Poštnina platana v gotovini
Štev. 153	V	Ljubljani,	v	ponedeljek	7.	julija	1941-XIX	Leto	VI.
Izkljnčna pooBlaščenfca za oglaševanje Italijanskega tu tnjega | Uredništvo In spiavai Kopitarjeva 6, L|abl|aoa. | Concessionaria esclusiva per la pnbblicitd di provenienza italiana izvora: Unione Pnbblicitš Itaiiana S. A, Milana	i	Redazione,	Ammlnistrazlonei	Kopitarjeva	6,	Lublana.	=	ed	esteta:	U	n	ione	Pnbblicitš	Italiana	S.	Milano,
Pred naskokom na Stalinovo črto
Nemci javljajo prodor do gornjega Dnjepra In Dnjestra — Uničevanje sovjetske vojske v zaledju nemških napadalnih armad — Nepretrgano letalsko delovanje
Hitlerjev glavni stan, 7. julija. Nemško vrhovno poveljstvo porča:
Na vzhodni fronti se operacije proti tako zva-ni Stalinovi črti nadaljujejo po načrtu. Število ujetnikov od 22. junija do 5. julija je naraslo na približno 300.000 mož.
Letalsko orožje je podpiralo operacije z valovitimi napadi na zbirališča sovražnih Čet in kolon. Samo na področju pri Žitomiru je bilo uni-
čenih z bombami in letalskim orožjem nad 500 sovjetskih motornih voz in uspešno zadetih 18 vlakov. Nadaljnji uspešni letalski napadi so bili usmerjeni v poslednji, noči proti železniškemu in cestnemu križišču Smolensku.
Nemško letalstvo je včeraj sestrelilo ob izgubi 11 lastnih letal 281 sovražnih letal, izmed katerih je bilo sestreljenih v zraku 98, na tleh pa uničenih 183.
Ducejeva navodila za gospodarsko sodelovanje med Italijo in Hrvaško
Rim, 7. jul. s. Duce je sprejel grofa Volpija di Misurata, predsednika stalne komisije za gospodarske zveze med Italijo in Hrvaško. Grof Volpi mu je podal poročilo o delu komisije na zasedanju v Zagrebu in o seji v Rimu. Dosežen
(e bil sporazum za izmenjavo lire in hrvaške tune, o pogojih kliringa in denarnega prometa. Dodovorili so se tudi o tem, da bodo italijanski tehnični strokovnjaki sodelovali pri gradbi železnic in cest ter pri elektrifikaciji in pri določenih
mehaničnih industrijah. Nadalje je prišlo do sporazumov glede poenotenja gospodarskega življenja v italijanski Dalmaciji in v sosednih pokrajinah. Prav zdaj se ustanavljajo stalni uradi te komisije v Rimu in v Zagrebu, ki naj spravijo v sklad vse gospodarske odnose med obema državama. Duce jo vse dogovore sprejel in podal navodila. po katerih bodo odnošaji med obema sosednjima deželama še bolj tesni in prijateljski.
Vojno poročilo št. 396
Tobruk pod nepretrganimi letalskimi
naskoki
396. uradno vojno poročilo pravit
V severni Afriki je naše topništvo uničilo v Tobruku dve sovražni bateriji in je zadelo ladje v pristanišču.
Letalski oddelki 80 napadli pristaniške naprave in zasidrane ladje, baterije ter oskrbovalne naprave. Povzročile so požare in eksplozije ter potopile manjši parnik.
V napadu v nizkem poletu proti nekemu sovražnemu letalskemn oporišču v bližini Sidi Ba-ranija je naše lovsko letalstvo povzročilo požare na prevoznih sredstvih in vojašnicah.
Sovražnik je izvedel letalske napade na Ben-gazi in Derno.
V vzhodni Afriki so bile čete v Galli in Si-damu, zmanjšane na neznatno peščico junakov, ki niso imeli več niti živeža niti municije, prisiljene, da s priznanjem časti orožja popuste pred naraščajočimi silami sovražnika, potem ko so se borile do skrajnih možnosti ter so še včeraj pri Gori vzdržale borbo, v kateri so prizadele sovražniku znatne izgube.
V Gondariu in drugih krajih “ boji nadaljujejo.
Znatno zvišanje plač delavcem in nameščencem
Nov odločen ukrep, ki dokazuje, kakšno skrb je Visoki Komisar posvetil tudi socialnemu položaju našega človeka
Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine je ugotovil nujno potrebo, da se začasno izenačijo plače nameščencev in delavcev s povišanimi življenjskimi izdatki. Obenem je odgodil ureditev pravičnejših plač do sklenitve novih delovnih pogodb,
Eri katerih bo treba upoštevati življenjske potre-e za vsako kategorijo posebej, produkcijsko kapaciteto in donosnost dela.
Glede na to odreja:
8 1. Da bodo od 1. julija 1941-XIX dalje, z dne 15. marca 1941-XIX ustaljene plače uradnikov in delavcev ter obče vseh nameščencev administracij bivše države Jugoslavije in bivše dravske banovine in drugih javnih in poldržavnih uradov, kakor tudi privatnih delodajalcev povišane v naslednji meri:	,
za mesečne plače manjše	nego	600	lir	za	20%
mesečne plače manjše	nego	900	lir	za	16%
Za »nesečne plače manjše	nego	1200	lir	za	12%
za m«gečne plače manjše	nego	2500	lir	za	10%
za mesečne plače večje nego 2500 lir za 250 lir § 2. Za določitev odstotka povišanja v odnosu k plačam, odgovarjajočim za razne dele meseca, morajo biti minimalni zneski, naznačeni v^§ 1, izenačeni tako, da se smatra mesec enak 25 delovnim dnevom in teden enak 6 delovnim dnevom.
§ 3. Morebitna povišanja plač, ki so stopila v veljavo pozneje nego 15. marca 1941-XIX, morajo ostati ohranjena, toda eo eventualno vključena v nove plače, kakršne nastanejo z izvedbo poviškov, določenih s § 1.
8 4. Za delovna	ki so se pričela
pozneje nego 15. marca 1941-XIX, bo izenačenje s povečanimi življenjskimi stroški ugotovljeno s sporazumi, ki bodo sklenjeni med poklicanimi strokovnimi organizacijami, ter v primeru nesporazuma, od Delovnega Inšpektorata Visokega Komisariata Ljubljanske pokrajine.
Ta odlok stopi v veljavo z dnem svoje objave ♦ »Uradnem listu Ljubljanske pokrajine«.
Ljubljana, 7. julija.
„ V celi vrsti ukrepov, ki jih je izdal Visoki v teh kratkih mesecih, odkar mu je z mesta zaupana skrb za prebivalstvo i*	pokrajine,	je	odlok	o	nujnem zvišanju
plac delavcem ^ nameičencem vseh vrst in kategorij, gotovo med tistimi, ki ne potrebuje nobenega P°«ebnega komentarja. Vse uslužben-s t v o in delavstvo, z njim vred pa tudi vse ostalo prebivalstvo Ljubljanske pokrajine, ga bo v svoji hvaležnosti samo najbolje komentiralo, kakor je znalo biti uvaležno vselej vsakomur, kdor se je zavzel za z°olj§anje njegovega težkega gmotnega stanja, v katerem se je znašlo spričo vojne, ki tudi našim krajem ni prizanesla.
Visoki Komisar se je žc takoj po svojem prihodu v Ljubljano najprej zanimal in skušal natančno prepričati, kako ljudje tu žive in kateri so tisti sloji, ki jim j® treba najprej priskočiti na pomoč s potrebnimi ukrepi. Ugotovil je, da je treba najprej poskrbeti za to, da se prejemki delavstva in nameščenstva spravijo kar se le da v sklad s življenjskimi stroški, ki so se v zadnjih
mesecih precej zvišali im niso bili več v nobenem sorazmerju s plačami. Zadnji ukrep Visokega Komisarja je korenit, saj se zvišanje plač ne nanaša samo na nekatere vrste delavstva in nameščenstva, pač pa splošno na vse. S tem odlokom Visokega Komisarja je dana podlaga, na kateri se bodo te plače mogle v smislu bodočih delovnih pogodb spraviti še lepše v sklad s potrebami prizadetih. Odlok je dokaz več, kako si najvišji funkcionar v Ljubljanski pokrajini z vso očetovsko ljubeznijo prizadeva, da bi zboljšal razmere v tej pokrajini zlasti na socialnem polju, ki spričo novih razmer tudi res zahteva največjo pozornost in brigo.
Naše ljudstvo je že dokazalo, da zna pravilno ceniti usluge, ki mu jih že nekaj mesecev izkazuje Visoki Komisar in bo z globoko hvaležnostjo sprejelo zlasti tudi njegov odločen ukrep glede zvišanja prejemkov, ukrep ki je dobil še večjo učinkovitost zlasti zaradi dejstva, da je bil te dni tudi izdan nov cenik, s katerim so določene naj-višje dovoljene cene najpotrebnejšim življenjskim potrebščinam-
Berlin, 7. julija, s. Presnočnje nemško uradno vojno poročilo pravi med drugim:
Na vzhodu se razvijajo naši boji po načrtu. Južno od Pripjetskih močvirij so naše rezerve v zaledju na več krajih prisilile k boju razbite sovražne dele armade in jih uničile. Pri tem je bilo več tisoč sovražnih vojakov ujetih.
Naši zavezniki Madžari so včeraj zavzeli Ko-lomejo in Stanislavov.
Vzhodno od Minska smo dosegli Dnjepr. — Drugod se nadaljuje zasledovanje sovražnika.
Iz Finske prodirajoče nemške in finske čete so kljub težavnemu zemljišču na mnogih krajih zavzele važne odseke, kljub hudemu odporu sovražnih oddelkov.
Budimpešta, 7. julija, s. Madžarsko vrhovno poveljstvo poroča: 5. julija so naše čete dosegle Dnjester. Močne sovjetske zadnje straže skušajo z zagrizenim odporom na nekaterih delih bojišča izvesti umik čez reko.
Berlin, 7. julija, s. Včerajšnje nemško uradno vojno poročilo javlja, da se po načrtu nadaljujejo vojaške operacije proti tako imenovani Stalinovi črti. »Montag« piše, da te črte ne gre podcenjevati. Toda gotovo je, da bodo nemške sile znale napasti, streti in predreti tudi poslednji odpor, ki ga bo sovjetska vojska poskušala dajati na tej črti sami. Gotovo je tudi to, da so v prvih dveh tednih vojne na Vzhodu bili ustvarjeni tehnični predpogoji za končno zmago.
Berlin, 7. julija, s. Dopisniki nemških propagandnih kompanij poročajo nove podrobnosti o veličastnem napredovanju nemških čet vse tja do Bere-zine. Iz teh poročil je med drugim razvidno, da je ena sama nemška oklopira divizija v enem dnevu osvojila tri važna mesta in prevozila od zore do mraka 150 km.
Vzhodno od Rige, poroča DNB, se nadaljuje čiščenje treh velikih gozdnih področij, koder se še skrivajo sovjetske čete.
Nemci so 29. junija pri vasi Dergaai ujeli generala Jegorova, poveljnika IV. sovjetskega letalskega zbora. Pri njem so dobili že omenjene važne vojaške listine.
Nemški izkrcevalni oddelki so igrali znatno vlogo pri osvajanju baltiških pristanišč ter obrežnih predelov. Posebni oddelki vojne mornarice so takoj prevzeli v skrb vse pristaniške naprave in jih spet spravili v obrat.
Bukarešta, 7. julija. 9. Pohod zavezniških sil, ki se je začel na moldavski fronti 2. julija, se ne zadržano nadaljuje in povsod tare sovjetski odpor. Nemško-romunske motorizirane kolone so v soboto zasedle Černovice, glavno mesto Bukovine, ki so ga pred letom dni zahtevali Rusi od Romunije. Pogled na mesto je bil tak, da romunski vojaki niso mogli več prepoznati tega kraja. Sovjetski oddelki so med umikom povsod požigali ter še enkrat dokazali, da jih navdihujejo najnižji nagibi in najbolj divjaški načrti. Zavezniške motorizirane čete so v soboto tudi že videle Ki-šinjev, bivšo prestolnico romunske Besarabije.
Bitke na različnih točkah tega skrajnega kosa Bukovine so bile zelo zagrizene, to pa zato, ker sta reki Seret in Suceava tvorili izborno obrambno naravno postojanko za Sovjete.
Potrditev prijateljske pogodbe med Nemčijo in Turčijo
Berlin, 7. julija, s. Včeraj opoldne so bile izmenjane odobritvene listine za prijateljsko pogodbo med Nemčijo in Turčijo. Izmenjava je bila med tajnikom za zunanje zadeve von Weiszaeckerjem in turškim poslanikom v Berlinu Geredejem ter turškim podtajnikom za zunanje zadeve Acikali-nom. Acikali je nalašč prispel iz Ankare v Berlin.
Vojna v zraku in na moriu med Anglijo in Nemčijo
julija. Nemško vrhovno poveljstvo
Berlin, 7
poroča:
V	borbi proti Angliji so potopile podmornice na Atlantiku 6 trgovskih ladij s skupno 33.830 tonami ter poškodovale nadaljnjo ladjo z zadetkom torpeda. Bojna letala so potopila na morskem področju V bližini Anglije v pretekli noči 2 tovorni ladji s skupno 11.000 tonami.
Nemška lovska letala so sestrelila v letalskih bitkah nad Kanalom v teku včerajšnjega dne brez lastnih izgub 4 angleška lovska letala, pred norveško obalo pa 1 angleško bojno letalo.
Mornariško topništvo je sestrelilo pred norveško obalo 3 angleška letala, neka patrolna ladja Pa v Kanalu 1 letalo.
Sovražnik je metal preteklo noS na zapadno Nemčijo rušilne in zažigalne bombe. Civilno prebivalstvo je utrpelo večje izgube na mrtvih in ranjencih. Stanovanjski okraji in javna poslopja so bila zadeta predvsem v MUnstru in v Bielefeldu. Nočni lovci so sestrelili 7 izmed napadajočih angleških bojnih letal.
Ritmojster Niemack, poveljnik izvidniškega oddelka, nadporočnika oklepnega polka Maercken in Buchterkirch, kakor tudi nadporočnik strelskega polka Ritz, so se odlikovali z vzorno hrabrostjo.
Pri operacijah na severnem Atlantiku je dosegla posebne uspehe neka podmornica pod poveljstvom kapitana — poročnika Scholza.
Francoska poročila o poteku operacij v Siriji
Bejrouth, 7. julija, s. Francoska uradna poročila o poteku operacij v Siriji pravijo:
Angleški oddelki so od vzhoda le malo napredovali. Nasprotnikovi motorizirani oddelki, ki so se polastili Palmire, so napredovali za kakih SO km proti Homsu. Nekatere lahke enote oddelka, ki obkoljuje Deir es Zor, so napredovale proti severozahodu. Pri Mersayumu se je udejstvovalo topništvo na obeh straneh. Angleški napad na Dezzine je bil odbit s hudimi izgubami za nasprotnika. Na obrežju je angleško brodovje brez uspeha bombardiralo naše postojanke pri Da-murju. Beyrouth je bil predsnočnjim predmet hudega letalskega napada. Bombardiran je bil tudi Tripolis v Siriji. Naše letalstvo je neprenehoma
tolklo angleške motorizirane oddelke in zbiranja čet.
Včeraj so Angleži najbolj napenjali sile zlasti vzdolž obale. Zaradi nepretrganega napadanja francoskih letal in odpora francoskih čet, so na vseh točkah lahko napredovali samo redki in majhni nasprotni oddelki. Siloviti boji so na obali pri Damurju. Predsnočnjim so angleška letala trikrat napadla Beyrouth. Sestreljena so bila štiri angleška letala.
Vazen obisk pri Visokem Komisariu
Ljubljana, 7. julija, s. Visoki Komisar je včeraj sprejel predsednika Fašistovske zveze trgovskih uslužbencev, nar. svetnika Paladina, ki ga je spremljal nar. svetnik Vagliano od tržaške podružnice te zveze. Imela sta dolg prisrčen razgovor, v katerem sta proučila nekatera vprašanja, ki se nanašajo na organizacijo deiavstva v Ljubljanski pokrajini.
Zahvala Vis. Komisarja
funkcionarjem finančnega ministrstva in Italijanske banke
Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine Eksc. Grazioli je sprejel vse funkcifonarje Finančnega ministrstva in Italijanske državne banke, ki so sodelovali pri zamenjavi dinarjev v lire. Visoki Komisar je poudaril hitrost in red pri zamenjavi ter je toplo zahvalil prisotnim tovarišem. Visoki Komisar je izrazil svoje priznanje tudi varnostnim organom, ki so doprinesli k rednemu poteku poslovanja- Sestanek se je končal z vdanostnimi pozdravi Kralju in Duceju.
Zahtevajte povsod naš list!
Obsodbe saboterjev v Romuniji
Bukarešta, 7. julija, s. Vojaško sodišče je obsodilo v Konstanci poznanega komunista Sarbi Filomona s štirimi drugimi komunisti na dosmrtno ječo in prisilno delo, ker so poskušali ob času sovjetskega letalskega napada prižgati vse električne luči v Konstanci. Vojaške oblasti so dale odstraniti vse jude iz vojnega predela. V zadnjih dneh sta bila ustreljena dva juda, ker sta vohunila v korist Rusije. Nekega drugega pa so ustrelili, ker je skušal pretrgati telefonske zveze. Večji del ju-dov, ki so poskušali sabotažo v Moldaviji, je bil preoblečen v obleke romunskih vojakov.
Stalinove zapovedi
Berlin, 7. julija, s. Stalinove zapovedi začenjajo izpolnjevati. To izroča posebno zadovoljstvo angleškim listom, ki poročajo, da boljševiške čete med umikom na črto ob Dnjestru sistematično uničujejo prav vse. Urejeni so posebni strokovnjaški bataljoni, katerih naloga je, da z metalci plamenov uničujejo skladišča živeža, žitnice, senike in kmečke hiše. Drugi oddelki, ki jih sestavljajo strokovnjaki za dinamit, spuščajo v zrak mostove, železniške stavbe in proge. Tretji zastrupljajo živino. To strahotno delo je gotovo naperjeno proti ukrajinskemu ljudstvu.
General Wavell o nujnosti ameriške pomoči za Anglijo
Buenos Aires, 7. julija, s. »La Nacion« prinaša razgovor svojega dopisnika' v Kairu z generalom Wavellom. Ta spodmaknjeni »puščavski Napoleon« je odločno izjavil, da Anglija ne bo mogla zmagati brez popolne udeležbe Združenih držav v sedanjem spopadu. Dejal je, da Anglija potrebuje čimprej letal oklepnih voz, streliva, ladij in zlasti ljudi. Če bo vojna dolga, bo Anglija potrebovala človeške 'rezerve iz Združenih držav. Letala, topovi in ameriški oklepni vozovi ne bodo mogli odločiti o usodi vojne, toda vsekakor bodo podaljšali angleški odpor, toda tudi temu odporu so postavljene meje. Nemčijo bi bilo mogoče premagati samo v ugodnem trenutku z vdorom na njeno ozemlje in po dolgem izčrpavanju z letalskimi bombardiranji. Vdor v Nemčijo pa bi lahko izvedle samo ameriške čete.
Spopad med ustaši in uporniki
Zagreb, 7. julija, s. Oddelki hrvaške vojske in ustaške milice so izsledili in naskočili nekaj elementov, ki so pripadali bivši jugoslovanski vojski in so se po njenem razsulu razbežali v hribe, kjer so se posvetili razbojništvu. Razbojniška tolpa je bila zajeta. Pri teh spopadih je padel stotnik Mijo Babič, eden prvih članov u&taškega gibanja in po-glavnikov sodelavec.
Propagandna poročila o Stalinovi črti
R‘m, 7. julija, s. Angleška propaganda naznanja vnaprej velik sovjetski odpor na tako imenovani Stalinovi črti. O tej Stalinovi črti ni točnih poročil, kakor sploh ni točnih podatkov o celotni sovjetski vojaški pripravljenosti. Sovjetski oblastniki so to črto obdajali s popolno skrivnostjo. Ve se le, da jo je postavil inženir Pivarov, varovanec Stalinov in da je ta črta nekaj, kar je v sredi med francosko Maginotjevo in nemško Sieg-friedovo črto. Po Maginotjevi črti ima zunanje lice, po Siegfriedovi črti pa je povzela razposta-vitev utrdb na globino. Te utrdbe naj bi bile razporejene v 100 km široki črti. Po načrtu naj bi ta Stalinova linija segala čez vso Rusijo, od Belega do Črnega morja, potekajoč zahodno' od Leningrada in Moskve čez Smolensk in Kijev. — Stalinova črta ni bila v celoti dodelana in so nekateri predeli še nedokončani. Ti predstavljajo šibke točke. Ce bodo nemške napadalne sile našle kako tako šibko točko, se bodo znale okoristiti s to okoliščino. Nemška vojska, ki je uničila slovito Maginotjevo črto, ima gotovo sredstva in tehniko, da zdrobi tudi to poslednjo evropsko utrjeno črto. Tako sodijo v mednarodnih vojaških krogih, bo-datke o Stalinovi Črti Širijo iz N©wyorin* La dona in je torej jasno, da gre za golo propagando.
Romunski poslanik v Bratislavi je predsedniku Slovaške v imenu svoje vlade čestital, da Slovaška sodeluje z Romunijo v istem boju.
V	Angliji so od 4. julija dalje omejili porabo premoga, češ da vlada ne more jamčiti, da bo v prihodnjih mesecih na razpolago dovolj premoga, da bi bila dovoljena poraba v tedanjem obsega
Ljudsko štetje v Ljubljanski pokrajini
Popit prebivalstva nima nobanega fiskalnega namena In bodo podatki Izključno le za sestavo statističnih podatkov
Za dan 3L {ulifa 19H-XIX fe v Ljubljanski pokrajini odrejen popis prebivaltsva. Vojaki Italijan* ske oborožene sile vseh stopenj, vžtevSl kr. karabinjerje in kr. finančno stražo, so izvzeti od popisa.
V	dnah od 26. do 30. tega meseca bodo po-
Eisni uradniki (ki bodo imeli za to posebno osebno egltimacijo) izročili vsakemu družinskemu poglavarju in vsakemu predstavniku zajednioe (lastniki ali zakupniki hotelov, gostiln, penzij, zavetišč, bolnišnic, zdravilišč itd.) družinsko ali lajadnllko polo, ki jo bo moral vsak družinski poglavar in vsak predstavnik zajednice skrbno izpolniti in tako po-polnjeno in podpisano imeti pripravljeno na dan
1.	avgusta zjutraj, ko bodo popisni uredniki začeli pobirati popisne pole.
Družinski poglavarji in predstavniki zajednic se bodo morali zaradi pravilne izpolnitve popisne pole skrbno ravnati po navodilih na prvi in četrti strani pole.
Popisne pole, ki bi bile nepopolno ali pogrelno izpolnjene, se vrnejo popisancu za novo sestavo.
Kdor v popisni poli zahtevanih podatkov ne bi hotel dati ali bi jih vedoma v oelotl ali deloma
navedel napačno, se kaznuje v denarju od 500 do 2000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev.
Družinski poglavarji in predstavniki zajednic, ki jim popisni uradniki ne bi dostavili popisne pole do vštetega 30. julija, morajo sami iti ponjo v občinski urad.
Družinski poglavarji in predstavniki zajednic, pri katerih se popisne pole ne bi pobrale do vštetega 5. avgusta, jih morajo prav tako neposredno oddati občinskemu uradu.
Popis nima prav nobenega tiskalnega namena in velja za dobljene podatke najstrožja uradna tajnost. Podatki so namenjeni Izključno ca sestavo statističnih pregledov brez kakršne koli druge individualne uporabe.
Ljubljana, 6 julija 1941-XIX.
Visoki Komisar EMILIO GRAZIOLI.
Slovenski medicinci bodo lahko nadaljevali študije na Kr. vseučilišču v Padovi
Ministrstvo za narodno vzgojo je dovolilo, da se morejo slovenski medicinci iz Ljubljanske pokrajine, ki so študirali na belgrajskem ali drugih vseučiliščih, takoj vpisati na Kr. vseučilišču v Padovi za nadaljevanje začetih Študij.
Dijaki, ki se bodo poiluilll tega dovoljenja, bodo z naklonjenostjo sprejeti v padovanakem vseučilišču ki jim bo nudifo vse olajšave.
Kdor želi biti deležen teh olajšav, mora čim prej poslati univerzitetnemu rektorju prošnjo ter ji priložiti naslednje dokumentei
1.	Dokumente, ki dokazujejo medicinski in kirurški študij ter izpite na belgrajskem ali drugih vseučiliščih;
2.	krstni listi
3.trl fotografije, izmed katerih mora biti ena
overovljena;
4.	potrdilo Visokega Komlsarijata za Ljubljan-jokrajii
imenti morajo biti pri janski jezik in overovljeni od Visokega Komisa-
sko pokrajino, da je prosilec iz te pokrajine.
Ti dokumenti morajo biti prevedeni v itali-
rijata tako v izvirnikih kakor v prevodu. Dijaki židovskega porekla ne morej nadaljevati študija. Prošnja in dokumenti se lahko Izroče tajništvu ljubljanskega vseučilišča, ki bo preskrbel vse drugo.
Aspiranti bodo morali pred nadaljnjimi izpiti in pred potrditvijo vpisa na padovanskem vseučilišču dokazati znanje italijanščine. Za druga pojasnila naj se obrnejo na tajništvo ljubljanskega vseučilišča, ki sprejema vpise do Šestega semestra na tnedioinski in kirurški fakulteti za akademsko leto 1941-42-XIX.
Lesen senik in 10 voz krme je zgorelo
Ljubljana, 7. julija.
V	koboto popoldne ob 15.28 je grajski Čuvaj opozoril gasilce po telefonu, da gori velika šupa In da se veliki stebri dima vijejo pod nebo. z e minulo kasneje Je odšlo 9 ljubljanskih poklicnih gasilcev z enim gasilskim avtomobilom nu kraj požara. Požar je nastal višje od poti na Rakovo jelšo, kjer ima mestna pristava veliki leseni senik in v katerem Je bilo noloŽeno že do vrha okrog 10 voz letošnjega sena. Na doslej ie nepojasnjen način pa se je seno vnelo In gorelo. Prav lako je ogenj uničil leseni senik. Senik je bil kakšnih 25 m dolg, kakšnih 10 m pa širok. Tudi v soboto popoldne, kakor vsak dan ob lepem vremenu, so bili pri delu zaposleni številni delavci in delavke ki so grabile seno, ga preobračale in že posušeno seno spravljali v senik. V gozdičku ime* Prav tedaj opravek pri konjih neki delavec. Ko je odšel za konjo po vode, pa je nenadoma izbruhnil požar. Ljudje bo bili proti požaru brez moči.
rtrnipt.
Gasilci bo odhiteli k lesenemu seniku pod vodstvom Šefa oddelka inž. Gričarja in poveljnika Rozmana. Skupaj t ljubljanskimi prostovoljnimi gasilci in pa gasilci z Barja so takoj napeljali cevi v verižnem sijttemu lz reke Ljubljanice, ki ie kakšnih 600 m oddaljena od pogorišča. Gašenje pa je bilo *elo težavno, eaj je vse: seno ln suh les gorelo, kakor bi bilo polito s smolo. ”-silcem se Je sicer posrečilo, dn bo rešili en voz, ln eno kosilnico. Zgorelo pa je: vsa obleka delavk In delavcev, eno kolo, ki je bilo last hlapca, en stroj za obračanje, ena kosilnica, dva voza, stroj grabljenje sena in Se ve*8 manjšega poljedelskega orodja. Po prvi zadušitvi ognja se Je večina gasilcev vrnila domov, na kraju požara pa so ostali še nekateri gasilci kot straža. Straža je ostala Je
vso nedeljo in že danes je na pogorišču, kajti veliki skladi krme še eeduj tle.
To 'je bil v zadnjem času gotovo največji požar v Ljubljani, oziroma v bližnji ljubljanski- okolici.	Na	srečo	pa Je, da je bil	senik na samem,
tako	da	ogenj	ni mogel ogražati	še kakšnih sosednjih	poslopij.	Škodo do danes še niso mogli oceniti,	bo	pa vsekakor velika in	mestna občina, ki
Je lastnica tega senika, bo morala utrpeti pač težkte tisočake. Ne le, da je Skoda velikega ln modernega senika, temveč tudi krme, ki je letos draga in je tudi sicer ni na pretek.
Natečaj za lepak Ljubljanskega velesejma
Tiskovni urad Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino poroča:
Po odredbi Visokega komisariata Je med slovenskimi umetniki razpisan natečaj za reklamni lepak Ljubljanskega velesejma v letu 1941-XIX.
Lepak naj bi učinkovito in v barvah pokazal gospodarski piomen nove italijanske pokrajine in njegove proizvajalne možnosti. Na lepaku mora biti napis »Ljubljanski velesejem 4—18 oktobra XIX«, ki mora biti zelo viden. Umetnik, ki ga bo izbrala Žirija, bo dostavil naslednji napia. Fie*a di Lubia-na, Ljubljanski Velesejem 4—18 oktobra XIX.
Takmovaloi morajo Izročiti skice * psevdonimom najkasneje do 2fi. julija ravnateljstvu Ljubljanskega velesejma. Istočasno morajo izročiti v zaprti kuverti »voj e pravo Ime ln natančen naslov. Na kuverti sme biti samo psevdonim.
žiriji bo predsedoval Visoki Komisar. Nagrade so določene takole: prva nagrada L 8000, druga 1000, tretja 500 in četrta 500. Nagrajeni lepaki ostanejo last Ljubljanskega velesejma.
Tvrdka AVG. AGNOLA sporoča Žalostno vesi, da je po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, umrl njen zvesti sotrudnlk, gospod
IGNAC KRKLEC
STEKLARSKI PREDDELAVEC
Pogreb bo v ponedeljek, dne 7 julija ob pol 3 popoldne z Zal lz kapele
sv. Krištofa k Sv. Križu.
Zvestemu in vzornemu sodelavcu ohranimo Časten In trajen spomin.
Ljubljana, dne 6. julija 194/,
Tvrdka AVG. AGNOLA
NOVA ZALOŽB*
knjigarna, založništvo, trgovina s pisarn, potrebščinami
naznanja, da nam je dne fi. julija nenadna smrt ugrabila našega zvestega in skrbnega zadružnega sodelavca, poslovodjo, gospoda kanonika
dr. Alojzija Zupana
Pogreb pri Sv. Križu bo danes, v ponedeljek, ob 4 popoldne po blagoslovitvi
trupla v stolnici.
NOVA ZALOŽBA mu bo ohranila hvaležen In časten spomin za vse njegovo požrtvovalno gospodarsko delo v prospeh zadružnemu podjetju.
Pravični Bog tnu bodi plačniki
Včerajšnja nedelja
Ljubljana, 17. Julija. Nedeljsko jutro Je bilo Čemerno, nizke me-
gle so se zgodaj zjutraj vlačile nizko pri zemlji, kasneje pa so se dvignile. Nebo Je bilo oblačno in mnogim so bili prekrižani načrti za nedeljski
izlet, kajti vsak je pričakoval mokrega blagoslova Izpod neba. Pa ni bilo nič z močo. Nasprotno,
nebo se je celo nekam zjasnilo proti poldnevu in sonce je pokukalo izza oblakov.
Dopoldanska promenada |e bila sila živahna, kako pa tudi ne bi bila, ko so pa skoro vsi izletniki, razen najbolj korajžnih, ostali doma. Alek-sundrova cesta je bila polna mladine. In moda, moda, da ste jo videli. Kakor v kakšnem Parizu. Vse mogoče obleke ln še vse bolj mogoče ali nemogoča ženska pokrivala si mogel videti. Skratka, bil je zbran cvet ljubljanske mladine. Šte-
vilne sprehajalce je kratkočasila vojaška godba, ki je bila na konjih. Igrala je pred Narodnim domom. Mnogo so imeli godbeniki hvaležnih po-
nllf^inlnAli "V 7	1 ! Im	A	J	mI. __ U	- A ?	1—	— ^	__.._! «J
slušalcev. Veliko je odobravanja in to po pravici. Igrali so izvrstno in pohvalo zaslužili. Hitro je minlo dopoldne. Popoldne so pa spet kolesarji zasedli svoje »konje« in jo mahnili v bližnjo ljubljansko okolico, na nekaj deci vina in na prigrizek. Bilo je popoldne kakor nalašč za kolesarjenje. Ni bilo niti prevroče, niti prehladno. Ceste so bilo polne živahnih kolesarjev in trume peš-eov so hitele v naravo, največ jih je hitelo proti Fužinam in še naprej proti Zalogu.
Tudi mnoge kopalce čemerno vreme ni upla-šilo. Nekateri, ki so hoteli biti ves dan na prostem, so jo že dopoldne ubrali proti bregovom rek, kjer so potem do kasnega večera ostali in se naužili sonca in iger. Da, prav živahno je bilo ob bregovih Save, toda nič manj veselo na kopališču na Ljubljanici, ali pa tam ob bokalikem gradu. Tisti pa, ki so vajeni mestnega kopališča, so jo mahnili kar na Ilirijo. Tudi tu je bilo živahno kakor ob najlepših delavnih dnevih.
Sicer pa je bilo mesto popoldne precej pusto. Ulice skoro prazne. Meščani bo malo počivali. Proti petih pa so lele prilezli lz hiš in tedaj je tivolski park kar oživel. Bilo je mladine, otrok in priletnih ljudi, ki so se naužili svežega zraka in se sprehodili. Tudi tu je sprehajalce zabavala vojaška godba, ki Je imela svoj vsakonedeljski koncert na vrhnjem koncu glavnega sprehajališča. Igrali so same komade iz znanih oper. Tildi tu so bili gadbeniki deležni velikega odobravanja. Kar do osmih zvečer je trajal koncert. Potem pa bo odšli godbeniki, pa tudi sprehajaloi na večerjo. Zvečer bo bili gostilniški vrtovi lepo obiskani. Mnogo ljudi je šlo tudi h gledališkim predstavam, pa tudi kinematogralske dvorane so. bile dobro zasedene, posebno pri večernih predstavah.
Takšna je bila torej včerajšnja nedelja. Če hočemo biti odkriti, lahko rečemo, da je bila kar lepa in moremo biti z njo le zadovoljni.
Koncert f,L:ub]janskega Zvona11
Ljubljana, 6. julija.
S n oci Je pevsKo društvo »Ljubljanski zvon« priredilo v veliki filharmonični dvorani svoj koncert mešanega in moškega zbora. Samospeve pa je izvajala operna pevka sopranistka ga. Vidali-jeva. Dvorana je bila dobro zasedena, kar je tem bolj razveseljivo s ozirom na to, da j* zdaj čas za koncerte zaradi vročine precej neprimeren. »Ljubljanski zvon« je občinstvo toplo »prejelo in mu zadovoljno ploskalo. MoSanl zbor je zapel v prvem delu štiri pesmi: Oskarja Deva »Prelepa
f Kanonik dr. Alojzij Zupan
Ljubljana, 7. julija.
V	soboto dopoldne je za vedno zatisnil oči kanonik dr. Alojzij Zupan. Smrt ga je doletela, ko sl Je na Dolenjskem ogledoval svoj mali vinograd. V petek Je odpotoval iz Ljubljane na Dolenjsko in kdo bi mislil, da se ne bo več vrnil žjv domov.
Pokojnikovo truplo so pripeljali na njegov dom, kjer so ga položili na mrtvaški oder. Številni prijatelji in znanci, ki bo poznali dobrosrčnega pokojnika, ga hodijo v trumah kropit.
Pred nedavnim Je praznoval kanonik dr. Al. Zupan 60-letnico življenja, ves veder in 6il in kdo bi mogel misliti, da so mu bile že takrat ure štete. Srčna kap mu je pretrgala nit plodonos-nega življenja. Sredi dela, polnega lepih načrtov, mu Je bela smrt ustavila korak.
Danes popoldne ob 4 bo njegovo truplo blagoslovljeno v stolnici, nakar bo pogreb na pokopališče k Sv. Križu.
Pokojnika bomo ohranili v Častnem spominu, njegova duša pa naj najde mir pri Bogul
Je Selška dolina«, Matijo Tomca »Napojnico«, dr. Benjamina Ipavca »Ej tedajl« in prelepo »Nazaj v planinski raji« Antona Nedvžda. Zadnjo je zbor najlepše zapel, za kar Ja žel poBebno veliko odobravanje. Sledili so samospevi ge. Vidalljeve, ki je zapela Josipa Pavčiča »Uspavanko«, Jurija Flajimana »Metuljček« in Nika Štritofa »Mioka bi rada Jurka dobila«. V tretjem delu je nastopil moški zbor s štirimi pesmimi: Zorko Prelovec »Nageljni rdeči«, Anton Foerster »Zvonikarjeva«, France Marolt »Vojaška«, ki je kakor vedno tudi sedaj zaradi svoje popularnosti in lepote ljudskega speva vzbudila še posebno toplo pozornost in jo je moral zbor s tremi solisti ponoviti. Dalje je zbor zapel še Danila Bučarja »Tam kjer pisana so polja«. Zadnji del je vseboval štiri mešane zbore in sicer Zorka Prelovca »Pomlad«, Petra Jereba »Cm mož«, dobro pesem Emila Adamiča »Kresovale tri devojke« po narodnih motivih in Tomčevo »Vlahi« na motive belokranjske folklore, prav zanimivo ln dobro napisano skladbo. Zadnjo je zbor tudi še najboljše podal. Moški zbor »Ljubljanskega Zvona« je po glasovni uravnovešenosti šibkejši od mešanega, ki je pa v sopranih v višinah nekoliko rezek in še nehomogen; alt je premalo prodoren in v zvoku še ne dovolj enoten. Basi so najlepši, d očim Je tenor dovolj močan v mešani postavi. Sam moški zbor pa ima nekoliko prešibke druge tenorje in prve base. Dirigent g. Dore Matul zbor dobro vodi in ga skuša privesti v prepričljivejše poustvarjanje. Za ta koncert Je občinstvo bilo očivldno hvaležno. Saj so bili letos zelo redki zborovski koncerti. Pri klavirju js go. Vidalijev® spremljal g. Samo Lovše. Sinočnji večer je prav lopo uapel in upamo, da bo zbor dal v prihodnji sezoni Se podobne koncerta
Nenadoma je Bog poklical k Sebi našega zaslužnega sodelavca — dolgoletnega podpredsednika upravnega sveta, gospoda
DOKTORJA
ALOJZIJA ZUPANA
stolnega kanonika in konz. svetnika
Njegovo truplo komo spremili k' zadnjemu počitku v ponedeljek, 7. julija, ob 4 popoldne iz stolne cerkve sv. Nikolaja na pokopališče k Sv. Križu.
Za požrtvovalno in nesebično delo mu bodi Bog plačnik!
Naj počiva njegova duša v miru!
Upravni in nadzorni svet Centralne vinarne d. d., Ljubljana.
Pomembna cestna dela v novomeškem okraju
Omogočil |ih le Visoki Komisar Eksc. Emilio Grazloll s tem, da le dal
na razpolago potrebne kredite
Novo mesto, 5. julija.
Iz razumljivih razlogov je delo okrajnega cestnega odbora v Novem mestu od začetka vojne pa tja do srede maja več ali manj počivalo. Usluž-benoi so namreč bili pri vojakih in je precej časa trajalo, da so so po razsulu Jugoslavije vrnili n« svoja službena mesta. Zato in pa ker je primanjkovalo kreditov, je delo moralo počivati. Cim pa so se razmere normalizirale in Je Visoki Komisariat v Ljubljani prevzel vodstvo vseh poslov bivše banske uprave, se Je tudi v tem oziru kmalu obrnilo na bolje in jo zato tudi cestni odbor v Novem mestu mogel začeti t živahnim delom.
Po nalogu Visokega Komisarja, ki Je dal na razpolago večje kredite, je cestni odbor sredi maja začol % velikimi deli na pokrajinskih (bivSih banovinskih), subvencioniranih in dovoznih cestah. Visoki komisar Je cestnemu odboru dal nalog, naj s podeljenimi krediti predvsem vse te ceste razširi, ovinkom da večjo preglednost, očisti jarke in zakrpa razdrta cestišča. Pri teh dolih je sedaj
zaposlenih nad 250 delavcev iz vrst najrevnejših domačinov
v okraju in priseljencev. Tl delavci imajo pri 10 urnem delu 23 lir dnevne mezde, kar bi poprej anaialo 60.53 dinarjev.
Hvalevredno pri teh delih je veliko razumevanje, ki ga je pokazalo naše ljudstvo, ko Jo bilo treba za razne razširitve žrtvovati zemljo. Prizadeti laBtniki zemljišč so potrebne komplekse zemlje dali brezplačno na razpolago in s tem pokazali svoje razumevanje za potrebe skupnosti, ki so obenem tudi potrebe vsakega posameznika.
Trenutno se s sredstvi rednega proračuna okrajnega cestnega odbora in izrednih kreditov, ki Jih je dal na razpolago g. Visoki Komisar, kot eno večjih del predeluje pokrajinska cesta v Tl-haboju v občini Mirna. Pri tem delu je dobilo zaposlitev mnogo delavcev in voznikov. Te dni bo okrajni cestni odbor nadaljeval tudi z deli na cesti Žužemberk—Sela pri šumberku—Radohova vas. Ta cesta bo za Žužemberk in vso njegovo okolico velikanskega pomena, ker bo potem ves promet Bel ne več po dolgi cesti proti Stični, marveč po mnogo krajši in moderno urejeni cesti na postajo v Radohovi vasi. Pri teh delih so poleg delavcev iz vrst domačinov
zaposleni tudi dijaki
Trenutno je tukaj zaposlenih 25 dijakov, ki prejemajo poleg mezde še brezplačno stanovanje in hrano. Zaposlitev dijakov pri cestnih delih Je za nas povsem nov pojav, ki je med tamošnjim ljudstvom vzbudil razumljivo pozornost in zanimanje.
Kot tretje večje delo se obeta rekonstrukcija pokrajinske ceste proti Dolžu pri Čremošnjicah, kjer bodo zgradili tudi nov betonski most.
Proračun za gramoz 653.525 din
V	teh dneh se bodo na sedežih nadzorniških okoliSev v novomeškem okraju vršile oddaje dobave gramoza za vse pokrajinske, subvencioni-
Prlsrfnn in mikavna, humorna in glasbeno vredna opereta je Schubert-Berth6jevo delo »Pri treh mladenkah«. Nastalo je na ta način, da je avtor Berth6 zbral nekaj naj lepših Schubertovih pesmi in jih povezal z dejanjem iz Schubertovega življenja v celoto. Premiera je predvidena za ta teden.
Švicarska tovarna
prvovrstnih ur ALPINA iSČejo zastopnike in poverjenike v glavnih centrih Ljubljanske pokrajine. — Ponudbe (italijansko, nemško ali francosko) na glavno zastopstvo.
La fabbrlcha ivlx> Sara di orologi di gran classe ALPINA cercano rappresentanti e conces-siouari nei centri prin-cipali della Provinda di Lubiana. — Offerte alla rappresentanza generale (corrispondere in itali-ano, tedesco, francese).
CASALPINA - Bologna, Via Rlzioll 6
JUpina.
Cravattificio filuntini,
Via Vltruvio 7. Milano Speolalllta in oravat« tin. te unlte e fantasie, lngual-clbili, aportive, per bamui-nt, litltutl e divise. Sotarp* e fazioletti da oollo per
uomoedonna.Campiooarlo
oontro amneptno antldpO'
izdelo valnica kravat Gluntlnl
Via Vitruvio 7. Milano S O e o i a 11 b t la enotno ln vzorčasto barvane kravate.
ne mečkajo, Športne, aa otroke, zavoda ln uniforme, »ali in ovratne rate za da-fne ln gospode. — Vzorci proti predplačilu.
rane občinske in dovozne ceste. Letošnji proračun za gramoz, ki je potreben za pokrajinske ceste, znaša 560.000 din, za subvencionirane občinske ceste 55.000 din in za dovozne ceste 38.525 din, skupaj torej 653.525 din. Interesentov za dobavo gramoza je mnogo, ker se obeta lep zaslužek, od katerega bodo imeli korist tudi delavci, ki bodo pri produkciji gramoza imeli svoj zaslužek.
Z letošnjim proračunom novomeškega okraj-
nega cestnega odbora se bo poleg drugega izvrli-lo tudi popravilo lesenega mostu v Dragi preko Krke, več manjših kanalizacijskih del v Vavtl rasi in v Gorenjem polju, napravljenih bo pa tudi mnogo opornih in podpornih zidov, propustov in cestnih zavarovanj.
Iz tega kratkega pregleda udejstvovanja novomeškega okrajnega cestnega odbora je razvi-deti, da bo novomeški okraj na tem polju v letošnjem letu mnogo pridobil. Za vse te pridobitve bo naše ljudstvo g. Visokemu Komisarju hvaležno, ker se bo dobro zavedalo, da marsikatero teh dei ne bi bilo mogoče Izvršiti, če zanje svojega razumevanja ne bi pokazal najvišji šel civilne uprave v naši pokrajini.
Nove meslne tržnice bodo kmalu dograjene
Posebne prodajalne tudi za ribe, semenje in cvetje
Ljubljana, 7. julija.
Dela na mestnih tržnicah gredo proti koncu. Tržnice so že ometane, tudi vodovod že imajo, električno in telefonsko napeljavo, skratka — moderne bodo. Ker ne bo mogoče spraviti v skupino štirih tržnic vseh ljubljanskih mesarjev, bo na sredi sezidan čez Ljubljanico 20 m širok most s Btreho na stebrih. Tudi na mostu bodo lahko prodajalci prodajali. Ta most bo vezal, kakor je v načrtu, podaljšano Kolodvorsko ulico z velikim živilskim trgom in pa novimi magistratnlmi poslopji na Vodnikovem trgu. Ob tromostovju bo narejen tudi poseben paviljon za prodajo ovetlic,
K tržnicam za meso bo dozidano tudi posebno poslopje, ki bo namenjeno za prodajo rib. Ribja tržnica bo 23 m dolga in 5 m široka. Ta tržnica bo gotovo dosti velika za vse sedanje, pa tudi za bodoče potrebe našega ribjega trga. Tržnice bodo seveda opremljene z bazeni za ribe 8 tekočo vodo. Posebne prodajne prostore bodo dobile v novih tržnicah tudi naše semenarice, na katere projektant novih tržnic seveda ni pozabil. Zraven 6emenaric bodo imeli prodajne prostore Se prodajalci drugega blaga. K dosedanjim tržnicam bodo torej v kratkem začeli dozldavati še drugo poslopje. Tudi novo poslopje bo iz enakega materiala kakor so dosedanje že zgrajene mesarske tržnice. Stebri bodo iz umetnega kamenja. Ob Zmajskem mostu bodo mesarske tržnice zaključene s Btopnjiščem, ki bo prav tako živahno kot je bogato tromostovje.
V	enem delu kleti mesarskih tržnic bo poseben prostor za klanje kokoši, zajcev in druge drobnice. Ne samo, da bodo lahko gospodinje da-
Razpis književnih nagrad
Ljubljana. 7, julija.
Že v marcu smo objavili razpis literarnih nagrad, ki jih je bila Protituberkulozna zveza v Ljubljani odobrila v prvi vrsti za ljudsko ijro a'l za novelo ali za povest v običajnem obsegu knjigo, v kakršnem jih izdajajo Cankarjeva, Mohorjev* in Vodnikova družba. Vsi slovenski književniki to bili opozorjeni na ta nagrade in naproieni, da pred-lože »voj* rokopise *ni izmed navedenih družb do
1,	t. m. Na Žalost ta naš razpis ni imel uspeha. Zato se ponovno obračamo na vse slovenske književnike in jih prosimo, da podpro protijetično borbo z literarnim delom. Snov tega dela naj bi bila zajeta iz narodovega življenja ter naj bi bilo v njej v poljudni besedi prikazano hotenje in prizadevanje najjirših narodovih plasti za zdravstvene potrebe, zlasti tako se ubraniti jetike. Iz spisa naj bi izžarevalo prepričanje naroda, da jetika ni neozdravljiva bolezen, ako ji posvečamo že ob njenem razvoju vbo skrb in pažnjo in da so morajo v smotrni organizaciji borbe z jetiko strniti prav vsi ljudski sloji. Spis imej vedro vsebino, polno zdravega optimizma. Nagrade znašajo 1500.-— din (Lit. 570—). 1000— din (Lit. 380—) in 800,— din (Lit. 304.—), Rokopisa je predložiti eni izmed navedenih družb najkasneje do 1. januarja 1942 ter se je sklicevati na ta razpla.
Žirija za oceno bo sestavljena iz zastopnika dotične družbe odnosno družb, ki bodo knjige izdale, zastopnika Društva slovenskih književnikov in zastopnika podpisane Zveza. — Protituberkulozna zveza v Ljubljani.
Vrhnika
Vrhnika, 7. julija.
Opozarjamo na koncertni in recitacljskl večer, ki bo danes zvečer ob 20 v dvorani Prosvetnega doma na Vrhniki. Nastopijo: naš znani koncertni nevec-tenorist g. Slavko Lukman, režiser , Jože Borko ln gdč. Erika Spec, odlična pianistka. — Vstopnice za to vabljivo prireditev se dobe eno uro pred začetkom koncerta, na kar opozarjan*' cenjeno občinstvo.
Opozarjamo na nocojšnji koncert, ki bo ob
pol 9. v veliki filharmonični dvorani. Na iniciativo in po zaslugi Visokega Komisariata bo v Ljubljani Sest koncertov slovitih italijanskih umetnikov. Nocojšnji koncert je drugi v tej vrsti in ga bodo izvajali : trio Sassoli, Taasinari in Sabatini na instrumentih: harfa, flauta, viola ln viola d’amore. Prihodnje ponedeljke bomo imeli najprvo koncert za violino, nato koncert za Čelo in tretji bo koncert za klavir. Na nocojšnji večer fie prav posebno opozarjamo, ker ee nam do sedaj še ni nudila prilika, da bi uživali komorni trio v tako znameniti, pa tudi redki sestavi. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
le drobnico zaklati, marveč jo bodo tam lahko tudi očistile. Ta prostor bo velik 7X5 m.
Vsi Ljubljančani vedo, da v vsem mestu, posebno pa v središču ne bi mogli dobiti primernejšega prostora za tržnice, a če bi ga naposled vendarle kje našli, bi ga morala mestna občina plačati s težkimi tisočaki za vsak meter. Zato bi Ljubljani še dolga leta ne imela prepotrebnih tržnic, po zaslugi projektanta pa bodo že letos odprte velike mesarske tržnice in bosta tudi obe novi tržnici, ki sta v načrtu, že letos mogli služiti svojemu namenu.
Tako bo Ljubljana v najkrajšem čaBU imela
moderne tržnice, na katere bomo lahko po pravici ponosni, saj nam bodo v čast, ko se pa še večja mesta, kakor pa je Ljubljana, ne bodo mogla ponašati s takimi tržnimi prostorL
Koledar
Danes, ponedeljek, 7. julija: Vilibald, šk. Torek, 8. julija: Elizabeta.
Obvestila
Nočno službo Imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva c. 20, mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78.
Za upokojenim kanonikom dr. Alojzijem Zu. panom bo slovesna zadušnica z biljami jutri, v torek, ob 8 v stolnici sv Nikolaja.
Kakršno koli zaposlitev nujno Uče brezposelni inteligent, inženir ter absolvent trgovske akademije. Dosedaj je služil kot knjigovodja, kore-spondent ter reklamni strokovnjak; zadnjih pet let pa kot novinar, dober gospodarski praktik in ekonom. Ker mora preživljati tudi družino, nujno prosi prav vsake zaposlitve kjer koli I Uredništvo ga priporoča ter prosi za cenjeno ponudbo na naše uredništvo.
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob 20 Ponedeljek, 7. julija: Via mala. Izven. Znižane cene. Igra skupina mariborskih slovenskih igralcev.
OPERA
Začetek ob 20 Ponedeljek, 7. julija: Zaprto.
Torek, 8. julija: Zaprto. (Generalka.)
Sreda, 9. julija: Traviata. Izven. Gostovanje Kraljeve rimsko opere.
Četrtek, 10. .julija: Madame Buttarfly. Izven. Go-■ »tovanje Kraljeve rimske opere. —• Obe predstavi razprodani.
Nov cenik - veljaven od 8. julija dalje
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na podlagi naredbe štev. 17 z dne 9. maja 1941-XIX določil naslednje maksimalne cene za prodajo na debelo in na drobno za spodaj navedeno blago:
a) Na drobno*
1. Kruh, testenine, moka, riž, fižol itd.: kruh iz enotne moke: v kosih do 100 gr kg L 2.20, v kosih od 100 do 200 gr 2.05, v kosih od 200 do BOO gr 2.—, v kosih od BOO do 1000 gr 1.90. — Navadne testenine iz bele moke kg L 6.65. — Pšenična moka (običajne vrste): la aičlarica kg 8.60, lla enotna 2.10. — Koruzna moka: fina kg 1.65, zdrob 1.75. — Riž kg 3.70. — Fižol: nizke vrste la kg 8.60, nizke vrste Ha 8.25, visoke vrste (»praklar«) 8.80. — Krompir (vrste Oneida) 0.95.
2. Olje, maslo, mast, slanina: jedilno olje liter L 9.60, cajno maslo kg L 22.80, navadno maslo kg 20.50, slanina sveža kg 11.80, soljena 12.80, prekajena 15.20, mast It 16.20.
3. Mleko, sir, jajca: mleko liter L 1.60, sir ementalec kg L 17.85, sir trapist kg 16.70, jajca nad 58 gr komad 0.75, jajca pod 58 gr komad 0.65.
4. Sladkor, kavni nadomestki: sipa kg Lir 7.05, kocke 7.80, cikorija kg 10.75, figova kava 11.10, žitna kava sladna (ala Kneipp) 8.60, ržena kava v orig. zavitkih 8.45, ječmenova kava v orig. zavitkih 6.85, Ječmenova kava prosta 5.40.
5. Šunka, salame in klobase: prekajena Sunka kg L 15.20, kuhana šunka 28.50, hrenovke 18.70, safalada 12.10, šunkarica 15.20, letna klobasa 18.80, lovske klobase 9.10, kranjske klobase 18.25.
6. Sveže meso: a) volovsko prednji del kilogram L 7.60, zadnji del 8.35, krave prednji del 6.46, zadnji del 7.20; goveje drobovje: Jezik kilogram L 9.10, pljuča 8.05, srce 6.85, jetra 0.85, vranica 6.85, ledvice 7.60, vampi 3.80, glava 3.05, možgani 7.60; b) telečje meso prednji del kg L 8.35, zadnji del 9.50; telečje drobovje: jetra 0.90, pljuča in srce 6.85, možgani po kosu 8.80, priželjc kg 9.90, jezik 8.35. — Pri prodaji mesa brez kosti je dovoljeno zvišanje cene do največ 25%. Priklada drobovja in kosti ne sme presegati 20% teže. — c) Koštrunovina kg L 7.20; d) svinjina: prednji del kg L 10.65, zadnji del 11.80, salo 12.55. — Pri prodaji mesa brez kosti je dovoljeno zvišanje cene do največ 25%.
7. Kurivo in milo: Premog Krajina: koso-vee 100 kg L 19.40. kockovec 100 kg 18.60. — Premog Kočevje: kosovec 100 kg L 13.70, koekovefl 100 kg 12.55. — Drva: mehka za prostorni meter L 41.80, mehka v kolobarjih po 18 kg L 4.45. — Drva trda: I. vrste za prostorni meter L 88.15,
II.	vmtc za prostorni meter L 84.85, III. vrste za prostorni meter L 76.75. Cene za drva veljajo za razžagana, postavljena na dom kupca. — Bukovo Oglje kg L 1.—, milo: enoten tip s 50% mastne kisline kg L 9.80, s 40% mastne kisline kg L 8.45.
b) Na debelo
1. Testenine, moka, rli, fižol itd. Navadne testenine iz bele moke 100 kg 581.40 lir, pšenična moka (običajne vrste): la (nlčlarica) 823 lir, Ha (enotna) 190 lir, koruzna moka: fina 148 lir, zdrob 156 lir; fižol: nizke vrste la 823 lire, nizke vrste lla 285 lir, visoke vrste (»preklar«) '842 lir; krompir (vrste Oneida) 76 lir.
2. Olje, maslo, mast ln glanlna: Jedilno olje 100 kg 889.50 lir, slanina osoljena 1132.40 lir, maBt la 1830 lir.
8. Sir: ementalcc 100 kg 1444 lir, trapist 1868 lir 100 kg.
4.	Sladkor, kavni nadomestki: sipa 100 kg
632.70	lir, kocke 699.20 lir. Cena za proizvajalca: cikorija 1 kg 8.15 lir, figova kava 9 lir, Žitna
kava sladna (ala Kneipp) 7 lir, ržena kava v orlu. zavitkih 6.90 lir. ječmenova kava v orig. zavitkih 5.60 lir. ječmenova kava prosta 4.40 lir. Cena za veletrgovca: cikorija 1 kg 9 lir, figova kava 9.65, žitna kava 6ladna (ala Kneipp) 7.50 lir, ržena kava v orig. zavitkih 7.85 lir, Ječmenova kava v orig. zavitkih 6 lir, Ječmenova kava prosta 4.70 lir.
5. Prekajeno meso, salame, klobase itd.: surova prekajena Sunka 1 kg 14.65 lir, hrenovke
18.70	Ur, safalada 11.60 lir, šunkarica 14.60 lir, letna klobasa 12.75 lir. lovska klobasa 8.55 lir, kranjske klobase 14.65 lir en kg.
6. živina, na živo teto: voli I. vrste en kg 5.95 lir, voli II. vrste 4.20 lir, voli III. vrste 8.40; krave I vrste 4.20 lir, II. vrste 8.80 lir, III. vrste 8.06 lir; teleta I. vrste 6.10 lir, II. vrste 5.70 lir; prašiči nad 100 kg teže 7.00 lir kg, prašiči pod 100 kg teže 6.85 lir kg.
7. Kurivo in milo. Premog Belokrajina: kosovec, tona 114 L, kockovec 110.20 L. Premog Kočevje: kosovec, tona 96.90 L, kockovec 86.60 L. Ceno premoga se razumejo franko vagon rudniška postaja brez Javnih dajatev. — Drva: mehka, za prostorni meter 88 L, trda, Ljubljana, franco postaja: I. 68.40 L, II. 64.60 L, III. 57 L. Bukova drva: franko vagon nakladalna postaja: Sektor A: Višnja gora, Cušperk, Dobrepolje, Vel. Lašče, Ribnica, Mirna, Mirna peč, Mokronog: I. vrsta za pro-Btorni meter 58.90 L, II. 55.10 L, III. 47.50 L. Sektor B: Kočevje, Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Semič, St. Janž na Dol., Straža, Toplice, Rožni doi, Pribišje, Uršna sela, Toplice: I. vrsta za prostorni meter 55.10 L, II. 51.30 L, III. 43.70 £. Za gabrova drva se plačuje 5% več, za hrastova, Jesenova, brestova pa 8% manj. — Oglje morji biti vilano z normalno vlago: bukovo, franko vagon nakladalna postaja, q 65 L, hrastovo in drugo, franko vagon nakladalna postaja, q 60 L. - Milo enotno: s 50% mastne kisline, q 740 L, B 40% mastne kisline, q 684 L.
Opombe. 1. Maksimalna cene določajo najvišjo dopustno mejo, pod katero se pa vseeno morajo držati dejansko veljavne cene v trgovini na debelo in na drobno. Pri tem je upoštevati vse protidraginjske predpise o kontroli in določanju oen. V nobenem primeru se proti tem predpisom no smejo zahtevati cene niti v mejah tega cenika.
2. Cene na debelo se razumejo za blago franko skladišče prodajalca, vključno embalažo, iz-vzemši vreče. Davek na potrošnjo ni zapopaden v maksimalnih cenah, razen pri moki.
3. Pri prodaji na debelo je cenik obvezen za vse občine v pokrajini, pri prodaji na drobno pa le v mestni občini ljubljanski. Za vse ostale občine pa velja kot smernica pri urejevanju cen.
4. Okrajna načelstva lahko določijo za svoje območje še nižje cene, vse popravke cen navzgor pa morajo predložiti Visokemu komisariatu predhodno v odobritev.
5. Spredaj navedene cene se zaokrožijo tako, da se deli nad 2.5 cent. zaokrožijo na 5 cent., deli pod 2.5 cent. pa se ne upoštevajo.
6. Ta maksimalni cenik mora biti nabit v vseh skladiščih, prodajalnah in obratovalnicah, ki prodajajo v njem navedeno blago. Nabit mora biti na vidnem, kupou dostopnem mestu. Razen tega morajo biti na posameznih predmetih, ki so namenjeni za prodajo na malo, listki z oznako cene v zakonitem plačilnem sredstvu.
7. Vsako kršenje teh določil bo kazensko zasledovano po veljavnih zakonskih predpisih.
Ljubljana, 4. julija 19tl-XIX.
Visoki Komisar: Emilio Grazioli.
Charlie Chan v San Franciscu
»V redu,« ja odvrnil Kirk. »Poslal ga bom, da mi kupi ribiški pribor za lov vseh vrst rečnih in jezerskih rib. Jaz dejansko nimam časa za te vrste Športa, toda nekega dne mi bo ta pribor vendarle koristil.«
Deset minut pred deseto je Chan vs^l in vzel klobuk. Hotel Je osebno P«3*.U gospo Garland in jo popeljati
Ko je prispel dol, se je postavil kot stražnik pr(Kj vj10cj v nebotičnik.
Morrow jn pianery sta vstopila v hišo. Chan ju je lahkotno pozdravil. Vsa začudena sta onadva odšla navzgor. Pri vratih ju je sprejel Kirk.
»Tukaj sva,« je rekel Flanery. »Vpra-šujem se, kaj bo sedaj Chan potegnil iz 6voje čarovniške torbe. Ce me je samo PO nepotrebnem navlekel in če sem zastonj prišel semkaj, ga bom takoj poslal nazaj na Havajske otoke. Danes imam vse preveč dela, da bi_ se mogel motiti s takšnimi drobnarijami.«
»Nikar se ne bojte, Chan ne bo storil ničesar, s čimer bi vam kradel Čas,« mu je prepričevalno odgovori! Kirk. »Sicer pa, ali ste sploh pazili na dekle iz dvi-
gala? Na Jenmy Jerome, ali kako se že imenuje? Va&e orlovsko oko gotovo ni nehalo spremljali njenih _ kretenj.«
»Hm, da, moji detektivi »o jo zasledovali.«
»P* 80 našli kaj novega?«
»Nič! Ona stanuje v sobi v Powell S tre e tu, pa nikoli ne gre ponoči zdoma in ee bavi samo s svojimi stvarmi, vsaj kolikor se je dalo doslej dognati.«
Ob vhodnih vratih j« Chan sprejel gospo Garlandovo.
»Prihajate točno. Točnost je lepa čednost.«
»Zares, ne vem pa, kaj bi spet radi od mene. Pred nekaj dnevi sem vam bila vse do zadnje pičice posedala.«
»Prav imate. AH pa hočete biti spet toliko ljubeznivi in oditi z menoj? Odšla bova gor v vilo.«
V	dvigalu je bila tedaj zaposlena neka črnolaska. Oba sta vstopila v salon Kir-
!kove vile.
»Nadzornik... gospodična Morrow, vSi točno zbrani,« je zadovoljen pripornimi Chan. »Oospa Oartand, bodite tako .ljubeznivi in sedite.«
| Igralka je ubogala, toda na obrazu
se ji j« bralo, kako je bila radovedna nad tistim, zaradi česar je bila poklicana. Z očmi je iskala Flaneryjev pogled.
»Gospod nadzornik, kaj pa želite od mene?«
Flanery je zmignil s svojimi Širokimi pleči.
»Jaz? Nič, Tovariš Chan trdi, da je prižel na sijajno misel.«
»Da, jaz sem krivec, gospa Garland. Upam, da vas preveč ne zadržujem,«
Niti najmanj ne.«
»Nekoč ste mi pripovedovali o Mary Lantellv, ki je na čuden način izginila iz Nice, Ala ste jo od tedaj sploh videli?«
»Ne. Od tedaj je nisem več videla.«
»Pa mislite, da bi jo mogli takoj spoznati, čim bi jo srečali?«
»Kajpada. Brez nadaljnjega! Saj 6va sl bili najboljši prijateljici.«
SMjaste KitajČeve oči so se pobesile.
»Prosim vas, kajti to je zelo važno in resno vprašanje: ali obstoji morebiti razlog, ki bi vam branil, da bi jo spoznali tudi pred nami?«
»Ce bi jo videla, bi vam povedala... toda prepričana sem...«
»Dobro. Prosim vas, ne odmaknite se od tukaj, dokler se ne vrnem.«
Chan j« hitro odiel v dvajseto nadstropje.
Vsi, ki bo bili zbrani v salonu, so se molče spogledovali. Cez nekaj trenutkov se je Chan ponovno pojavil v salonu. Z njiim je prišla Orače Line, dekle iz dvigala, za katero ie gospa Andberry povedala, da se je nekoč imenovala Jenny Jerome.
Ta je vstopila v sobo in obetala zraven vrat. Sončni žarek je padel na njen obraz in tako poudaril ostrost črt njenega profila. Gloria Garland ja nenadoma vstala:
»Marija!« je vzkliknila. »Mary Lantellv! Od kod vi tukaj?«
Na vseh obrazih se je pojavil izraz največjega začudenja, izvzemšl na Cha-novem, ki je zmagoslavno sijal.
Mlada žena pa se ml mti najmanj razburila:
»Dober dan, Glorial Drago ml je, da vas spet vidim.«
»Toda kako ste izginili, draga moja? In zakaj?«
Dekle iz dvigala jo je prekinilo:
»O tem pa drugič...«
Nenadoma pa je skočil Flanery kakor strela:
»Cuite, vi! Sedaj bomo razčistili vso stvar. Ali ste vi Mary Lantell^?« je strogo vprašal dekle, kakor da bi jo že imel pred seboj na zatožni klopi.
»Tako sem »e imenovala prej.«
»Peli ste v isti skupini, v kateri je bila tudi gospa Garland, namreč v Nici pred enajstimi leti. In nekega dne ste izginili!«
»Tako je.«
»In zakaj?«
»Nisem hotela več ostati pri gledališču. Ce bi ostala, bi morala s to stvarjo nadaljevati. Zato sem pa pobegnila.«
»Ohol In pred sedmimi leti... ste bili v Newyorku maneken v neki modni trgovini. Pisali 6te se Jenny Jerome. In spet ste izginili.«
»Iz istega razloga. Zaposlitev mi ni več ugajala, pa sem — izginila.«
»In zakaj ste vsakokrat spremenili tudi ime?«
»Zato, ker sem vedno hotela življenje začeti znova.«
Flanery jo je strogo pogledal:
»V vašem primeru gre za nekaj, kar je videti zelo sumljivo. Vi veste, kdo sem jaz?«
»Po V6em videzu ste vi policist.«
»Zadeli ste.«
»Ker nisem storila ničesar kaznjivega, zato nimam razloga, zakaj bi se bala policije.«
»Možno... toda... povejte mi, kaj < veste o siru Frederiku Bruceju?«
Posebni poročevalec agencije Stefani popisuje
vojno razdejanje na vzhodnem bojišču
i
Pogled na Lwow, glavno mesto Galicije
Vzhodno bojišče, 5. julija, s. Manjša skupina | Časnikarjev, med katerimi je bil tudi posebni dopisnik agencije Stefani, je z dovoljenjem nemškega vrhovnega poveljstva obiskala del bojišča. Ste-lanijev poročevalec piše med drugim:
Na približno 100 km dolgi poti smo naleteli na številne nemške motorizirane in blindirane kolone, ki so se pomikale proti vzhodnemu bojišču. Na ozemlju generalne gubernije je bilo mogoče ugotoviti, da so izginili vsi sledovi poljske vojne iz leta 1939 spri<5o velikopoteznih obnovitvenih del. Med prebivalstvom poljske guvernije vlada veliko zanimanje za potek sedanjih bojev. Vse govori samo o tem. Na odseku pri Javorovu, ki leži ob cesti proti Lwowu, smo naleteli na prve sledove silovitih bojev: tanki, ožgani in razdejani leže po cestah, poškodovane in porušene eo hiše, po poljih pa zijajo globoke lijakaste jame, ki so jih naredile bombe. Razdejani sovjetski tanki so vseh vrst in velikosti — od 5 do 70 tonski. Ob eni sami cesti smo	jih mogli	našteti nad	200.
Bili so vrženi iz bojne	vrste.
Tudi v Lwowu se je razbesnel bojni metež. Predvsem so bile razdejane in požgane hiše. Na številnih križiščih leže avtomobili, med njimi nekaj 90-tonskih s 150 mm topovi.
Nazaj grede so časnikarji potovali skozi Prze-misl, ki je bil, kakor znano, za časa svetovne vojne ena najmočnejših utrdb. Tudi tu so se morali odigravati siloviti boji: vsepovsod	6e	poznajo	njihovi sledovi, po cestah	pa so velike	količine	raz-
dejanega sovražnega vojnega materiala.
V nekem kra.iu v generalni guberniji so časnikarji obiskali rusko ujetniško taborišče. Tu so bila zastopana vsa plemena, ki žive na ozemlju Sovjetske zveze. Med njimi je bilo tudi mnogo Azijcev. Med ujetniki so bili številni mladeniči
stari 16 do 18 let, ki so pripovedovali, da so bili prisiljeni zapustiti svoje domovs in se prijaviti vojaškim oblastem. Rekli so jim, da gre za navadne orožne vaje. Nek sovjetski general, ki je bil prav tako v tem ujetniškem tabonišju, je pripovedoval o razmerah, ki vladajo v rdeči vojski ter med drugim dejal, da je ta vojska vse prej kot organizirana ter da njena disciplina temelji bolj na nasilju političnih komisarjev.
Posledice napačnega dihanja
Da si pomirite živce, poslušajte žuborenje potokov
Zdravnika dr. Hieronim Weiss in Harold Behrend sta predložila Združenju zdravnikov v državici Newyork znanstveno razpravo o tem, kako važno je za človeka pravilno dihanje. Med drugim trdita, da znajo naravno dihati samo majhni otroci, dočim so se odrasli ljudje v tem oziru zelo grdo razvadili, kar jim tudi hudo škoduje. V 'človeškem telesu se pojavljajo številne motnje, ki imajo svoj vzrok v preveliki napetosti živcev. Če hočemo pomiriti živce, je poleg pravilnega dihanja zelo priporočljiva vroča kopel, masiranje in sončenje, ali vsaj umetno obsevanje. Omenjena zdravnika priporočata vsem, ki nimajo mirnih živcev, naj poslušajo čim pogosteje žuborenje potokov ali pa lahko glasbo. Nenormalno dihanje vpliva na krvni obtok in na živčevje. Napačno dihanje lahko povzroči glavobol ter bolečine v ramah in prsih, kakršnim zdravniki pravijo z učenim izrazom »angina pectoris«.
Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vesf, da je dne 5. julija nenadno umrl naš dobri brat, stric in svak, prečastiti gospod
dr. Alojzij Zupan
kanonik stolnega kapitlja v Ljubljani
Pogreb pokojnika bo v ponedeljek, 7. julija ob 16 iz hiše žalosti, Vodnikov trg 4, na pokopališče k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja.
Bled in Št. Vid nad Ljubljano, dne 6. julija 1941.
Rodbine: Zupan, Vrevc, Burja
Nov serum zoper rumeno mrzlico
Doseženi so bili že lepi uspehi, ki bodo mnogo pripomogli za uspešno
naseljevanje v Afriki
ob prisotnosti živih celic in ga zato ni mogoče vzgajati in delati z njim poskuse. Deli tkiva pa, ki smo jih še žive položili v solno raztopino, dajo primerno redišče, na katerem bolezenske klice rasejo in se dajo tudi oslabiti, če jih zaporedoma večkrat prenesemo na nova redišča. 1 o 58 takih prenosih na mišje in potem na kokošje zametke se je to posrečilo. Ker napadajo povzročitelji rumene mrzlice predvsem živčevje, so morali le ti še preko 160 kokošjih zametkov (embrijev), ki so iim prej odstranili vso živčno snov. Sedaj so bile klice že tako prekrojene, da niso več škodile opicam, vendar pa so jim podelile imuniteto. Po primernih predpoizkusih so sedaj že na stotisoče ljudi cepili z novim cepivom in jih tako obvarovali rumene mrzlice. Ta uspeh pomeni prav mnogo za uspešno kolonizacijo Afrike.
Amerikanski črnec Archie Harris, ki študira na vseučilišču v Indiani, je na treningu vrgel disk kar 54,84 m daleč. Rekord pa ni bil priznan, ker ni bilo zraven potrebne komisije. Ko je bila pa prisotna komisija, je vrgel disk spet 53,26 m daleč, kar je tudi boljše od svetovnega rekorda.
Med predavanji na nekem nemškem zborovanju zdravnikov je zbudilo največje zanimanje poročilo prof. Bielinga o odkritju novega seruma proti rumeni mrzlici, ki še vedno kosi le tujce v tropičnih krajih, ker doslej še nismo imeli zares učinkovitega sredstva zoper to strašno bolezen, ki jo prenašajo komarji.
Marburški profesor Bieling je najprej poudaril, da ošpice pri nas razmerno niso nevarna otroška bolezen samo zato, ker je že vsak odrasel človek med nami prebolel to bolezen in je zaradi tega imun proti njej. V državah južne Amerike napade prav talto rumena mrzlica samo otroke domačinov, priseljenci pa često tudi v poznejših letih obolijo za to boleznijo.
Odkritje seruma zoper to bolezen pa omogoča s pravočasnim cepljenjem, da se obvarujejo tudi odrasli pred njo. Že sama nevarnost, da
se bolezen naleze, je močno zmanjšana po tem postopku, če se pa bolezen vseeno prikaže, naleti tukaj že na zavarovano telo.
Izumitev cepiva zoper rumeno mrzlico pa ima svojo poseLno zgodovino. Povzročitelj te bolezni ima namreč to lastnost, da uspeva samo
Lastništvo listov »Slovenec«, »Slovenski dom« In »Domoljub«
sporoča, da je nenadno v Gospodu zagpal njegov večletni in zelo zaslužni sodelavec, gospod
kanonik, doktor
ALOJZIJ
ZUPAN
Listi bodo ohranili nanj vedno časten spomin!
Njegovo truplo bo blagoslovljeno v ponedeljek, dne 7. julija ob štirih popoldne v stolnici sv. Nikolaja, od koder se bo razvil pogrebni sprevod na pokopališče Sv. Križa.
Njegova duša naj se odpočije v Bogu!
Marša) Italo Batboi
Italijanski roji nad svetom
Stormi d'l.t alta tal m on d o Senca bridkosti.
val megle nam nenadoma zakrije rtič Skagi. Toda kmalu se megla razredči in izgine, tako da moremo videti trideset metrov pod seboj sive ribiške hišice. Valovi Atlantika pljuskajo ob obalo, ki se zdi, da je iz jekla. Naprej 1 Morje je mirno. Nekaj milj proti levi opazimo ribiško ladjo. Čez dvajset minut se prikaže na naši desnici danska ladja FylIo, katero smo obiskali pred nekaj dnevi in katere poveljnik je naš tovariš — letalec. Prišla je za nami, da nam odda poročila. Oblaki se skoraj dotikajo morja, zato moramo odstraniti anteno, kar omejuje sprejem in oddajo radiogramov. Letimo tik nad morsko gladino. Navadno to ni nič hudega. Kolikokrat sem nad Tirenskim morjem plul le dva metra nad vodo in opazoval, kako se je veter poigraval z valovi in kako so se v njih odbijali sončni1 žarki.
Toda tukaj je stvar čisto drugačna. Vse naokrog je sivo, mračno. Nebo in morje sta kakor dve strnjeni posodi, v katerih je zbrana otožnost vsega sveta. K sreči zaenkrat ne naletimo na druge težave, če na vsej poti ne naletimo na večje težkoče, se moramo smatrati srečnimi.
Čez eno uro naletimo na dež, ki nas spremlja kakšnih petnajst minut. Ne dela nam preglavic; pripravljeni smo ga pre našati. Toda hipoma zagledam pred seboj meglo. Nemudoma se sklonim k višinomeru: smo v višini 150 metrov. Pregledam še zračni pritisk, ki me bo vznemirjal ves čas, do konca poleta. Vsako ladjo, ki jo bom zaznal v krogu 300 kilometrov, bom povprašal po zračnem pritisku.
Ura je 8.30. Približno 300 kilometrov smo se oddaljili od Islandije. Dospemo v območje megle. Velim pilotom, naj raztegnejo formacijo; ne bom jih več videl, dokler ne prispemo do obrežja Labradorja.
V	začetku megla ni tako zelo nevarna. Gre le za manjše pasove, katere prodremo z gotovostjo, da pridemo kmalu zopet na svetlo. Od časa do časa dospemo do točk, kjer je nebo popolnoma jasno in morje pod nami gladko in mirno. Zdi se, kot da bi dospeli v oazo, kjer si živci odpočijejo. Moj Bog, koliko morja je na svetu! Saj smo šele na začetku naše poti. Kaj vse nas še čakal Mogoče je monotonost brezmejne morske gladine vzrok, da se pot po morju zdi1 neprimerno daljša, kot pa potovanje po suhem. Nikamor ne moreš upreti pogleda. Vse postaja nekako fantastično okrog teb. Domišljija bega po tej neskončnosti, kakor veter, katerega ne ovira nobena zapreka. Tak dolgotrajen polet preko oceana postane naravnost moreč. Skoraj instinktivno se oklepaš trdnih in konkretnih stvari: tovarišev, kabine. Kakor pri puščavniku, tako se tudi pri mornarju in še bolj pri letalcu vse življenje osredotoči na njegovo kabino. Ustvari si nekakšno intimnost v svojem gnezdu, čas se le počasi vleče naprej; zadnje ure so najdaljše.
Edina stvar, ki nas nekoliko raztrese, je megla, ki še vedno n} nevarna. Le v nekaterih predelih je gostejša. Letalo se zaleti proti njej kakor proti kakšni fantastični trdnjavi, a čez nekaj minut si zopet na prostem in moreš gledati modro nebo nad seboj in morje v globini. Kar zabavno je. Zdi se kakor tekma preko ovir. Nič nas ne vznemirja.
Da bi mi čas hitreje minil, obnovim v spominu podrobnosti odhoda iz Reykjavika. Nekateri izmed tovarišev so imel? precejšnje težave zaradi vetra. Aramu se je moral truditi bolj kot vsi. Poročila so mi prihajala minuto za minuto, sproti1, kakor so se posamezne skupine dvigale v zrak. če je premor postal nekoliko daljši, sem nestrpno povpraševal po nadaljnjih poročilih. Kakor na filmskem traku se je vse vrstilo pred mojimi duhovnimi očmi. S težavo sem obvladal notranji nemir. Ali se bodo srečno dvignili vsi? Ali se bo pripetila kakšna nezgoda? Končno prejmem sporočilo, da se je tudi zadnja skupina dvignila. Oddahnem se. Sedaj mi sledi 24 aparatov z enega kontinenta na drugi. Mogoče so zadnji prav sedaj zašli v prvi pas megle. V
duhu gledam vse svoje tovariše: njihov pozoren pogled in mišičaste roke; njihove vedno smehljajoče se obraze, ki pa so »e med poletom nenavadno zresnili. Drugega za drugim mi domišljija privede pred oči.	j i
Toda megla postaja medtem vedno bolj gosta. Položaj ni več zabaven, pač pa postaja vedno bolj resen. Čez nekaj časa postane megla popolnoma temna, tako da ne vidimo ničesar več okrog sebe; le inštrumenti se svetijo pred nami. Zašli smo v deževni predel; dež lije kakor iz škafa in prihaja celo v notranjščino kabine. S tovarišem Cagnom se niti ne pogledava več. Oba krčevito drživa za volan in upirava poglede v inštrumente. Za hip izpustim volan, da napišem Pezzan'iu sporočilo: kakor navadno: vprašaj najbližjo ladjo o zračnem pritisku. Izročim ltetek Cagnu, da ga da Pezzaniju. V istem hipu pa se letalo nagne in Cagna ne more izročiti listka tovarišu. Dene ga v usta in ga drži z zobmi, medtem ko se s Se večjo krčevitostjo opri jema volana. Trenutek je grozen. Letalo ®e parkrat _ strese; isti ob-občutek imam, kot ob nenadnem potresu. Napeti je treba vse sile. Kmalu je nevarnost minila.
Za trenutek me je prevzela groza. Imel sem občutek, kot da se je morje odprlo, da pokoplje naše letalo z nann vred. Pred dvema letoma sem na otoku Cipru občutil isto: občutil sem, kako so se morski valovi zgrnili nad menoj.
Vendar pa sem ostal popolnoma miren, kakor vedno pred nevarnostjo. Ni to nikaka zasluga, temveč dar narave.
Srca in stroji.
Ne dežuje več. Tudi megla ni več tako temna in gosta. Toda moje veselje traja le kratek hip- Znova zaidemo v meglo, še bolj gosto kot prej, le da je sedaj bela kot mleko. Izgleda, da je sploh ne bo več konec, čas ne gre nikamor več naprej. Pošljem sporočilo tovarišem: »Že pol ure plovemo v izredno gosti megli; oddaljite se še bolj drug od drugega.« Okrepčam se s kavo in konjakom; isto storita tovariša.
(Nadaljevanji sledi.)
Za Ljudsko tiskarno * Ljubljani: Jože Kramarič - Izdajatelj: Inž. Jože Sodja - Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« ‘*hai° ;snJ ^la^nl4Vo5 i! Mesečna naročnino ja 6 Ur. za inozemstvo 10 Lir - 0 r e d n i š t v o * Kosarjeva ulica 6/111 - Uprat.i Kopitarjev, ulic« 6. Ljubljana - Telefon itev. 40-01 do 40 05 -
Podružnica: Novo mesto.