950. Nakazila je čas dvigniti samo db 28. t. m. Kino v Štandrežu Danes in jutri, 9. ir.1 10. t. m. bodo v kinodvorani Lutman v Štandrežu predvajali sovjetski film «Clovek s petimi obrazi«. V glavni vlogi Boris Dmoškov-ski. Pričetek ob 16.30. save pri vode in plina nai poreži Po zglediu postopka, ki so ga izvedli v Milanu za olajšanje plačila vode, elektrike in plina najrevnejšim brezposelnim, so se tudi v Gorici pričeli zanimati za rešitev tega perečega vprašanja. V tej zvezi so predlagali, naj bi električne družbe dale občinskemu podpornemu društvu ECA na razpolago fond, iz katerega bi plačevali potrošnjo elektrike, vode in plina najrevnejšim družinam brezposelnih. Podjetje SEL VEG je že vložilo t»k fond na prefekturi, ki ga bo razdelila med posamezne občine sorazmerno s številom potrošnikov. Sedaj pričakujejo, da bodo tak fond za občino Gradež položile tudi goriška občinska podjetja in furlanska električna družba. Miklavževanje SPD Gorica Tudi Slovensko planinsko društvo Gorica je priredilo Miklavžev večer. Vršil se je v dvorani prosvetnega društva v Pevmi. Precej časa je bilo, da so se planinci zbrali. Ko so posedli s pričakovanjem, d‘a se bo zastor razgrnil in se pokazal Miklavž, pa so ugotovili, da so kljub zapoznelost; še vseeno prišli prezgodaj. Kaj se je zgodilo? Eni so menili, da se je Miklavžu zaradi prevelike pre-obloženosti s paketi na poledici zdrsnilo, drugi pa so prišepeta-vali, da se je malo strdil in da Miklavžu niso mogli brado pritrditi. Brez nje ga pa tu* di niso mogli spustiti na odei> ker bi se kot golobrademu orna* jal njegov ugled. V času pričakovanja je go* spodar «Ciklaminček» pcrebral neka j telegramov in. pozdravnih pisem, ki so prišli z te pa tudi one strani meje. Razdeljevanje daril je bilo nadvse razveseljivo. Nekateri so uživali, ker so bili prijetno pre. senečemi z garnituro perila, drugi s tem, da so v velika škatli dobili v dar na neslani vodi kuhano «paštašuto». Najbolj pa je bil počaščeni general Nande, ki je dobil nič manj kot velik koš lešnikov in orehov. Tako bo imel priliko, da jih bo doma tolkel svoji Ro-zinki in ji zraven prepeval, «Ce si moja bed’ moja, Ti betn lešnikov dal...» Prijetna družabnost se je zaključila s plesom. KINO VERDI, 17: «Orli morja«, Gl Cooper. VITTORIA, 17: «Mavrični «• tok«, D. Lamour. CENTRALE, 17: «Prababica»J C. Campanini. MODERNO. 17: «Crna roža«, C. Aubry. EDEN, 17: «Junaški vodja«, D; Del Rio- Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cesare Batlisti 2 - Telefon 70 Mie volitve - izraz nui in moči SUHIMI. HM II HM I Mm Mil Tndl stari ljudje razumejo bratstvo Ko se je v teh dneh vršilo vpisovanje v SIAU, so se dogodili značilni primeri zavednosti naših ljudi. Ko so za to določeni tovariši pri Sv. Petru že zaključili svoje delo po hišah in se že kasno ^zvečer vračali na bazo, je prisopihala za njimi nad 80 let stara Mari-ja Sikur ter jih vprašala: «Kaj pa z mano mislite? Bili ste tudi v naši hiši in me niste vpisali. Tudi jaz hočem biti članica SIAU, kot so vsi pošteni ljudje pri nas«. Enako je v Novi vasi pokazala svojo zavednost okoli 80 let stara Marija Feran, ki je povedala, da je zelo zadovoljna, ker je postala članica SIAU. Podobnih primerov je še polno, ki dokazujejo kako visoko je v naših ljudeh razvita politična zavest. Pray. nič ni čudno, če se tržaški reakcionarni in kominformistični tisk tako zaganja ob naše volitve, ki bodo y nedeljo. Po vaseh in obrežnih mestih se v teh dneh vpisujejo v večjem številu ljudje, ki še niso bili člani SIAU. To pa so tako Italijani kot Slovenci in Hrvati, ki so ob volitvah 16. aprila letos volili za Ljudsko fronto. Zelo dobro razumejo delovne množice v našem okrožju tisto kvakanje in vse pobožne želje «patriotov», ki j.m je Istra «tako pri srcu«. Ti v Trstu točijo krokodilje solze po mastnih zaslužkih, ki so jih imeli pri izkoriščanju in iz-mozgavanju delovnega ljudstva pri nas. Dobro vemo, kako radi bi ti “patrioti«,da bi se delovno ljudstvo ne zavedalo pomena, ki ga ima SIAU. V tej bratski organizaciji namreč ni prostora za take “patriote«, ki v Trstu prejemajo milijone, ki jih jemljejo delovnemu ljudstvu v Italiji, zato da bi rušili to v borbi skovano bratstvo. Naj pisarijo kar hočejo in trobijo v svet o “odpustitvah iz služb takih, ki se ne vpišejo v SIAU«. Prav gotovo je, da delovno ljudstvo ne bo sprejelo y. SIAU. — in bi bilo tudi smešno če bi to dovolilo — takih ljudi, ki so nevredni pripadati kot člani organizaciji, ki se bori za utrditev in razširitev bratstva in za mir v svetu. Ko bodo jutri pristopali k volivnim skrinjicam številni novi člani SIAU, ki so v preteklih predvolivnih dneh vstopili v bratsko organizacijo, bodo poleg vseh drugih volivcev pokazali, kako močna, kako ljudska, .kako življenjska je Slovanskoitalijan-ska antifašistična_ unija,: ki v Istrskem okrožji: združiije ogromno število poštenih in delovnih ljudi. Ne bedo s tem, da bodo šli na volišče in tam dali svoj glas tistim tovarišem, ki so bili izbrani za kandidate na predvolivnih sestankih, izvršili samo svojo volivno dolžnost, marveč bodo s tem potrdili tudi svoje zaupanje SIAU. To zaupanje delovnih množic in vseh pošteno mislečih antifašistov je SIAU pridobila s svojim neprestanim delom s svojim dnevnim zanimanjem za težave članov, s pomočjo in nasveti v vseh svojih težavah. SIAU se dobro zaveda, da njeni člani nimajo še vsega tistega, kar bi rabili pri svojem vsakdanjem življenju. Prav tako se dobro zaveda, da ni mogla povsod zadovoljiti vseh potreb svojih članov. Tudi je tu pa tam bila napravljena kaka napaka in se je marsikomu zgodila tudi krivica. Vse to pa ni oviralo razvoja in širitve organizacije SIAU. Njeni člani so na množičnih sestankih govorili o napakah in pomanjkljivostih da so jih lahko sproti popravljali. Lahko trdimo, da bodo šli na volitve vsi člani SIAU, stari in novi, mladina,' bivši borci, invalidi, žene in vsi ostali člani raznih organizacij z globoko zavestjo, da » tem prispevajo k še večji utrditvi bratstva, k še večjemu gospodarskemu in kulturnemu razvoju ter utrditvi miru. , Vsi člani SIAU vedo, da bratska organizacija, kateri pripada tista in, ki se bori na vseh poljih ustvarjanja za boljše življenjske pogoje, ob- jema vse ustvarjalne moči delovnega ljudstva v našem okrožju. To je prišlo do posebnega izraza y predvoliv-nem tekmovanju, ko so posamezne vasi prispevale po več tisoč prostovoljnih ur. V vsem okrožju gredo te .prostovoljne ure v deset tisoče, kar pomeni z drugimi bese-dami — velik korak naprej ’ pri izboljšanju. Ce konkretno pogledamo na uspehe tega prostovoljnega dela vidimo, da se je v Kopru precej spremenilo. Popravljena je bila kanalizacija po nekaterih ulicah, Trg Vsi sveti pred sadnim podjetjem “Fructus« bo dobil, ko bo popolnoma dokončan povsem novo in res mesta vredno lice. Ulica, ki pelje od koprskih vrat Proti tovarni «STIL», je bila dvignjena in razširjena ter na novo tlakovana. Ob strani te ulice so izginile stare barake in par skoro popolnoma podrtih hiš. Prav tako je bilo na novo tlakovanih in a-sfaltiranih tudi nekaj stranskih ulic, ki so povezane s to cesto. Sedaj ne bo več mogla udirati voda v spodnje prostore hiš, kot se je to dogajalo prej ob visokih plimah morja. Prav tako je bilo precej napravljenega pri gradnji delavskih hiš, pri novem hotelu, na športnem stadionu in še drugod. Po zaslugi delovnih, zavednih in požrtvovalnih članov SIAU spreminja stari, zapuščeni in zanemarjeni Koper svojo zunanjost. Z ulic izginja tisti smrad, ki je tujcu, ki je priseli prvič z dežele, tako neprijetno udaril v nos. Delovni uspehi so prav tako veliki tudi po vaseh. Da navedemo samo primer Sv. Antona, kjer so člani SIAU vse napravili, da je bila dvorana za zborovanja in kulturne prireditve y zadružnem domu že pokrita. V tednu slovenske kulture so že imeli v novi dvorani prvo kulturno prireditev. Po vaseh, kamor ne morejo napeljati vode od glavne cevi Istrskega vodovoda, so se člani zavzeli za gradnjo vodnih rezervoarjev, kamor se bo natekala voda iz studencev, da jo bodo imeli na razpolago v poletnih mesecih, ko primanjkuje dežja. Tudi v Bujščini so v tekmovanju za volitve v SIAU dali vse sile, da so slovesno izročili velikemu kulturnemu namenu — novo stavbo hrvat-ske gimnazije. V mogočnem in lepem poslopju se bodo sedaj vzgajali sinovi in hčere nekdaj zapostavljenih, izkoriščanih in tlačenih kolo- nov, ki bodo izšolani ponesli v vse vasi, v vsako hišo — lipo hrvatsko riječ. Vrsta del, ki so jih izvršili člani SIAU v tem tekmovanju, se vleče v nedogled. Popravljenih je bilo na km in km poti, olepšano zunanje lice naših vasi, rasli so zidovi zadružnih domov itd. Člani SIAU, ki bodo jutri pristopali k volivnim skrinjicam, bodo to napravili z zavestjo, da bodo tisti, ki jim oddajajo svoj glas zaupanja, za naprej še bolje delali kot do sedaj, ko bosta moč in u-gled SIAU ” «To je moja mačeha«, je mimo odgovoril Svejk, «v nežni mladosti me je zavrgla in zdaj me je spet našla.-« In dr. Griinstein je rekel kratko: «Potem dajte Svejku še klistir!« Zvečer je bilo na posteljah žalostno- Pred nekoliko urami so imeli vsi razne dobre in okusne reči v želodcih, zdaj pa imajo v njih slab čaj in košček kruha- Številka 21 se je oglasila od okna: «Ali verjamete, prijatelji, da imam rajši ocvrte piščance kakor pečene?« Nekdo je zagodrnjal: «Dajte mu po gobcu!« Toda vsi so bili tako oslabeli po neuspeli gostiji, da se ni nihče ganil. Dr. Griinstein je držal besedo. Dopoldne je prišlo nekoliko vojaških zdravnikov iz razvpite komisije. Resno so hodili med vrstami postelj in nič drugega ni bilo slišati kakor: “Pokažite jezik!« Svejk je izplazil jezik tako daleč, da se mu Je obraz bedasto namrdnil, oči pa so zamežikale: “Pokorno javljam, gospod štabsarot, da daljšega jezika nimam.« Nastal je zanimiv razgovor med Svejkom in komisijo. Svejk je trdil, da je storil to opazko zato, ker se je bal, da bi ne mi-slili, da pred njimi jezik skriva. Nasprotno pa so se člani komisije v svoji sodbi o Svejku razdvojili. Polovica njih je trdila, da je Svejk «ein bloeder Kerl«, druga pa, da je lopov, ki se hoče iz vojaške komisije norčevati. «Grom in strela!« je zarjovel na Svejka predsednik komi. sije. «Vas bomo že ukrotili!« Svejk je gledal na komisijo z božansko mirnostjo nedolžnega otroka. Višji štabni zdravnik je stopil tik pred Svejka: «Rad bi vedel, vi morski prašiček, kaj si neki zdajle mislite?« “Pokorno javljam, da sploh ne mislim.« «Himmeldonnerwetter!» je vpil eden izmed članov komisije ln rožljal s sabljo: «Tak on sploh ne misli. Zakaj pa vi, slon siamski, ne mislite?« “Pokorno javljam, da zato ne mislim, ker je to vojakom prepovedano- Ko sem bil pred leti pri 91- regimentu, nam je naš gospod hauptman zmerom pravil: “Vojak ne sme misliti. Zanj misli njegov predstojnik. Kakor hitro začne vojak misliti, ni več vojak, ampak navaden ušiv civilist. Mišljenje ne...« “Jezik za zobe!« je besno prekinil Svejka predsednik komisije. “O vas že imamo poročila. Der Kerl meint: man wird glauben, er sei ein wirklicher Idiot. VI niste idiot, Svejk, pre-brisani ste, z vsemi žavbami namazani, lump ste, paglavec, ušivec, razumete-..« “Pokorno javljam, da razumem.« “Rekel sem vam že, da ne odpirajte gobca, ali ste slišali?* “Pokorno javljam, da sem slišal, da ne smem odpirati gobca.« “Himmelherrgott, molčite! Ce sem vam ukazal, potem veste, da ne smete niti črhniti!« (Nadaljevanje sledil mili nimn ih visoka vrhova premagana Uspeh francoske odprave Herzog-Lachenai, ki sta dospela na 8078 m visoki vrh Anapurne v vzhodni Himalaji. Plezalca sta se vrnila domov pohabljena . - *- ... ..-ii...... Tudi drugi mož odprave Louis Lachenai se vrača v dolino v spremstvu domačih vodičev, Imel je premrznjene noge. Vesti, ki prihajajo iz dežel, kjer se dvigajo naj višje gore sveta proti nebu, so podobne kot po vsem svetu: napetost v tibetanskem vprašanju, pojačemja straž na tibetan-sko-indijski meji in podobno. Se bolj mračne so vesti, ki prihajajo iz raznih himalajskih predelov. V gornjem delu pokrajine Assam so bili y sredini meseca avgusta tako močni potresni sunki, kot jih človeštvo v svoji zgodovini ne pomni. Nekontrolirane časopisne vesti govore, da so tj potresni sunki spremenili v himalajskem sistemu toke rek ter zvišali in znižali že itak malo raziskane gorske grebene. Ker gre za kraje, ki so najteže dostopni na Zemlji, bo preteklo še precej časa, preden bomo dobili zanesljive vesti, ali so se res izvršile v teh predelih znatne spremembe, ki naj bi spremenile poznane gorske o-blike teh krajev. Zaenkrat je le gotovo, da je prebivalstvo Assajna silovito trpelo po potresu, da so razrušena vsa naselja gornjega Assama, da so v posameznih krajih zaradi potresnih sunkov reke spremenile svoje tokove in s poplavami še bolj povečale bedo in nesrečo porušenih krajev. Poleg neprijetnih vesti pa smo prejeli iz teh krajev tudi veselo novico, ki priča, da duh raziskovalcev ne miruje tudi v najtežjih prilikah. Začele so se množiti ponovno kot v letih pred 1. 1939 geografske ekspedicije v himalajskem masivu. Poleg raznih manjših ekspedicij so bile letos najbolj aktivne francoska, škotska in norveška odprava. Posebno presenetljiv za ves svet je bil uspeh francoske odprave. V kako težko pristopnem svetu so delali francoski raziskovalci, izhaja iz dejstva, da je šele po 23 dnevih, to je 26. junija 1950 dospela v svet vest, da je dne 3. junija stopila prvič na teme osemtisočaka človeška noga, in sicer naveza Herzog-Lachenai na 8078 visoki vrh v vzhodni Himalaji, na Anapurno. Doslej so ugotovili raziskovalci Himalaje 14 vrhov, ki presegajo 8000 metrov in ki jih še ni zavzel noben planinec, če izvzamemo tragični primer Angleža Malloryja, katerega so že videli blizu samega vrha najvišje gore, Mt. E-veresta, ki se pa od tam ni več vrnil. Tako je veljal pred sedanjim francoskim uspehom še zmeraj kot rekord angleški vzpon iz leta 1936 na Nanda Francozov, med katerimi ie bil edino en član, ki je že imel izkušnje v himalajskem vzpenjanju. Francoska ekspedicija je prišla 15. maja v Baglung, med rižnimi polji odšla v gore in si postavila za svojo prvo nalogo vzpon na vrh Dhaulagiri. Francozi so zato postavili prvo taborišče v senci njegovih ledenikov. Dhaulagiri jih je spominjal s svojimi ogromnimi visečimi ledenimi stenami na znano severno steno Eigerja, seveda v neprimerno večjih dimenzijah. Dhaulagiri jih je sicer s svojimi seraki in neprestano bobnečimi lavinami gladko odbil, vendar so ohranili ie toliko energije, da so poskusili naskočiti Anapurno. Kot doslej vsaka odprava v Himalaji so morali tudi Francozi hiteti, da jih ni prehitel mon-sum, ki s svojimi nizkimi oblaki onemogoči sleherno gibanje v himalajskem visokogorju. In res se je naveza Herzog-Lachenai že 3. junija povzpela na vrh Anapurna brez velikih žrtev. Le pri vrnitvi sta morala prenočiti v višini 6000 metrov na odprtem v neki špranji in so jima pri tem zmrznili prsti na rokah in. nogah. Zdravnik ekspedicije dr. On-dot je izvršil nad njima prvo zasilno amputacijo. Prenesli so ju po dolgi večtedenski poti v nižino na nosilih in od tam z letali v Pariz. Škotska ekspedicija ni dosegla tako senzacionalnih u-spehov kot francoska, saj si je tudt postavila za smoter le, da razišče rečni sistem Danligan- % Herzog na nosilnici. Poleg njega je dr. Ondot, ki je nudil prvo pomoč plezalcem in jim tudi rešil življenje Devi, visok 7821 metrov. Francoski uspeh je toliko bolj presenetljiv, ker je s predvojnih letih nič manj kot 23 odprav zaman naskakovalo leto za letom z dolgotrajnimi pripravami pet najbolj znanih osemti-sočakov v himalajskem pogorju. Znan je nesrečni konec Malloryjeve ekspedicije na Mt. Everest, trdovratnost raznih zapovrstnih ekspedicij na Nan-ga Parbat, ki so skoraj v vsakem taborišču pustile po enega mrtveca; zato še bolj preseneča hitri letošnji uspeh $ mmm mm J 4v;V: ‘ ■: ge, ki se pozneje združi z A-laknando in skupaj z njo stvori veletok Ganges. V porečju Danligange so se Skotje skušali povzpeti na vrh Betharto-li, 6946 m, toda niso uspeli. Pač Pa se jim je posrečilo kasneje zavzeti kljub monsunskemu vremenu vrh Ura Tirche, visok 6783 m, ki je eden izmed redkih vrhov. ki nosi ime zaradi svoje dominantne pozicije nad eno izmed najvažnejših poti, ki vodijo iz Indije v Tibet. Stotine in stotine drugih vrhov Pa siploh nima nobenega imena, ker ni nikogar, ki bi jim ga nadel. Preiskali so nato malo znano pot preko Pre. laza Unta Dhura 5880 ra. Norveški profesor Arne Naess je objavil prve dni septembra tl. poročilo, kako je z norveškima plezalcema Perom Kvembergom in Henryjem Bergom ter z angleškim kapitanom Streatherjem dospel na 8084 m visok vrh Tirich Mira v himalajskem gorskem sistemu. Najvišje taborišče so postavili Norvežani v višini 7700 metre®. Zanimivo pri zavzetju tega vrha je dejstvo, da se je najprej povzpel na V1'h Ber Kvernberg sam in naslednji dan še ostali trije člani ekspedicije. V snežni vrh so zasadili zastave Norveške, Pakistana in Združenih narodov. Razgled s tega orjaka sta takole opisala: «Dve stvari sta napravili na nas globok vtis. Prvo, da so vrhovi v površini tisočev kvadratnih kilometrov okrog nas bili videti kot majhni pritlikavci, čeravno so bili višji od Mont Blanca. Ere-šinjalo nas je neko čustvo, kot da smo na nekem drugem večjem planetu. Drugi močan vtis je bil pogled na zeleno dolino Susum, ki se je raztezala proti jugu. Kontrast med' mrzlim o-gromnim svetom vrhov in to majhno zeleno liso nas je globoko presunil. — Zelo globoke in široke doline v smeri proti Kitajski (Vzhodnemu Turke-stanu) in Afganistanu so ležale izpod meglice razgretega in prašnega zraka. Iznad te meglice so moleli vrhovi, višji od 3000 m s svojimi večinoma golimi kovinskarjavimi stenami. Neštevilne gore z večjimi ali manjšimi ledeniki so se dvigale v zračne plasti, kjer so križarili beli ali pa tudi temni oblaki. Samo orjaki višine Tirich Mira so moleli visoko iz- nad teh oblakov- V Afganistanu nam je posebno padel y oči ogromen nepoznan vrh. Videli smo tudi vrh Nanga Parbat in nekoliko orjakov v Karakoru-mu. Iz daljave so bili videti ti orjaki kakor tesno skupaj stisnjena skupina.« Z veliko zaskrbljenostjo gledajo v bodočnost geografske odprave raznih narodov, ki se odpravljajo prihodnje leto v razne neraziskane predele Himalaje. Al; bodo takrat že naletele na take oblasti, ki bodo dovolile raziskovanja? Se sedaj se čutijo posledice, da so vsa raziskovanja od 1. 1936— 1946 morala počivati. Beganja avstrijskih plezalcev, ki jih je vojna zalotila v teh krajih vkljub knjigi, ki so jo tam izdali, komaj moremo imenovati raziskavanje. Tudi italijanski vojni ujetniki so z dovoljenjem oblasti obiskovali in raziskovali Himalajo Punjaba in seveda enega izmed vrhov v veliki himalajski verigi imenovali Cima Italia (6166 m). Sef odprave Maurice Herzog kaže ob svojem povratku zmrznjeni roki. gospodarstvo |~TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMFT^^TNArTcf^ NOVEMBRSKI «IL TRAFFICO» o tržaškem centru za gospodarski razvoj Izšla je novembrska številka tetnega 3. ekspanzicinalnega. mesečnika «11 Traffico«, ki nadaljuje v stani, malo posrečeni obliki svoje izhajanje. Tuni to pot ne objavlja kdo ve kakšne vsebine. Vendarle bi omenili dva članka in sicer uvodnik dtr Lundra «Načrt centra za gospodarski razvoj Trsta* in članek dr. G. Nassiguerre «Zmota gospoda Daytona». Lundrov uvodnik povzema avtorjev intervju z ravnateljem nove ustanove, ki ji pripisuje vlogo kliničnega specialista, ki naj ozdravi tržaško gospodarsko življenje. Poudarja se razlika nove ustanove od nemških« Forschungs institutov« odn. od ameriških «bureaux» in švicarskih «co-mptoirs», ki so kot zasebne organizacije namenjene bolj obravnavanju trgo-vinsko-finančnih vprašanj, ni kakor pa tehnično-struktume problematike. Tržaška ustanova, ki je za razliko od naštetih. javnega zhačaja, razvija svoje dčlo s treh vidikov. 1. tehničnega 2. ekonomsko-rentabili- Nogometno prvenstvo Tržaškega ozemlja Jutri sume nekaj tekem Zaradi slabega stanja naš ib igrišč bodo odigrali samo tri teKme V Istrskem okrožju odpadejo vse tekme zaradi volitev Po zadnjih dneh dežja so postala naša igrišča skoraj neuporabna. Ker bi ?e z nadalj njim igranjem po tako razmočenem terenu škodovalo igriščem je ZDTV sklenila, da v nedeljo ne priredi vsaj na stadionu «Prvi maj« nikake tekme. Ker pa nam primanjkuje igrišč, bodo torej v nedeljo samo tri tekme in siicer vse na Opčinah. Za prvenstvo Tržaškega ozemlja bosta dve zanimivi tekmi in sicer Montebello-Ske-denj in Mezgec-Olimpija. Mor.-tebello gre sicer v borbo kot popolni favorit, vendar ne smemo misliti, da se bo Skedenj predal usod; in že v naprej prepustil dve točki svojemu močnejšemu nasprotniku. Borba bo vsekakor trda, posebno še, če bo Skedenj znal postaviti na igrišče dobre in požrtvovalne igralce. Montebel-lo pa bo verjetno nastopil v svoji najmočnejši postavi. Druga zanimiva tekma dneva bo dvoboj Mezgec-Olimpija. Znano je, da je Mezgec v nedeljo doživel poraz in verjetno se hoče to r.edeljo popraviti. Toda pred seboj b0 imel enajsterico Olimpije in težko se mu bo posrečilo neomejeno prevla- dovati na igrišču. Ne bomo se preveč čudili, če bo iz tekme izšel neodločen izid, ki bi moral zadovoljiti obe enajsterici. V okrožnem prvenstvu bo samo ena tekma in sicer med Olimpijo B in Ilirijo s Proseka. Prav verjetno je, da se bo tekma zaključila v korist Pro-sečanov, ki stremijo k prvemu mestu. Spored je torej sledeč: NOGOMETNO PRVENSTVO TRŽAŠKEGA OZEMLJA Na Opčinah ob 9 Skedenj-Montebello ob 14 Mezgec-Olimpija OKROŽNO NOGOMETNO PRVENSTVO Na Opčinah ob 11 S A H v Istrskem okrožju Medmestni dvoboj Koper-Pi-ran na 20 deskal«. V torek, 12. t. m., bo v Piranu v hotelu Metropol medmestni šahovski dvoboj med’ Koprom in Piranom na 20 deskah. Pričetek bo točno ob 20. uri. Drobne športne zanimivosti Nekaj kratkih podatkov iz zgodovine angleškega nogome. ta: Prvi angleški nogometni klub je bil osnovan 1. 1855 in sicer nSheffild Club«, a ]_ 1871 je bila dokončno organizirana angleška nogometna federacija. L. 1878 se je pojavila na nekem igrišču prvikrat sodnij:-ka piščalka. Dotlej so si sodniki pomagali s trobentami in zastavicami. L. 1902 je bila v «Ibrox Parku« v Glasgoivu nogometna tekma med reprezentancama Anglije in Škotske. Ob tej pri. iožnosti se je vsled ogromnega navala udrla tribuna in poko-pala pod seboj na stotine gledalcev. 25 jih je na poškodbah umrlo, 24 je bilo težko ranjenih, PONOVNI BOJKOT SOVJETSKE ZVEZE Pogled na Anapurno kjer je tudi začrtana pot odprave. Številke označujejo razna taborišča, kjer so se plezalci ustavljali Ladjo „LAGUNA“ Tržaški arzenal za vožnje proti Južni Ameriki V tukajšnjem arzenalu dokončujejo dela na motorni ladji «Laguna», ki je last družbe «Navigazione Libera Triestina«. 71004onsfka ladja je bila poprej parnik, sedaj pa so jo preure* čtili na motorni pogon ih sicer so ji vgradili Fiat-Diesel motorje. Izvršili so tudi razne druge preureditve. Se v tem tednu bodo opravili poskusne vožnje. Nato bo izročena družbi «Si-darma«, ki jo je najela od lastnikov za vožnje med Trstom in Južno Ameriko. Na tej progi bo kmalu nato pričela voziti tudi «Corallo», posestrima »Lagune«. Preureditve na motorni pogon bodo omogočile ladjama razviti hitrost 13 milj na uro nSsprofci poprejšnjim 10,5 miljam. Vsakodnevna pomoč v obliki hrane in zdravstvene zaščite za 8 milijonov otrok ter cepljenje proti tuberkulozi 10 milijonov otrok v. 34 državah Evrope. Azije in Latinske Amerike, to je v enem stavku, sad človekoljubne akcije Mednarodnega dečjega fonda v treh letih njegovega obstoja, akcije, ki je bolj kakor katera koli druga pripomogla k okrepitvi in razvoju sodelovanja med narodi. To so sadovi s katerimi je stopil Fond pred svetovno javno mnenje in pred Generalno skupščino OZN. Uspehi te organizacije še zdaleč niso tolikšni, kakor bi lahko bili, če bi sodelovale v njej vse države po svojih dejanskih možnostih ter z večjo odkritosrčnostjo in dobro voljjo. Ti uspehi so bili doseženi kljub napetosti v svetu. Toda prav zaradi takšnega značaja in uspehov te organizacije vidimo, da so se z več strani obnorhli poizkusi, da bi to organizacijo odpravili, Predvsem je treba zaradi njegove absurdnosti omeniti stališče tako imenovanih držav socializma In ljudske demokracije do te človekoljubne akcije. Od 148 milijonov dolarjev, kolikor znašajo prispevki vlad 43 držav in zasebni prispevki, Sovjetska zveza ni prispevala doslej niti pare. Od 225.000 ton hrane in več desettisoč ton o-butve, oblek, sanitetnih potrebščin in naprav za predelovanje mleka, ki jih je dalo 35 držav, ni prišel iz Sovjetske zveze niti kilogram. Pa ne samo to. Od januarja do konca septembra t. I. so Sovjetska zveza in vzhodnoevropski predstavniki bojkotirali vse seje »n se- a na stotine jih je odšlo domov s hudimi ranami in praskami. Znano je, da so angleški profesionalni igralci naprodaj prav tako kakor n. pr. pri nas na tr. gu krompir ali jajca (samo da so precej dražji). Klubi prodajajo, kupujejo in preprodajajo igralce kakor se jim zljubi, seveda po načelu ponudbe in povpraševanja. Najdražji angleški profesionalec je bil nedvomno Gallacher, za katerega so razni klubi plačali skupno 23.000 funtov, torej okoli 8 milijonov dinarjev. Angleški klub «Wol-werhampton» pa je v sezonah od 1935 do 1938 prodal več svc. jih igralcev v skupni vrednosti 110.658 funtov (približno 188 miljanov 12.000 lir), istočasno pa je «nakupil» novih meči za 42.330 funtov (približno 72 milijonov lir). Tako so zaslužili klubski funkcionarji «Wolwer. hamptona« v roku treh let samo na »prekupčevanju« z nogometaši nič manj kot 68.328 funtov ali v dinarjih kar čednih 25 milijonov. * * * Marsikateri športnik ima za seboj nenavadno kariero. Znani so primeri, ko so posamezni, ki osvajali svetovna in olimpijska prvenstva s 15, 14 in celo z desetimi leti. Drugi spet so ble. steli v letih, ko večina obesi žogo ali printerice «na klin«. Eden najbolj zanimivih primerov v zgodovini športa pa je prav gotovo finski državni reprezentant K. A. Ebb. Rodil se je 6. septembra 1896. Svojo športno kariero je začel 1. 1913, in sicer kot kolesar. Vse do 1. 1915 je bil eden najboljših dirkačev v Finski. Po svetovni vojni je opustil kolesarjenje in se je posvetil teku. Kmalu je dosegel izvrstne rezultate, tako da je bil že 1. 1924 za olimpijske igre v Parizu postavljen v državno reprezentanco. V teku na 3000 m z zaprekami je osvojil peto me. sto, medtem ko sta bila njegova slavnejša rojaka Ritola in Katz na prvem in drugem mestu. Po olimpiadi v Parizu je Ebb kmalu opustil tek In se je lotil plavanja. Tudi tu je uspel: 1. 1926 je osvojil bržavno prvenstvo v plavanju na 200 metrov prsno. Toda nemirni duh tega nena Kljub številnim uspehom in nedvomnim dokazom svoje vse-stranosti, pa Ebb še vedno ni opustil športa Ko se je zadnja leta pred drugo svetovno vojno v Finski pojavil slalom, se ga je stari Ebb, ki se je že bližal četrtemu križu, lotil z mladeniškim ognjem. Uspeh ni izostal: 1. 1937 je Ebb v 41. letu svoje, ga življenja osvojil- državno prvenstvo V slalomu. Toda njegova športna kariera s tem še ni bila zaključena.Dve leti pozneje (1. 1939) je na svetovnem prvenstvu v Zakopanem zastopal svojo državo kot alpski smučar. Vsekakor, res nenavaden primer, kakršnih najbrže ne pozna prav dosti zgodovina modernega športa. Rezultat naj bi bil vključenje tržaške industrije in trgovine v mednarodni trg, ker imajo tukajšnje tvrdke prešibek krog odjemalcev, da bi se v sedanjih razmerah mogle vzdržati. Center naj bi povezal proiz-vodmike z uvoznimi tržišči, dajal informacijg o cenah, trgovskih uzancah, carinskih in fiskalnih predpisih itd'. Dajal naj bi tudi iniciativo _ za nove stike. Eno najvažnejših sredstev centra bi bila propaganda izdelkov tržaškega trga po raznih tržiščih. Prav tako bo obravnaval vprašanje racionalizacije, standardizacije proizvodnje, znižanja proizvodnih stroškov itd. Organizacijska dela za center so doslej že toliko napredovala, da so razen urada v Trstu postavljena tudi zastopstva po raznih važnih tržiščih v tujini, kji se bavijo s pripravljalnimi deli. V kratkem se bodo pričeli tudi konkretni tehnični s-tiki in razgovori s krajevnimi podjetji na širši osnovi. sh * * Nassiguerra, kakor povzemamo iz članka, eden pobudnikov revije «Prodtirre e vendere«, ki ie pričela izhajati v 1946 in je no dveh letih zamrla (obravnavala je vprašanje moderne organizacije raznih gospodarskih panog), po svoje obravnava očitke Daytona, ki jih že poznamo iz znanih govorov ^ v Genovi in Milanu pred dobrim mesecem. Najprej spomini, da so v Italiji žP 1. 1922 prevajali razna dela ameriških «taylori-stov». ki obravnavajo racionalizacijo in proizvodne stroške podjetij. Nato odgovorja na tri očitke, t j. o pomanjkanju primerne organizacije za znan-stveno-eksperimentalna proučevanja, o majhni volji italijanskih kapitalistov-vodij obratov, podjetij in tvorr.ic seznanjati se neprestano z novimi metodami proizvodnje, odkritji, postopki itd, ter o preveliki raznolikosti proizvodov posameznega podjetja. Tudi ugovor, da Italija nima lastnih surovin, kar povišuje proizvodne stroške, avtor zavrača in sicer s primerom Švice. Po njegovem tiči draga proizvodnja v sledečem: 1, delovna sredstva, t. j. stroji so prestari in se ne obnavljajo kakor drugod na pr, v Ameriki 2, notranja organizacija podjetij je v večini primerov pomanjkljiva, česar pa lastniki nočejo priznati 3. delovna sila ni dovolj produktivna. Ako lahko sprejmemo prvi dve točki, tretje seveda ne. moremo, ker ni objektivna, marveč — ako jo najmileje obravnavamo _ — prikrojena na trenutne splošno neurejene razmere, ki naravnost povzročajo takšno stanje, v kolikor kje obstaja. Zaključek Nassiguerovega članka je: Dayton se moti v svoji sodbi, ker se ni zavedel, da sio glavna ovira: državna birokracija, davčni uradi i.n obstoječi šolski sistem. Do neke mere treba Nassiguerri pritrditi. Seveda se on pri pisanju tega n; niti zavedel, da vodi takšna kritika do popolne negacije rjedanjega sistema ih družbenega recia, ki ne moreta rešiti — perspektivno gledajo —_ na" vedenih vprašanj. Najmanj seveda v zgolj italijanskem okviru. m uvoza V H V zvezi z že ponovno omenjenimi težavami v trgovanju med Avstrijo na eni ter Italijo in Trstom na drugi strani ie treba zabeležiti interpelacijOj ki jo je te dni vložil v rimskem parlamentu na naslov mimstr za zunanjo trgovino poslanec Saia. V njej je obrazložil težave italijanskega trga, ki se ne mo-r,P zalagati z avstrijskim lesom po cenah, ki so iz dneva v oan višje, in poudaril špekulativno ravnanje Avstrijcev. Zahteval je: 1. naj vlada odpove klirinški dogovor med obema državama 2. naj se doseže od avstrijske vlade, da preneha ura no določevati najmzje izvozne cene za les, ker se z ske strani pušča izvoznikom glede določanja cen popoma prostost 3. pričeti ja treba pogajanja z avstrijsko vlado zaradi določitve novega tečaja medi šilingom in liro, ker * nji ni v skladu s kupno mo« lire. Treba pripomniti, da je v govanju z lesom nastopila za nje tedne precejšnja napetos To se opaža tud,; na tržaškem trgu. Razen cen, ki jih AVOTrtr ci nenehno dvigajo, so težav tudi zaradi tega, ker se ne “rze dobavnih rokov. Levantski kupci sicer še vedno plačujejo za* htevane cene, uvozniki v Itali- ji pa ne zmorejo več in s? tr- govanje v tej smeri ustavlja. Obilen lov ob istrski obali Iz Kopra poročajo, na so imeli v preteklem tednu den ribolov. Ujeli so 66.0°° * sardelic (vrste «papalin8»h uradnih podatkih je letošnji ' bolov vrgel doslej; v 775.696 kg, v Izoli 909.370 *•* in v Piranu 448.094 kg. E1"* večidel plavo, so v glavnem 0 ^ dali konservnima tvamicaih3 Kopru in Izoli. Turška državna mornarica v rokah zasebnikov «Handelsblatt» poroča v sV°^ ji «službi s tujino«, da bo tub šfci vladni svet v kratkem dal ukaz, po katerem bo ®. žavna plowna družba «DeV„ Deniz Yollari», ki ima ®an monopol na vse turške pl°vn zveze s tujino, polagoma Pre" šla v zasebni sektor gospodarstva in bo postopoma postal last kapitalistov-zasebnikov. u' krep tolmačijo kot posledi** ameriškega vpliva, ki hoče od- praviti državne monopolist;^® družbe v Turčiji, ustanovljene zlasti v času Kemala Atatflrža’ ker so nedvomno ovirale Pene! traciio tujega kapitala ali otežile njeno formalno strah. Stanke Mednarodnega dečjega fonda, baje zaradi navzočnosti kuomintanškega delegata, čeprav deluje UNICEF tudi v LR Kitajski, za katero je odobril letos 2 milijona dolarjev. Hkrati je Fondu onemogočeno delovanje v Vzhodni Nemčiji, Bolgariji in Romuniji. Takšna politika sovjetskega bloka do Mednarodnega dečjega fonda je ne le zmanjšala njegovo učinkovitost, marveč je tudi izdatno podprla vse tiste, ki so letos znova poizkusili zamenjati neposredno pomoč v naturi s tehnično pomočjo, s kompliciranjem strukture Fonda in prenosom finansiranja na proračun OZN omejiti akcijo UNICEF in povzročiti likvidacijo te organizacije. Obžalovati je treba, da prihaja predlog v tem smislu prav od ZDA, države, ki je razmeroma največ pripomogla k uspehu Fonda, države, za katero pomeni Podpiranj e Fonda malenkosten izdatek v primerjavi s koristmi, ki jih nudi drugim državam. Kakor v prejšnjih letih, tako so zadeli ti naklepi tudi letos na močan odpor ter obsodbo delegacij malih in srednjih držav, ki so se izrekle za nadaljevanje delovanja UNICEF na bazi konkretne gmotne pomoči. V tem smislu so bili predloženi avstralska resolucija in jugoslovanski dopolnilni predlogi, ki so jih podprle azijske države, vadnega športnika ni počival predvsem Indija, Indonezija in Pakistan. Kljub odkritemu in prikritemu odporu so bili ti predlogi v. Socialnem komiteju sprejeti in ni dvoma, da jih bo odobril tudi plenum Generalne skupščine. Kmalu je dal slovo plavanju in začel gojiti avtomobilizem. Leta 1931 je osvojil znani »Grand Prix» v Ramenu na Švedskem. Med, leti 1930 in 1936 je bil Ebb eden najboljših avtomobilskih dirkačev v Skandinaviji. O POLITIKI BRATSTVA (Nadaljevanje s 1. strani) kmalu razlastila slovensko po zasedbi teh krajev po prvi svetovni vojni. Nič čudnega za to, če naj bo za ostanke slovenske bur-žoazije Svobodno tržaško o-zemlje «slovenska domovina» in enajbolj svoboden kot slovenske zemlje». Se več, cona A Svobodnega tržaškega ozemlja je enajbolj svoboden kos slovenske zemlje»/ Kaj to pomeni? V Jugoslaviji je bila bur-žoazija razlaščena, torej to ni domovina buržoazije. V Italiji bi se zmagovita pot italijanske buržoazije nadaljevala. Zato ti ljudje modrujejo, naj bi Angleži in Amerikanci ostali tu, da bodo v svoji modrosti uodili politiko aravnotež-ja», s tem da bi od časa do časa dali uzdo preveč napadalni in premočni italijanski bur-žoaziji, kajti tudi v pogojih STO, kakršnega določa mirovna pogodba, bi italijanska buržoazija lahko zagospodovala. Včasih so se te skupine navduševale — nekatere se še danes — za povečanje STO, tako da bi bilo število slovenskega in italijanskega prebivalstva izenačeno. (Naše očitke, da hočejo na ta način odtrgati slovenske dele od Jugoslavije, so užaljeno in neumno zavračali. Ne moremo si predstavljati, kako si drugače to sizenačenjes zamišljajo). Tudi tako rešitev narekujejo razredni interesi, kajti tak številčni odnos bi dajal slovenski buržoaziji več izgledov v. borbi z italijansko. Slovenska reakcija spretno zakriva te razredne osnove svojega nasprotovanja politiki bratstva. Odeva ga v skrb za narodni obstoj Slovencev. Ali je italijanskemu delovnemu ljudstvu v korist, da se Slovenci raznarodijo, ah ga redijo k temu gospodarske, politične ali druge koristi? Al; bi sc italijanskemu delovnemu ljudstvu bolje godilo, če bi raz-narodili vse Slovence? Ali bi doseglo večje plače, večje politične svoboščine ali j druge prednosti? Tega prav gotovo ne bi doseglo. Ali teži italijansko delovno ljudstvo k zavojevanju pozicij, ki naj bi jih imelo slovensko delovno ljudstvo? Slovensko delovno ljudstvo nima nikakih pozicij, torej tudi teh teženj ni in jih ne more biti, se pravi da tudi medsebojne borbe ni in je ne more biti. Isti po«podar izže-ma, izkorišča in zatira tako slovensko kot italijansko delovno ljudstvo. V gospodarskem pogledu sta s; torej izenačena. Svoj gospodarski in politični položaj bosta izboljšala edino le v enotni borbi proti izkoriščevalcem. Enotnost je Pa bratstvo. Bratstvu v trpljenju, bratstvo v borbi in potem bratstvo v svobod,. Vsaka revolucionarna borba mora vključevati tudi boj zn narodne pravice zatiranih narodov. Mi sami smo bili priča, kako je znalo naše revolucionarno gibanje pred resolucijo združevati revolucionarno borbo z borbo narodnih piavic Slovencev, da o današnjih izkušnjah niti ne govorimo. Ali je torej politika bratstva nasprotna slovenskim narodnim interesom? Gledano s stališča koris delovnega ljudstva (°drorn^rj, večina slovenskega življa nas je del tega delovneo ljudstva) je bratstvo osnovni pogoj za uspešno borbo t pravice delovnih ljudi, 1 osnovni pogoj za zmago. Gledano z nacionalnega stj* lišča Slovencev bi odklauj nje politike bratstva pomen1 lo odbijanje naravnega 1 iskrenega zaveznika in raZ-roževanje v borbi proti mo nejšemu skupnemu sovraz ku, italijanski šovinistični reakciji, ki tako streže po sto venskem narodnem življerl^ J Tako odklanjanje bi Po(e''‘' takem ne bila samo krat' vidnost, temveč tudi z!o . proti slovenskemu narodu in njegovemu obstoju. Tako se nam torej tisti, ^ imajo polna usta skrbi in oci kov glede slovenskih narodm interesov tudi v tej stvari raz' galjajo kot protinarodni ele~ menti. Zlonamerno ali najmanj Pre' naivno je iskati vzroke v P° tiki bratstva, da se slove ^ ska mladina razgovarja rne seboj po italijansko. Kje torej iščem>> vzroke, da na ^ bndna zlata mladina es^3Zf,1„p. skih prvakov uporablja it janščino za svoj občevalni J zik? Vzroki so drugod, s0 bronemernim ljudem znan ■ S tem postajajo jasne ,g politične špekulacije rea glede odnosov med o* ^a in Italijani. Je tudi ja*" ' eV je boj za pravice Slo^^ uspešen ne samo z e nastopom Slovencev ,x[rn temveč tudi s čim t<’ .Mrni zavezništvom Z italH delovnimi množicami, Odg. urednik STANISLAV 90 din tisk* NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400. celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50. mesečno Postni tekoči račun za STO-ZVU: Založmst-o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavtjo: Agencija demokratičnega Inozemskega ^gT Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 20-09, tekoči račuo pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. t