Ljubljana, petek 27. avgusta 1943
tfti«dlzloBC tn abbenamento postale —
Leto XXIII., št. 193
i>U
Uprjvaištvo. uiuDiiana, Huccmijeva ulica 5. leletor n il-22 41-23 51-24
lo .iratm jdUeiek ■ Ljubljana, tHiccim jeva tllr a 5 - Ieietoc ii 51-25. 31-26
Hocružmca Novo cnesto Ljubljanska cesta 42
Računi ■ a Liubljanskc pokrajino pn poštno ttkovnetr zavodu 4t 17.749, za ostale kraje Iraliie Servizio Conti Con Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO Q oelase u Ki. ttal';e in inozemstva ima
Uninnf Puhhlinrj Italiana s A MILANO
Naviglio nemico nei portl di Biserta c di Aisgusta efSicacemente bombardato
Diclottj apparecchl anglo-americam distrutti

Cena cent. SO
ltk*U »nk dao jaieo pootdcljk« Naročnina naia mesečno Lit 18.—, a inoeemstro vključno > »Ponedeljskim crooM Lil 36.$0.
U r ad n i i t * o : Ljubljana. Pncdnijera ulica It. 9. — Tetcfaa ker. 31-22, 31-23. 31-24.
Rokopiii »t na thži)o.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet U pab*
bliadi di motcomozi ittliios sd cstera: Unione Pubblidt* Italiana S. A. MILANO.
Ostri boji na vzhodni fronti
Uspešni nemški proti sunki pri Izjutnu in Harkovn — V sredo sestreljenih 253 sovjetskih tankov
C-omajido Supreino. - Bollettino di guerra no. 1188:
Naviglio aiia fonda nei porti di Biserta r rii Angusta e stato efficacemente bora-hardato da upparecchi italiani e germanici.
V na pesante azione aerea avversaria ha aviito luogo »»la citta di Foggia dove i di^uii riMiltano gravi; incursioni di m i nore rili n o si sono »volte su Crotone e nella provineia di Avellino.
i. 'aviazione anglo-americana perdeva
Vrhovno poveljništvo. — Vojno poročilo št. 1188:
Na sidrišču v lukah v Bizerti in v Augusti so italijanska in nemška letala učinkovito bombardirala tam zasidrano ladjevje.
Močan letalski napad sovražnika je bil izvršen na mesto Foggio ter je povzročil hudo škodo; napadi manjšega pomena so bili tudi izvršeni na Crotone in na pokrajino Avellino.
Anglo-ameriško letalstvo je v teku akcij tega dne izgubilo 16 letal: 4 So sestrelili naši lovci v področju Avellina, 8 so jih zbili nemški lovci v okolici Foggie. 4 pa so uničile protiletalske baterije v Foggiji in Crotonu.
ladje iz spremstva našega konvoja so zadele 2 sovražni letali, ki sta strmoglavili
v morje.	General Ambrosio.
* » *
toerino visoke anglo-ameri-ške izgube na Siciliji
T&nger, 26. avg. s- Nekateri angleški letalci, ki so prišli iz Gibraltarja na dopust iz zdravstvenih razlogov, so govorili z vojaki in izjavili med drugim:
Ne moremo razumeti zakaj v nekaterih krogih še naprej govorijo in verjamejo, da je bila vojna na Siciliji lahka. Posrečila se je, ker so pomagale 'okoliščine in izredno ugodni nepredvideni dogodki, toda zaradi tega ni bila lahka. Bila je strašno draga tako glede človeških življenj, kakor glede potrebščin na kopnem. na morju in v zraku. Samo dej-
Z nekega pomorskega oporišča, 25. avg. s. Doznavajo se nekatere zanimive podrobnosti o izredno odlični akciji neke italijanske podmornice pod povelj ni štvom ladijskega poročnika Alberta Donata, ki je v izrednih okoliščinah potrdil kot poveljnik svoje odlične sposobnosti, drznost in čudovitega podjetnega duha, katere je po-kctsk\ že v prejšnjih velikih preizkušnjah. Poročni^ Donato iz Spezie je 29 let star in eden izmed tistih oficirjev, ki so podmornicam posvetili vse svoje borbeno udejstvovanje. Vojno poročilo ga je navajalo dvakrat v zadnjih dveh tednih: 14. -vgusta zaradi akcije, s katero je bil po-opljen 15.000-tonski parnik in 21. avgusta t poročilu št. 1183 zaradi akcije, s katero je bil potopljen neki rušilec. drugi pa hudo poškodovan.
.Poveljnik Donato je s svojo podmornico •phri pod vodno površino severno od Sicilije. Bilo je okrog 22.30. ko je straža opazila v razdalji 5.000 m dva sovražna ru-šilca. Poveljnik je zavozil v bližino konvoja in oddal salvo torpedov. Nato se je podmornica spet brž potopila. Po nekaj trenutkih sta se slišali v kratkih presledkih dve siloviti eksploziji, toda hidrofoni niso zabeležili nobenega šuma v bližini ali v oddaljenosti. 6 minut nato se je cula tretja močna eksplozija, najbrže 9o eksplodirali kotli enega izmed potopljenih rušilcev. Nobena globinska bomba ni bila vržena proti italijanski podmornici, ki je ostala pod vodo dve uri. Ko je končno prišla rra površino, da napolni akomulatorje, ie opazila zelo blizu, kakih 1000 m daleč, samo en rušilec. ki je ostal na morski površini. a se je moral tudi ustaviti zaradi poškodbe. Obdan je bil z oblakom dima in pare. Da bi sovražnik ne opazil podmornice. ie poveljnik Donato takoj odredil, nsi ^e podmornica zopet potopi. Minila je ura jn hidrofoni so zabeležili novo strujo. ki se ie približevala z druge smeri kakor od poškodovane ladje. Pomožna ladja je prišla na pomoč poškodovani ladji. Poveljnik Donato je bil še nekaj časa na preži ter je med tem opravil še druge naloge in se isti večer srečno vrnil v oporišče
Samo dva dni pred to tvegano 'n odlično akcijo je poveljnik Dorato v noči od 17. na 18. avgust okrog 1. zjutraj izvršil z uspehom drugo akoijo. Okrog 10.000 metrov daleč je opazil dva sovražna rusilca ki sta plula proti ehali z očitnim aame. nom. da bi jo bombardirala Vremenskp okoliščine so bile zelo ugodne, sijala je luna in vidljivost ;,e b ia odl;čna. Brez oklevanja je z odločnost v. ki je posebna značilnost hrabrega povernika Donata, navzlic nevarnosti, da bi ga sovražnik opazil, po izvrš'tvi primernih m?r.evrov sprožil proti sovražnim ladjam v razdalji okrog 5000 metrov dva torpeda, nakar se je takoj po-greznil pod morsko površino. Dve eksploziji sta odmevali na morju. Eksploziji je Donato smatral zg eksplozijo torpedov na
nelle azioni della giomata 16 velivoli; 4 ad opera dei nos tri cacciatori nella zona di Avellino, otto abbattuti dalla cacia tede-sca nei dintorni di Foggia e quattro distrutti dalle batterie contraeree di Foggia e di Crotone.
D tiro di nostri mezzi navali di seorta a convogli colpiva due aeroplani nemici che si inabissavano in mare.
Generale AMBROSIO.
stvo, da smo mi letalci tukaj na oddihu, ker imamo razrvane živce in so naše moči popolnoma izčrpane, zadostno kaže. kakšno ogromno delo se je zahtevalo od nas v teh operacijah in kako trd je bil boj vsak dan in vsako noč ter vsako uro. Se nikoli nismo bili tako izbičani kakor v tej vojni.
Etna ni bila na Siciliji edini vulkan, kajti v drugi fazi bitke je na vsakem metru sicilskih tal vrel hujši ogenj kakor vulkanski. Preveč je v primeri s trajanjem vojne naših tovarišev, ki so ostali tam doli za vedno pod križem v senci masi in in oranž. Mnogo več jih je kot misli sovražnik in še več jih je morda takih, ki spijo na dnu morskih prepadov. Izgubili smo tudi mnogo več moštev in strojev kakor je sovražnik doslej javil. Ne vemo, zakaj se smatra vojna na Siciliji za tako lahko. Tega mnenja gotovo ni tudi najbolj preprost vojak kakršnega koli orožja, ki se je te vojne udeležil.
V Siracusi uničene
sovražne ladje
Berlin, 25. avg. s. Mednarodna obveščevalna agencija objavlja: V okviru operacij proti anglo-ameriškemu oskrbovalnemu prometu so skupine nemških brzih bojnih letal napadle sovražne ladje v sidrišču Siracuse. Navzlic siloviti reakciji lovcev in sovražnega protiletalskega topništva, se je nemškim pilotom posrečilo zadeti v polno 8.000-tonski trgovinski parnik. ki se je pričel takoj potapljati. Nadaljnje tri sovražne ladje so bile tudi hudo zadete in so gorele.
cilju ali za eksplozjo globinskih bomb, ki jih je sovražnik vrgei Minilo je nekaj časa in hidrofoni so zabeležili strujo, kar je dalo povod za domnevo, da je eden izmed rušilcev zadet in poškodovan. Nadaljeval je pot tako neopazno, da sovražni aparati tega niso mogli doznati, in ugotovil, da je drugi spremljevalni rušilec reševal svojega tovariša. To so bile doslej glavne akcije poveljnika Donata. k; ga je doletela čast, da je bil imenovan v vojnem poročilu v občudovanje naroda in ki bo gotovo še potrdil svojo mladostno drznost, svoje podjetniške sposobnosti in prezir nevarnosti, zaradi česar je postal strah in trepet sovražnika.
Buenos Aires, 25. avg. s. Po končani konferenci v Quebecu je bila objavljena skupna Churchillova in Rooseveltova izjava, v kateri se naglaša. da je bilo proučeno celotno prizorišče svetovnih operacij v luči številnih zadovoljivih dogodkov, ki so nastali po zadnjem sestanku med ameriškim predsednikom in angleškim ministrskim predsednikom v Washing-tonu. Sprejeti so bili potrebni sklepi za nadaljnjo akcijo mornarice, vojske in letalskih sni obeh držav. Spričo dejstva, da so te sile združene v neprestanih akcijah v raznih delih sveta, je absolutno potrebna enotnost v smotrih in metodah vrhovnega vojnega poveljništva.
Po naglasitvi, da bodo potrebne še nadaljnje konference, ki bode v krajših presledkih kakor v preteklosti, pravi izjava, da bi obvestilo o sprejetih sklepih škodilo borečim se četam. Sklepi pa bodo vidn med akcijami. Vendar pa izjava sporoča, da sta bili predmet vojaških razgovorov med šefi glavnih stanov vojna proti Japonski in učinkovita pomoč čungkinški Kitajski.
Roosevelt in Churchill sta soglasno odobrila priporočila šefov glavnih stanov in dosežen jc bil sporazum tudi glede političnih vprašanj, ki so v zvezi z vojaškimi operacijami. Pred kon cem leta bo nadaljnja konfercnca med ange škirni n ameriškimi zastopniki oblasti. Izjava pa takoj nato posebej ugotavlja, da se bo vr-"il sestanek zastopnikov vseh treh držav, čc h< Rusija nanj pristala. Za zadovoljitev Rusije ie o le sklenjeno, da bodo obširna por u o ->klepih. ki se tičejo vojne proti Osi. poslana krtm.ju.
Izjava naznanja končno, da so biia obrav-nana vprašanja, ki se tičejo francoskega osvobodilnega odbora, ni bilo pa navedeno ali so bili storjeni glede tega kakšni sklep:
Na quebeški konferenci niso rešili perečih vprašanj
Berlin, 25. avg. s. Diplomatski sodelavec DNB piše: Formalno poročilo ob zaključku sestanka v Quebecu skuša očitno napraviti vtis, da je prišlo med Angleži in Ze-dinjeniroi državami do temeljitega spora-
Poslanica sicilskih bojevnikov
Rim, 25. avg. s. Zastopniki središča bojevnikov iz Sicilije, ki je bilo te dni ustanovljeno pri federaciji bojevnikov v Rimu, so izdali naslednjo poslanico:
Sicilski bojevniki! V uri. ko nas neza-služena usoda loči od naše drage zemlje, strnimo vrste okrog prapora, ki smo ga prvi dvignili v borbi za preporod. V tolažbo in bodrilo naj nam bo ponos, da hočemo in moramo vedno opraviti svojo nalogo Mučeniška so naša mesta, ogromna je naloga obnove. Toda mi, ki izpolnjujemo zakone časti, nismo pobegnili pred sovražnikom in ne bomo pobegnili pred temno bodočnostjo Zbrani v bratski družini. bomo. kroteč gnev in brzdajoč za-grenienost. brez solz tako delali, da se bo Sicilija zopet dvignila iz ruševin te ogromne vojne, lepša in bogatejša ter z nasmehom svobode, kakor ostale pokrajine Italije.
Tej zapovedi in tsj častni obvezi bomo bojevniki s Sicilije sledili in vemo. da se bodo po njej ravnali tudi naši bratje, ki So ostali tam
Rim 24. avgusta 1943.
Prof. Enrico PareSce, odvetnik Eo-genio Mar-otta, inž. Queagliata, dr. Riccardo Bella.
Švedsko občudovanje neapeljskega prebivalstva
Stockholm. 26. avg. s. Večji švedski listi objavljajo danes dolge opise svojih dopisnikov iz Rima o opustošenju v Neaplju. Pri tem dopisniki zlasti poudarjajo uničevanje umetniških spomenikov. »Da-gens Nyheter« izreka občudovanje pogumu in odporu, kako je neapeljsko prebivalstvo prenašalo in še prenaša udarce letalske vojne.
Ugotovitve nevtralnih
novinarjev v Milanu
Milan, 25. avg. * Šest novinarjev iz nevtralnih in zavezniških dr/av je ob spremstvu funkcionarja 17. ministrstva za ljudsko kulturo obokalo v Milanu >b letalskih napadih najbolj prizadete okraje. Novinarji so si ogledali ne samo umetniška in kulturna poslopju. ki jih ie sovražnik uničil, temveč tudi obljudena področja mesta, kjer so bile uničene ljudske stanovanjske hiše in kjer n: nobenega vojaškega objekta nobene tvornice, vojašnice, skladišča ali železniške proge, ki bi upravičevala bombardiranje z rušilnimi in zažigaln^mi bombami.
Pohvala hrabrega podoficirja
Rim, 25. avg. s. Minister za Italijansko Afriko armadni general Menchiade Gabba je sprejel pohabljenega naredn ka Guidaglierija Ar-manda, ki se je vrnil v domovino in ki je ministru izročil zastavo, katera je vihrala v Agordatu v zadnji fazi borbe, ki je bila v tem kraju. Med tem ko so sovražne čete zasedale mesto, je skupina pod poveljstvom narednika Gu:daglierija spravila zastavo. Narednik je bil hudo ranjen in pohabljen, vendar mu je uspelo zastavo skrbno shraniti in jo obvarovati tudi med številnimi preiskavami, ki jih je izvršil sovražnik, ter jo prinesti v domovino. Eksc Gabba je pohvalil hrabrega podoficirja.
Delegacija madžarskega športa na ob.sku Hrvatske
Budimpešta. 25. avg. s. Da vrne svoječasm cbisk delegacije voditeljev hrvatskega športa, je odpotovala v Zagreb delegacija madžarskih športnikov z oencralnim direktorjem za telesno vzgojo Felicidesom na čelu Madžarska delegacija. ki je gost hrvatske športne zveze, se bo nekaj dni mud:!a v Zagrebu.
zuma v vseh glavnih vprašanjih. Kdor zna čitati med vrstami, pa vendarle pride do sodbe, katero so izrazili nemški politični krogi, da gre za precej raztegljivo poročilo, ki ničesar ne dodaja temu, kar je bilo že doslej povedanega.
V ostalem, piše nadalje isti sodelavec nemške poluradne agencije je v izjavi, da se bodo take konference v kratkih presledkih ponavljale druga za drugo, obse ženo priznanje, da v Quebecu nikakor ni so bila rešena, niti pojasnjen viseča vpra šanja Tudi zagotovilo glede istovetnosti vojskovanja se zdi. da ie pobožna želja, vsaj dokler neke sovjetske želje, zlasti glede otvoritve resnične druge fronte, ne bodo izpolnjene
Glede vesti o sklicanju bli/.n.je konference treh. z navzočnostjo Sovjetske zveze, trdi sodelavec DNB da je mogoče polil l-čni del razgovorov moči anglosaškimi silami in Stalinovo Rusijo smatrati za zaključen enkrat za vselej na podlagi koncesij, ki so bile že dane in da bi bila torej izmenjava aledišč alede tega popolnoma odveč
Nevtralna 0£-banja
o sprejetih sklepih
Stockholm, 25. avg. Konferenca v Que-becu je zaključena. Ameriški vojni in zunanji minister ter kitajski zunanji minister sc že odpotovali. Churchill bo zapustil Quebec ob koncu tedna. Verjetno je. da bosta Churchill in Eden pred svojim po-vratkom v London napravila še kratek poset v Washingtonu
Iz poučenega vira se izve, da so bili na konferenci imenovani skupni poveljniki raznih vojnih področij. Kakor vse kaže, se je Rooseveltu posrečilo obdržati generala Eisenhoverja na mestu vrhovnega poveljnika za sredozemski odsek, zato pa bo neki Britanec imenovan za poveljnik na odseku sevemozapadne Evrope. Pravijo tudi, da so se razgovori med ChurchiUom m Boo-
Iz Hitlerjevega gtevnega stana, 26. avg. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo:
Na fronti ob Miusu so močni sovražnikovi napadi trajali dalje. Sovjeti so tamkaj ponovno utrpeli težke izgube.
Boljše viški poskus za prodor pri I/.jumu je bil v borbah iz bližine zavrnjen in sovražnik vržen nazaj na svoje izhodiščne postojanke. V takojšnjem protisunku so naše čete pridobile na terenu.
Zapadno od Harkova so močni pehotni in oklopni oddelki So v je to v napadli na široki fronti. Sovražnik je bil v borbi od moža do moža zavrnjen in v protisunku cd. bit proti severu.
Včeraj je bilo uničenih 253 sovjetskih oklopnih voz.
Pri obrambi sovražnih letalskih napadov na južno italijanska mesta so nemški lov-
BerFin, 25. avg. s. Mednarodna obveščevalna agencija piše. da Sovjeti, v celoti gledano, navzlic izredno siloviti uporabi moštva in vojnih potrebščin v svoji poletni ofenzivi, beležijo samo neuspehe. Če primerjamo skromne ozemeljske osvojitve sovjetskih čet v 51 dneh ogromne bitke, s strateškimi cilji ki jih je ofenziva nameravala doseči, se vidijo uspehi nemške strategije, katere cilj je streti sovražnika in ga oslabiti ob pravem trenutku. Prva naloga, katero je določilo boljševiško poveljništvo, je bila obkoliti in uničiti večino nemške armade na jugu. doseči Dnje-per ter se polastiti dragocenega ozemlja. Ti načrti so se izjalovili, kajti med borbami na kubanskem predmostju in tudi v veliki premikalnj bitki pri Bjelgorodu in Harkovu nemške armade niso bile obkoljene.
Tudi v odseku Orla je elastična črta nemške obrambe ostala skoraj nedotaknjena, ker tu dosežene ozemeljske osvojitve gotovo niso v razmerju z ogromnimi sovjetskimi izgubami, zlasti če se upošteva, da je zaradi hudih borb, ki so cele tedne divjale na tem področju, to področje zdaj izgubilo sleherno gospodarsko važnost. Z operativnega stališča so področja, ki so jih zasedli boljševiki, tudi malo pomembna, ker so nemška poveljništva poskrbela, da so čete zavzele v naprej določene posto-
Stockholm, 25. avg s. Kakor piše londonski dop snik lista »Aftonbladet. menijo v običajno dobro obveščenih angleških političnih krogih, da je glavni razlog, ki preprečuje organizacijo angleško-ameriško-ruske konference, dejstvo, da Stalin noče o njej mč slišati. Stalinovo stal;šče je po mnenju teh opazovalcev, da še ne žel kompromitirati z udeležbo na takem sestanku, na katerem bi bil nekako prisiljen zavzeti stališče do najbolj nujnih vprašanj zaveznške strategije Na ta način bi tveeal da ustvari spore v notranjosti Rusije, kjer bi ne bili vsi pripravljeni odobriti moreb'tnih obvez, ki bi jih prevzel do Anglo-Amerčanov
Kakcr s»e doznava iz Londona, ie Roosevelt izjavil novinarjem v Quebecu. da se je prvi trenutek mislilo na sestavo poročila, ki bi pokazalo dosežene rezultate na konferenc na isti način. kakoT se je to zgodilo po sestanku v Casablanci Roosevelt n Churchil pa se nista sporazumela gledt tega. čeprav sta se posvetovala skoraj vho noč. Zdi se. da izjava v Quebecu ni preveč zadovolj !a londonskega javnega mnenja in listi so videt nekol'ko razočarani zaradi njene vsebine, o kateri pravijo, da bi morala biti bolj izčrpna.
Zuač len jc eden izmed malošteviln h doku-mentarjev dopisnikov, ki so bili na tiskovni konferenci v Quebecu. in siccr komentar, da
seveltom tikali po daleko pretežnem delu vojaških zadev
Po vesteh iz vojaških krogov je quebe-ška konferenca odobrila načrt za gradnjo novih ladij za preko 20 milijonov ton, kar dokazuje, da na konferenci niso računali 7. našli m koncem vojne. Nadalje poročajo vojaški opazovalci, da se bo še letos začela proti Japonski ofenziva iz Indije, z Aleutov in iz jugozapadnega Pacifika. Japonska naj bi se na ta način prisilila, da razdeli svoje sile na tri med seboj močno oddaljena bojišča.
Dočim v Rusiji vedno bolj raste nezadovoljstvo zaradi izostanka druge fronte.se na Angleškem trudita tisk in javno mnenje. da bi na kak način potolažili sovjetskega zaveznika in našla opravičbo za britansko oklevanje. »Daily Mail« in »Daily Telegraph-t naglašata v tej zvezi, da že sama grožnja druge fronte veže velike nemške sile v zapadni Evropi. »Daily Mail« piše: »Ako zavezniki ne morejo izkoristiti ugodne prilike, ki jo nudi sedanji trenutek, to ne dokazuje, da nimajo dobre volje. Praktična izvršitev ofenzivnega podjetja je v resnici odvisna od zaloe vsakovrstnega vojnega blaga, ki mora biti obilno na razpolago. Zlasti pri modernih vdorih je treba ogromnega tehničnega aparata in silnih priprav. Dokler to delo ni izvršeno, je nemogoče spraviti v sklad strateške načrte z najnovejšimi dogodki, pe naj slednji obetajo še take ugodnostih tfl piccalai	—__
ci in protiletalsko topništvo sMtreHi včtv raj 9 sovražnih letal, med njimi več težkih bombnikov. Na morju zapadno od rta Or-tigal je bil z bombo potopljen sovražni rušilec.
V	letalskih bojih nad Atlantikom in pri
napadih na nekatere kraje v zasedenem zajtadnem ozemlju je izgubil sovražnik 8 letal. Pet nadaljnjih, med njimi tri več-motorne bombnike, so sestrelile zaščitne enote vojne mornarice na morju pri zapadli ih Frizijskih otokih. Preteklo noč so metala nekatera sovražna vznemirjevaina le. tal posamične bombe nad severnim državnim ozemljem, ne da bi povzročila omembe vredno škodo.
V	hudih obrambnih bojih jugozapadno od Vjazme sta se posebno odlikovali wiirten-berško-badenska 260. pehotna divizija ter bavarsko-ostmarška 268. pehotna divizija.
janke in da se je skrajšala operacijska fronta.
Isto velja za odsek Miusa in srednjega Donca. kjer so Sovjeti pričeli napadati, ko so spoznali, da z bitko pri Bjelgorodu ne bo dosežen zaželjeni proboj nemške črte. Sovjetski napadi zapadno od Vjazme, v odseku Stare Ruse ter južno od Ladoškega jezera, so bili v skladu z v naprej določenimi načrti sovražnika. Včerajšnje operacije so potrdile prej navedena razmišljanja. Borbe so se včeraj nadaljevale z neizpremenjeno silovitostjo ob Miusu ter na področju Izjuma in Harkova. Sovražnik je utrpel tako velike izgube, da ni mogel izkoristiti vdora krajevnega značaja. Nemški protinapadi pa so se zaključili z uspehom
Finsko vojno poročilo
Helsinki, 25. avg. s Finsko vojno poročilo javlja: V zadnjih 24 urah je v zapad-nem odseku fronte na Karelski ožini neka finska naskakovalna patrulja vdrla v sovjetske postojanke kot represalija za odvratne razbojniške napade partizanov na neoboroženo civilno prebivalstvo. Pognala je v zrak veliko napadalno kazemato s 40 možmi posadke. Na severnem področju fronte v Vzhodni Kareliji so bile po dolgi izredno siloviti borbi številne sovjetske patrulje pregnane iz finskih postojank, kamor se jim je posrečilo vdreti.
sta Roosevelt in Churchill bila videti zete utrujena in potrta. Ta opazka je tembolj nenavadna. ker je tisk ob podobnih prilikah vedno podčrtaval odličen telesni videz obeh
šefov.
»Daily Herald« piše v kritičnem tonu: Govori sc o komunikeju edinstva. toda kdo so stvarno tisti, ki so se sporazumeli? Očitno Anglija in Amerika, toda niti najmanjšega znaka ni, da je Rusija tudi sporazumna. Koliko so združeni narod; resnično združeni, se vprašujemo. tudi za ceno. da dajemo s tem orožje v roko sovražni propagandi. Bilo je dovolj znakov nesoglasja med Rusijo in Anglo-Ame-ričani in celo med Ameriko in Anglijo. Že dolgo obstoji nujnost po totalni vzporeditvi vojaških ciljev treh velikih zavezniških siL, toda zdi se. da se to ni upoštevalo v dovoljni meri. V angleškem javnem mnenju je čedalje močnejši občutek lastne nedostatnosti nasproti naporom in izgubam rdeče vojske, kateri ni bila doslej dana nobena učinkovita pomoč. Bati se je, da bo položaj Anglije vedno slabši, če se ne bo odločila bolj občutno in primerno prispevati k vojni.
Razni listi so začeli š»e bolj energično delati propagando za drugo fronto in »News Chro-nicle« ponovno podčrtava, da se samo z letalskimi bombami ne more nikoli dobiti vojne. Ameriški tisk pa še naprej komentira odpoklic Litvinova in pesimistično napoveduje, da svet po vojni ne bo postal tak. kakor bi si ga želeli. Angleško-ameriška solidarnost sama naj zadostuje.
»Kvening Star« pa piše. da je obžalovanja vredno, da prijatelj demokracij L tvinov aopet izginja z diplomatičnega obzorja. Ne sme se pozab;ti. dodaja list. da je bil Litvinov za ameriško javnost simbol upanja v rusko-ameriško prijateljstvo.
Bern. 26. avg. s. »News Chronicle« močno napada angleškega ministra za obveščevanje, češ da ni znal vzpostaviti stika s tiskom med konferenco v Quebecu. List dodaja, da je minister napravil precej mučen vtis na kanadske novinarje.
Spori med Anglosasi in Rusijo zaradi Japonske
Bukarešta, 25. avg. s. Po mnenju direktorja lista »Cuventul«, naj bi imel odpoklic Litvinova v Moskvo izrazito politični značaj, sovpadajoč s kritikami »Pravde« zaradi medlega ritma Angloameričari ov v vojni. Odpoklic Litvinova je v zvezi z odklonitvijo Moskve za pojasnilo njenega stališča glede Japonske, katero smatra Amerika za svojega glavnega sovražnika. Tako zadržanje Rusije soglaša z njenimi interesi, ki so nasprotni interesom Anglosasov. Anglija se izogiba razčiščeni« položaja, ki bi lahko zaradi naraščajoče napadalnosti Stalina privedel do prokmi-Ojene spravne skc^si
Učinkovit© bombardiranje r^vražnih ladif v lukah BIzerte in Auguste
Osemnajst assglo-ameriških letal uničenih
Junaška dejanja podmontiškega poveljnika
Alberta Donata
Konec konference v Siisebscu
Skupna Rooseveltova in Churchillova izjava — če bo Stalin pristal, bo sledila konferenca treh
Bilanca SO dni poletne bitke je za Sovjetsko zvezo izrazito pasivna
Sovjetske ofenzive niso nikjer dosegle strateških ciljev, ki jih je poveljstvo hotelo doseči
Stalin slej ko prej odklanja sestanek z Rooseveltom in Churchillom
Ouebeška konferenca je rodila v angleški in ameriški javnosti razočaranje in nezadovoljstvo
Eksc. Visoki komisar pssetil Logatec
Ekscolenca Visoki komisar senator Ric-cardo Moizo je posetil Logatec, kjer so ga sprejeli predstavniki krajevnih oblasti. Položil je venec na grob, v katerem počivajo na tem področju padli vojaki, nakar je posetil razne zavode ter cerkev. Na civilnem komisarijatu je nagovoril uradnike ter jih vzpodbujal k izvrševanju njihovih dolžnosti
Zdravstvena avtskolona v septembru
Vi v. ki kcmisariat javlja, da bo zdravstveni 2vtokolona vršila brezplačno službo v me:>cca se ptembru od 8. do 12. in od 16.
do 18 ."0 v naslednjih krajih:
V Ljubljani 1., 2. in 3. septembra (Li-chteritiiurnov zavod), Ambrožev trg;
v Vevčah 6., 7.. 8., 9. in 10.;
ra Jezici 13., 14., 15., 16. in 17.;
v Dravljah (šola v Zg. šiški) 20., 21., 22., 23. in 24.;
Ljubljani, Lichtenthurnov zavod, 27., 29. in SO. septembra.
I
28..
LlSavššlssa — najstarejši živi jezik?
Julijski zvezek revije »Le M°js Snisse« je priobčil tazpravo P. J. Gabrusca o sorodnosti hetitskega in litavskega jezika, odlomek iz pripravljajoče se knjige »Pa-rente des langues hittite et lituanicnne«, ki izide v kratkem pri Vseučiliščni knjigarni v ženevi. Razprava ie zanimiva iz splošnega lingvističnega stališča in tudi kot jez koslovni prispevek k zgodovinskemu vprašanju Arijcev, davnih prednikov slovanskih, romanskih in germanskih plemen v Evropi. Hetitski narod, omenjan v stari zavezi in v egipčanski zgodovini, je bil na splošno pozabljen in šele v novejšem času so odkrili sledove njegove civilizacije, ki je prispevala znatne deleže k vsej kulturi sredozemskega kroga, torej tudi k napredku bele rase sploh. Bil je to velik narod in je naseljeval Sirijo in Malo Azijo, a že pred 3500 leti je izginil z zgodovinskega prizorišča. Ketitska kultura je znova prišla na dan. ko so 1. 1906—7 izkopali v Bog-haz Kcnin na Turškem ostanke mesta Hattussas, ki je bilo prestolnica nekdanje hetitske države. Tu so našli tisoče ploščič, popisanih s klinasto pisavo — ostanek arhiva hetitskih kraljev. Ker je bil klinopis že ^nan. so večino teh ploščič lahko brali, toda jezik je bil neznan. Tedaj so začeli znanstveniki na vso moč razvozljavati skrivnosti hetitskega jezika. Posebnih zaslug si je pridobil za to češki orientalist prof. Hrczny, kj je prvi razrešil neko besedilo in tako ustvaril ključ za nadaljnja proučevanja. Poslej se bavi s hetitskimi vprašanji vrsta učenjakov, med katerimi je tudi Slovenec, profesor naše univerze dr. Viktor Korošec. (Tako je izšla v drugem zvezku pravnih Razprav slovenske Akademije njegova razprava »Podelitev hetitske pokrajine Dattašše Ulmi - Tešupu«), — P. J. Gabrys prinaša v svoji razpravi nekaj zanimivega jezikoslovnega gradiva, ki pričuje o jezikovni sorodnosti pred 3500 leti ugaslega hetitskega jezika z današnjim litovskim jez'kom, k; bi bil potemtakem ne sam o najstarejši jezik v Evropi, marveč tudi najstarejši živi jezik na svetu. Primerjava med litavščino in hetitščino dopušča značilne sklepe o značaju protoarijske-ga jezika, t. j. skupne govorice ljudstva, iz katerega je potekla velika večina današnjih evropskih narodov. Presenetljiva sorodnost med hetitskim in litavskirn jezikom. kakor se kaže v besedišču in v morfologiji obeh jezikov, olajšuje tudi razlago nekaterih znanih hetitskih besed, či-jih pomen ni bil jasen. Dejstvo, da so današnji L tavei jezikoslovno sorodni z davnimi Hetiti, zastavlja novo uganko zamotanemu problemu preseljevanja narodov v predzgedovinski in prazgodovinski dobi.
vla<
Sestanek sieilskih senatorjev. Rimska
a je za četrtek, 26. avgusta, sklicala pri predsedstvu vlade sestanek sieilskih senatorjev, ki bodo obravnavali usodo sicil-SKih beguncev ter bodo ukrepali o pod-pomm akcijah, katere jim bodo na razpolago.
- Preteku in kvestorp ne smejo biti
elani poiitičnih strank. V teku izvršitve je dekret rimske vlade, ki prepoveduje prefektom in kvest->rjem italijanske Kra_ ljevrne, da bi bili vpisani v kakršno koli politično stranko. Slična prepoved velja tudi za vse uradnike in funkcionarje pri polici .u, za vse občinske uradnike ter pripadnike gasilskih formacij.
*	Ribe izumirajo v Zgornji Donavi med
mestoma Echingen in Ulmom. Pred kakimi 10 dnevi so prvič opazili številne mrtve ribe v donavskem kanalu, plavale so na površju m so bile temno rjave. Med njimi je b lo več orjaških ščuk. Pri Mainu pa so ugotovili, da umirajo le manjše in srednje veliKe nbe. Kajpada je nenadno izumiranje rib povzročilo presenečenje ne samo med Kopa.ci, marveč še prav posebno med pri-rocioslcvci in pristojnimi cblastvi.
*	Dve novi nemški orožji. Iz Stockholma poročajo italijanski listi, da pripravljajo v .Nemčiji dve novi orožji. Prvo orožje je top za izstrelke na daljavo. Ta top bo omogočil bombardiranje Londona z obale Ro-kavskega preliva. Druga nemška iznajdba je letalo brez pilotov, ki se bo dalo dirigirati z zemlje. Taka letala bodo služila za bombardiranje angleških mest.
*	(ineeitta v Goriziji. Italijanski filmski zavod C ineeitta se je trenutno preselil v Gorizijo. kjer se nadaljuje snemanje za film >Mczje neba«.
*	Por«ka pred smrtjo. y g0riz'jski bol-n.snici Časa Rossa je že nekaj časa ležal dr. Seigej šimenko. po rodu iz Gradišče in stanujoč v Ljubljani. Ko je dr. šimenko
RADIO LJUBLJANA
PKTEK, 27. AVGUSTA 1943:
7.30: Pe-mi in napevi. — 8.00: Napoved časa. Forocua v italijanščini. — .12.20: Plošče. — 12 30-Poročila v slovenščini. — 12.45: Napevi in romance. — 13.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini. — 13.20: Orkester vodi dirigent Petraiia. — 14.00: Poročila v italijanščini —■ 14.10: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec. Simfonična glasba. — 15.00: Poročila v slovenščini. — 17.00: Napoved časa. Poročila v Italijanščini. — 17.15: Koncert Klasičnega tria. — 17.35: Lahka glasba. — 19.00: »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 19.30: Poročila' v slovenščini. — 19.45. Koncert vodi dirigent Nando Benvenutl. — 20.30: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 20.50: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec, sodeluje tenorist Janez Li-pušček. Operna glasba. — 21.25: Znani glasovi in instrumenti. — 21.40: Koncert vodi dirigent Zeme. — 22.20: Orkester vodi dirigent Petraiia.
_ 22.45—23 30: Orkester Cetra \-odi dirigent
Barzizza. V odmori '23 00); Poročila v itali-janšč. :	_ _
t čutil, da se mu biiža smrt, je poklical k
t sebi svojo nevesto Cornelijo Spesotovo iz Roraansa ter je prosil duhovnika, naj izvrši poročni obred. Komaj je b'l poročni cbred pri kraju, je dr. šimenko umrl.
* Cerkniško jezero se je v letošnji vročini popolnoma osušilo in so le še po posameznih kotanjpah mlakuže. O ribolovu v času. ko so požiralniki sprejemali velike množine vode, poročajo iz Cerknice, da je bil letos bolj skromen in je bilo le malo rib. Kosci so že pcr.sjd pokosili travo, ki jo imenujejo jezerino in kravlno. Letos lahko vozijo kar počez čez jezero in jim je pot iz Loža v Cerknico" zelo skrajšana,
IZ LJUBLJANE
Prodaja mesa na odrezek »712«
Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bedo v soboto 28. avgusta t. 1. potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »712« živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani za mesec avgust
100 gr govejega mesa.
Delitev se bo pričela ob 7. uri. *
u— Zamenjava osebnih izkaznic. Vse
moške od 15. do 50. leta starosti, ki so obvezani imeti osebno izkaznico, opominjamo, naj čimprej pridejo po nove osebne izkaznice v t'"sto poslovalnico, kjer so vložili prošnjo za zamenjavo stare z novo osebno izkaznico ker poteče veljavnost starih osebnih izkaznic že 31. avgusta. Moški nad 50 1. in ženske, ki so do sedaj vložili prošnje za zamenjavo osebnih izkaznic, bodo nove osebne izkaznice lahko dobili od 6. sep. tembra dalje in sicer vsi na magistratu, soba št. 37, v I. nadstropju, nad trgovino mestne elektrarne. Mestni trg št. 2.
u— Vihar je razsajal v pretekli noči. Pritisnil je močan jug. V zraku se je nabralo mnogo elektrike. Nič čudnega, saj je v torek popoldne doseglo živo srebro spet 29 stop. C. Večer je bil soparen in proti polnoči so se svetlikale široke bliskavice in je začelo votlo grmeti. Vihar je loputal z okni in žvižgal po ulicah. Obetalo se je silno neurje, vendar pa ni bilo prehudega treskanja in tudi dežja je padlo le malo. Po nočnem neurju smo davi imeli spet jasno, sončno in toplo jutro, živo srebro je bilo že zarana na 16.2 stop. C. ker je ponoči jug ogrel ozračje. Tako imajo kopalci še nadalje priliko uživati sonce in vodo, kmetovalci in vrtninarji pa nadalje zaman pričakujejo dežja.
ŠEF DECJEGA DOMA
dr. A. Tavčar-Konvalinka
specialistka za otroške bolezni redno ordinira od l/22. do Ljubljana, Breg št. 8 — Tel. 35-95
u— Zavratna morilka, ki preži na vas in na mnoge družine, je podrobno opisana v »Domovini« tega tedna. Preberite, spoznali jo boste dodobra! Nadalje prinaša »Domovina« dve izvirni črtici, roman »Obsedenec« pa se zaključuje. Za prihodnjo številko »Do. movine« je napovedan pričetek velikega romana »Divjina cvete«, ki bo nedvomno vzbudil največjo pozornost. To je namreč svetovno znana mojstrovina pisateljice Nore Lofts.. ki je dobra znana že tudi med Slovenci. Kakor po navadi, prinaša »Domovina tudi tokrat veliko križanko in jih bo prinašala še nadalje. vDomovina« izhaja na osmih straneh in je najcenejši slovenski tednik.
u— V krogu svoje družine bo obhajal
danes polstoletnico svojega življenja g. Ivan Ozbič, strojnik v Kolinski tovarni. Doma je z Unca pri Rakeku in iz te okolice si je izbral tudi svojo življenjsko družico go. Ivano roj. Marinšek. V mladih letih je služboval tudi v inozemstvu, da se je spo-polnil v svoji stroki, še na mnogo iet!
u— številni vozovi otave romajo ob večernih urah iz okolice v mesto ali iz enega konca na drugega. Zlasti z Barja priva-žajo v mesto mnogo otave, ki je t>-> košnji vročini razmeroma lepa. in se od nje širi prijeten vonj po ljubljanskih ulicah.
u— Na šoli Glasbene Matice je bil v teku Julija in avgusta počitniški tečaj, v katerem je nadaljevalo svoj glasbeni pouk okrog 350 gojencev matične šole. Del teh gojencev bo nastopil na javni produkciji v torek, 31. t. m. ob 7. uri zvečer v mali filharmonični dvorani. Na produkcijo, ki bo obsegala skladbe za klavir, violino in godalni kvartet, opozarjamo. Podrobni spored bo od sobote dalje na razpolago v Knjigarni Glasbene Matice.
u— Vpisovanje na šolo Glasbene Matice se bo začelo v sredo, 1. septembra, in bo trajalo do vključno sobote, 4. septembra dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17. ure v pisarni Glasbene Matice, Vegova ulica 7/1. Vsa pojasnila se dobijo v pisarni.	i • !l*
u— V glasbeni šoli »Sloge« se prične vpisovanje 1. septembra. Sola poučuje vsa glasbila, solo-petje, zborovsko petje, nižje in višje teoretične predmete, komorno glasbo, orkestralno Igro, glasbeno zgodovino in drugo. Gojenci prejemajo šolsko glasbeno revijo »Mlado Slogo«. Vsa pojasnila daje šolska pisarna v Pražakovi ul. 19. Redni pouk se prične 9. septembra. Šolsko vodstvo vabi gojence, da se pravočasno vpišejo, ker se bo tudi v teoretičnih predmetih pričel pouk takoj.
u— Darilo. G. Avgust Iglič je daroval Društvu trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani za Šifrerjev podporni sklad 150 lir v spomin bla-gopokojnega gospoda Karla Detele.
u— Ročna ura iz bele kovine je bila ukradena neznanemu lastniku dne 4.-5. t. m. na kopališču Ljubljanica ali v okolici. — Ura je lastniku na razpolago na kr. kvesturi v sobi št. 26/in.
Izšel je novi roman DK: »BORCI PROTI SMRTI"
Emili o Salgari:
47
KRALJICA KARIBOV
»Alhambra«, ki je imela manj topov, se je obupno branila, toda zaman. Videti je bilo, da bo potegnila krajši konec. Zasledovalna topova gusarske ladje sta jo obsipala z železom, ji razbijala boke, podirala branik pa prednji gradič in trgala zastav-nice, jadra in križe z jamborov. Ker so se ie hoteli flibustirji polastiti, preden prispe fregata flamskega vojvode, ji niso privoščili niti trenutka miru. Ko je topovska salva podrla veliki jambor, se je morala ladja sredi vožnje ustaviti. Padec tega velikana, ki ga je šestintridesetfuntna krogla ob znožju gladko odsekala, jo je spravil iz ravnotežja, tako da se je nagnila.
To je bil trenutek, ki ga je Morgan čakal.
»Na zaskok!« je ukazal.
Med tem ko so mornarji metali v morje ogromne, druga z drugo zvezane sidrne krogle, je Morgan razpostavljal strelce in del topništva na prednjem gradiču in na braniku.
Korveta, ki je bila zdaj brez krmila, se je morala predati valovom. Na peščinah pinl-jevega otočka bi bila lahko nasedla. Toda njena posadka se ni hotela odpovedati obrambi, ampak je kar naprej streljala s topovi.
»Pozor!« je zdajci zaklical Morgan, ki je bil prijel za krmilo. »Stoj!«
Čeprav so jo valovi hudo premetavali, ee je »Folerore« zdaj približala ubogi korveti, ki je bila nezmožna za beg. Strelom Špancev sta odgovarjala zasledovalna topova na
Moškatni bik In jelenček pižmar
Lakomnost
V sestavu živalstva veže moškatni bik
govedo z cr\ co. Kratke, močne noge nosijo težko. tršato truplo, ki je dolgo okoli 2*4 m. V plečih je moškatni bik visok 1 m ali jc za pest višji. Gobec je goL s"cer pa jc trup pokrit z dolgo, nekoliko kuštravo nadlanko, ki sega na vratu in ozadju skoraj do tal. Med nadlanko jc gesta, mehka podlanka, ki na križu gleda iz nadlanke in tvori tamkaj vidno sedlasto liso. Rogova se vije ta izprva tesno ob sencih navzdol in zavijeta nato v ostrem loku navtpred. Parklji so veliki, šiiokj in se močne krečijo. Pripravni so za hojo tako po kamnitnih tleh kakor po ledu. Plcmenitcv moškatnega bika pade v zadnje dni rnescca avgusta. Devet mesecev pc oploditvi se krave otelijo. Teliček je majhna, čedna živalca, ki jo stara skrbno neguje in tudi brani, če je treba. Meso moškat-nega Lika diši po mošusu (pižmu), krav !n telet manj kakor samcev
Danes živi moškatni bik samo še v severnih obtečajnh pokrajinah, ki niso pokrite z večnim snegom ali ledom, tako v severni Kanadi in na severni ter severovzhodni Grenlandiji. Povsod je zdaj moškatni bk z zakonom zaščiten in je upati, da si številčno zopet opomore. Svoj čas. ko so b le črede po 40 do 50 glav še pogcetne, so jih brezobzirno lovili in skeraj že zatrli. Danes so čredice majhne. Pohajajo iz kraja v kraj za hrano pa se zopet vračajo na stara mesta Kadar pokriva te puste dežele snežna odeja, se morajo zadovoljiti z bilkami in vejicami, kar j h gleda iz snega. Razkopati snega nt znajo. Ko pa se sneg stali, jim je glede hrane kar ugodno, saj je znano, da ti kraji prav hitro ozelenijo in sočnih zelišč ter slastnih n zkih drevesc imajo dovolj Mnoge pa trpe v poletnem času zaradi pikajočih mušic in komarjev, ki jih jc tam tačas ogromne roje. Moškatni bik jc zelo okretna žival. Kakor koze plezajo po strmem skalovju in prav tako varno stopajo po gladkem ledu. včasih celo z otoka na otok, če sta varno zve-
zana z dovolj močnim ledom. Da bi se na leden'h grudah ali ploščah prevažali, je bajka.
V diluvialni dobi je ž;vel moškatni bik tudi v naših krajih. Leta 1932. je našel Srečko Brodar v Potočki zijalki zobe te živali. Celo dve vrsti moškatmh bikov je tačas imela Evropa. ovibes mosehatus in ovibos Kahrsi. Ta je bil večji, pa jc izumrl, oni pa sc je umaknil na sever. (Rakovec. Prirodosl. razprave, knj. 3.. zv. 10.)
Pižmar spada v rod jelenov; velik je kakor srna, v truplu zadaj nekoliko višji kakor spredaj in pokrit s trdo. rjavo dlako Menda jc edini zastopnik jelenov, ki nima rogovja, pač pa segata samcu iz gobca precej močna, nekoliko uslečena okla. podočnjaka gornje čeljusti. Kmoprsta prednjih nog sta pregibna, glavna prsta pa veže kratka vezna koža. da se pri teku po kamenju ne izkreneta. Rep je kratek, debel; samčev n06i na koncu črp. Piž-
Resnična zgodba iz preteklosti.
V Napoleonovem času je živel v Parizu čevljar Simon. Revež je umrl v norišnici. Um se mu je omračil zaradi doživljaja ki naj bi bil svarilo lakomnežem.
Ko je Napoleon sklenil, da postavi svojemu sinu novo krasno palačo, je prav na kraju, kjer naj bi stala palača, bila pro-dajalnica čevljarja Simona. Napoleon je dal povprašati pri ubogem čevljarju, koliko odškodnine želi za svojo bajtico. Čevljar se je posvetoval z nekaterimi prijatelji. Od cesarja je zahteval 20.000 frankov. Napoleon pristane na to. Toda čim je čevljar izvedel, da mu je Napoleon priznal odškodnino 20.000 frankov, je zvišal svojo zahtevo na 40.000 frankov. Napoleonu je bilo mnogo do tega, da postavi novo, krasno poslopje prav na dotičnem mestu. Zaradi tega je dovolil izplačilo 40 tisoč frankov. Tedaj pa so se oglasili pri čevljarju njegovi prijatelji in ga pregovo-
marji 'zvrstno plezajo no pečevju so zelo ' da je zahteval 60.000 frankov. Napo
.. ,. i ..	.i I	---1:1 Kn nnn ^^onl-zM, T/vit
plahi in žive nosamič ali kvečjemu v parih. Imajo svoja pota. ki sc jih stalno drže. Na teh
stečinah jih lovci čakajo.
Pižmarje love zaradi dragocenega mošusa (pižma). ki sc zlasti za plemenitve rabira v vrečici na trebuhu pred spolovilom. Polna mošnjica vsebuje kakih 30 g mošusa Tudi na bedrih in na repu ima pižmar dišavne žleze. Ker streljajo samo samcc, je pižmarjev še precej, zlasti v manj dostopnem gorovju. Živ: v Srednji Aziji od Kašmira do Kitajske, od Himalaje do Sibirije. V Himalaji pride redko niže kakor do 2500 m.
Mošus (hizam. pižem) je mazilasta snov, zelo močnega, prodimega duha; star Se posuši, postane trdozrnat. duha pa ne izgubi zlepa. V Evropo ga pride malo; rabi se v parfume-rijah. le redko kot zdravilno sredstvo. S posebnimi kemikalijami zmešan pridobi na vonju in takega največ porabijo za toaletno milo. Izdelujejo že tudi umetni mošus. ton-kino, za cenejše dišavne izdelke. 5. B.
leon mu je dovolil 50.000 frankov. Toda ! čevljar jih ni maral, češ »saj bodo morali j dati, kolikor bom hotel imeti«.
Toda medtem so sledili dogodki 1814. I Napoleon ni mogel več misliti na zidavo .' nove palače. Čevljar pa se je znašel v 1 hudih stiskah. Dve leti pozneje je moral prodati svojo bajto za 150 frankov. I izgubljeno bogastvo mu ni dalo miru. Revežu se je omračil um. nazadnje so ga morali prepeljati v norišnico, kjer jc na stara leta umrl.
Z Gorenjskega
Nove živinorejske zadruge v radovljiškem okrožju so bile ustanovljene" od 7. do 10. t. m. Zadruga v Bohinju obsega občini Bistrico in Srednjo vas, načeljuje ji Marti Rozman v Bitnjah. Gorjanska zadruga obsega Gorje in Bled. načelnik je Franc švegelj z Rečice pri Bledu. Radovljiška zadruga obsega Radovljico, Kropo. Kamno gorico, Begunje, Žirovnico in Brezje ter ji rnčeluje Anton Avsenek z Vrbe. Korenska zadruga obsega občine Dovje-Mojstrano, Kranjsko goro, Rateče-Planico in Jesenice, načeluje pa ji Andrej Cerne v Kranjski gori. Tržiška zadruga obsega občine Tržič, Sv. Katarino, Sv. Ano in Kovor, načelnik je Janez Aljančič iz Kovora.
Na obali Blejskega jezera so imeli preteklo nedeljo veliko prireditev za Nemški Rdeči križ. Igrala je tovarniška godba z Jesenic, za druge točke na je poskrbela Hitlerjeva mladež iz taborišč v Kranjski gori. Strelišča, srečolov in druge take atrakcije so vabile goste iz radovljiškega okrožja.
Smrt v vodi. 1 "letni mizarski vajenec Anton Stopar, doma s Spodnjega štajerskega, se je kopal v kopališču pri Gospe Sveti. Naenkrat mu je pustado slabo in je utonil.
Občina Zgornji Tuhinj je izgubila župana Burkelco. Mož je bil znan po vsej Tuhinjski dolini. II pogrebu je prišel tudi deželni svetnik dr. Doujak iz Kamnika, ki je izpregovoril ob grobu.
Prometna nesreča se je zgodila na nekoliko nepreglednem križišču v bližini kolodvora Mengeš-Jarše. Tovorni avto je trčil v motorno kolo. Eden izmed obeh ranjenih vozačev je moral biti prepeljan na Golnik.
S Spodnjega štajerskega
Novi grobovi. V Mariboru sta umria 70-letna zasebnica ga. Marija Cerjakova ter 711etni državni upokojenec Anton Germek. Na vzhodni fronti so padli: tehnik Ernest Mlakar iz Maribora, grenadir Valentin To-polovec s Hruševega vrha ter Jože Hrastar z Drenskega rebra.
Okrožni obrtniški zbor v Ptuju je bil sklican v Nemški dom. Zbralo se je okrog 400 mojstrov in pomočnikov, ki so jim bile razdeljene diplome po lanskem obrtniškem tekmovanju.
Umrla je v Celju 19. t. m. ga. Pavlina Blaško, roj. Lokar. Zemske ostanke iobie matere, splošno priljubljene v vsem krogu znancev, so položili k začasnemu počitku na celjskem pokopališča, cd koder bedo po vojni prepeljani v njen rojstni kraj Lo-kavce. Zapušča hčerko Nado ter sinova dr. Vinka in Davorina. Bodi ookojnici blag spomin! Svojcem iskreno sožalje!
V past je zašla nevarna tatica, ki je v Mariboru nakradla po trgovinah mnogo damskih torbic, denarnic, 3 zlate poročne prstane, 2 zapestni uri in podobno. Oškodovancev doslej ni bilo mogoče dognati, zato so z oklicem povabljeni k policijskemu ravnateljstvu.
žrtev Octove kisline. Triletni Andrej Gruber iz Oplotnice je iztaknil stekleničko, nagnil in izpil. V bolnišnici ga je smrt rešila trpljenja zaradi hudih poškodb po oetovi kutini. Starši so opozorjeni, naj steklenice z nevarnimi tekočinami zaklepajo.
Smrt zaradi žitne bilke. Ob žetvi se marsikdo opraska pri žitu, resju in plevah. Pri tem pa nastane nevarnost zastrupljenja. štajerski listi poročajo o tragični smrti
LLU-l—-T-------T	m
palubi, ki sta s svojimi kartečami pometala vso sovražno ladjo.
Tedajci je prišel silovit sunek. vFolgore« je bila pognala svoj kljun v jadra na prednjem jamboru »Alhambre«. Gnana od butanja mogočnih valov, je korveta tolikanj strahovito trčila obnjo, da se ji je zdrobilo na levem boku nekaj stranic.
Med tem, ko so stražarji na jamborih metali zaskočne kavlje, da bi priklenili ladjo k ladji in preprečili nova trčenja, je Morgan s klicem »Predajte se!« na čelu svojih ljudi planil na gornjo palubo »Alhambre«.
Takoj so jih obkolili španski vojaki z bojnim krikom: >2ivela Španija!«
Med prasketanjem dežja, šviganjem bliskov in bobnenjem groma se je vnel strahovit boj. Valovi so se visoko penili in pljuskali preko ladij. Borci so stali v krvi in vodi, ki je tekla skozi stranske line.
Naskok morskih razbojnikov je bil tako silovit, da so se morali Španci, čeprav močnejši po številu, umakniti na prednji gradič, kjer je še stal osamljen top. Semkaj so se zapodili flibustirji v svojem novem naskoku.
Ta čas je Morgan s Hamburžanom in nekaterimi drugimi mornarji prihrumel na branik, ki so ga bili sovražniki izpraznili.
Zavihtil je sekiro, z nekaj udarci razbil vrata kajute in planil po stopnicah nlzdol.
»Gospod Ventimiljski! Kapitan! Slišite?« je zmagoslavno zaklical.
Tedaj se je začul izza nekih kajutnih vrat dobro znan glas:
»Ste vi, gospod Morgan?«
»To je Carmaux!« je zaklical Hamburžan ln se s taksno močjo zaletel v vrata, da so se takoj sesula.
hčerke nekega župana, ki bi se morala v kratkem poročiti. Pa se je sirota pri žitu ranila v nogo in je kmalu nato izdihnila ' zaradi zastrupljenja krvi.
Iz Hrvatske
Odkup vsakovrstnega žita se ie pričel po vsem Hrvatskem. V nekaterih krajih je b'lo odkupljen^i že do 25% količine po globalnem kontingentu.
Starinski kraljevski sejem v Zagrebu je tudi letos trajal 3 dni in je privabil mno- j go ljudstva iz raznih hrvatskih pokrajin. Trgovanje jc bilo zelo živahno in na razpolago je bilo marsikaj, kar je pričalo o letošnji zelo dobri letini. Zdelo se je, kakor da ni več vojne.
Portugalske bikoborbe
Lisbona slovi kot čudovito lepo mesto. Morebiti je, kakor zatrjujejo nekateri, najlepše mesto v Evropi. Vozimo se preko glavnega prometnega žarišča, tako imenovanega »Rossia«. Tukaj si lahko kupiš pri cvetličarkah temnoidečo cvetlico, ki jo moraš v kopališču Estoril petkrat nadpla-čati. In potem gre naša pot preko trga, kjer občuduješ kopice zrelih oljk, kjer vzbujajo tvojo pozornost ribe vseh vrst in velikosti, potem krasno sadje, zelenjava, cvetlice, cvetlice ... Teh je na Portugalskem vse polno. Povsod jih vidiš, v vsaki naselbini, v vsaki vasi. na vsaki železniški postaji, ob vseh cestah. Cvetlice o simbol Portugalske.
Toda naša pot nas vodi preti ravnini Campo Pequeno. Tukaj so v poletnih mesecih bikoborbe. V Španiji ubije bikoborec bika. Pri portugalskih bikoborbah pa tega ni. Zato pa se pojavljajo v areni neverjetno lepi konji. Na njih jahajo ponosno drzni bikoborci, ki kažejo svoje spretnosti v borbi z bikom. Ti konji so sijajno trenirani za borbo proti biku. Dobro vedo. kako se morajo ravnati, ko pridejo v bližino napadajočega bika, kj stoji tam na koncu arene in ki je popolnoma ravnodušen, do-
so po hrvatskih Ustih obveščeni vsi musli- i Jezdeca s konjem. Konj se pojavi v areni
1 . .	.	I T. nnvrrif.111 -1 (naf-mnlmi i-\rwr,ncnin-il u-rvi-o-
manski verniki.
Proti nedostojni ženski modi je nastopil zagrebški nadškof dr. Stepinac s posebno okrožnico duhovščini. Nobena nedostojno oblečena ženska ne sme pristopiti k obhajilu. Duhovščina mora na Hrvatskem preganjati nedestonjo modo kot histerijo, ki se je pretvorila v tkanino.
Uporaba električnega toka je v območju zagrebške mestne elektrarne z novimi odredbami zelo skrčena, ker je dovoz premoga otežkočen. Po stanovanjih je potrošnja omejena na 60% dosedanje potrošnje, po industrijah in obrtnijah, ki lani n'so presegle 5000 kwh na 50%. pri obrtnijah pod to potrošnjo pa na 60'r. Odredba je bila uveljavljena 24. t. m. Kazni za prestopke znašajo do 100.000 kun obenem z ustavitvijo toka.

l
■
je višek higiene, zdravja in lepote las!
I
Umrla nam je predraga hčerka, sestra in tetka
Noša Tavzesova
profesorica
Pogreb bo v soboto 28. avgusta ob 10. uri dopoldne iz kapelice sv. Ahaca na Žalah.
V Ljubljani, 26. avgusta 1943. MIJO TAVZES, oče; MARIJA, mati; dr. SLAVKA TAVZES in VOJKA nor. BRAJNIK, sestri; RADOVAN, brat — in rodbine: TAVZES, R UPNIK, KOGEJ. VONCINA
z neverjetn-) gracioznimi, ponosnimi koraki. Bikoborec pa diži v obeh rokah sliko-j viti »banderillas«, ki imata ostri konici, i ki ju bikoborec v odločilnem hipu usodne j sekunde zasadi napadajočemu biku v vrat.
Danes je bikoborba izredno zanimiva, i Nastopa najboljši portugalski bikoborec i Simon da Vega. Cisto tiho šepeta svojemu ; konju, ki se nato s poskakujočimi koraki ; približuje biku. Medtem pa je bik že po-: stal pozoren na konja in jezdeca. Zažene se s silovito močjo proti konju. Toda v ; poslednji sekundi se konj nenadno umak-| ne; pusti bika, kj se nc more ustaviti, I mimo sebe. Pri tem pa niti ne oplazi bi-! kovega repa. V naslednjem hipu se konj j z bliskovito naglico okrene in se skokoma ; požene proti biku, ki je sedaj še bolj podivjal. Kakor ukovan obstane konj. Napočil je usodni trenutek. V tem odločilnem hipu zasadi jezdec-bikoborec obe svoji *banderillas« biku v vrat.
Z vseh strani arene zadonijo navdušeni vzkliki. Bik je premagan. Konj pa se za-j veda svoje veljavnosti in poskakuje od ve-. selja vzdolž ograje in ozidja, ici ločuje i borišče od tnbun. Gledalci vzklikajo od ; veselja. Klobuki, cvetlice in denar frčijo z t vseh strani v areno: navdušeno priznanje ; ponosnemu zmagovalcu! Simon da Vega i je zares najboljši, najspretnejši, najdrznejši portugalski bikoborec. Kadar on nasto-| pa, se zgrne proti Campu Pequenu na i desettisoče in desettisoče ljudi, ki so prepričani, da jih Simon da Vega ne bo raz-i očaral.
Serum Iz strupa hercegovskih kač
Znano je, da se kmetje okolišev v Lju-buški, Imctski, Mostar itd. pečajo z lovom kač. Kmetje spravljajo kače na do ločene postaje, od koder jih prepeljejo v Nemčijo, kjer prirejajo iz njihovega strupa razne koristne serume. Strokovnjaki pravijo, da je strup hercegovskih kač posebno primeren za tako imenovani Anti-vipaserum.
Največja toplotna razlika
V Verhojanskem v severni Sibiriji je bila zabeležena največja razlika v temperaturi. Ta razlika je 101.3 stop. Najvišja temperatura je bila v poletnih mesecih 1931. leta 31,4 stop., najnižja pa 69.8 stopk.
Naročite se na romane j DOBRE KNJIGE
»Počasi, prijatelji!« je zavpil Carmaux. »Kje je kapitan?«
»Z Mokom vred v sosednji kajuti! Toda
zvezan!«
Med tem ko je nekaj tovarišev razvezo-valo Carmauxa, so Morgan in ostali vlomili vrata v sosednjo kajuto. Črni gusar ln Moko sta ležala trdno zvezana na tleh. Priklenili so ju bili k velikemu železnemu
obroču.	, „ ..
Ventimiljski je radostno vzknknil. »Moji rešitelji!«
»Hitro, vitez!« je zaklical Morgan. »Ta ladja je osvojena, toda fregata nam je za petami!«
»Kaj dela moja .Folgore'?« »še bi se upala tvegati nov boj!« »Dajte mi meč!«
»Vzemite mojega, kapitan!« je rekel Morgan.
»Pojdimo! Naj Španci vidijo, kako se bijemo flibustirji!«
Črni gusar je odvihral po stopnicah in z gromkim glasom zaklical:
»Evo me spet pri vas, moji zvesti!« Klic iz sto grl mu je odgovoril: »Živel naš poveljnik!« Boj na korveti je bil končan. Španci, ki niso mogli več kljubovati flibustirskemu navalu, 60 se bili vdali ln položili orožje. Toda nevarnost za »Folgore« še ni bila
mini,a- > , „ . Vojvodova fregata se je grozeče bližala
po kipečem valovju. Velikanska ladja s svojim gostim konopjem je bila pri plapola-jočem svitu bliskov res zavzetna na oko. »Vsi s korvete!« je ukazal kapitan. »Nazaj na .Folgore'!« ie kriknil Morgan. Flibustirji se niso obotavljali. Brž so še zab'.H topove, da bi jih storili nerabne, raz-
sekali krmilo, porezali sidrne vrvi in zdir« jali nazaj na svojo ladjo.
vH konopcem! Oklenite ladjo! K topovom!« so se vrstila kapitanova povelja.
»Folgore« se je odtrgala od korvete tisti mah, ko se je zadnji konec ie-te zdrobil ob neki skali. Veter je napel jadra gusarske ladje in jo ponesel proti severnemu bregu otoka. Pravkar se je hotela zateči v preliv, ki se vleče ob floridskih obalah, ko je gusar opazil, da je za to rešitev že prepozno.
Fregata je bila obplula konec pinijevega otok in se je zdaj ponesla proti gusarski ladji, ki so ji pomagali veter tn valovi.
»Kapitan!« je rekel Morgan, »škoda je misliti na to, da bi ji ušli!«
»Kdo zapoveduje na ladji?« je vprašal Ventimiljski.
»Vojvoda!«
»Vojvoda ? ... In jaz sem hotel pobegniti ? Mornarji! Maščujmo Rdečega in Zelenega gusarja! Naprej, v naskok na njunega morilca!«
»Da! Maščevanje ali smrt!« so zarjoveli flibustirji.
»Dobro!« je rekel Morgan. »S temi ljudmi ni noben čudež nemogoč!«
Črni gusar je bil stopil h krmilu. Zraven njega so stali Stiller, Carmaux in črnec.
Neustrašno je vodil svojo »Folgore« med visokimi valovi, ki so čedalje slloviteje besneli okrog ladje, skozi blisk in grom ln bučeči vihar.
Vselej, kadar je blisk razsvetlil temo, so se mu oči razfilrlle in iskale smrtnega sovražnika na nasprotnlčlni palubi. Nagonsko je čutil, da stoji tudi flamski vojvoda sredi viharja prt krmilu fregate ln ga takisto Išče kakor on njega.