30. številka.                                           Ljubljana, v soboto 7. febrnvarja 1903.                                          XXXVI. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi neđclje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ograke dežele za vse leto 115 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden meeec 2 K 30 h. Za Ljubljano s po&iljanjem na dom za vse leto 21 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za «den mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za ćelo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja dežela toliko več, kolikor znaša poStnina. — Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plaCuje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, ča se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvoli frankovati. — Rokopisi se ne vracajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongreaneni trgu št. 12. — UpravniStvu naj se blagovolijo  po5iljati   naroCnine, reklamacije, oznanila
t. j. administrativne stvari. — Vhođ v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnifitvo pa s Kongresnega trga št. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34.                       Fosamezne dtevilke po IO h.                      „Narodna tiskar na11 telefon St. 85.
Hinavski moralisti.
Zopet enkrat so klerikalci svoje grešne kosti odeli s plaščem moralnosti in močno đoni po deželi tromba o liberalnih svinjarjih, ker so bile v našem listu nekatere r e s n i č n e dogodbe popisane tako, kakor so se dejanjski zgodile in je bilo o tem klerikalstvo zadeto v živo meso.
Klerikalci so se postavili na kaj priprosto stališče. Delajo se silno ogorčene in moralne, ker je listek »Žrtev razmer« pcđ&l sliko iz duhovniškega življenja. Po svoji navadi pa sučejo stvar tako, kakor da je ta spis p o h u j š 1 j i v, med tem ko se opisanih dogo db ne upajo tajiti, dobro vedoč, da je vsak hip mogoč dokaz resnice, da so v dotičnem spisu ocrtane same občno znane stvari.
Za to se klerikalci, pustivši res~ ničnost teh duhovniških dejanj po-polnoma na stran, postavljajo na nekako vzvišeno stališče in z njim lastno hHavščino razpravljajo na dolgo in na široko o pornografiji in o strašnem pohujšanju, ki izvira od tod, če se notorične lumparije in svinjarije gotovih božjih namestni-kov ne prikrijejo.
Tuđi v naši stranki so se našli rahločutneži, ki vsled svojega pred-mestnega obzorja ne pojmijo tacih bojev in se tope v solzah, ker se klerikalizmu tako malo prizanaša. Ti možje pač mislijo, da se srne napredna stranka samo s svetopisem-sko ponižnostjo in z rokavicami do« iakniti umazanih talarjev, sama pa naj se da na najbrezobzirnejši način zasramovati.
Ti solzarji, od katerih napredna stranka itak ničesar nima, se pač ne spominjajo več, kako so klerikalci £e nastopali proti napredni stranki in če se spominjajo, mislijo gotovo, da mora napredna stranka nastaviti še levo lice, kadar se kakemu ško-fovemu hlapcu zljubi, jo udariti po desnem licu.
Kaj so že vse storili klerikalci! Znani moralist Smolnikar n. pr., pravi vzor katoliškega neČiatnika, je na shodu v Bršlinu vzpričo več sto ljudi vso napredno stranko proglasit kot stranko ne-č i s t n i k o v — a naši solzarji so to infamijo z ovčjo udanostjo vtaknili v žep in nihče iz med njih se ni vznemirjal.
In »Sloveneo«, to glasilo ljubljanske ga škofa, ta list, bi ga je škof po cerkvenih predpisih dolžan nadzirati, proglasa že leta sem vso napredno stranko za bordelsko stranko. To je pač najhujŠa psovka, največje zasramovanje, ki se more kaki stranki zalučati v obraz — a naši quasi-naprednjaki so jo tuđi spravili in prenašali z veliko vdanostjo, med tem ko je tisoče so-mišljenikov srbela roka, če so videli katerega iz tište tolpe, ki se zbira okrog škofovega »Slovenca«.
In ravno tako je bilo, ko je glasilo škofijskega ordinarijata Članice telovadnega ženskegd, društva, dame iz najodličnejših krogov, proglasilo za nekake vlačuge.
In ta pesem o liberalnih nečist-nikih se poje dan na dan 8 prižnic in iz spovednic po ćeli deželi in to počenjajo Ijudje, ki dostikrat nišo vredni, da bi naj9labšemu liberalcu prah a čevljev obrisali.
Kaj nam je vzpričo tega divjanja preostajalo, kakor pokazati z d e -ja nj a kim i dogodki, kje so nečistniki, katera stranka v deželi je v resnici bordelska stranka.
Nahajali smo se v silobranu in v tem položaju smo morali po seči po sredstvu, ki kaj izda. Listek »Žrtev razmer« podaja le sliko o življenju enega duhovnika, znano pa je, da jih je še mnogo, ki se vse drugače  postopajo.
Za klerikalce je bil ta li »tek sunek v srce. In ker drugače ne morejo, deklamujejo se daj patetično o pornogrsfifinih spisih. Pornografija
— to je za filistra isto, kar je za purana rudeč robec. Mi pa le vpra-šamo: Kaj pa je bilo v našem listku ponografiČnega? Kdor ni že pokvar-jen, se ob njem ni mogel pokvariti, ker je bilo vse crtano, kar bi se moglo smatrati pohujšljivim. V Ra-belaisu, v Lesageu, v Shakespeareu. Zoli in v drugih klasikih svetovne literature je vse polno stvari, ki ae lahko z večjo opravičenostjo progla-šajo za pornografiČne, kakor katera-koli stran našega listka. In »Visoka pesem«, ki jo progluša cerkev za božje razodetje, ali ni skrajno porno-grafična? In kako ješkofov »Slovenec« pisal o gotovi hiši in kako so v tej hiši pridigovali vpričo nedolžnih otrok! Naši solzarji, ki pri vsaki krepkejši besedi v omedlevico pa-dejo, če jo obelodani naš list, pa so rekli: no, ja — in   se   lepo   poskrili.
Sicer pa odkritosrčno povemo, da nas ni samo silobran napeljal do tega, da smo začeli razkrinko vati naše klerikalce. Napotilo nas je k temu tuđi naše principialno stališče. Nismo in tuđi danes ne tajimo, da je naše delovanje naperjeno na to, iztrgati vodstvo slove n-skega naroda iz rok duhovni štva in v ta namen hočemo kar smo dovolj dolgo cdlašali sloven-skemu narodu z dejanjskimi dogod-bami dokazati, da duhovščina tuđi z moraličnega staliŠča ni vredna in ni sposobna za vodstvo. Le po-glejmo si na pr. one ljudi, ki i majo vodstvo klerikalne stranke v rokah. To je tolpa blagoslovljenih in neblago-slovljenih nečistnikov, pijancev in sleparjev in tej tolpi strgati krinko z obraza, je koristno delo, ki zasluži priznanje in vspodbudo.
Skrajni čas je, da se morala naše duhovščine po-vz digne in če bi imel ljubljanski škof kaj Ijubezni za duhovski stan, bi naše prizadevanje blagoslovi!, mesto da notorične nečistnike in krivoprisežnike pritiska na svoje srce. Dandanes že ni v veČini naših
župnišĆ nič boljše, kakor je bilo v zatiškem samostanu takrat, ko je ta samostan vizitiral papežev delegat. Tišti prijetni čaši, ko so duhovniki govorili »Ne glej, kaj delam, ampak poslušaj, kar te učim« so minili. Mi delamo na to, da spravi duhov-šČina svoje življenje v so-glas je s svoj im i nauki in to je etično, to je plemenito delo. Če duhovščina neče iz lepa kreniti na pravo pot, jo pa z grda pripravimo na njo. Naš princip je, privleči duhovnike, če treba s silo, Če treba z brcami na pot moralnosti in zato ni boljega sredstva, kakor da se brezobzirno razkrinka njeno poče-njanje, če se ljudstvo o počenjanju duhovščine poučuje.
To seveda umejemo, da klerika lcem tak pouk ljudstva ni všeč, ali ravno njihovo obupno vpitje priča, da smo ubrali prave strune. In kakor smo začeli tako borno nadalje-vali. ^Brez ovinkov povemo, da, dokler bo »Slov. Narod« imel sedanje vodstvo in sedanje uredništvo, se bo dogledno držal označenoga principa, ker ve, da je samo na ta način klerikalizmu priti do živega in spraviti na drugo pot tište hinavske moraliste, ki zdaj zvijajo oči, da se kar belo vidi, ker čutijo, da za vsak uda rec, ki ga dajo nam, dobe dva nazaj.
Mlekarstvo na Kranj-skem.
Skoro ni bilo druzega pričako-vati, kakor da pade »Slovenec« tuđi na zvezo mlekarskih zadrug, in to radi tega, ker pri njeni usta-novitvi ni imela njegova stranka, ozi-roma »Gospodarska zveza« edino vo-dilne besede.
»Slovenec« je vsled tega izgubil v uvodnem članku od 26. januvarja t. 1. ravnotežje   in je   poBtal oseben.
Vzrok temu tiči, kakor rečeno, in kar tuđi »Slovenec« sam pripo-znava,  edino   le v tem,   ker »Gospo
tfarska zveza« mlekarskih zađrug n dobila pod svoja krila.
V svojem pismu od 13. avgusta 1. 1. je »Gospodarska zveza« vabila pripravljalni odbor »Zveze mlekarskih zadrug«, naj deluje na to, da bodo vse mlekarne pristopile k njej in je pri tem povdarjala, da je eđino ona poklicana delati na ugoden razvoj mlekarstva na Kranjskem. Sklicuje se na to, je navajala odlomek nekega necitiranega ministerialnega odloka.
Pripravljalni odbor »Zveze kranjskih mlekarskih zadrug« je s pismom od 25. avgusta 1. 1. to povabilo z motivacijo odklonil, da ne smatra za zdravo, družiti mlekarstvo z »Gospodarsko zvezo« radi tega, ker se ona peča z različnimi drugimi trgovinami in ker vsled tega od nje ni pričako-vati, da bi se mogla tuđi pri najboljši volji pred vsem za razvoj mlekarstva potegovati ter se je radi tega povdarjalo, da je le združitev, ozi-roma zveza mlekarn kot takih neob-hodno potrebna. Zajedno je v tem pismu pripravljalni odbor »Gospodarsko zvezo« vljudno povabil, da naj tuđi ona zastavi ves svoj vpliv na to, da se osnuje močna zveza mlekarskih zadrug. Na to izjavo in povabilo je »Gospodarska zveza« odgovorila, da priđe njen zastopnik v svrho tozađevnega dogovora v Lo-gatec. Med tem pa so si gospodje pri »Gospodarski zvezi« menda premislili — bilo ni nikogar — čutila pa se je od tedaj naprej ves čas od one strani lahna nasprotna sapica.
Pripravljalni odbor »Zveze kranjskih mlekarn« je bil tako sestavljen, da bi bili morali gospodje okrog »Slovenca« ž njim biti popolnoma zadovoljni. Oziralo se je pri odborovih sejah na želje obeh strank in bodo tuđi gospodje Člani svoječasnega odbora, ki so »Slovencu« bližji, lahko potrdili, da so potrebo popolne nepristranosti vsi člani opetovano po-vdarjali. K eni odborovi seji lansko jesen  vabilo  se je tuđi dež. poslanca
LISTEK.
Praška pisma.
Tedne   in   tedne   že   je   v   vseh praških     dnevnikih     miljonska    de fravdaoija   v   svatovaclavski   posojil-nici stalna  rubrika.    Vsak   teden se ogJašajo    nova    oznanila    sanačnega odbora,   ki  i majo   vedno   isti   refren: Dajte, dajte!    In   ljudstvo   daje, tuđi tišti kaplani in župniki dajejo, ki so se prej s priporočanjem gnjile poso-jilnice kompromitirali, visoka duhovščina pa, kanoniki,  prosti   in   škofje, gOBpoda, ki se sama direktno nerada izpostavlja  kaki   agitaciji,   ne   da ničesar, češ, to ni   naša stvar!    Iz   početka se je sploh tajila vsaka   zveza klerikalno katoliške stranke s to po-sojilnico, danes že se prihaja v imenu vere:    Dajte,  plačajte, katoliška cerkev je ▼ nevarnosti   in   ako   posojil-nica res pade,   bo vse   bežalo   »proč od Rima!« Danes se govori odkrito: duhovščina je kriva. Ljudstvo je  za-upalo   posojilnici,    ki   je   imela   štiri duhovnike na   čelu,  zaupalo  je,  ker je duhovščina   agitirala   za   to   pod-jetje, — ona ima   zdaj   odgovornost, njena   dolžnost  je,   da   reži,   kar   se more še resiti. Bogati   samostani, ki
se tako imenitno rede ob žuljih Ijui-Btva se zdaj ne zmenijo, da bi kaj dali, o škofih se govori, da nimajo denarja . . . Moralno bi pač podpirali sanacijo, dovolili, da se zbirajo po pristno klerikalni taktiki, milodari po deželi, ali svojih žepov se dc-takniti, to je preveč. Toliko pa je čaeopieje, ki vedno in vedno po-vdarja umazano sebičnost visokih duhovnih goepodov, vendar doseglo, da so se danes vsi češki škofje na Hradčanih sešli v posvetovanje . . . Ako bo pa iz tega posvetovanja tuđi kaj denarja, je še vprašanje.
Ljudstvo je skrajno ogorčeno. Mali obrtniki, delavci, ki so svoje uboge krajcarje za slučaj potrebe uložili v posojilnico, prihajajo dan na dan, naj se jim denar izplača, — dve tretjini, ali vsaj polovica! Zadnji č pred prvim, ko je bil termin za najemnino, se je v posojilnici vse trio takih rtvežev, ki so knjiž:ce po-nujali za vsako ceno, rotili in proklinjali in knjižice z obupano klet-vijo metali na tla, — pozneje so uradniki pobrali in shranili takih knjižio v vređnosti 9000 K
Duhovščina je ljudstvo v začetku slepila, da ne bo nihče niti krajoarja izjubil,  župnik    dr   Von^rušrk  je  še
dne 18. avgusta s svojo častno be sedo zatrjeval, da ne priđe nihče niti ob vinar, čeravno bi bil lahko in je moral vedeti, kako stvari faktično stoje. Odbor je vedno samo tolažil in miril: brez skrbi, vse se poravna, zdaj se vidi, kako se je poravnalo. Členi so imeli med tem Čas poskriti svoj imetek. In ne samo ono, kar se more poskriti, tuđi po-sestva so se prepisavala, preobdol-ževala in tako dalje. Po prvetn za-upnem shodu členov so mnogi le-teli naravnost k notarju svoje po-sestvo prepisovat. Ravno te dni se je izvedelo, da je naznanjenih pri kazenskem sodišču ćela vrsta tacih členov, ki so se skušali nepostav-nim potom izogniti plačilu.
Skandal vedno bolj raste in nihče ne ve kaj še vse priđe na dan. V pisalni mizi prejšnjega načelnika Kohouta našlo se je cei kup starih menjic iz prvih let posojilnice in te menjice nišo bile nikoli plaćane. Mnogo spoŠtovanih in imenit-nih imen je tu smrtno kompromitiranih. AH ta imena so še tajnost za široko publiko. Menjice so zautarane, res, ali vendar i majo večjo vrednost, kakor svote, na k&tere se glase. Ako bodo  det:?ni  gospodje  plakali  in  po
Šteno plačali za sanacijski fond, po-tem se bo molČalo in junaki bodo še vedno uživali javno čast in spo-štovanje. Ta kupčija s starim umazanim perilom res ni delikatna ali nosi denar. In denar je danes osobito pri vaelavski posojilnici glavna stvar. Zakaj ako nastopi konkurs, bo uničeno neštevilno eksistenc, urad-nikov, obrtnikov, malih trgovcev. Tuđi mnoge posojilnice po deželi so prizadete in nekatere se skušajo z velikimi žrtvami odkupiti in se vsaj deloma resiti občega poloma.
Vsa društva, ki so sprejela kdaj od svatovaclavske posojilnice kak denarni dar, so te svote vrnila, samo nekatera klerikalna podjetja še molče. »Pravo Lidii«, glasilo socijalno de« mokratiČne stranke, objavlja vsak dan z debelimi črkami: »Katoličke listy« dozdaj še nišo vrnili darov, ki so jih dobivali iz denarja okradene posojilnice. Glasilo klerikalne stranke prenaša to s sloiškim mirom, saj je znano, kako umazano je klerikalno časopisje pjvsod in par brc več ali manj, saj so jih gospoda  navajeni.
Nova posojilnica »Duvira«: Za* upanje, ki naj bi pomagalo vleči prevrnjen voz svatovaclavske posojilnice  iz   blata,    nekako   nič   kaj    ne
kaže, da bo kdaj kaj iz nje. Zaman, zaupanja pač ni nikjer, Četudi je praški nadškof prepovedal duhovnikom  prevzeti   kako mesto v odboru.
Listi so pisali, da ako bi stanje svatovaclavske posojilnice ostalo enako obupno, bi se odposlala deputacija v Rim do samega papeža, da ga opozori na nevarnost, ki preti cerkvi. Nu, blagoslov bi morda dobili ali denar ?! Ce bi Rim vrnil vsaj oni denar, ki ga je dobil ol tistih romarskih procesij, ki jih je prirejal razupiti Drozd, bi bila lepa svotica in bi se ž njo lahko pomagalo vsaj naj bolj ubožnim vlagateljem ali cerkev  samo jemlje, daje pa nič.
Češke cerkve in češki samostani imajo prave kraljevske zaklade v svojih shrambah ali v listini daro-valcev in podpirateljev rušeče se svatovaclavske posojilnice ni najti njihovih imen. Samostan kapucinov na Hradčanih ima nakopičenih brez« številnih dragocenosti. Ena sama monstranca ima 6222 diamantov v vrednosti 6 miljonov kron! Ubogi red kupucinov!
Vera je sicer v nevarnosti, ako pade svatovaclavaka posojilnica, vor-niki nabirajte, darujte, — cerkev sama je uboga!                           X«
g. JakliSa kot vešfiak« v tej str oki — pa ni prišel, niti ni odgovoril, ampak samo lahna nasprotna eapica se je od teđaj uaprej še bolj čutila. Gospod je tedaj sprevidite, da ste voe satni v drug tir spravili.
K občnemu zboru, ki se je vrŠil dne 18. januvarja 1.1. v Logatou, vabilo se je brez izj eme potom okli-cov vse mlekarne, kakor tuđi c. kr. kmetijsko družbo in »Gosp. zvezo«. Temu povabiiu odzvala se je većina notranjskih mlekarn in še nekaj drugih. Prišel je tuđi gospod ravnatelj Pire, kar je gotovo v korist stvari. Zakaj pa da ni prišel zastopnik »Gospodarske zveze«, ki je bila ravno tako vabljena, kakor kmetijska družba, to nam ni znano?! Zakaj torej za stopnik »Gospodarske zveze«, kateri se sedaj za plotom širokousti, ni pri-Sel na obSni zbor? Da se je »Gosp. zveza« absentirala, za to ni bilo paČ nikakega stvarnega povoda. Nev traliteta pripravljalnega odbora bila ji je znana in zajamčena. Nevtraliteto je povdarjal že pripravljalni odbor, na to je gradil in ni delal nikake izj em e in se pri tem na vse mo-goče načine trudil, za vedno iz zveze mlekarekih  zadrug izključiti  politiko.
Pri drugi odborovi seji se je ćelo ravno radi tega, da bi se le gotovo zvezi ne mogla kdaj primešati poli tika, sprejel v § 2. točko 5 še ćelo pasus, ki to za vselej izključuje. Pripravljalni odbor je tedaj dokazai v vseh ozirih najstrožjoobjektiviteto, katero tuđi vsak kupčijski zavod za-Hteva. »Slovencevcia pa padajo sedaj nani    in    mu    hočejo    na    vsak   način
politično barvo usiliti. Ravno »Slo-venčevci« so derali v tem večkrat izjemo in znani so slučaji, da se v .takozvano klerikalno mlekarno libe-ralca ni hotelo sprejeti. Logaška mle karna pa si je že od svojega početka zapisala na svoj grb: »Mlekarna je trgovina in kot taka je internacionalna«. Njeni člani pa so radi tega lahko, kar hočejo. Kdor pa je posku sil politiko v to mlekarno zanašati, ta je bil okrcan, kakor bode vsak, kdor bi še kaj takega poskusil. Da pa je njeno vodstvo v privatnem oziru liberalno — to pač skoro drugače ni mogoče — ker je značajno in pripada inteligenci.
Kar se resolucij in sklepov tiče, ki so bili na občnem zboru aprejeti, 86 deloma tuđi ujemajo z onimi, ki jih poleg neizogibnih paovk »Sloven čev« članek kot potrebne spoznava in tuđi priporoča. Da je bii zastopnik »Gospodarske zveze« ali pa »Sloven-čev« dopisnik pri občnem zboru na-vzoč, lahko bi se bil prepričal, da je logaška mlekarna vodstvo te akcije odklanjala, da pa so vsi navzoči za-stopniki odločno zahtevali, da naj ima načelništvo bodoče zveze svoj sedež v Logatcu. Za to so morali imeti pač posebne vzroke — in sicer stvarne vzroke.
Iz letnih poro6il, ki so jih imdale vse kranjske mlekarne, je razvidno, da ima logaška mlekarna največji promet in da ista mleko članom naj-dražje plačuje — kar dokazuje dobro gospodarstvo. Ker si pa skoro gotovo tuđi zveza želi takega gospodarstva, si je mogoče tuđi radi tega želela vodstva, katero bi enako vspešno tuđi za druge mlekarne delovalo. Povdar-jalo so je ie poprej in to še tuđi na občnem zboru, da voditelji logaške mlekarne pri ustanovitvi zveze nišo gledali toliko na korist njim izročene mlekarne, nego na splošno povzdigo mlekarstva na Kranjskem, kajti logaška mlekarna je dosedaj svoje blago vedno sproti razpečavala in ni niti mogla vsem naročitom zadostiti ; vkljub temu, da je imela više cene nego druge mlekarne, ki so jo opetovano poskuŠale na trgu z nižimi cenami spodriniti.
Da se je določil kot sedež zveze za sedaj Logateo, k temu pripomore deloma tuđi njegova teritorialna lega. Sploh pa: sedež zveze mora tako nekje biti, ako zveza obstoji. Cisto naravno in pametno pa je, da je isti ob sedelu kake večje mlekarne. Logaška mlekarna je začela pred 4l/s leti prav ponizno in le z najneobhod-nejše potrebno investioijo v najetih prostorih (kleteh) delati. Radi vedno
naraš&ajo&ega prometa izkazala se je že po dveletnem    delovanju potreba,
da je moralo vodstvo skrbeti za nove, prometu primerne prostore. To pa je bilo   precej   lahko,  ker  je mlekarna
takrat denarno ze prav ugodno stala in ni imela dolga, kakor je to skoraj običajno — ampak mlekarna je imela
preostanek. Logaška mlekarna bi ni-kakor ne bila v zadregi, ko bi bila morala tuđi sama, brez vsake podpore novo stavbo graditi; dasi ima ona vedno to pred očmi, da se mora vsako posojilo tuđi vrniti. Vlada je uvidela vspešno delovanje logaške mlekarne in nje previd no gospodarstvo, in je skoro gotovo radi tega hotela za to mlekarno večjo svoto žrtvovati, ker se je prepričala, da je logaška mlekarna že po preteku dveh let v korist večje polovice logaškega sodnega okraja vspešno delovala. Sploh pa mora vsak parne ten človek tako po-stopanje vlade odobravati. Podpira naj se tam, koder je na podlagi prejš njih skušenj v resnici kak vspeh pri-čakovati; ne pa taka podjetja podpi-rati, ki zbog svojega slabega gospodarstva hirajo na neozđravljivi jetiki; to bi ee pač reklo: denar v vodo metati. Da bi logaška mlekarna tuđi brez podpore, katero ji »Sloveneca tako nevoščljivo predbaciva, ne bila propadla, pojasnjuje že to, da je ona dvignila sele 2. maja podpore in je vkljub temu nova stavba in naprava že do malega poplačana. Kajti mlekarna se je tega zavedala, da ji je podpora podeljena v svrho potrebnih in  pametnih  naprav — ne  pa v svrho
ma&enja lukenj. Kajti tuđi s podporo se mora znati gospodariti, ker ista je faktično, dasi podeljena, še vedno lattnina države, last skupnosti. Upo-števati je treba to, da je država a podporo hotela le denar plodonosno naložiti, blagostanje in moč svojih davkoplačevaloev zvišati in okrepiti. Država računa pri podelitvi pod por gotovo na to, da mori ta denar vsled dane podpore odpirajočih se novih virov dohodkov tekom let v obliki davkov dobiti povrnjen. Ta namen ima brezdvombno vsaka podpora. Kođer pa tedaj podpora tega namena ni dosegla, koder ni izdatno zalegla, tam moramo po na ravnih postavah trditi, da je bila ista proč vržena. Odbor, čigar pod-jetje je dobilo podporo, je takoreknč le oskrbnik državnega denarja in kot tak moralično odgovoren za naj-vspešnejšo investicijo istega. Tako je, gospodje kritiki. Podpore so po našem mnenju le investicije, katere morajo, ako so bile res umestne, doseči ta svoj namen; ker drugače je pač bolje, da se sploh nič ne da, kajti s pasivnimi podjetji ni niti posa-meznim, niti državi kaj pomagano. Kar velja v splošnem, to velja tuđi glede mlekarstva. Naj si tedaj gospodje kritiki pridejo pogledat in vi-deli bodo, da podpora logaške mlekarne ni bila v vodo vriena. Stavba sama na sebi mogoče ni brez kritike, kakor sploh nobena stvar ne more biti, pri kateri se dosedaj se ni imelo obilnih skušenj; ampak in-
tanto: Obstoječim zahtevam, pa brez vsacega »fl*nca« zadostuje in bi tuđi  na  dnevno  množino  8000  litrov
mleka lahko zadostovala.
Ako je gospodom kritikom okrog Slovenca na dobri stvari res kaj le žeče, naj bi bili isto že začetkoma vsled dtšlega jim povabila raje pod-pirali in svoje želje in nasvete izra-žali; pripravljalni odbor in tuđi občni zbor bi jih bil gotovo upošte-val, saj goepodje kritiki imajo že tudi nekaj skušenj — vmes tuđi nekaj briđkih. Za vzgled si vzemite največjega in najbolj izkušenega trgovca te stroke in velezasluženega moža gospoda Jos. Boleta na Reki. Ta kot odjemalec se za stvar zanima in jo podpira, dasi so njegovi trgovski interesi v principu nasprotni interesom vsacega karteliranja in mož ima srce za stvar, ker mu bla-gor ljudstva ni samo na jeziku, ampak tudi v srcu.
Bolj umestno bi tedaj pač tudi za Vas bilo, ob pravem Času sveto vati in stvarno svetovati ter se akcije udeležiti, kakor pa sedaj za plotom sedeti in zabavljati in to raz-dirati hoteti, kar sami takorekoč kot dobro in potrebno spoznate in pri poročate. Ni pa še zamujeno: Občni zbor je namreč izrazil željo, ravno radi tega ker imajo vse krave belo mleko,    da    se    vse    mlekarne
brez izjeme k zvezi pova-bijo, kar se tem potom najvljud-neje stori v popolnem prepričanju, da je ▼ združitvi moč.
Ako nimamo v to potrebnih močij, skuŠali si jih bodemo pridobiti in jih vzgojiti. Ima pa gospodarska zveza za to sposobne in dobre moči, kakor trđi, drži naj jih; rabili jih bodemo lahko pri složnem in skupnem delovanju, katerega mi vsem mlekarnam od srca želimo.
Načelnifttvo zveze kranjskih mlekarn.
Idrijskiklerikalcina delu.
Iz I d rije, 3. febr. Nekaj časa sem se opaža, da se v klerikalnom taboru nekaj pripravlja, kar utegne imeti zvezo z znanim dopisom v »VaterJandu«. Ono bahanje v tem listu ima namen preslepiti javnost in merodajne tak-torje, da bi se smatralo klerikalno stranko za najmočnejšo v Idriji, denunciranje pa, da bi se oplašiio urad nike, ki naj bi bili ponizni služab-niki vsegamogoinih klerikalcev. Pred-vsem pa delajo klerikalci na to, da naslikajo poljedelskemu ministrstvu idrijske razmere, da so njim najbolj ugodne. Zapričeli so namreČ akcijo, ne morda v vseobčo korist, ampak v korist svoji nenasltni malhi, da zamenja    erar   hišo,   v   kateri    imajo
sedaj popi svojo organizacijo za dve klerikalni bajti. O tem se že dalj časa govori za   kulisami,   in   ker   Sd
stvar ni hotela tak oj ugodno izteži, se je podal naš dični poslanec Arko, gotovo   v   sprematvu   dr.   Zlindre    in
dr. Čaatnabeseda (sam bi nič ne iz-peljal) v poljedelsko ministrstvo, da se ovire odstranijo in tako zamena pospeši. Ta zadeva je 2a klerikalce velike važnosti, napravili bi si na najlepšem delu mesta ponosen »Ka-toliški dom«, in mi bi se za to ne menili. da se ne bi s tem cAkocio valo idrijsko ljudstvo in da ne bi ministretvo pristransko postopalo. V spominu nam je še dobrr, kiko težko in drago je dobila mestna občina del travnika za stavbni prostor realke, ki bo vendar vsemu idrij-skemu prebivalstvu v najveejc* korist. Takrat ni ganil Arko niti s prstom, da bi ministratvo odstopilo občini svet brezplaĆno ali vsaj eeneje. Tako se tudi ne meni veliko več ko za lanski sneg za vprašanje, ki je za naše mesto najeminentneje važnosti — za železnico. Ne briga se dalje za delavska stanovanja, za našo ljudsko solo*, za podržavljenje ceste iz Idrije v Logatec, kakor tudi ne za druge riujne potreba svojega volil-nega mesta Idrije. Mar mu je le, da dobijo klerikalci prav po ceni lepo hišo, in za to koncesijo zapostaviti se mora vse druge potrebe, četudi so življenske važnosti za Iđrijo. Sedaj pa&   vidijo   volilci,   da   so   volili    po-
slanca, ki  nima srca za splosni   bla. gor   njih,   pač   pa   za   piŠkavo   kler. kalno   organizacijo.     Ne    vemo,   kn bodo   rekli   k   temu   sccialni   derr.o. krati, ki  so ga tudi volili.    Zakaj pa se  ne   potegne,   da   dobi   tudi   občn , konsumno društvo  erariĆno poslop,-saj je v tem društvu šestkrat   tolik j deiavcev vpisanih,   kakor   v   krsćan-skem?! In ako dobijo klerikalci dru štvene pro3toro od erarja,   zahteva:o po vsej  pravici to   tudi   narodni   de-lavci.    Tako   pa   postopa   vlada   pri. stransko,     da    protežira     lo     jedno stranko. Ako nismo ža takrat prot«. stirali    proti   po&topanju   ministrđtva, ko   se   je   dalo   klerikalcem  v  najem c^lo veliko  poslopje  za  borih   lttnih 200 K najemnine,   dasi   bi   sa   Uhko dobilo najmanj  1000 K, je niša do'ž nost,   da   to   storimo   sedaj,   ko  h' vlada zamenjati to poslopje, ob gla-. cesti ležeče, za dve   raztrg-ini   k!er kalni bajti, ki niita   vredni   4000 k dočim   je   erari^na   hiša   vredna n;. rnanj  40000  K     Pro'est-'rati  morati posebno radi iegd, ker   bo   tako   \ stopaoje vlale strankafi>ko in to   s gre,     da      bi      podpiraU     kleriSial: 9tranko   vlada,    ki    mora    biti    ne^: stranska   in pravična,   kar jo pa rav nasprotao pokazala,   ko se je alo stavbni   pro9tor  realke.    Pri   tej   z;i meni pi  bi   bilo   tad i   ljui-stvo   pr:,
posebno  oskodovano.   Cđ  sa to zgoi bo  tako  postopanje poljedeUke^i* nr;
nistrstv;* gotovo ueCuveno in   oži^ sanja vredno.   II.ši, ki jh na najl« sem   prostoru   v   in^sLu,   s'jiidno   ,
dana, 8-> bo prepustila v klerika!;--namene. Pripoznati pa moramo, ti* klenka!ci   nišo   imeli   £l*be^a    oku^
ko so planili po tem poslopju   Vpr;i samo pa slavno c   kr. radničko   rn\ nateljstvo,   kako   more   oddati   kler kaićem   ćelo   poalopje,   s?ojo    deiavc pa nastanjivati pi  kleteh  in opušc nih delavnicih     V tom poslopju bi   se   9   prav   majhnim   popravilo napravilo  do  deset  stanovanj.    RaČu nimo    stanovanje,    kakor    po    navadi erarično, po   30 K   letne   najenjn'ii^ dobil bi erar 360 K In preskrbljtinh bi bilo deset družin,  ki sj soda; nastanjene v  zaduhlib,  vUžn li   prob'.'v rib,  in   kako   bi   bile   hvaležne,   kler -kalci    p*    v    znak     hvaltžnocti     ne-sramno denuncirajo urddništ^ro.   Takega pomanjkanja  stmovanj,   kakor je pri na?,   ni   mkjer   dragod.    Znan nam je   slaeaj,   da   ja    zdrAvnik    družini,  ki  je  stanovala   v   pedafmelj*ki kleti   in   radt   tega   vedno   boleh^li, moral    prepovedati    bivanje    v   istih prostorih   in   se   je   družina   mora a nastaniti  začasno v  bolnici.    A  to  ni samo   jeden    slu5»j,   imamo   jih šteto.  Erarični  delavec,  ki  mora pre biti   vsak   dan   8 ur   pod   zemlj-j   v slabem  zraku, niroa tuii vrh  zornije zdravega zračn^ora stunovanj*, kak  r bi   to   rroralo  biti.     Zite?adwij  se  ni
ifi-iz      Dalje v pi*t6ogi. ^MF
Radoslav Štrboncelj.
i.
Gospod Radoslav Štrboncelj — ali gospod Jaka štrboncelj, kakor bi ga nazival v tistih barbarskih Časib, ko se ni še vsak Luka spremenil v Sri-toslava, in ne vsak Jur v Oroslava — gospod Rado Štrboncelj torej — je bil urndnik pri visoki c. kr. deželni vladi. Če je človek pri vladi nekaj, ali ima saj upanje, da bo enkrat nekaj „ratal", je vendar jasno, da ne more nositi tako zavaljenoga imena, kakor je n. pr. Jaka, ki niti izgovorjeno iz najnežnejših ustic najdivnejše krasotice ne izgubi kaj dosti na svoji rovtarski provenijenci. Kot estetičuo čuteč in tudi družabno na vrhuncu izomikanosti sto-ječ c. kr. deželno vladni praktikant, Čigar mesečno plačo si mogel žalibog vedno hitrejše prešteti, kakor pa njegov visokobobneči naslov pravilno in dovolj spoštljivo izgovoriti, — kot tak elovek zgražal se je g. Radoslav Štrboncelj pri vsaki priliki nad odurnim svojim krst-nim imenom, in se jezil nad nesrečno usodo svojo, ki mu je utisnila ta sramotni pecat na njegovo sicer povsem neomadeževano ime.
Ta nestvor, ta gorjančad, ta smola, ta butastoča, s kratka ta bedasti prae-nomen Jaka je   zagrenil   g. Radoslavu
marsikatero sicer prenesijivo unco nje-govega življenja. Ćelo njegova gospo-dinja ga je časih, Če tudi nehotoma, žalila, dasi je bila skoro popolna ženska, nahajajoča se, potem koje v mladih svojih letih zadovoljivo absolvirala svoj deviški prvi in svoj malo manj deviški drugi stan, momentano v tretjem stanu ali redu sv. Frančiška. Ime Radoslav ji ni slo nič kaj rado izpod jezika, in parkrat se ji je pripe-tilo, (morda pod Vplivom nepriklicanih remintscene), da ga je spremenila v nie manj lepše — „Gardoslav". Casih pa se je le izpozabila in velela svojemu „cimrherju" — gospod Jakob! Tedaj pa bi imel gospod Jakob raji, da bi mu magari njegov šef dodelil takoj še taku dolgočasen akt v prepis in povrh še 10 statističnih tabel v nadaljno ura-dovanje, kakor pa to, da je izpostavljen takim neprijetnostim. A vi tega niti ne veste, kaj so to ti večni prepisi, koncepti imenovani, in te logaritmom podobne statistične tabele. Ab, ti akti in te tabele, to so grenkobe mlađega Življenja — a to je potrebno, da se mladi uradnik priuči vladati: sebe in druge; sebe, kar se tiče jeze, druge v toliko, da postane stvar taka, kakor je bila, oziroma, kakor je sama na sebi — das Ding an sich, — kakor se izraza filozof Immanuel Kant.
Obojno nalogo je vršil g. Radoslav Štrboncelj z duševnim darovom njegovim primerno potrpežljivostjo in marlji-vostjo. Da, gospod svetnik izrazili so se o njem, in to nekedaj, ko so jako slabo kosili, in vrgli prvi košček slad-korja v crno kavo — einn ssehhr fahhigger Beaniinte tisser Herr Jaccopp Sterrponzell!
In v istini g. Radoslav je bil skoro vseskozi uzoren človek. Komaj 30 let star, — a povem vam, da se je nosil že tako dostojanstveno, da bi Človek hodeč za njim, prav lehko mislil, da je kak direktor, svetnik, prof. VII. činov-nega razreda, ali kaj takega. Da ni bil izmed višjih glav, poznalo se mu je pa le, če prav indirektno: premalo ljudij pozdravilo ga je namreč naprej, in on je še previsoko dvignil klobuk pri svojih odzdravih. Salutiral sploh ni nikoli. Torej ga tudi ni bilo mogoče zamenjati s kakim slovenskim prvakom.
Ce ste pa g. Radoslava Strbon-celjna pogledali od spredaj, tedaj pa ni bilo več dvojbe, da je mož c. kr. deželnovladni konceptni praktikant. Šest gumbov na vsakein rokavu, ovratuiki po najnovejši modi v približni visini petnajst ceutimetrov, in na njih v naj-svežejših barvah vsak dan druga, vsak dan individualnejSa kravata, katere ogenj bi na ženske  nekako   tako vpli-
vati moral, kakor vpliva prijatelja .Ja-kopiča slika Št. 38 „svinjak v puldau-skem solncuu na njegovoga kritika : navduševalno, vznešujoče, velikansko ! Tako bi morala vplivati taka kravata — žal, da sem moral napraviti kon-cesiv, kajti — in tu se začne še-lc prava tragika g. Radoslavovcga življenja — g. Štrboncelj je imcl nad kravato brado nad brado usta, nad ustami brke, tine lepc elegantne brke, nad brkami pa nos, tako niogočno zasnovan in izpeljan, kakor kaka monumentalna, imponujoea stavba. — Xav-zlic temu pa le ni bilo mogoče s tem nosom doseći pravega veličanstvenoga efekta — kakor ga naprimer ucovrzno dosega deželui dvorec na Ljubljauskcm Kongresnem trgu.
In vendar! sam na sebi, kako lep je bil ta nos ! Fine crte, krasne oblike, živahne barve, tako nekaj ponositoga, izrazovitega, euergičnega, prodirljivoga, pomirjevalnega, zapovedujoČega, vhula-jočega — kratkom alo imeniten vladen nos je bil ta nos g. Radoslava Štrbon-celjna. Zadostiti bi moral vsakogar: impresijonista, estetika, parfiimerja, ana-toma, in kar je še drugih takih ljudij, ki se zanimajo za nosove.
A kakor rečeno : nos s a m na sebi! V okrožje ostalega obraza 7.al ni spa-dal, bil je sam zase   nekaj   celotiioga,
naravnost rečeno: individualnost, ii. kot  tak  ni mogel prilogoditi drugi osta individualnosti   njegovoga  posestnika.
Ker pa  žalibože velika vcčiua ljuti i ni dovolj   niodruslovuo   izobražena,   da bi znala povoljnu razmotrivati in misi1! godilo se je g.  liadostlovciuit  nosu,  k;. kor    modernim    slikam,    ni    umotvoroiu sploh.   Kazni   tilistri,   slepei,   belu-i idijoti, so mislili, da ta nos ni lep, lili« zoti pa   so   rekli,   da   je   neharmoniči: vzrastel,  in da je  sploh   neharmoničei
Prosim \ :i<;. ncharmoničcn! O te. naj bi sodili -lasbeniki - - kedar j^ imel g. Raduslav nuhod, tedaj je svira! na svoj nos, kakor bi bil na vzoč vvl vojaški orkester, in bi proizvajal kak■• secesijonističuo uvertiro. AH če je gospod Radoslav kilmil — čili, čih, čil). ceh — khrmin — potem še malo poli rskal — (šmrkanje in pljuvanje mi tla odvadil se je bil že kot dijak v VIII. gimnazijskom razredu* — naftni:1 je ćela rapsodija. In to naj bo nchai moničen organ, g. liadoslava štrbon-ccljna nos !
A kaj se boce! Z volkovi je treba tuliti — veliki većini Jljudij jo bil j;. Kadoslava n(»s v spodtiko in basta, gospod Kadoslav je to vedel, čutil i" tudi občutil, posebno v prejsnjih letib, ko je bil navaden student, in je mar-sikak    brezobziren    dovtip    podivjam^
Priloga „Slovenskomu Narodu" ftt 3O, dno 7. februvaria 19O3.
Suditi, da idrijsko prehivalstvo propada telesno vedno bol) in bolj. Iq namesto da bi ministrstvo zastavilo Tse moči, da zmanjša stanovalsko mizerijo svojih delavcev, prepušča lahkomiseljno ćelo poslopje klerikalnim prenapetnežem t njihove se-bične namene. Počakajmo, kako se ta zadeva resi, potem pa borno že govorili.
Državni zbor.
Seja dne 6. februvarja.
Debata o spremembi poslovnika se je dognala brez posebnih težav \er so se vse tozadevne predloge izrodile v nadaljno usodo posebnemu, iz 48 članov obstoječemu odseku.
Seja se otvori ob pol 12. uri. Kontrolna komisija o državnih dav-kih predloži svoje 32letno poročilo. — Posl. Ellenbogen interpelira pravosodnega ministra zaradi konfis-kacii v Trstu.
Posl. Kramaf govori prvi k dnevni točki ter pove, da je pred-eedstvo, kateremu je on svoječasno pripadal, skušalo izvesti poslovnik v duhu časa. Govornik izvaja, da se more poslovnik spremeniti le v spo-razumljenju z velikimi strankami. Glede nemških zahtev, da mora imeti le nemščina pravico v parlamentu, pravi govornik: »Tukaj nismo v nem-škem parlamentu, temuč v državnem zboru, ki zastopa vse kraljevine in dežele, in v teh kraljevinah in de-želah so po državnih osnovnih za-konih vsi v deželah navadni jeziki enakopravni«. Čehi bodo glasovali le za tako spremembo poslovnika, ki onemogoči obstrukcijo.
Ministr8ki predsednik Korber izjavi, da se bo vlada z veseljem ude-iežila vseh dei, ki vodijo k redni in hitri reŠitvi  parlamentarnih nalog.
Posl Šusteršič izjavi, da je njegova (?) stranka pripravljena, pridno sodelovati v odseku. Želi, da bi se VBaka obstrukcija onemogočila (tuđi doma na Kranjskem ?), toda branila se bo proti vsakemu nasilju manjšin in proti nepravični omejitvi svobode govora. Končno govornik svari, da bi se v odsek vlačila n a-rodnostna vprašanja.
PosL baron Ludwigstorff izjavi, da je njegov klub za vestno razpravljanje tega predmeta v odseku, ki naj zasleduje dvojni cilj: olajsavo poslovnega reda in strogo podrejenje zakonskih določil pod na-men zborničnega  posvetovanja.
Posl. Choc izjavi: Nameravana sprememba poslovnika je nadaljeva-nje nasilne politike našega centruma in poskus, male skupine v zbornici pobiti in zavarovati edino vlado nem-škemu jeziku v zbornici. Govornik predlaga, da se preide preko vseh predlog na dnevni red.
PosL Dziedii8zycki izjavi v imenu poljskega kluba, da je njegova najgorečnejša želja, uvesti v zbornico zopet zdrave razmere. Klub pa se bo vedno    zastavil    za   varstvo  manjšin.
roal. lildokner je pormbil to priliko, da je grdil Slovane ter izja vil, da ne bodo Nemci nikoli trpeli poskusov slaviziranja temveć bodo vztrajali, da se loči nemška in češka uprava.
PosL* Skene  nasvetuje ostrejšo, disciplinarno moč predsedniitvu.
Ko je ie govoril grof Sylva-Tarouca, se je debata zaključila ter se izvolila glavna govornika Stranskvcontra inScheicher pro.
Stranskv meni, da ako se ne stopi v ođsek brez resne volje, obstrukcijo za vselej odpraviti, nima sprememba poslovnika nobenega po-mena. Obstrukcijo imenuje politično nemoralnost, politično izsilovanje. Le-vica kaže s svojim stališčem, da parlament ni pravo me»to, kjer bi se re-ševala jezikovna vprašanja. Mlado-čehi hočejo imeti tak poslovnik, da bo večini mogoče sklepati. Oni ae hočejo enkrat za vselej odpovedati obstrukciji, ako stori isto tuđi levica.
PosL Scheicher izjavi, da od-prava   obstrukcije   Še   ne   zadostuje, zbornica potrebuje tuđi nravnega in moralnoga poboljšanja. '         Razun Pommerja se vsi ostali
govorniki odpovedo besedi.
Seja se zaključi ob 6. uri zvečer. Prihodnja seja bo v torek.
Kaj je s tiskovnim zakonom?
Že skoraj četrtstoletja se bore narodi za svobodni tisek. Današnji tiskovni zakon je tako zastarel in v protislovju z duhom časa, da se je morala vlada lansko leto vendar udati ter priznati potrebo preosnove. Toda ostalo je le pri priznanju. Kajti predloga glede reforme tiakovnega zakona je prišla v zbornico že 11. maja 1. 1., a dr danes še ni prišlo niti njeno prve branje na dnevni red. Predsedništvo se še ni menda nikoli tako očitno norčevalo iz zbornice, kakor s to predlogo. Najprej so prišle na vrsto ljudske potrebe, potem državne potrebe, kakor da bi preosnova tiskovnoga zakona ne bila eminentna ljudska potreba. Pravcata hudobnost predsedništva se je pokazala najbolje s tem, da je bil tiskovni zakon, ko se je zbornica dne 16. oktobra L 1. zopet sešla, na prvem mestu dnevnega reda. In to je bilo tuđi povsem umevno, saj je bil ta nacrt najstarejša vladna predloga, edina, ki je preostala ie iz pomladanskega zasedanja nerešena. Toda že v drugi seji se je morala tiskovna predloga umakniti vladni izjavi, in to je šio tako naprej, posebno ko je prišla brambna predloga, se je morala umakniti tiskovna predloga daleČ v ozadje. Tuđi državni proračun jo je prekoračil. A sedaj so dobile ćelo nujne predloge o spremembi poslovnika prednost. Predsedništvo se izgovarja, da ne more preosnove tiskovnoga zakona spraviti  na dnevni red,   ker   ima   preveč
njegovih kolegov obregnil se ob to njegovo drugo nesrećo. Kolikokrat so ga izprasevali, če samo duha s svojim nosom, in jeli ga ne rabi tuđi pri ti-panju, pikali ga; kaka sreća zanj? da ne Šnofa, ker bi imela sicer c. kr. tobačna režija izvanredne dohodke, on pa grozne stroške, in konečno zatrjevali mu, kako ga zavidajo, njega, ki si brez vsakega napora vedno lehko z jezikom obliže — svoj „horizontalno podaljŠani obraz."
Da so bile vse te šale plitve, zo-prne, surove, nedostojne, in neduhovite, je jasno. Ježile so pa g. Radoslava le, ježile globoko v dno njegove duše. Casih jezil se je radi tega svojega nosu nad seboj in nad celim svetom, najbolj pa nad justico, ki se ni še povspela do feega potrebnega §-a, ki govori o nosni časti.
A končno bi vse to še prebolel g Radoslav, če ne bi bil opazil, da je prav ta njegov nos kriv, da nima pri ženskah tište sreče, kakor to prav za prav £re vladnim uradnikom. Vladni organi so vendar državo vzdržujoč stan, in so brezdvomno za vojaštvom najpotreb-Bejsi faktor vsake države. Ker ima fiežni spol vedno občne koristi pred ocrni, kedar koli   voli   in   izbira   »voje
prihodnje soproge, ni se čuditi, da je za lajtnantom, prav konceptni praktikant najbolj poklican najti milost v očeh razsodnih meščanskih, da ćelo aristokratskih gospodičen.
Zalibog pa se je moral g. Radoslav Sterboncelj že parkrat prepričati, da se daje drugim stanovom niže kategorije prednost pred njim. Tako mu je n. pr. zdravnik dr. Farbar prevzel gospodično, kateri je g. Radoslav po-slal pretekli predpust za 14 gld. 70 kr. buketov, (postreščeka ustevsi). Ta clo-vek je imel ob jednem tuđi nesramnost meni nie tebi nič vzeti jo v zakon, in ž njo tuđi razne tisočake, s katerimi je g. Radoslav v duhu že nekako dispo-niral, in   sebe  lepo   gospodarsko   rešil.
Ker ni bilo drugega zunanjega in notranjega vzroka takim nečuvenim pojavom najti, je prišel g. Radoslav z apodiktično sigurnostjo na misel, da je gotovo njegov nesrečni nos kriv vsega zlega. Ko pa je nekdaj dekelce, nesoče velikansko mapo z napisom „Musik" nasproti svoji spremi)evalki, ravno ko jih je srečal g. RadoBlav, s čudnim na-glasom izrekla besedo „Veilchenfresser" — tedaj je mož vedel, kaj mu je sto riti. —        _________      (Dati* prih.)
■ pomanjkljivosti. Kdo pa naj te po- ■ manjkljivosti od pravi, ako ne po-slanska zbornica! Ako si predsedni-fitvo noče pokvariti vsega zaupanja, mora priti s tiskovno predlogo Čim preje pred parlament
Boj za brambno predlogo na Ogrskem.
Opozicija v ogrskem državnem zboru se je ie dolgro pripravljala na priliko, da začne očitni boj zoper dualistično razmerje. Taka prilika se ji je ponudila sedaj pri brambni predloži. Opozioiji se pri tem ne gre zaradi zvišanja vojnih bremen v denar-nem in krvnem davku, temuč za zgolj narodno-politične momente. Izpodko-pati hoče armado, da se potem po-lagoma zruŠi ćela stavba dualizma. To nakano so spoznali zmerni ogr-ski politiki, katerim se nikaker ne more odrekati, da nišo prepojeni z narodnim madjarskim duhom, toda baš zato, ker hočejo videti svojo očet-njavo moćno, za kar je treba, da se v miru razvija, nastopili so z vso odločnostjo zoper ruvarje, katerim je le za gonjo in šovinistične hipne efekte. Eden izmed teh treznih po-litikov je bivši minister grof Julij Andrassy, sin onega velikega Ma-djara, kateremu se mora Ogrska sploh za vse zahvaliti, kar je danes. Grof Andrassv se je tedaj oglasil v debati o brambnem zakonu v seji dne 5. t. m. ter rekel, da močne armade ne zahtevajo le dinastiČni interesi, kakor to zatrjuje opozicija, temuč tuđi narodni interesi. Avstro-Ogrska ima pravico do obstoja le kot velesila. Do danes si je priborila tako stališče s pametno diplomatično in zvezno politiko. Orientsko vprašanje pomeni res pravo nevarnost, ter ni to le prazno strašilo v parlamentu. Potem je govornik razpravljal o jezikovnem vprašanju v armadi. Z zakonom iz leta 1868. se je res proglasila madjarščina za državni jezik, a dvomljivo je, ako veljajo ta določila tuđi za skupne dogovore glede armade. (Pri teh be- i sedah je nastal vihar v opoziciji. Vse križem se je klicalo: Tako govori Andrassv! Tako govori Madjar! Vaš oče bi bil drugače govoril!) Govornik nadaljuje: Kroni se ne sine zameriti, da smatra in goji nemŠki jezik za zvezno sredstvo v armadi. Vodilni element v armadi nikakor nišo Ma-djari. (Po teh besedah je zopet nastal vihar. Opozicija je klicala govorniku: Sram vas bodi! Ali ste sin svojega očeta? Idite v Avstrijo! Morda Vas bodo poslušali v državnem zboru, pri nas Vas noČemo! Posl. Ratkav: Mađjar ne srne tako govoriti! — Andrassv: Kdor dvomi o mojem patriotizmu, tega zaničujem!) Grof Andrassv je izjavil, da je vsaj tako do-ber madjarski patrijot kakor gospodje iz opozicije- Tuđi njemu ni armada, kakršna je dandanes, ideal ter je na-vedel več narodnih zahtev. Končno je izjavil, da sprejme brambno predlogo ter opominjal opozicijo, naj neha z brezvspešnim bojem. — Nasledki tega govora so se pokazali v vče-rajšnji seji. Košutovec Bartha je napadel Andrassvja zaradi tega govora. Ministrski predsednik Szell in predsednik zbornice sta branila Andrassvjevo izvajanje, kar je raz-burilo Košutovce do skrajnosti. S tem se je položaj jako poostril in ni mnogo upanja, da bi se brambna predloga parlamentarno resila.
Politične vesti.
—   Rentna   konverzija   priđe   v razpravo v   torkovi   seji,   ker   se   je Korber ju in ministru B 6 h m u po-sreČilo  MladoČehe   pregovoriti, da to točko  izločijo iz obstrukcije.
—  Obsojen ogrski poslanec. Srb ski   poslanec  v   ogrskem   državnem zboru Pavlović je bil obdolžen, da je pretepal otroke, ki so peli madjar-ske narodne pesmi. Sodišče v Kikindi ga je obsodilo v globo 2000 K.
— Močno socialistično propagando bo   zasledili   v   industrijskih   mestih južne Rusije. Vsled tega se proglasi obsedno stanje ter se uvede vojaška
I uprava.                                                          ■
—  Francoska zbornica je sprejela budget naučnega ministrstva.   Podal se je predlog,naj poišče   vlada sred-stev,  da  bo pouk   na srednjih dol ah brezplačen. Posl. Svveton je zahteval, naj   se   zabrani   učitelj stv u politično agitiranje.   Proti temu  je nastopil v imenu  vseh  republikancem  sam naučni minister, češ, da bi bila nevtra-liteta   učiteljev   prava   izdaja.    Prva dolŽnoat učiteljev   je,   da uče načela demokracije  in republike.                   I
—   Na   vseučiliščih   v Neapolju, Parmi in Padovi so vseučiliščniki zaradi novih terminov za izpite siloma preprečili predavanja   ter vse razbili v učnih   dvoranah.   Vlada  je vsa tri vseučilišča zaprla.
—  Ruski  car in carica se bodeta pri svojem   obisku v  Rim   vozila  od Revala vseskozi  po morju. Na Fran-coskem se  že delajo priprave za po-zdravljenje na ćeli vožnji ob franco-skem nabrežju
—  Priprave za vojsko ?    V Var-šavi   se   širijo   vesti o pripravan   za vojsko.    Vsi rezervni častniki so do bili   povelje,    naj   bodo   pripravljeni, mnogim izmed njih se je tuđi ponudilo,   naj   vstopijo v aktivno   službo. Železniškim postajam   se je ukazalo, ustanoviti vojne brzojavne postaje.
—  Glede   Macedonije   je   izjavil bolgarski ministrski   predsednik Da-nev v sobranju,   da   hoče   vlada   od-ločno nastopiti proti  počenjanju ma cedonskih   odborov,   ker si je svesta svoje  mednarodne odgovornosti v se-danjem    kritičnem   položaju.   Velike skrbi   delajo  vladi   tuđi   macedonski beguni in Bolgarija je zaprosila tur ško   vlado,   naj    bi   posebna   tursko-bolgarska   komisija   privedla begune nazaj v domovino, kateri predlog pa je Turčija odklonila.
Dnevne  vesti.
V Ljubljani, 7. februvarja.
— „Slovenčeve" fantazije.
»Slovenec« sliši travo rasti.    ZadnjiČ je z velikim prepričanjem trdil: »Podlost »Narodova« je bila tolika, da so se zgražali nad njo že   stari pristaši liberalne stranke, in izvedeli smo iz več   liberalnih   rodbin,   da   so  vsled tega iz ozirov na meščansko dostoj-nost   opustili   ,Narod'«.   Lej,   lej, kaj »Slovenec« vse iz »liberalnih rodbin« izve. Nazadnje bodo Ijudje še mislili, da   se   res  kak   liberalec tako daleč spozabi,   da   pusti   kakega   »Sloven-Čevca« čez  svoj  prag1.  Dolgo časa  so imeli   pri   »Slovencu«   angažiranoga nekega »starega liberalca«, ki je zdaj in zdaj nastopil v farovškem glasilu in izrekal napredni stranki svoj prezir.    Njegovega   imena   seveda   nišo povedali nikdar. Zdaj so menda starega in čestitljivega  liberalca penzionirali in na njegovo mesto so stopile istotako brezimne »liberalne rodbine«. Pa kar te »liberalne rodbine« razode-vajo »Slovenčevcem«, so same fantazije.  Da bo »Slovenec« vedel pri Čem da je, mu povemo,  da   smo   izgubili enega sameganaročnika, pridobili pa okrog sto novih, povrh pa snio razprodali posamič* nih li st o v t oli ko, kolikor smo jih sploh mogli natisniti. Zdaj pa nam dohaja na stotine pišem s prošnjo, naj izdamo listek »Žrtev raz-mer« v posebni brošuri. Kar je »Slovenec« pisal, je torej popolnoma izmišljeno.    V   izmišljevanju   so   ti Ijudje mojstri. Če »Slovenca« in njegove   itak   redke  bralce   take izmišljotine tolažijo za bolečine, ki jim jih je   provzročil   naš   listek,   jim to to-lažbo  že  privošČimo,  kajti  mi  smo  z vspehom našega listka izredno zadovoljni,   tako   zadovoljni,   da pri-občimo   pri   prvi   priliki   zopet kaj e nak ega.
—  Salezijanci   na Rakov-niku- Salezijanci   so   edini   red, ki ima res   kaj   pomena   in   ki   ima občekoristen   namenin zato tuđi zasluži)©  primerne pod pore. Seveda morajo imeti  tuđi   gotove o z i r e. Tako nas je neljubo pre~ senetilo, da je na  vabilih  na salezi-jansko   zborovanje    dne    28.   m.   m. nemško besedilo  na   prvem mestu,   slovensko   dosti   krajse besedilo pa na   drugem   mestu. In pod tem vabilom je  podpisan g.
đr. Ivan J a n e ž i č , o katerem se govori, da je odločno naroden! Ali hočejo Salezijanci morda ravno tako nemškutarstvo gojiti, kakor Uršu-linke? Istotako nas je neljubo pre-senetil način, kako se nabira de-nar za neko — kapelico. Ker — kakor rečeno — pripoznavamo korist salezijanskega zavoda, je naravno, da mu želimo zadostne pod-pore in kadar se bo iskalo sredstev za zavod, borno tuđi mi radi dotično akcijo priporočali. £ načinom pa, na kateri se berači za kapelico, se ne morerao sprijazniti. Razpro-dajajo se namreč podobice z nasled-njim besedilom: »Ljuba kršćanska duša! Salezijanci na Rakovniku pri Ljubljani želijo vsprejeti in vzgojiti v svojem zavodu mnogo mnogo dečkov. AH treba je, da mi sezidajo večjo in lepšo kapelico, kjer bi se gojenci zbirali, peli slavo usmilje-nemu Srcu mojega Božjega Sina, sprejemali svete Sakramente in mi v molitvi priporočali svoje velikodušne dobrotnike. — Za kapelico je treba mnogo opeke. Ti si je ne moreš kar tako na hrbet naložiti in jo osebno prinesti na Rakovnik, — ali jaz vem, da imaš dobro srce in bi to rada storila. Glej, za sedaj Te lepo prosim, daruj jim za opeko 10 kr. ali 20 vin., in prinesi jih na Rakovnik osebno, ali naprosi svojega dobrega dušnega pastirja, ali kako prav za-upljivo osebo, naj jih posije vodstvu salezijanskega zavoda. Stroške bi lahko vračuni. V spomin pa si ob-drži mojo podobico. Za vse ti ostane hvaležna Tvoja nebeska mama M a-rija, pomočnica kristja-n o v.« Odkrito povemo, da se nam vidi to nedostojno in Žaljivo za ver-ski čut vsacega človeka.
—   „Dpužinska   pratika", ki jo   je   izdala   »Katoliška   tiska r n a« je bila že pred več dnevi konfiscirana.  »Slovenec«  pa tega še do danes ni   naznanil,   med   tem ko se mu je tako   silno   mudilo, na-znaniti   konfiskacijo   Blasnikove    in Kleinmavrove pratike, da je dotično naznanilo prvi dan vtaknil ćelo med inserate. In vendar je krivda »Kato-liške   tiskarne«    veliko   večja,   nego krivda Blasnikova ali Kleinmavrova. Slednja dva sta anonce uvrstila med anonce. »Katoliška tiskarna« pa med poduČne članke.    To je pa velik razloček in jako znaČilen za kle-rikalce,  ker   priča,  da  so  za d e n a r pripravljeni siliti med narod, kar kdo hoče kot p o d u č n a navodila. Sicer pa se to le strinja s klerikalnim sta-liščem; saj je   znano, da   je   »Slovenec«  za židovski denar   prodal   ćelo svoje politično  prepričanje in   prina-šal od  Židov   piačane   Članke o bol-garskih razmerah   za   časa   Stambu-lova, kateri članki   so   imeli   namen potolažiti splošno nezaupnost in spe-ljati ljudi, da   bi kupovali   bolgarske srečke.
—  Nezanesljivi   napredni učitelji.    Takih  grđih  lopovov   ni menda nikjer, kakor so zbrani okrog »Dihurja«.   Zadnja številka tega glasila   kranjskega  tehanta   prinesla   je neki dopis iz Jesenic o bivših občin-skih volitvah.   Kakor znano, je volil pri  istih   volitvah   v I. razredu nad-učitelj    JoŽef    Medič     s   tovarniško stranko.    Vsi   drugi  učitelji, in to so še trije, volil i so s slovensko      kompromisno      stranko. »Slovenec« jih je  takoj   po  volitvah pohvalil, ko je pisal:   »Hvala tuđi vrlim   učiteljem,   ki   so   tako   stano-vitno bili na slovenski strani.«  Prav-zaprav   ni   potreba   nobene   pohvale Slovencu, če je volil slovensko,   ker je to dolžnost njegova. Vendar »Slovenec« ni štedil  s pohvalo.    Kaj   pa piše sedaj »Slov. List«?   V dopisu z
; Jesenic piše: »Liberalni učitelj Medič i je volil z Nemci. — Naj bo že kakor hoče,  to   pa   rečemo   odkrito,   da   je ; sedanje liberalno učiteljstvo jako ne-zanesljivo,   da   je  treba našim županom silno opreznim biti . .. .«    Zdaj imate   jeseniški   trije   učitelji  dosti! 1 Volili ste slovensko,   vendar ste   ne-I zanesljivi!    Če je   pa   Medič   volil z Nemci,   to   še   ni   dokaz,   da   so   vsi učitelji  taki,   lahko  pa  rečemo,   da ima   tuđi   duhovščina   ravno
take Medifte med seboj, ki bi .ravno tako volili Nerace, 5e bi bila prilika za to.
—  Kilo   začenja   prepir?
Vai slovenski listi so poroftali o na-meravani ieleznioi od Železnikov do Skofjeloke. Pisali so vsi mirno, stvarno ter povdarjali, da se mora tu nehati vsak političen boj in prepir, in da naj 96 napro-sijo vsi poslanci vsehstrank, da v deželnem zboru o pravom č a su naprosijo državo za prispevek in podporo. Mi nismo doslej te gospodarske zađeve nič politično izigravali, ker hoćemo dosledno prave in koristne gospodarske stvari vedno zagovarjati, četudi naša stranka ni ma poleg nič opraviti. Ne tako tišti ljudje, ki stoje okrog »Slov. Lista«. Ta korumpirani list prinaša v zadnji številki uvodnoga članka poročilo o nameravani železnici in kot zaklju ček napad na slovenske napredne poslance. »Seveda bi bilo pri tem (v državnem zboru) pričakovati, da bi se bil oglaail dr. Tavčar, ki se toliko-krat vozi skozi Škofjoloko. Ta vidi samo klorikalce, druzega nič. In po-slaneo Škofjeloke v državnem zboru, g. dr. Ferjančič, bi bil moral vendar prehiteti katoliške narodne poslance. In kranjski Pire ima tuđi mnogo opravka s tištim neumnim »Gorenj-cem. No, katoliški narodni poslanci so si zaslužili zahvalo Železnikarjev, Ločanov in vseh prebivalcev selske doline.« Kakor znano, je stavil dr. Šuster-šič in tovariši interpelacijo v državnem zboru za železnico, pred no so v ministrstvu sploh kaj vedeli o taki nameravani že-leznici. Mi nočemo reci druzega in lahko bi marsikaj, če je katoliške narodne stranke somišljenikom resno kaj ležeče na tej želez ni ci, naj bode ta napad v »Slov. Listu« prvi in zadnji, drugače bode vse delo zaman, ker brez naše stranke somišljenikov tuđi ne hode stvar šla naprej. Gosp. Frana Demšarja, kot odbornika železničnega konsorcija, pa prosimo in opozorimo, naj pri svojih somišljenikih deluje na to, da ne bodo vlačili politike v to gospodarsko zadevo in če ima kaj vpliva pri »Slov. Listu«, naj ga blagovoli opozoriti, da razdirati je lahko, a zidati težko.
—   Mlekarji   in  „Marijini otroci". V Selcih se je pričel pred kratkim tečaj  za mlekarje.   Prišlo je res nekaj  mladih fantov,   ki   se uče. V  času,   ko  so   fanti   prosti,   postane jim   dolgčas   in   poiščejo   si   kratko-časje. K sreči so naši duhovniki po-skrbeli, da imamo v Selcih Marijino družbo.   Na ta način je lepa prilika, da   se   mlekarji   in   »Marijini otroci« nekoliko pokratkočasijo.    Shajajo   se zato v Selcih v neki niši, kjer veselo plešejo.  Mlekarji  na ta način uživajo koristno    (v    mlekarni)    s    prijetnim (ples).    Mi fantom damo   Čisto   prav, dekletam pa — tuđi. Kdo bi  se kisal doma za pečjo!    će prav »gospod je« prepovedujejo ple3, posebno »Marijinim   otrokom»,   saj   imajo   tuđi   oni svoje   skrivne   zabave,   kakor   n. pr. Anton Mezeg  —   se reče Anton  Lo-mek.    Zato pa,   mlekarski   fantje   in »Marijini  otroci«, le  zavrtite  se,   ker
bode  kmalu   pust  pri   koncu.
—  Kako postopajo z ljudstvom. »Edinost« poroča: Te dni je šla narodna žena T. v zakristijo k sv- Jakobu,  (v  Trstu) da bi  zaprosila tam, da jej    izdajo   potrdilo    o   smrti nje pokojnega soproga.    Ker je pro-gilka Slovenka, menda  ni storiia ni-česar   nečuvenoga s tem,   da   je   za-
htevala, naj jej zaprošeno potrdilo napravijo v slovenskom jeziku. Go-spodje duhovniki so izjavili, da ne morejo vstreči želji prosilke — ker da ne znajo slovenski! Ćelo cerkov-nik Bastjančič, kateri pač zna pisati slovenske pobotnice, kadar pre-jemlje kako članarino, je izjavil, da ne zna pisati slovenski! Isto je izjavil njega pomoćnik Venec! Gospod katehet, znani don Bullo, pa je, vide, da žena odločno (a dostojno) zahteva svoje pravo, zalučal prosilki v obraz: »La se de Ricmanje Lei?ot (Ste-li vi iz Ricmanj?!) Ko je žena uvidela, da ni mogoče dobiti, česar   je   prosila,   je   vzela   dotično
laški spisano potrdilo in Pšla k gosp. župniku, kamor so jo gospoda iz sakristije poslali, rekli: »Pojdite k g. župniku, on zna dobro slovenski!« Predno je mogla T. do župnika (isti je imel obilo drugih strank), je že prihitel don Bullo in je govoril ■ župnikom. Kaj sta govorila naa ne briga; fakt je, da je takoj, ko je Bullo odSel, prišel g. župnik na vrata ter je vpraftal T., Česa želi, in da je, začuvši ženino prošnjo, naj jej izda slovensko potrdilo — zaloputnil vrata! Tak je bil odgovorila-tinskega svećenika pohlevni slovenski verni dudi, ker je zahtevala svoje človežko pravo!«
—  Dogodki   w   Ricmanjih.
V četrtek zjutraj okolo 8. ure so zopet orožniki obkolili vas Ricmanje! In kakor je že prišlo v navado, so zasedli vsa pota in vse steže, ki vodije v vas. Bilo jih je veliko šte-vilo, po priliki toliko, kolikor 29. decembra 1. L, ko je komisija s silo prišla v kapelanijako hišo, oziroma dne 18. m. m., ko je vladni komisar zaprl in zapečatil cerkvi in zvonike. Okolo 9. ure je prišla iz BorSta ćela procesija. Na čelu je korakal gosp. c. kr. okrajni glavar koprski, c. kr. na mestniškijsvetnik Schaffenhauer-Neys, z drugim vladnim komisar-jem. Za njima so sli trije duhovniki, g. Cvejn, kapelan iz Boršta, novi, od tržaškega škofa za Ricmanje na-menjeni latinski kapelan Krančič, kateri je bil s komisijo tuđi že dne 29. decembra 1. 1., a v sredi med obema je korakal povešane glave častivredni gospod župnik in dekan dolinski, Josip Župan. Za njimi so korakali neizogibni kovač-ključavni čar koprski, mežnar dolinski in ob-činski sluga iz Doline. Veo to družbo je spremljalo kakih dvanajst orožnikov z nasajenimi bajo-neti. Sli so pred kapelanijsko hišo, katero je okrajni glavar odprl s ključem, ki ga je žandarmerijski odpo-slanec v torek vzel vaškemu županu Ivanu Berdonu. Komisija se je mudila v farovžu, ki je prazen, kakih pet minut. Na to je dolinski mežnar zaprl farovž, vtaknil ključ v žep in vsa družba se je v istem redu vrnila zopet proti Boratu. Na to so kmalo orožniki zapustili vas. Okrajni glavar in duhovniki so na vse strani prijazno pozdravljali, a nihče jih ni niti  pogledali
—  Župan   Hribar   ođpotoval je danes za teden dnij   v Dalmacijo.
—  V  cesini   odbor*   metli-
Šlci je   deželni    odbor    imenoval    g Antona  R a j m e r j a , trgovca v Me-tliki, in   g. Ivana   Šusteršiča   st. iz  Semiča.
—  Petdesetletnico   svojega
vstopa v trgovino, je praznoval dne 2. t. m. tukajšnji veletržec g. Fran Kollmann. Ob tej priliki so ga nje-orovi uslužbenci iznenadili z Jično častno diplomo. Redka slavnost se je završila s skupno veČerjo tvrdkinih uslužbencev, pri kateri se je napivalo »lavljenčevim vrlinam. Tem povodom se je spomnil g. Kolimann — kakor že pogosto — tuđi mestnih ubogih ter v njih korist daroval ubožnemu zakladu znesek 200 kron. Spoštova-nemu in povaod priljubljenemu slav-Ijencu čestita tuđi uredništvo našega lista, kličoč mu »še na mnoga leta«.
— Repertoip slovenskoga gledališta.    Jutri,   v   nedeljo,   po-
poldne ob polu 3. je ljudska predstava ob znižanih cenah. Igra se drugič narodna drama s petjem »Deseti brat«. Zvečer ob polu 8. se poje tretjič in zadnjih opera »Faust«.   Naslovno   ulogo  poje gosp.
Vlček, Margareto gdč. Prochazkova, Mefista g. Aschenbrenner, Valentina g. Kral in Siebla iz prijaznosti zopet primadona gospa Svobodova-Hanu-sova. Ta opera se je letos posebno lepo pela in uprizorila, zato opozar-jamo nanjo iznova.
—  Slovensko   gtodaliftče.
Včeraj se je igrala prvikrat v le-tošnji sezoni narodna igra »Deseti brat«. Predstava se je vršila v znamenju proslave 251etnega delovanja g. A. Danila pri slovenskom gle-dališču.    Sicer   je   pokazal   Že   lani
»Deseti brat« veliko privlačno ailo, a t» večer je pripomogel v prvi vrsti jubilej g. A. Danila, da je napol-nilo občinstvo prav do zadnjega ko-tička avditorij, da na ta način pokale priznanje zaslužnomu članu slovenske drame. G. D a n i 1 o je bil prav erečne roke, da je izbral ravno »Desetega brata«, to tako priljubljeno narodno igro za svoj alavnostni večer. Burna odobravanje in viharno ploskanje po v tak em dejanju mu je bilo dokaz, kakšne simpatije da vživa pri našem publiku; ti izrazi priznanja naj mu navdajajo zavest, da zna občinstvo ceniti njegovo gorečnoat in da se mu hoče skazati hvaležnega za mnogi lep večer. Pred predstavo se je na odru zbralo vse osobje drame in opere ter je jubilantu imenom »Dramatičnoga društva«, ki je poslalo svojo deputacijo, izrazil čestitke g. dr. VI. Ravnihar, imenom »Dramatičnoga društva« v Trstu g. Fr. Govekar in imenom igralcev g. režiser Dobrovolny. Nato so izročili jubilantu vence s trakovi: »Dramatično društvo v Ljubljani«, »Dramatično društvo v Trstu«, »Ljubljansko občinstvo«, gospa Irma P o-1 a k o v a v Zagrebu, koleginja gospa Hanus-Svobodova, koleginja gdč. Fortunova, tovariši in to varišice (srebrn venec z vrezanimi imeni na svileni blazini) in prijatelji. Ražen tega je dobil gospod Danilo mnogo dragocenih darov in lepih spominov. V znak vsestran-ske priljubljenosti je dobil naš jubi-lar Danilo od vseh strani brez-številnih srčnih čestitk v pismih, razgleđnioah in brzojavih, izmed ka* terih le omenimo: režiser zagreb* skega gledališča, ravnatelj praškega »Narodnega divadla« Slukov, Borštnik (Slava edinemu vernemu sinu naše slovenske talije!), bivši intendant za-grebškega gledališča dr. Miletic, Ine-mann, Dimitrijević, Prejač, Stefanac, Ljerka pl. Sram, Deyl, Nikola Milan, Čitalnica v CrnomJju, »Dramatično društvo v Trstu«, upravitelj zagreb-škega gledališča dr. Mandrović in dramaturg dr. Nikola Andrić, Slov. akademiČno društvo »Slovenija«, ćela vrsta zasebnikov, prijateljev itd. itd. Po drugem dejanju se je slavljencu poklonilo na odru vse osobje ter mu izročilo vpričo občinstva vnovič vence ter darila. Občinstvo mu je pri tem priredilo prisrčne ovacije. V »Dese-tem bratu« je igral ulogo D o 1 e f a g. Danilo s priznano spretnostjo in žiTahnostjo; ravno ta uloga lahko zapelje, da igralec zaide v pretira-nost, ker je gotovo, da bi z efekti* rano igro žel pri našem občinstvu Še večje odobravanje, in zato moramo pohvaliti g. D a n i 1 a , ki je igral mirno in prav nič karikirano. Naslovno ulogo desetega brata je igral dobro g. Dobrovoln^, ki pa se po našem mnenju ni zadosti poglobil v značaj tega junaka. Deseti brat je že v romana slikan nekoliko neverjetno, zato bi ga moral igralec predstavljati kolikor mogoče dovr šeno, da nam ne ostane njegov značaj psihološka uganka. K r j a v 1 j a je igral g. Verovšek, z njemu priro-jeno virtuoznostjo v predstavljanju narodnih originalov. To jo bil res pravi Krjavelj, v vseh gestab, mi-miki in govorjenju popolnoma po-gojen tip. Kot M a n i c a je bila gdč. Riickova prav dražestna deva in je izvršila svojo ulogo prav simpatično. Hašler je bil kot K v a s v nekaterih prizorih prav dober, včasih se nam je zopet zdelo, da njegova igra ni dovoij iskrena. Zanimiv P i š k a v je bil g. Lier, a to ni bil oni mračni samotar, kot je naslikan v romanu. Benjamin je bil g. Dragutinović,
in sicer prav fin, dobro karakterizo-vani graščak. Prizor v Obrščakovi goatilni je bil živahan, odlikovali so se tu zlasti pevec Obršček (gosp. Štamcar), Matevžek (g. Roje), Pehar-ček (g. Perdan) in drugi. Krivec (g. Kranjc) je dobro pel in igral, Neža (gospa Danilova), Franica (gdč. Ko čevarjeva), Vencelj (g. Boleška), Me-žon (g. Nučič) i u drugi so tuđi popolnoma zadostovali. Predstava je bila prav animirana. Gledališče je bilo rasprodano in je mnogo občinstva moralo oditi.                      Y.
—  N«v* snesto brez w#de.
li Novega mesta nam pišejo: Malone dva dneva funkcionirat ni naš vodo vod. Ljudje iskali so najneverjetnejše vzroke temu. Vzrok izoatanju vode pa je jako jednostaven. — Stroj ni k je šel v soboto zvečer na predpustno veselico »kPenci« Novomeški veseljaki naprosili so vodovodnega stroj ni ka v Stopičah te lefonično naj vse potrebno za veselico vkrene. Le-ta pa misleč, — za-kaj bi jaz svoje grlo enkrat do dobrega ne namazal in se z lepimi deklinami zavrtil, ko vendar vedno skrbim, da je stroj namazan in se dobro vrti — mazal je svoje grlo in se vrtil veo noč od sobote 31. m ra. do belega dne 1. t. m. in grlo tako temeljito namazal, da je Še v nedeljo ćeli dan vse kroiilo. Da tuđi obligatni ponedeljski »maček« ni izostal je samo ob sebi umevno. — Marsi-kaj sili nam pod pero. Ker pa za trdno u parno, da se je ta »Gemuth-lichkeit« v prvič in zadnjič pripetila in to tembolj, ker je mož že »Abra-hama videl« — ne borno tega sicer neodpustljivega Čina na dalje kriti-kovali. Neizprosni pa borno, ako bi se take   predpustne   šale ponavljale.
—  V   Renćah   so   pokopali   v soboto tamošnjega nadučitelja in po-sestnika  gspoda   Antona   Bajca, čegar   smrt   smo   že   naznanili.    Od blizu in daleč je   došlo   veliko prijateljev inznanoevpokojnikovih: mnogo učiteljev    in    uČiteljic,    večina    udov okrajnega šolskega sveta, okr. glavar in okr. šolski   nadzornik   iz   Gorice, ravnatelj  iz učiteljišča s štirimi   pro-fesorji, šest   udov   izvrševalnega  odbora   narodno napredne stranke   itd. Ves pogrebni sprevod   je   bil narav-nost    ogromni,    rencev    nenavedno veliko.
—    Hvaležnost     celjskih Nemcev.    Že   većkrat   smo   zadnji čas govorili o   obsodbi   železnidkega uslužbenca  Antona Schmidta   zaradi sleparstva pri zadnji  deželnozborski volitvi v Celju.    Kakor se občinstvo še gotovo spominja, pomilovati   smo nesrečneža,   kajti k sleparstvu je  bil zapeljan      od     celjske      nemčurske stranke;   šel   je   namreč    volit    dva krat, ker mu je tako   zapovedal   od-poslanec    celjske    nemške    stranke. Dan    pozneje,    ko    je,    prišedsi    po krivdi  brezvestne celjske nemčurske stranke oh   svoje   pošteno   ime,   pre-trpel svojo kazen v zaporu,   je mož, ki    je    oče    6   otrok,   ponesrečil   na železniškem tiru.    In glej!    Pogreba se   ni   udeležil   nihćo   izmed   onih celjskih zločincev, ki so ga  zlorabili pri   volitvi   in   ki   so   ga   spravili   v zapor. Tuđi še doslej nismo izvedeli, da bi se celjska nemška družba  na-
meravaia zavzeti za nesrečne zapu-šćene sirote. To je spet nov dokaz o propaiosti celjskih nemčurjev, ki poznajo pristaše le dotlej, dokier po-apešujejo  njih  prusaške  namene.
— Izpred sodiiča. Kazenske razprave pri   tukajšnem  dežel.  sodišču: 1) Radi   hudodelstv'a    motenja    vere je bil na   3 mesece   ječe    obsojen    Anton Veber sploh Kopalov delavec   iz   Cerk-nice,  ker je zvečer   dne  17.   decembra 1902 na trgu v slovenskem, neniškem, laškem  in mažarskem  jeziku preklinjal Koga in   Marijo;    tuđi   je   aretujočeniu orožniku povedal napačno ime. 2)   Ož-bald Groš mizarski pomoćnik iz Kokrice je 17  novembra  1902 po   uoči v mest. stražnika od zadej  za život   zgrabil in mu nogo izpodbil; on pravi   da   ga   t temi ni poznal in da je mislil, da je to tišti tant kateri   ga   je   bil   tišti   večer klofutnil. Obsojen je bil na 8 dni zapora. o)    Od    zatožbe    budodelstva   javnega nasilstva je bil oproščen   Janez   Lukan posesi. sin iz Križa ker je due 15. oktobra  1902   iz kauiniškega semnja   vo-zeče o   kramarice oplašil s tem,   da je upil,  da jib  bo  z  revolver)em   postrelil, Če ga ne  bodo  pustile na   voz  prisesti. Sodišče  se je po  izreku zaslišanih  prič prepričalo,  da  obdolženec  v  posesti  re-volverja  niti  bil  ni, da je bil popolnoma pijan,  in  da je hotel vožnjo    radi   tega izsiliti,  ker ga nišo  noge več   uesle    in si  ni upal vsled pijanosti pes domov priti. 4) Jakob  Zemva hlapec v Lazah je dne
8. prosinca t. 1. zvečer voznika Jožeia Hkavca na Savi, ker ga ta ni opozoril da naj se vozu ogne z nožem vrezal 3 krat v roko} obsojen je bil na 6 me-secev ječe. 5) Posestnika sina Francc in Miha Kern iz Olševka napatila sta dne 6. decembra 19O2 v domači vasi fanta Alojzija Debelaka in ga sedeni-krat z nožem sunila, dve poškodbi ua leveta stegnu in vlevena lediju sta bile samo na sebi težki. Povod temu je bil neki poprejsnji prepir med Debelakom in Franc Kernona v Koieljevi gostilni. Miha Kern dejanje taji, med tem ko France Keru prizna, da ga je le enkrat z nožem sunil. Sodišče je obsodilo vsakega na 6 mesecev ječe.
— Sploftno slovensko žensko druHffOi Jutri, v nedeljo, točno ob 5. popoldoe bo predavala v društvenih prostorih gdč. Erneatina, Jelo vškova, hči pes-nika dr Prešerna, o »Presernu in Slovenkaha.    Članice   se   vljudno
Tabijo, da pridejo polnožtevilno na to predavanje!
—   „Onustvo   mm   varstvo
Živali". Društveni odbor se je pri zadnjem občnem zboru popolnil ter sedaj obstoji iz sledečih odbornikov: Gospe Marija pl. Cron (Kanonik , Teodora Doberlet, Marija Gruntar (Ribnica), Vilj. baronic* Gtissich, Terezina J e n k o, Mar baronica Lichtenberg, Alcinda Mardetschlagfer. Mira Praun-neis, Hedviga Subic, Franja TavJar, Berta Triller. Gospodje: Rud. grof Margheri, pred^ednik; Vencel Goli, prede, namestnik; Alojzij Stare, blagajnik; Alojzij Pavlin, tajnik; Fran Beber, tajn. namestnik; nadalje: A v g. DreUe, Mihael Franci <5, Ivan Globo ć-nik (Kostanjevica), Martin Lam-pert, Avgust Neumaier, Fran Podgoršek, Lorenc pl. Riedl, dr. Ivan Rob i da, Karl Rom, dr. Tomaž Romih (Kržko), dr. Stan Stergar, Emil To'nnies. Kakor se je že na drugem mestu objavilo, prevzela je pokroviteljstvo kranjskega društva za varstvo živali ekscelenca gospa Olga baronica Hein. To, ka kor tuđi sestavljeni društveni odbor, bodi dokaz, da bode namen društva le pomoČ ubogim živalim. Prijatelji ptić in druzih živali puste na) vso pomislike proti društvu ter naj pri-stopijo mnogobrojno k društvu. Le z druženimi močmi bode društvu mogoče vstrajno delovati in ubogim živalim koristiti. Do sedaj je društva približno 400 članov z letnimi do-neski po 4 K pristopilo, oziroma vstop prijavilo. Nadalje so sledeči kot društveni ustanovniki z ustanov-nino 50 K pristopili: Gospe Marija baronica Lichtenberg, Avgusta Borotta, Marija Malič (v opo-roki); gospodje IvanHribar, Vencel Goli, Rud. g^rof Margheri dr. Karl Schmidinger, J e a n Schrev, Urban Zupanec. dr. Ivan Mrak, Viktor Galle, Edv. Dole ne ^Kranj). Priatop k društvu zamore vsakdo naznaniti ali narav nost na kranjsko društvo za varatvo živali v Ljubljani ali kakemu društ venemu odborniku. Pisma naslovljena na društvo prejema ali društveni predsednik gospod Rudolf grof Margheri, c. kr. vladni svetnik ali društveni tajnik g. Alojzij Pavlin, c. kr. okrajni višji živinozdravnik, denarne doneske in druge post ne vrednostne pošiljatve prejema za društvo blagajnik g. Alojzij Stare župnik v p., stanujoči vsi v Ljubljani.
—  Pokroviteljstvo vKf*an|-skega    društva    za    varstvo Živali(f.'  Pri   izvanrednom gtavnem zborovanju  »Kranjskega   društva   za varstvo živalia dne 30. januvaja t.  1. sklicanem   z   namenom,   voliti drust-venega pokrovitelja,   se   je   soglasno eklemJo.   ekscelenco   gospo OJgo ba-ronico Hein   prositi,   da   bi   mesto društvene pokroviteljice prevzeti hotela.    Društveni predsednik  gosp.  R grof Margheri naznani zborujočim, da se   je   ekscelenca   njemu  izrazila pripravljenim   biti,   meeto   pokroviteljice  prevzeti.
—  Kmetski ples se vrši, kakor   že    omenjeno    jutri    v   nedeljo, dne   8.   februvarja   t.  1.   v   prostorni areni »Narodnega doma«. Vstopnin* za osebo  1  K,   za   kmete   in   maske pa 80 vin. Začetek  ob  l 28.  uri.   Ker se  vabila za to veselico  nišo  dostav ljala   po    pošti,    ima    vsak    dovoljen Vdtop  tuđi   brez   vabila.     Nedoitojnt* maske    nimajo    pristopa.     Sadeč    po prejšnjih      poročilih      te      prireditve, smelo  trdimo, da   bo   to   ena   najzii-bavnejših   in   domaćih   ves^iic   leto-Anjega  predpa^ta.  Kdor   pa  ne  pleše in  se   vrti,   temu    zabavo    se    drugo dobi.
—  Slavčeva    maskarada. rredpriprave   za  tu   veliku   prcdpustu » veseliro pruv marljivo   napredujcjo. l>a vlada   med   občiustvom   zanimanje  za letošujo   „^lavčevo"   maškara do,   kaže dejstvo,   da se že sedaj   povprasuje za vstopnicami. Odbor bode z znano spretnostjo podal nekaj povsem originaluega in sicer bode   vsa   obsirna   telovaduiea z velikimi prospekti spremenjena v slikovito   newjorsko piistanisče, od jfduc strani s pogledom   ua odprto  morje in na   reliko   soho   „Svobodeu,   i   dru»re strani pa na one veiikanske stavbe ka tere   se   nahaja   le   v    Ameriki.   Čeki uprizoritev  maskarade pa bode zavze-mala isti čas ko   prihaja   največ   izse-ljencev, toraj bode v »ristanisču nebroj parnikov    in   ladij    \l   katerib   stopajo potniki v raznih narodnih nošah, prvič na ameriška tla.   To    je    jako slikovit iu   diven   prizor,   kajti rse' ladje   bodo praznično   z   mednarodnimi    zastavami okrašene, osobito ona,  raz katere bodo godba   svirala   gostom  v pozdrav.    Na pristanišcu pa se zbero razni zastopuiki, da   pozdravijo   svoje   rojake  iz   „stare domovine", tako da bode vladalo prav amerikansko vrvenje. — Radi gostilni-ške   postrežbe je odbor   nkrenil   tla so bodo   točila   pristna   vina g. A.
iOT Dalje v prilogi. ~gm
Priloga „Slovenskemu Narodu" SI 30, dn» 7. februvarja 1903.
Zajca m sicer po ooicajnili cc-iiah, tako da je od strani odbora s tein tuđi za dobro kapljuo preskrb-lj eno.
—   Jarmarka    v    Nižjem Novgorodu. V srce svete Ko sije u us popelje letos    „Ljubljanski   Sokol" !   V Mžjem Novgorodu   se   vrši   vsako   leto najvecji sejem na celem svetu —  »jar-marka**, kakor pravi   ljudstvo. Že   me-seca popreje se odpravijo   karavane iz Perzije,  Bohare7   Afganistana,   iz  Indije in ćelo  iz  Kitaja  z  velblodi  na pot,   da iiraroŽasno prekoračijo vroce stjepe   in pusčave     osrednjeazijske.    Čaj,     Čilimi, konji,  orozje?  usnje,   dragocene kože  iz Sibira.    Žlahtni    kameni,    jufcno    sadje, tkanina,   svila,   diŠave,   lišp,  in    se   tiso-cero pridelkov  in   izdelkov   iz   jutrovili Jezel po eni   strani, po drugi   pa   moderni stroji, klavirji knjige   in   muzikalije, slike, vina in žganje, sukno, oblo-ka? žepni nožici, igrače, slastice, izdelki evropske veleindustrije in malega obrta — vse   je    v   Nižnjein    Novgorodu   na prodaj !  Okrog 6000 prodajalnic,   šoto-rov in  stojnic  se  dvigne kakor na   povelje čarovnika   za par   tednov   iz   tal, iu poleg muzika,  popa, vojaka, kozaka, moderno     opravljene     gospode,     poleg Kusov,   Francozov,   Angležev,   Nomcev se    kaleidoskopsko    mimo     opazovalca prerivajo, kriče,   trgujejo   Oerkesi,   Ta-tarji,   Perzi,   Indijci,   Kitajci,   Cuhonci, Ostjehi, Tunguzi, Armenci,   Turki,   Ži-dje in Cigani   celega  sveta! Mongolska in Kavkaska pasma si   skušata   izvleČi kolikor mogoče   denarja   iz   žepa, tuđi eele skladovnice blaga se zamenjavajo 2 drugim blagom. Kurzi rastejo in pa-dajo. V tem  Babilonu  seveda  niti ne primanjkuje   cirknsov,  panoram, kara-selov, inenažerij, ognjejedcev. — Tani-kaj se snidemo 24. februarja!  Gospod dr. z^arnik je   narisal   lično   vabilo   y ruskem slogu   in   ko   bode   dotiskano, začne se z razpošiljatvo.
—  I.  droštao   hitnih   po-sestnikov    w    Ljubljani.    Dru
štveni odbor se je v svoji seji 6. t. m. tako-le konstituira!: Predsednik go-spod Del Cott, c. kr. okrajni glavar v p; podpređsednik gospod J Sušnik, kanonik; tajnik gospod Franc Terček, posestnifc; blagajnik gospod Henrik Maurer, trgovec in posestnik.
—  Redni občni zbor tam-bura&kega    kluba   „Triglav" v Ljubljani   bode   v   nedeijo   dne 8. februvarja ob polu 3. uri   popolu dne v gostilni >pri rakua,  krakovski nasip št. 4
— Gledališka predstava W Litiji- Bralno društvo v Litiji priredi v nedeljo dne 15. t. m. v dvorani g. Oblaka gledališko predstavo, pri kateri bodo gostovali elani slovenske drame iz Ljubljane. Vprizor.il se bode igrokaz rRazkrinkani zapeljivecu ali „ljubosoumna kuharica/ Začetek ob 8. uri zvečer.
—  Menažerija Kludsky je došla  včeraj   v   Lj ubijano  in  začela danes b predstavami. Jutri bodo čtiri predstave.    Med potujočimi raenaže-rijami  je   ta pač največja,   ker   šteje nad 150 roparskih živalij, med njimi 30 levov,   10 tigrov,  več   slonov itd.
—   Nezgoda   ob   ielezni-Ikem   prelazu   na   cesti   na Rožnik. Danes zjutraj ob 4. uri 20 minut je pri železniškem prelazu na cesti   na   Rožnik   brzovlak,   ki   vozi proti  TrBtu,   povozil   pomožnega ču vaja Antona Volkarja, stanujočega v Ravnikarjevih ulicah št   8. Volkar je bil   pri   prihodu   brzovlaka   že   zaprl zspornico   na   desni strani železnice proti mestu in je hotel skočiti še na drugo  stran,   da   zapre še  drugo  za-pornico,   a  pri   tem   ga   je  ujel  vlak, vrgel  pod   se   in   ga vlekel  še  ne kaj korakov čez   prelaz   ob poti Ćez  Vrtačo. Odtrgalo mu je glavo in zlomilo levo   nogo.    Ko   je   malo   po nesreći privozil tovorni  vlak  proti  Ljubljani, zapazil   je   strojevodja,    da   je   dano znamenje, da se mora  vlak ustaviti. Ker btrojevodja Franc Pance  ni  videl pri   čuvajnici   čuvaja,  je   šel s stroja gledat kje da jef in sedaj  je zapazil čuvajevo    svetilko    razbito   nasproti čuvajnice in na relsih pa krt. Šel  je po progi naprej in   našel Volkarjevo truplo in nekaj   korakov naprej tuđi glavo. Franc Panoe in   neki delavec spravila   sta   ga   8   proge   na pot ob ieieznici, odkoder se je pozneje pre nesel ▼ mrtvašnioo k ev. Krtfitofu.
— Sampanjec ufcradel. Go etilničarju Jakobu Vosperniku v Go-eposkih ulicak št. 3, je ukradel đose-daj neznan   tat iz   kleti 19 a tekle ne šampanjca, 20 steklenic rudečega ogr skegA vina in 40 litrov cvićka.
—  P©|jre&a »e Jane« Trdič iz DeBine v črnomaljskem okraju.   Mož je potoval   iz Amerike   domov in se je 1. t m. baje   mudil v Ljubljani v ri6ki gostilni v Kolodvorskih   ulioah Ker  ga   Še   do   danes   ni domov,   se domneva, da se mu je pripetila kaka nesreća.
—  Napad. Včeraj zvečer so na ^aloški cesti trije Sohifirerjevi hlapci napad li Rajmunda Kobalda, strojnoga ćelavca  v  Slomikovih   ulioah   in ga pretepli ter teleeno poškodovali.
—   Kovčeg   Mtol   je   včeraj
popoludne na Sodnijski cesti pri vrtu stare bolnice premogarski blapec Iv. Kregar. V kovčegu j© bilo perilo in več drugih reci. Kovčeg je pustit na cesti neki oroftnik, ki je na umu zbo-lel in so ga sedaj spraviti  v bolnico.
—  V Ameriko se je odpelj*)o danes  ponoći z južnega kolodvora 15 hrvatskih izaeljencev.
—   Izgubljene  in   n»jder»e meci«    Branjevka   M.  P.   je   izgubila na   poti  od Poga&arjevega  trg«,  Pred škoGjo    in   po   Špitalskih   uticah   do frančiškanske   cerkve rude&kast  moš njiČek,   v  katerem    je    imela   12   K   in nekaj   vinarjev.   —  Gospodična   H.   R. je   izdubila  včeraj   zvečer  na  poti  od drsaliSČa     po     tivolakem     drevoredu, Pranca Joiefa cesti, PreSernovih ulicah   in   Sv.  Petra   cesti   in čez most do  Poljanskega   nasipa   zlato žensko uro.    Na   krovu   ure   je bila vreiana (Srka  »C«.  —  V  Kolodvorskih   ulicah je    bil    včeraj    popoludne  najden  zlat uhan. — Na južnem kolodvoru je bila najdena    denarnica   z    manjso    svoto denarja.
— Ponesrečen okrajni ko*
misar. Pri Dobrepol)ah je ponesre-čil c. kr. okrajni komisar g. Kdvard Grum iz Kočevja. Na cesti je padet in  si  zlomil  levo  nogo pod  kolenom.
— V stanovanje vtlhotapil se  je   včeraj   popoludne   na   TržaSki cesti St. 22 postopač Janez TomšiČ in okradel aatakarico Frančiško Pirčevo. Tata   so   prijeli   in   izrodili   policiji, NhšIi go pri njem tu i i žensko  krilo, za katero se ne ve, čegavo je.
*  Najnovejfte novice.    Nepotrebni preklio.    Hudomušneži so raznesli vest.   da  namarava   nad škof v  saniranje  sv. vaelavske po-sojilnice darovati 200 000 K. li nad-škofljskih   krogov   se  ta vest najod-ločneje dementira. — 27 let v ječi. Leta 1875. v Riedu zaradi požiga na smrt   obsojeni   Gebhard    je   te   dni umri, potem   ko je preživel celih 27 let   v   ječi. — Zoper   napadalca belgijskoga kralja, Italijana Ru bino,   se  je   začela   včeraj   kazenaka obravnava. — 40 ribiČev  je uto-nilo    v   Bay    Citi    pri   Čikagu. Napravili so si bili   zaćasne koče  na ledu, a led se je udri in vsi ribiči  s koČami   vred   so   zginiii.   — Tiho-tapce   8   tobakom   so    zajeli v Trstu.      Med    njimi    tuđi    nekega uglednecra   trgovca,   za   katerega   se ponuja 20.000 K kavcije. — Zaradi onečadčenja    mrtvecev   so   za-prli v  Civita  Gampo  Marono višjega duhovnika      Bellaroba.    —    Vlaka sta trčila   skupaj    med   postajama    Blovice    in    Naavetice. Ranjenih je šest oseb, vozovi razbiti in   proga   razđejana. —  Najboga-tejdi    ruski    sladkorni    indu-81riječ,   Nikolaj   Terenčenko, je   umri   y   Kievu. — Zaradi   žaro te   so   zaprli   v   Vardavi   nekega vseučiliščnega profesorja, nekega in ženerja in 7 vseučilidčnikov.
*  Dunajski kršćanski  so« cialisti so   začeli   v   obč.   svetu du-najskem veliko akcijo zoper nedeljski počitek v trgorinah.
*  Klerikalci za solo.   švica je ravnokar izdala statistični   letnik7 iz katerega je razvidno,   da se   je   izdalo v ianskem letu za šolstvo 30 milijonov franko v;    povprečno    63     frankov    na učenca. Največ daje protestantski kanton Basel>  230 frc za uČenca,   dočimje izdal     najpobožnejši    katoliški     kanton Wallis samo 17  frc. Protestantski kanton Basel je tedaj izdal dvakrat več za Šolstvo kot klerikalni Dunaj, kjer se je izdalo    93 K za   licenca.   DoČim   tedaj priđe   v   Baselu   na   prebivalca  18  frc šoiskega   davka,   izda   vsak   Dunajcan samo  11  K.
' Ali sa viče cerkirena odredba. Jako važni proces se je ravnokar završil pri najviSjem so-dišču. Dogodba je naslednja: Pred meseci t© imei socialnt demokratski vodja Pavsl shod v Veltrubi pri Ko linu ter poročal o klerikalizmu in delavstvu. Kot vladni zastopnik je bil na shodu domaći župan, ki je govornika veČkrat prekini!, končno pa sbod razpustil. V poroftilu, ki ga je o tem poslal okrajnemu glavar-stvu je navajal: Govornik je razlagal, da ni vio in pekla; to so si 1© škofje izmislili. Potem je pripovedovai, kako veliko premoženje ima papež, in da takozvani petrov vinar Ijudem iz-vablja, posebno starim babam; potem je pravil, kdaj se je uvedla spoved, in da je ta izmišljotina duhovnikov. Nato je govoril o celibatu duhovnikov ter trdil, da je bil poprej vsak duhovnik oženjen, sedaj pa ima le ku-harico; tuđi celibat, da so si omiaIHi duhovniki. Končno je rekel, da ne ve več natanko, ali je bil sv. Janez ali papež Ivan XXII.. ki je onečastil 300 deklic. Ker je to razžalitev cer kve, sem »hod razpustil«. — It tega se vidi, kako svetovnih nazorov je bil ta »vladni komisarer, ki ie ni do takrat ničesar eliSal ali čital o teh zgodovinskih reanicah. — Okrajno glavarstvo je izročilo famozno župa-
novo poročilo — driavnemu pravd-ništvu, ki je Favela obtožil * pre-stopka poniževanja cerkvonih uredeb. Obsojen je bil na teden dni zapora. Pritožil se je do najvišjega sodisČa. Njegov zagovornik dr. Meissner je pri prizivni obravnavi dokazoval, da trditev, da so viče, pekel in spoved od duhovnikov izmišljene naprave, ni razžalitev cerkve, ker je dokazano, da bo posamezne dogme in uredbe cerkve rea uvedli papeži, cerkveni zbori in ćelo poeamezni duhovniki. Tega prepričanja je bil tuđi aodai dvor ter  Pavela    po po Inom a oprostil.
*   Klerikalno     mlaillnako l»Ot*ilo.  Dunsrjski  katehetje posojujejo šolski    lnladini    duhovno    knjižico,  kjer je  n.    pr.   Čitati :    Katoliske    dežele    so splošno veliko bolj   nravne   kot   prote-gtautske; kajti prve imajo mnogo mauj socianili demokratov, mnogo   manj   ne-zakonskih    porodov    iu    prostituirank, niuogo manj locitev zakonov   in   samo-morov". Iu to  bi naj bilo versko-nravno ctivo  za  121etne otroke.
*  Na ženitvanskem   poto-vanju 3k&no — pi*odal.    Povelj ntk   ladje   »K!miri« je   ovadil    atenski policiji   svojega    lastnega    svaka,    ki se je ravnokar bil  poročil z   njegovo sestro.  Poročenca sta bila  na ženito-vanskem  potovanju   ter sta   se   obr-nila proti Egiptu.    V Aleksandriji j« prođal mož svojo   mlado   ženo   neki javni niši     GrŠko   miniatratvo zuna-njih   zadev   ee   je   takoj   obrnilo   na konzula   v   Alekaandriji,   vendar   se mu doaedaj ni posrećilo  žene  osvo-boditi.   Prodana žena slovi   kot ena najlepdih grdkih žen  ter je  iz   zelo odlične rodbine. Mož je zbežal.
*   Proatovoljni   mučenik.
Nedavno so zaprli v Vardavi Rusa Arija Tretola   zaradi   mnogoženstva.
V  raznih gubernijah po Ruskem ima sedem  postavno poročenih  Žen.  Var-šavski preiskovalni aodnik, o katerem je znano, da njegova   beseda   ne za-ieže veliko  v domaći   niši, je strmel v tega hudodelca kot v nekako čudo ter ga s pravim   spoštovanjem vpra-sal, ali  si   je   tolika bremena prosto-voljno naložil.  In mož je zmagonosno prikimal.
*  Hajte£ji človek w Evi»opi
je gostilničar Hana Fromna v me stecu Willenburg v zapadni Pruski. Tehta namreč ravno 254 kilogramov. Vkljub svoji teži pa je zelo okreten ter se redkokdaj toži, da bi bil utru-jen. Naro^il si je konja pinegavske pasme iz Štajerske, da prevaža to njegovo truplo, ki tehta dva navadna konja. Spi v ogromni železni postelji pri tleh ter ne hodi rad v prvo nad stropje, ker se boji  kake nesreče.
*  Brezžično brzo javljen je
V  fartelih.   Portirji londonskih ho-telbv imajo med seboj posebne vrste brzojav, s  katerim naznanijo svojim tova rišem,   kakšne   navade   je   gost glede napitnin.    V ta namen prilep-ljajo   na   potnikov   kovček    posebne etikete. In s tem, kako je ta znamka prilepljena,   se   pove   potnikova last noBt.    Potniki   sicer   ne   poznajo   te lastnosti,    vendar    storijo    prav,    da svoje   kovčeke   pred   preseljevanjem dobro očistijo.
' Umorili 3OO otrok. Poročilo iz Vokohame na Kitajskem j ^vi, da je bil v Osaki grozen mo-r len brlog, v katerem je bilo zadnje teto umorjenih 300 malih otrok. Neka lara babura, njeni dve omoženi nćeri z možema in dve drugi osebi ao tvorili to kompanijo, ki se je pri-čela še-ie pred jednim letom. Vlada je grozno druhal zaprla.
* Sodišče za otroke. V No-
vojorškem sodiškem svetu obraća na se zanimanje neka nova naredba, ki zasluži — morda — posnemanja. Da bi se namreč zabranilo otrokom, za slučaj, da so zakrivili kak prestopek, ter bili prignaui k sodišcu, priti v do-tiko s slabimi elementi in na tak način pasti v nevarnost, biti popolnoma po-kvarjeDimi, sezidali so žanje posebno otroško sodiŠče. Ta rNew court" to je novo sodišče, izkazalo je že za kratek čas svojega obstanka prav izvrstne po-sledice. Dobremu ter razumnemu sod-niku posrećilo se je pripeljati na pošteno pot prav mnogo takih otrok. Ob enem z otvoritvijo „Novega sodisča" bilo je naprošeno za podporo že ob-stoječe „društvo v zaščito otrok" katero s svoje strani sledi po noči za tem, da bi mladoletnih prestopnikov ne vtaknili v policijske zapore. No jutro jih potem pripeljejo v poslopje „Novega sodišča".
V   IOV4 dopoludne odpro se v sodiščni dvorani tako imenovane  Crne   duri. Na oni strani dvorane, za   železno   mrežo, vidijo   se   v   polumraku   otroška   lica. Molče in ne da   bi se   ganili, podobno vjetim mladim zverem, gledajo  v   dvorano,   potrudivši   se   izpoznati   obraze sorodnikov, ki sede na   klopeb   bolj   v globini dvorane, ter v globokem molku pričakujejo   soduikov.  No   glej   v   tem trenutku vstopi sodnik v čruem talarju ter se vsede na  svoj   sedež na vzviše-nem mestu. 8 teinnega prostranstva po tej  strani dveri sliši se neko boječe Še-petanje. Sodni uradnik s trdiin povelj nira glasom pokliče   rodbinsko   ime. Tz
Črnib vrat pristopi raajhno dekletce. Za hip se vstavi, oslepljeua po mociii svet-lobi v prostorni dvorani 5 potem, ko redar deklico opomni, stopi na vzvišeno mesto. Iz globočine dvorane, poskuša Že ne več mlada ženska, se preriti do dekietca, no, mater zadržuje bled, bo-lehnega vida moi. Sodnik prijazno govori z otrokom. Ženska in bledi mož obečata vnaprej strožeje nadzorovanje in otroka —- osvobode. Velika većina zasađenih otrok se navadno brez vsacega obotavljenja izpove gvojih grehov. V takih slučajih navadno oddajo otroka doma&m, sereda ako krivda dotičnega ni bila pre več resnobna.
* Kakor je «nloftno manOi dajejo    MMauthnerjevafl   s e-
racua za repo za klajo veliki dobi ček. Ravno tako izvrstna ia ne-dosegljiva so MauUmer-je7a semena za zeleojavo in cvetlice.
Književnost.
— A. Aškei»c s „Balade in romance". VKleinmayrovi žalo ž b i je izšla v drugi izdaji znamenita zbirka Aškerčevib balad in romane. Pesnik je nekatere svojih umotvorov še nekoliko opilil in spolnih Cena elegantno opremljeni knjigi znaša 2 K.
— Narodne pesmi z na-pevi« Nabral in uredil Jauko Žirov-11 ik, založil Oton Fischer. Žirov-nikova zbirka narodnih pesmi je doživela že več natisov. Zadnji je izlel 1. 1901 a je bil tekom enega leta popolnoma razprodan. Zdaj je izšel nov natis te izdaje v jako priročni obliki. Ceua vezanemu izvodu 1 K 20 h,
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 7. febr. Takozvana parlamentarna komisija klerikalnih deželnih poslancov kranjskih je bila zopet pri Korberju in mu iz-ročila svoje zahteve, pod katari mi hoče od obstrukcije v dež zboru odnehati. Na prvem mestu je zahteva, da se premeni volilni red. Ministerski predsednik je t9 zahteve vzel v vednost.
Dunaj 7. februvarja. Med če-škimi veleposestniki je začelo vreti, ker se je grof Sylva-Taroucca izrekel glede eventuvalne parlamentarne većine tako, da bi veleposestniki ne pristopili vnovič desničarski većini.
Sofija 7. februvarja. Veliki bolgarski rodoljub in odlični državnik Petko Karavelov je danes vsled srčne kapi umri.
Sof'ja 7. februvarja. Komi-sarja turske vlade, ki je prišel v Djakovico mirit Albance, so sleđ-nji napađli in je moral bežati v Prizren.
Genšve 7. februvarja. Ljubavni roman saksonske prestolo-naslednice in učitelja Girona je končan. Princezinja Lajiza in Giron sta se ločila. Iz Draždan je bil predvčerajšnjim prišel advokat Zehme, ki je imel najprej sam več ur trajajoč pogovor z Gironom, potem je bil po-klican še odvetnik Lachenal in končno so šli vsi trije k prince-zmji. Prišlo je do jako dramatičnih prizorov. Včeraj ni bilo ves dan videti ne prince-zinje ne Girona, zvečer pa je Giron peš odšel iz hotela in se s pariškim brzovla-kom odpeljal v Bruselj. Advokata Zehme in Lachenal sta razglasila, da je locitev prin-cezinje Lujize in Girona definitivna. Čuje se, da je Giron zahteval velfko svoto denarja da gre svo>o pot. Princezinja Lujiza se je pač le udala, ker je njen sin na smrt bolan ia neprenehoma kliče svojo mater. Advokat L^chenaA je danes brzojavno prosil, naj ae prince-zinji Lujizi do voli, da o\}išče svo jega bolnega sina, a br2;čas se ji to ne dovoli.
Gospodarstvo.
Dunajska boraca v pr*tt>Mem tednu.
Ker je pridobivalo mirnije -yednc već tal, Ha se bode vršila fcoDVt rziji Da podlagi 4% obreetnfr mereT kai še potrjujejo glasovi i» parlarrt.en tarnih krogov, nastalo )© sploš;nc nazadovanje kurzov. A to je osts.U brez posebnih poflledio, ker je sta novitaoet berolinskega trga pespese-vala ugodno strujo, k\ se je pojavijala
pred vsem pri Todilnih ban&nih pa-pirjih, ki so vai znatno napredovali. Na transportnom trgu se je opažalo Živahneje povprasevanje po delnicah dri. ieleznic, po Buitehradtkib, po delnicah severne In severoiapadne ieleznice, ki to yse v kurzu poskočile. Na industrijikem trgu bilo je le malo prometa. Za naloibene pa-pirje ni bilo posebnoga zanimanja. Devize ia novci ostili no neizpre-rnenjeni, denarno stanje ne je pa izboljšalo. Kurzna izguba pri Vrebanju.
Dne   16. t.   m.   izžrebajo   se   3"/o zemeljske   srećke   iz 1.  1880.     Opozar-jamo   svoje   čitatelje   na   okolnost,    da lahko   vsak   posestuik   sreck   zavaruje iste  proti   izgubi, ki   znaša,   ?e   se   iz-| žrebajo   z   najmanjšim   dobitkom,   približno po K 7G, pri Ljubljanski kreditni banki.    Zavarovalnina znaša   za vsako srećko 65 vinarjev, ki je v razmerju z iz^ubo gotovo mala.
Poslano.*)
Izvedel sem od različnih stranij da se raztroSa o meni vest, da zapustim Ljubljano. Takim mene oiko-dujo&im govoricam hožern enkrat za vselej ođvzeti temelj in naznanim s tem, da mi opustitev moje dosedanje prakse ni  in ne bo prišla  na misel.
Raznašalca nereaničnih govorio moram smatrati za zlobnega lažnika, katerega bom takoj s tožbo lasle-doval, ko  izvem za njegovo  ime.
Ljubljana, 7. februvarja  1903.
Dr. Alojsij Prannseli
(377)               zobozdravnik
v Ljubljani, Marijin *imj U« 3.
•) Za vsebino tega spisa je urednistno odgovorno  le toliko, kolikor določa zakov.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Pradni kurzi dunaj. borze 7. februarja 1903.
Nftlošbenl p*pirjl.             Deiuur    I    Bla^o
4-2% majeva renta    ...      100 80j   101'—
42«/, srebrna renta   .   .   .   i  100 75    100 95
4% avstr. kronska renta .   |  10165    101 85
4<>/o      n     auta          „       .     12110    12130
4°/0 ogrska kronska     „      .       99 70     99'90
4°/o       „      zlata           »,       .     121*25    121*45
4% posojilo dežele Kranjske       98 26     — •—
4Vs°/o posojilo mesta Spljeta  r  100—     --■—
4V,0/*       „          »      Zadra  f  100-    101*-
4l/i°/obos.-herc.žel.pos.l902  |   10126    102-85
4°/0 Ceska dež. banka k. o.  j|   IOO'IOi   101 —
4*»/0       „        „        „        i. o.   i   10010i   101*—
4l/t° o »««t. pis. gal. d. hip. b.     10130    102 30
4Vt°/o  P0^*   kom-   k- °-   z
10°/0pr......107 40   108 40
4Vt°/o zast. pis. Innerst. hr.     101—   102 —
4Vt°/o     ,.      »    °&-   centr-
deželne hranilnlce    .     100*76   10175
4l/i7o zast. pis. ogr. hip. b.      101—    102— 47t°/o obi. ogr.  lokalno fie-
leznice d. dr.   .    .    .      100*—    100*70
4V,6/o    ,.   ^eske ind. banka        99*25    10026
47O prior. TrstrPoreć lok. 2el.        98 ■—      99-—
470     l(   dolenjskih Zeleznic        9960    100*60
3°/«      m     i1**- žeL kuP- Vi Vi      305 60    307 5O
47,«/, ar#. pos. za *eL p. o.      100*60      — •— [ Are«k«. | A    'fli
SreCke ođ leta 1854 .   .   .      180*—    190 —
„       ,f    „     18007,   .   .      248—    252--
„        „    „      1864 .    ,    .      848—    852 —
tizske......      160—    162 60
zemlj.kred. I. emisije      96875    27075
„    U.    „       !a66—[   26675
ogrske hip. banke .  ! 258—   260 —
H      srbske a fra. 100—   I    88 60      90 50
„      turSko.....       12150    122*60
Basilika            srečke     .   .         1950      20*50
Kreditne                ,      ...       435—    438 —
InomoSke              „     ...         86—       90 —
Krakov8ke             „     ...         75—       79*—
Ljubljanske            „     .    .    .         76'—       79*—
Avstr.rud. križa   ....         65*60      6660
Ogr.       „        „        „      .    .    .         2825      2925
Rudolfove              „     ...        74—       76 —
SalcburSke             n     .    .    .         75—      80 —
Dunajske kom.     „     .   .   .      438—    442 —
Uelalce.
Jo2ne železnice"   ....        6760      6850
Državne železnice ....      701*75    702 76
Avstro-ogrske   banfine   del.    1686—  1695*—
Avstr. kreditne banke   .    .      70125j   702*25
Dgrske        ,            ,            .      74650    74660
Živnostenske           -       .    .      263—    264 —
Premogokop v Mostu (Brux)      712—    718'—
Alpinske montan   .    .    .    .   [   396 —    397*—
Praske želez. ind. dr.    .   .    1645 —  1667 —
Rima-Muranyi.....      493*—    494*—
Trboveljske prem. družbe .      400 —    404 —
Avstr. orožne tovr. družbe   '  340.—    343 —
Ceflke sladkorne družbe    .   i  157'—    161*—
t, Valat«.                   !
C. kr. cekin......       1134     1139
20 franki.......       19*08     1910
90 marke.......       23*41;     2348
Sovereigns......       23 96     2402
Marke........     117*07    117*26
LaSki bankovci.....       96 351     96*50
Rublji........     863—|   263*50
Žitne cene v Budimpešti.
dne 7. februarja 1903.                ■'"""
TernrUii.
Pšenica sa april .   .   .   sa BO kg   K   7 51
Bi          „  april.....60  ,     ,651
Koraza   „ maj   .   .   .    „ 60 w      ,    6*98
„  julij   .   .    .    „  60  „      .,    611
Orea        „  april ...    „  60   .     .     5 99
Efektiv. i                   Nekoliko vinarjev viSje.
Razilrjeno   domaćo    zdravilo.    Vodno
1      veCja povpradevanja po „Molluvem franco-
;     skem   ž^aiuii   in soli44  dokazujejo  uspe&ni
vpliv  tega  zdravila,   slasti  koriatnega  kut
bolesti  utesujoče,   dobro znano  antirevma-
tifino mazilo. V steklenicah po  K 1 9O.  Po
1      postnem povzetji razpoSilja to mazilo lekar-
>     nar A. MOLL, c. in kr. dvorni saloftnik na
DUNAJI, Tuchlauben 9. V zaJugah po defceh
je iarecno aahtevati MOLiI^ot preparat, ?a-
1      mamoiui  a v&rnoatno auamku   in v^pi~
som.                                              4 (10   2)
]?r*v dtom*ee zđr»% li*, katefo s© &e nad 40 let hrani za vsak sluCaj v neka-terih rodbinah, je „Prafiko domače mazilo" i* lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega za-lacatelja t Pragi. To mazilo se rabi s jako dobrim Tspehom, da so rana 2 obližem pokrije, kadar se je kdo nevarno ranil, rabi sa pa tuđi, da se prepreci nevaren priaad, tako dm se rana po hladilnem, boleCino amanjSujočom vpliTU mazila hitreje zaceli. „Pra&ko domaCe mazilo" iz lekarne B. Fragnerja ▼ Pragi se dobiva tuđi v tukajftnjih Ukarnah. — Glej inserat!                          a
Proti zobobolu in gnilobi zob
Izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
katera utrdl dletno in odstranjuje neprljetno mapo Iz ust«
1 ateltlenlea z navodom 1 M.
RazpoSilja se vsak dan z obratno posto ne manj kot 2 steklenici.
11   Edlna zaloga.     ■
Zaloga vseh prelzkušenih zdra-vll, medlc. mil, medicinalnih vin, Specijalitet, najfinejSlh par-famov, kirarglčnili obvez, sve-žih. mineralnih vod i. t. d.
Bez. lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgraienega Fran Jožeiovega
jubil. mostu.            (205—3)
Darila.
Družbi tv. Cirlla in Metoda so od 29. januvarja do 5. februvarja poslali pri-spevke p. n. gospođa in druStva: Uprav-niStvo „S1oy. Nar." 163 79 K, uredni&tvo „Slovenca" 125*40 K, kapi. V. Janžekovič pri St. Miklavžu ob Ljutomeru 1 K, neimenovan iz Stare Loke 30 K, Viktorija PoljSak v Batujah 20 K, volilo f vč. g. K. Hatha 19610 K, posojilnica na Dolu pri Hrastniku 40 K, Županstro istotam 20 K, posojiinica v Litiji 40 K, žup. Iv. Sakser v HotedrSici 5 K, Vincencijeva družba t Tr-žiču 41447 K, kat. izobraževalno društvo istotam 55'74 K, adj. Drag. Dolenec na Du-naju 1 K, ob krstu Svetozara v Kanala 32 K, St. Vertnik v Ljubljani za „Orm. spom.a 5 K, uCit. A Godec v Lembachu pri Mariboru 6 K, M. Zega v Kanalu v smislu sođne poravnava 25 K; podružnice: moSka in ženska Sentpetrska v Ljubljani dohodek veselice 850 K, ženska za Ru5e in okolico 90 K, v Vipavi 32 K, mo-ška na Vrhniki Se 9 Kt v Tržiču 23920 K, ▼ Ljutomera iz nabiralnika 12 K-Blagajnlštv«   družbe sv. Ciril«   In   Metoda.
Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. Iv. Dem&ar v Litiji 5 K od družbe pri Ro-bavsu v Smartnem za „pečenega preSička". — Gospića Zofija Haring ▼ Cmomlji 4 K 1 vin. izročil gosp. SalovSek za 5 skupljenih smodk. — Gosp. Fran Sterle, načelnik postaje v Zagorji ob Savi, 4 K, ker se ni mo-gel udeleSiti pogreba svojega prijatelja g. Al. Pogačnika v Cerknici. — Povodom smrti obCespoStoTane in čislane blagorodne gospe Ane Križaj-eve v St. Petru na Krasu so darovali mesto veuca na krato v prid družbe bt. Cirila-Metoda 200 K in sic«r: po 10 K: ke-gljaSki klub, Mati ja Ambrožič, Leopold De-kleva, Josef Andrfc;  po 6 K: Andrej Šumi;
So 5 K: Ferdo Karis, Fr. Schusterachitz, ulie Schusterechita, Karol Sajovic, Ivan SmoliC, Franc Jurca, Ivan Župan, Peter Bemik; po 4 K: Franc Sever. Miro Domicelj; po 3 K: Roai Karia, Szydlovsky. Fran Pla-ninec, Alojaij Kranjc, Ivan Spilar, Fr. De-kleva st. * po 2 K: Neimenovan Franc Novak, Jože Princ, Rutar. Danilo Sbrizaj, Ad. La-žanskv, Ivan Frolć, Janko Nadrab, Matija Paulič, Janko Lešnjak, Franc Heržina, Ivan Blaznik, Bittner, I. LeSnjak, Alojzij Stegu, Jože Šabec, Jurij Jenko, Matija Zore, Ma-tevž Medica, Matija Žele, Ivan Bergoč, Franc Avčin, Franc Margon, Fani Milač, Alojzij Domicelj »t., R Šeber, Minka Sitar; po 1 K: Brezimen, Ponar, Šenk Ivan, Kodelja, Ambroz Buchberger, Jože Otoničar, Mat. Ž«le, Boris Karis, Josip Karis, Em. Zelinka, Ja-nez Cesar, Parel Požar, Peter Žele, Berne, Matija Zafred, Ivan Smrdel, Josip Čelhar, Jože KovaCič, Janez Dekleva, Franc Margon gostil. Anton Žele, Anton Kovač, Jože Zen-trich, Jurij Oeanik, J. Zw61f, Mariua Zalar, Viktor Supan, Miba Kalan, Fr»nc VerbiC, Lojze Domicelj, Blaganje, Dragotin Česnik, Kori JavorSek, Dekleva Fr. ml. — Skupaj 213 K 1 vin. — SrCna hvala!
Meteorologično poročilo.
ViltnB   »»d morjeis 806-3.    Srednji zračni tlak 736-0 mm.
.      Cas   SUnje   tP
I °^^ fe  ^0-   Neb0
6.  9. zv.    746 3        1*6 el jzahod   oblačno
7.  7. ej.     746 0  — 1*0 si. ssvzh.i oblaCno ,   8. pop. 7468       3*7 srvzsvzh.    jasno
Srednja  vCerajfinja  temperatura       05#, Bonnale: —11°.   Mokrina v 24 urah : 0 0 mm
Proti kataru
sapnlh  organov,  kašlju,  nahodu,  hrlpa-
vottl in vratnih boleznih zdravniki opo-
zarjajo na
MATTONI-JEVO
GIESSHUBLER
alkalično kiselico
kt se  rabi uspeSno  sama  ali  z gorkim mlekom pomeSana.
Ima miloraztopljivi^ osvežujoči in pomir jujoči učinek, posebno  pospeSuje   razsli-senje ter je v takih slučaj ih poznata kot jako dobro zdravilo.      (79—2)
V Ljubljani se dobiva pri Mlhatlu K«stner-Ju I in P#tru Lastntk-u in v vseh lekarnah, večjih I |p«0Orij»n, rinakin in delikattenih trgovinah. |
ŽrtlHUiie šaš 16. f «fcr«var Ja 1tO3.    Glavni dobitak:
Promese k zem. kređ. srećkaiii1-«18- a K 4 K 90.000
treba*]« da« 2. auirca 1903.
„  k danajskim kom. srečkam« k« so K 400.000
„Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani.
Crno svilo
v najplemenitejsih barvah in zajamčeno trpežno, kakor tuđi vsakovrstno svileno blago y nedosežni izheri in najmodernejfii destni po najmžjih engroe-cenah na metre ali kolikor je treba za obleko na zasebnike postnine in carine prosto. Vzorci Iranko.
PoStnina za pisma 35. vin.
Tovariiliikft zvem z«% svileno bi»90
Adolf Grieder S: Comp., ZUrich N. IO.
kraljevski dvorni zalagatelii.       (Š»ica\                  5 (14—1)
3(oncipijent
doktor, z večlt^tno prakso, s pravico substitucije. iš&e primerne službe; posluje tuđi itahjansko.
Ponudbe   na   upravnistvo   »Slov. Naroda«.                                       (375—1)
Knjigovo&ja
zmožen več jezikov, prost vojaščine, želi takoj maštoviti mesio.
Ponudb©   na   upravništvo  »Slov. Narodaa  pod (lKnjigovodja".   (331—3)
^^^KZ\ vtako rodbiuo najvainejšo^^^H ^^Vknjigo t otroikih zaderah s čes^^H ^^m tiaoč mahralniiai piami poiilj« ^H ^^^ diskretno a* 90 riu. t »Tstr. ^^B ^^B           snamk&h  gospa          ^^H
^^L       A. Kaupa      ^^k
^^^^L Berlin   S.   W. 220 L,in-^^^^|         IO
^^^^^■v                                     _^^^^^H         CO
Vabilo
na
VII. redni obeni zbor
pcsojilziice za Loškipotok, Drago in Travo
v nede'jo, dne 15. svečana
o"b ^=. \3.rl popoludne v uradni sobi v Travniku.
Dnevni   red:
1.  Poročilo načelstva.
2.  Potrjenje računa za 1.  1902.
3.  Sklapanje o razdelitvi Čistega đobička.
4.  Volitev načelstva.
5.  Volitev nadzorstva.           (370)
6.  Slučajnosti.
Načelstvo.
,PriGambnnu'
Židovska steza št. 4
točijo se   prisina   vina   čez   ulico:
tjutomerian • • . liter 1{ 1*28 Pravi kraški teran „ „ 1*20 GoriSka rebula . . tf 99 #64 Jstrianec črn la • •   n    99   *64
Dolcnjc......99    99   -6*
Stajerc.....„    „   #80
kakor tuđi             (364—1)
pravi   domaći   Pelinkovac
liter po K 1-20.
Pevsko društvo „ZVON"
v Šmatrnem pri Eitiji
priredi
VESELICO
v nedeljo, 8. februvarja 1903 v salonu gosp. VVakoniga v Šmartnom.
VSPORED:
1.  J. Bartl: „Nos11, Šaljivi moSki zbor.
2.  „Bucek v strahu", burka v 1 dejanju. 3 J. Bartl: „Žan11, Šaljivi moSki zbor.
4. ♦*♦ „Mihova ženlttv", šaljiTi mofiki zbor.
Po veselici:
prosta   3Eftl»«v»,   pleii, l4nrlnndoll In muIJIv« pohin.
Ob tem nastopata humorista, ki upr •
zorita mnogo šaljivih prizorov. Začatek ob 6. zvečer. Vstopnina 60 v.
Prebitek se porabi v poplačilo Dovega kla-
virja.   PreplaCila se v ta  namen hvaležeo
aprejemajo.
K obilni vdtležbi vabi tljuđno
(878)                                      odbor«
Domaća veselica!
V nedeljo, 8. februvarja 1903
se bode vreil
^ plesni vencek &
v gostilni „Pri Lozarjua
(Stadt Munchen).
"\7"©topnliieu 2O  ls:r.
(372)                 J. Wismayer.
Stavbeni prostor
v Spodnji Ši§ki ob Kauscheggovi cesti je po ceni in pod jako ugod-nimi pogoji na prodaj.
Natančneje v pisarni dr. Karola Schmidinger, c. kr. notarja v Ljubljani, Sodnijske ulice št. 7.             (381—1)
Klet
v sredi mesta, pripravna za skladišče, se takoj odda.   Več se izve v trgovini
R. Miklauc v Ljubljani
Špitalske ulice št. 5.      S5U2
Kleparski pomoćnik
se išče za samostalno delo na de* želi. Ponudbe na izdelovalnico domaćega orodja (Hausgerathe-Manufactur) v Viinji Gori na Kranjskem.                            (376)
Po  ceni, toda reelno!
4 pari Cevljev
za samo 2 gld. 50 kr.
se poSljejo le zaradi nakupa velike množine za tako nizko ceno. 1 par moških, 1 par Ženskih čevljev za vezati, z močnimi zbitimi podplati, najnovejše oblike; dalje 1 par moskih in en par ženskih modnih čevljev z obšivom, ele gantni in lahki. Vsi 4 pari za 2 gld. 50 kr. Pri naročilu zadostaje dolgost naznaniti. Pošilja se proti poštnemu po-vzetjn.                    (369)
Zaloga čevljev Ch. Jungwirth
Krakov 5.      Poštnl predal 29.
Za nengajajoče se vrne denar.
Vabilo
k
predpustni veselici
» plesom
katero priredi
pevsko društvo „Moste"
v nedeljo, 8. februvarja 1903
v gostilni pri g. Debelaku v Vodmatu.
Petje, arefiolov, šaljiva pošta, corian-doli corso, ples in  prosta zabava.
Začetek ob 7. uri zvečer.
Vstopnina 25 kr. za osebo.
MT~ Ker je Cisti dohođek namenjen v po-
ravnavo   drufitvenega  dol ga,   se   preplačila
hvaležno sprejemajo.
K obilni udeležbi vabi najvljudneje (3^—3)                           Ođ-lDOX-
i^^ Pošteni najditelj
se prosi, da vrne oni zavitek, ki ga je našel v nedeljo, dne 1. februvarja, par minut po IO. uri dopoldne od prodajalnice g. Korsike pa do Frohlichove hide na Dunajski cesti. V zavitku je bil tuđi kuvert z naslovom na g. Slatnarja. Naslov pove upravništvo.    382
Tiifiisti piinit
i4£e alužbe v meŠani trgovini.
Naslov pove upravništvo »Slo-venskega Naroda«.                      (324—2>
Trgovski učenec
a primerno šolsko izobrazbo, nekaj nemšČine zmožen, sprejme se v večjo mešano trgovino  na deželi.
Ponudbe naj se poSljejo uprav-, ništvu »Slov. Narodaa pod ntrgovsk* učenec 1OO".                           (294-4;
Blagdjnićarko
za trgovino in
se sprejme v službo. Ponudbe pod ,,Spretnost 33" na upravništvo »Slov. Naroda«.                           (371—1;
Rud. Kirbiscb-a slascićarna
v Ljubljani, Kongresni trg
priporoča             (3246—8)
mrsak  dan  »v^afc«;
pustne krofe.
§0~ NaroCda na zunaj se izvrSujejo točno.
trgovski pomecnik
vešČ epecerijske in železninske stroke
želi   premeniti   svojo službo   v  kako
veĆjo trgovino na deželi.         $04—3)
Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«.
Dobro kuharico
katera bi prevzela gostilniško kuhinjo na svoj račun se sprejme v boljši gostilni.                                            (360j
Ponudbe  na upravništvo  »Slov. Nareda«  pod:  l(štev.  360".
Stanovanje
obstojefie iz ene sobe in predaobe v I. nadstropju, na ulico, odda se po nizki ceni takoj na rodbino brez otrck Izve se: Emonska cesta M. 4-,  I.  nadstropje.                 (358—2)
Eomptorski praktikant
z   dovršeno   trgovsko   solo   in   znanjem
stenogratije,   se   sprejme   z   dobro   za-
eetno plaćo pri tvrdki   (li—30»
Edmund Kavčić
v Ljubljani.
Iščem spretno
prodajalko
za   mojo    manufakturno    trgovino     (za podružnico!.            (451—2)
R. Miklauc,   Ljubljana
Špitalske ulice št. 5.
r Veliko denar ja!  ^
do 1000 K na mesec morejo si poBteno prislužit iosebe vsakega stanu (kot po-stranski zaslužek). Natančneje pod „Reell 118M na Annoncen-Abteilung des MERKUR, Stuttgart, Schicfestr. H.     (2786—39)
Vabilo
PLESNI VESELICI
katera so bo vrSila
v nedeljo, dne 8. februvrjaa 1903
v Vospernig-ovi restavraciji
Gospotke ulice 3. Začetek ob 8  zvečer.   Vstop prost.
K mnogobrojnemu obiaku vljudno vabita
(374)                  Jakob in Marija Vospernig.
Opekarska cesta št. 38.
Štvmlnt    »troji   po  nujnlzjl   eenl. Blelkl«  in   v to  stroko   spadajoCa  |»o-
pr»vlln izvrdnje dobro In eeno. Pneumatlk gld. -*-5iO.
MAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA^^
I    A. KUNST    I
*          -,- Ljubljana   :           \
*  Žjl<a.o^crsii:©  ulice -i.   >
:  Velika zaloga obuval   ;
M    lastnega izdeika   za dame,   gospode   ^
m          in otroke je vedno na izbero.        ►
^   VeakerSna narobila  izvrSujejo   bo to*   t
"4   čno m  po nizki  ceni.  Vse mero se   ►
3   shrarijujejo in ^aznaraenujejo. -- Pri   £ ^   zuri at ij ih caročilih   bla^ovoli   naj   se  ^
4                     vzorec vposlati.                   ►
J»TTTTTTTTTTTTT¥T¥TT?tVffVTT^
I Ion. Fasching-a vdove j
j           ključavničarstvo          j
5 Poljanski nasip št. 8 (Reichiva hiša) ;
je         priporoCa svojo bogato zalogo         51
* dteđilnih  o6njlč6 ;
J   najprlprostejaih kakor tudinajflnejšlh,   J
je   z 2olto medjo ali mesingom montira    %
%   nih za obklade ? pečmeami ali kahlami.   %
JJ   Popravljanja h tro in p9 ceni.   Vnaiija   g
H              naručila se hitro izvrdć.               »
91                                                                                           *
Alojzij Kraczmer
prodaja in izposojevalnica glasovirjev in   harmonijev
Ljubljana Sv. Petra cesta 6.
Zastopnik c. kr. dvornega in komor-
nega tovarnarja ./glasovirjev: 1j*   MS osendor-fiE^M-l
/za polovico c©ne\
Sukneno liliiiii
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča                       I
R. Miklauc
Ljubljana             6 I
I  Špitalske  ulice  štev.  5.  I
B      LjutJlima. Uaatni trfl.       U
Epilepsija*
Kđor trpi na padavi bolezni, krča ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplaCno in poStnine prosto v ^ehviaiien-Apo-theke, Franltffcirt a. m.       (213&-23)
Pluss-Staufer-jev klej v t obol rt li In »teWciiie»h večkrat odlikovan z alatimi in arebrnimi svetinjami, s katerim 8e lahko   zlepijo zlomljene   stvari,    ima   na   prodaj    Frwi kollniaHn v  Ljubljani.         (74—3)
]*tad
trgovski pomoćnik
izurjen  v špecerijaki stroki želi svojo
sedanjo  službo v Ljubljani premeniti.
Blagohotne ponudbe pod  nK. K.
2902" glavna pošta, Ljubljana.   3u6-3
l^njigoucz
priden in spreten delavec v vseh to stroko spadajočih del, sprejme se proti dobremu plačilu   in trajni službi pri
v Bf*ežicah.         (352—2)
Pisarja
325—2)     sprejme tak oj
Uekoslav ?(rajnc
e.  Itr.  notar  v Scnožccali.
Trgovski pomoćnik
lepega obnašanja in dober prodajalec, se vsprejme v trgovino mešanega blaga. Oai, ki znajo zraven sloven-skega in nemskega jezika, tuđi nekoliko  italijanski,  imajo   prednost.
Kje?    pove    upravnistvo    *>Slov. Naroda«.                                        (353—2)
Stenografa
sprejme takoj      337—2) notar  Hudovernik v Kostanjevici.
^»lsičai  po   dosovcru.
±15 gld.
plaćam tistemu, ki mi preskrbi službo pisarja ali kot sluga v kakšni pisarni. VeŠe sem slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi, imam dolgo-letno dobro .sprieevalo in sem srednje starosti.
Ponudbe se prosijo pod ,,O. P." poste restante,  Ljubljana.        (335—2)
V novozgrajeni hiši v Sod-nijsici ulici med o^einima hišama 2T8T. Čudna in Hribarja oddati je za I« avgust:
6 pritličnih prostorov za prodajalne ali  pisarne,
4 stanovanja s 4 in 6 so-bami z vsem komfortom v I. in II. nadstropju.
Oglasila    za   ta   stanovanja   spre jemajo se le   do  15. februvarja.
Dalje:
3 stanovanja s 3 sobami v III. nadstropju in
8 stanovanj z 2 sobama v dvoriščnih traktih.
Pojasnila daje Alojzij Vodnik,
kamnosek.                                       (236—3)
Oglas!
Razposiljatev pristnih do-mačih vin in sicer:
belo vipavsko   . . 36 K  100 I.
„    brisko .... 40 lf     „    „
črno domaće.  . . 36 „     „   „
„    refoško ... 44 „     „   lf
pošilja   v   soditi   od 56 lit rov naprej proti povzetju
Anton Lasič
Gorica,  ulica Rabata 16.
(Primorsko.)          (356—1)
Za pristnost vin se jamči!
«» ■ latoo sa —^—
prodajalka
za trgovino z mešanim blagom, izur-jena v špecerijski, manufakturni in no-riuberski stroki. Ista mora biti samo-stojna in tuđi nekoliko vajena v slovenski in nemški korespondenci ter s primerno izobrazbo.
Ponudbe pod: „štev.   IOO" na upravnistvo  „Slov. Naroda".       (329—4)
Pod ceno se proda
iz proste roke v sredini ljubljanskoga
mesta,  na kraju, kjer  je promet zelo
živahen, stojeća
v kateri se obrt izvršuje nad 50 let in ki je v prav dobrem stanju. Po-STOji  ugodni.                                  (320—2)
Naslov   se   izve   v   upravništvu »Slovenskega Naroda«.
Medaaroiloa panorama.
Ljubljana. Fogačaije? trg.
Fotoplastićna umet. razstava.
Danes, v soboto, dna 7. februvarja, zadnjič  razstawljeno s
Zanimiv obisk
New-Yorka.
Ti velezanimivi   steklosterci   ao   nalašč   iz-
delani za „Mednarođno panoramo"     Na ti-
soče obiskovalcev in uđeležencev sledi vsak
teden tem različnim prizorom.
Od nedelje, dne 8. do včtevsl dne 14. februvarja :
Južno-morski otoki
Karolini, Samoa itd.(Polyn6zija)
Zabavnih   in   amisantnih je pet novo došlih
Mu to skop - slik.
9^~*   Oj&Ied   Je   lamo   zn   odraile.
Za 5 krat se plača 50 vin.
Otvorjcnu vsali dan  od 9. do  19. do po Butine   In   od   *.   popoludne
do  ».  ivrinr.           ^367)
Najboljše crnilo sveta.
Kđor     hoCe    obutalo ^flRk^             obraniti   lepo bleftčeče
fH^I          in trpežno. naj kupnje
v^J/                    nanio
■^Sgte      Fernoleadt Jj||l^n5§i čeveljsko crnilo
£ jftfj   j   JBflEBr        za   sveti a   obntala
./SKa   Fernolenclt creme za
^j^l^i naravno nsnje.
•      Ji<CsŽt>>              Doblv« *•  povsodl.
*   ^y^         tovarnaust. 1.1832 (1161-39)                        na Dunaji.
TovarnlMkn xalo«n: Dunaj, l.f Schulerstrasse2l.
Radi  mnogih posnemanj brez  vredn ostl pazi r»RJ se natančno na moje Ime
St. F«rmol«iiclt.
Suehardl <$> MILKA
čokolada iz čiste srne-« tane v tablicah in zvitkih.l
Smetane jako bogata!
mlečna čokolada.l
Najnovojše iz svetovnoslavne I tovarne za Čokolado.       I
PE MM. I
Lepo predivo
ua ćele vagooe ter tuđi manjše partije, kakor tuđi f ižol kupi    (310—3)
Anton Kolenc v Celju,
\    RIVIER/l-   / 1    VIJOLICE    /
I PRAVI VU0LKNI   PUH   I
l/l.MOTSCH&C^i
Zavitki & 5 kg
inozemskega blapra vaake kakovoeti, zlasti kave, sl«dkorj«y neapolj-•ke pa«iet kakor tuđi j*jcy droge in juinega sadja podiljam takoj proti post   povzetju   po ugodni   ceni.
Zastopnikj vseh dežel proti proviziji se iščejo.            (262—4)
Cenlk aeais^«»BAf«
Giovanni Siega, Trst,
Via dal Boschetto št. I, P. 11.
-      V
4 pari čevljev
n: s-eo
se oddajo le vsleđ naknpa, velikih mno*in za to Dizko ceno. 1 par čevljev za gospođe, 1 par sa dame za zavezovati; nadalje po 1 par modnih čevljev za gospode in dame, najaovejse fagone praktične za vsak letni čas. Vsi ti štirje pari z močno zbit im i pod-plati K 6 60. Vsak naročnik dobi 1 par pisanih copat zastonj. Pri naročilu zadostuj« dolgost. Pošilja se s povaetjem. Zamen-jatev do»ol,ena.          (247—3)
Schuhexport Eberson
OuMJ   XX/I.    Požtnl predal 500.
Red StarLine, Antvverpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajeio:
Red Star Line, *20, Wiedener fl&rtel,
n« U u 11 »Ju ali      12073—24)
Anton Roliols. konc. agent
v Ljubljani,   Kolodvorske   ulice   32.
1 Ivan^Dogan, mizarski mojster
&       T|||k|lHI|A       .Mili III t ITKl^ _                                                                           r1 IMIP         T in sili A U A
1   iiJUĐijftuft    y rriifjjmVf       ^A                       Kf    *W±M*
1 Dunajskaj ||||l|    ■<j^^   ^5 iJ^ftfg Dunajska
^      ffists      lifi^r'liSr f 1   i f"c*H'L'jjm I      ySncl|    ^^^jfl^^pin      C6St3
^   uicv. iy____                                                         j-*^ oiut« lu
-g prfporoča svojo bogato zalogo hlsne oprave, za spalne ter jedilne sobe In za - salone. Divane vsak© vrste. Zimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje |                              vozičke itd. —  Naročila se točno  izvršujejo.                (278-3)
'i               Cenik s pođobami zastonj in franko.   —   Cene brez konkarence!
Od 8. do 15. februarja
ir I«]u1»l|anlf Lattermanov drevored. Največja svetovna potujoča
menažerija
in najboljši                                ^s^
dresurni cirkus z roparskimi živalimi sedanjosti.
30oriaških           ^N^^flk^^K/         30 levov,
voz ima nad    "^^r^j0 S^fsBi ^^0^^      10  tigrov.
150   ropar-    ^^^^^^ r \ i (M2'***&*         slonov
skih živali.    J    \P^$š^ti   ^^^ J\y   i. i d. i. t. d.
gj^*  Vsak dan predstava ob 4. uri popoldne in ob 6. uri zvečer. "9{|
V nedeljah 4 predstave ob 11.  uri   predpoldne,  ob  3.  in  4.  uri   popoldne  in   6. uri  zvečer.
Cene prostorom :
I. prostor 70 kr.   —   II. prostor 50 kr.   — Galerija 30 kr.   — Vo.jaki do narednika, kakor tuđi dijaki z legitimacijami plačajo za I. prostor 50 kr.   —   II. 30 kr.   —   Galerija 20 kr.
(379)                                                  Z velespoštovanjem
Ravnateljstvo: 3(arol 3(ludsky.
Klo^ni   konji,  kakor tuđi golobje in kurči se vsak čas kupujejo za najvišjo cene!
liT    Razun menažerije videti je tuđi razstavo slik.   ~VH
I Ivan Hajek I
Š specijalist v izdetovanju oblek za gospode m
I        Dunaj VI/I, Millergasse št. 41        i
M odlikovan z zlato svetnjo in častnim križcem v Dijonu   M W$         1898 in s svetinjo na razstavi na Dunaju 1898          H
^t dovoljuje si slavnemu občinstva  naznaniti,   da si je ustanovil  J|| ^ svoj atelije v hotelu                                                                       šf|
i „pri Slonu<€ v Cjubljani I
W&  in bode tam sprejemal naročila za elegantne obleke za gospode   f|| W& po meri, dokler ne najde drugega primernega stanovališča.         ^
H      Uzercc razpc^ilja na zal^teuanjc na dcm.      |f
M DEnraje^T^n-si rxaro£ilst se IzT7xš-u-je3o $B M                 cioloro   in   todrLO.                  M
Vsak dan svezi
pustni krofi
se dobivajo pri      (41—10)
Jakobu Zalazniku.
Stari trg št. 21. Mestni trg it. 6.
Napo6il»   za   zunaj   «•   ixvr-■ujejo to6no.
IJernej Bahovec |
"%>\  trgovina s papirjem,pisal- ^ ^i  nim in risalnim  orodjem ^
m           v £]nbl]ani            ^
^1 Sv. Petra cesta &tev. 2  s>.
^                 Filijalka:                  g
%$ Resljeva cesta stev. 7  ^J
^ i                    priporoča:                     ^^
«I  Najboljšo urejeno   talogo   «•««-   ^>
^    llene**   paplrja,    lff«v-  ^J
^s     ttltlh in poHletnlb Unjlc«  ^;>
<3j|     Holtsklft zvrzkov, t»lljfi-   ^>
^     ni«,  rrnIU  lt«l.                   &J
<^g   14at«'141^ni«- in ioUke LWnJI-   ^>
<-->•      ^e za ljudske cole.             S^-
;^  ^I«lie*rnlUe  v  raznih  vezeh.   ^J
^P  XlMl4Lovlne   za   gospode   odvet-  g^
■^^      nike in c. kr. notarje.                     &->
'^&  FotOKrafiene aparate ter k  ^J
<c^       temu potrebne predmete                ^>-
<Q  Hlpe Mio«ennkliiliteratom.   *^>
^  Razno gralanter. bla«?o itđ.   Jc^
<H           Nizke cene, točna in solidna postrežba.           ^^
Lepoto
polti napravi cvetlično milo za umivanje obraza
*;*    a 60 vin.    *«*
Dobiva  se  samo:
v lekarni „pri orlu" I
I       mag. ptiarm. Mardetschlager       I
nasled. Svobode  v Ljubljani.     I
Istotam   se   dobivajo   tuđi    I
ceniki (knjižice)  s kratkim na-    ■
vodilom   o negovanju   zob,   la.s    I
in   polti,   z   malim   koledarjem    I
zastonj  in po pošti.                     I
rn  a i •
?=! s «g e    I li    1    Mi
??" -        ^        Bi   iE G si v  ^ *
n 9 -     cd    3     ■■      J|5<    ^^    3    =1 o   ^_^   U.
I 3v.Seunig |
trgovec z usnjem m na drobno in debelo       5 ■
v Ljubljani, Stari trg št. 7   I
■ I         pri poro ča                |      H
oljezoperpranl
dosedaj najboljše, prosto ben   I čina, smole, petruleja ter kislin !S
brez konkurence, brez vsacega duha H
po smaf ■mfl^lS.lA ceuah        H
1  kur. ^O  h,  .»O   U«, u   9O lm.  pri   ^H
nakupu veCje množine še ceneje      H
JVOVO!  Patentirano ffovo! ■
nepremočljivo mazilo I
za   počrnenje   rujavih H Čevljev, usnja itd.         H
;$  CD p   7A IfP
^tjr/BMfeM.     Izubijana
|KMREluxt\ Stari trg  štev. 28
^BRea?OwđKli urar'   tr*rovec  z  zlat-gy[> f^ffl^a  nino  in srebrnino in z
JpjŽffifcffiMjfijjMp   Nikelnasta  remontoar SjUjS^KJf fltg        nra od gld. *•»©.
yXfJ»jBiJpj^%^^"  Srebrna cilinder   rem.
ura  od gld   4«—• j/0~~   Ceniki zaBtonj in franko.   "^Mi
MODERCE
natančno po životni  meri za vsako starost, za vsaki život in v  vsaki faconi
m —         y'~rTOh                     ■* o
°* °         fosM^**    ~w                         cd   O
0    ^                 ^^^B>i£iv>. "^ /                                                 ^   *"*
■§ .9-      V^^*«^       "° 4!
-5 ^       •/ / / $ij«|§H|        ^,     _o* 2 3 5        '    *    -fi         '£
prlporoeA
HENRIK KENDA
v Ljubljani, Glavni trg 17.
!   Važno!    ^«   Važno!    j
gospDii&je, trgovce in iivinonjn.  1
Najboljša in najcenejša postrežba       jj
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja,    ^
korenine itd. tud   po Kneippu, ustna    -
f    vode  in  zobni  prašek,  ribje oljo,  re-    t
dilne   in   posipatne   moke   za  otroke,    g
-    dišave,   mila   in   spToh   vse   toaletne    -
1   predmete, fotosmfične aparate   i =    in  potrrbsrlne«  kjrurgična obve-   .
n  žila  vsake  vrste,   sredstva   za  desin-
m  fekcijc, vosek in  paste za tla itd. —   *
P  Velika zaloga najfinejšega ruma in   i
jj  konjaka«   —   Zaloga   svežih   ml-   -
H  nerulnih   vod   in   solij   za   kopel.   £
i      Oblastv. konces. oddaja strupov.      i
i  Z&   žlTlnoreJce   I
1   posebno    priporočljivo:     grenka    sol,   |
q   dvojna sol,  soliter,   encjan,   kolmož,   I
■   krmilno apno itd. — Vnanja naročila   I
B         se izvrfiujejo točno in solidno.        |
1        -*$  Drogerija *<-         i
I Anton   Kane;
I Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.  \
Wm                                  ___________________________          ---   ----------------------------------    "
Klobuke
najnovejše fazone
priporoča po najnižji ceni
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11.
i Anton Presker
- kroiac in dobavitelj unlform avstrij-f sKega društva železniških uradnikov
i  Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoća    svojo   veliko   zalogo
L       ^^f^^      gotovih
|   J^fljR^      oblek za
!'   afftmilfl^l   gospode   in
i  Jifl&liiS     dečke.
I   B^HjslflH        plaščev
| V^^EB^^B za s°sPe«
J   ^j^Bfl^H    nepre-        6 f     ^^H^H       močljivih
I    ^H^H    havelokov
j!      Obleke  po meri se po najnovejSih [   nzurcih in najnižjih cenah izvrSujejo.
I----ŽIVIL^A =             W Najv©čje važnosti za vsako rodbino. ~^M1
I |B\  Al   JB Al^ đ^ H       B    JfjPf&ofctii*     ?a ■     Konsommš-tobolci   JTJUEn^i *"^*Ti5*r^
KA     ■■■■■i       H       ,        ^^,,Zabe°          t^S:       "krepko  juho.                   T.b,.,a « 2 porCjUS h.
^I^H^I   ^V Hm H^H H      V^?l   net^jir, krepak  in dober okus.   .  J^,^sT     t tobelee za 2 porciji 20 h.   i ><*^fc0 fft « voti« izgotoviti krepke
■■■ ^^HH   ■■   ■■      MH    Mal«    kapl|le   ladoiea.    4^Jfii     Polije a« samo z Trelo Tođo in    gpgSJrj^ in  lahko P^ebaTljive juhe.
■ WH^Pi^K^^fl ^^B ■    ^S&5>   StekieniCice od 50 h naprej.       ^^^     breaTaake primeai jegotoTo.   ^     >b^/       19 r»zllrnlli %rst.
NAIRDI KA   CUn IF  VR^TF            Poakušnja prepriča boljo, nego vsaha rohlama,
llAJDULJOA    OffUJL    I flO I Li            ^^  Dobif« «e %  vseh kolontJgilnlK, delikatesni I« In dro^erljsklh trCovlni»h. "mm           (348)
sv«t.razsta«iifParizii9ooHBramjprix«.                      Svetovnoznani ruski karavanski čaj
llKr   '      I   ^ :L       #PV.f1P    ^^^ MOSKVA    #*» °/*W
JSL^^    H    \^ ^sjr          l^Ljsl      Zt kr- dvflrnijl zalapteljev.      l^itJs?
VarBtT. znamka   postavno   zavarovku*.            Pisama :     DunftJ,   VI i^,   KrelteSIftSil«   ft*
Na   drobno se dobiva v vseh  zadevnih finejših trgovinah v originalnih zavitkih     2663 8)
š 23P    Razpis službe.     ^
Pri pođpisauem magistratu izpraznjeuo je mesto zacasnega
mestnega davčnega eksekutorja
z dnevuino K 3*— in s pravico do prispevka za obleko letnih K 120-—.
Prcsilci naj dokažejo, da so telesno čili, ne Črez 40 let stari ter popolnoraa resči slovenskega in nemškega jezika v besedi in pismu.
Prošnje vlagati je do 15. dne februvarja t« I. pri me.stnem magistratu.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 21. jami var ja  1903.
Častiti n ženini ia muk   jP
Priporocam svojo bogato zalogo in naznanjam,  ^K5^E^"9fck da sem prodajalno  prenaredil,   ponovil in poveeal, jBffi&^^f^^Bk in prodajam po jako nizkih   cenah vse najprimer- Mki=^*<i,  ^is^a nejše reci in sicer:                                       ^go^. A^ifl
Zepne ixret osebno v Svici nakupljene,  stenske   ^Bh^^^jS^^ (JPendel)   ure  z  novim,  na  zvon  donečim bitjem,       ^^^^^^'^
L^-^jjjjgiA         verižice vse vrste, prstane, broške, uhan©
f f-K.; č     ji       i- t- d.  Štvalne 9ino|ey nove vrste rSinger"
itn^1-- m„^L>       za domaco   rabo7    prav   poceni,    in   tuđi    za
^pfe8"   Ifflf*       vezenje. Namizno opravo (Bestek) iz Chlna
ff^   ^MKL        iu praveg-a srebra.
B^r ^ l^yj1              ^e Prip°r°čam za mnogobrojni obisk
4Hk4        4210>           Fran   ^Uden         :
J^^^^^"^                   urar in trgovec na  Mestnem trgu.'
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se   priporoča    si.   obeinstvu   v    naročitev raznovrstne   temne    in     likane    sobne oprave   iz   suhega   lesa   solidno  izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih.  j Vclllttl zaloga, raznovrstne izdelane oprave    xa     salone,    snalne lii JedJInc  sobe je   na  izbero  ce- ! \     njenim   naročnikom   v    lastnem   skladišcu >               tik kolodvora v Vižmarjih.
*         V prav obilno naročitev se priporoča
Jos. firhar   i
načelnik.                  (81—5)
„ANDR0P0G0N"
flznajdllelj P. Hcrrmann. Zaroriija Polskava)
■ je  najboljše,  vsa pričakovanja prekaSa-I joče fc*re«I«tvo z« rast I»*,Jkatero ni
J nikako  sleparatvo,  ampak  skozi leta z
I  nenavadnimi   vspehi  izkušena in zajamčena neškodljiva tekočina, kl zabrani Ivpftdaiftje lati In odstrani prali aj«*.
ZnaCilno je, |đa se pri pravilni rabi že čez 4 do 5ptednov^opazi močna rast las, kakor tuđi brade, in imajo novo zraeh lasje  pri  osivelih zopet svojo  nekdanjo
j naravno barvo. — Mnogoštevilna prizna-
1 nja    Cena steklenice Si 14.
ti        Dobi se v vseh mestih in večjih kra-
;! jih dežele.
■■ t«la%iia zaloga In raxp»«IIJatev
i           %' l>Jnl»IJunl pri gospodu
Vaso Petričic-u.
f V  zalogl  imata  tuđi gg.   K. Mahr i in f. pl. Trnko«zy v l^junljanl •  in g. A.   Rant   w   I4ran|u.   Dobiva \ I ee   tuđi  f   ]IOYfm    mritu   v    le-\         harni pri „Anjrelju".
i                 Preprodajalci popust.   (213—3)
^>.      •*^f*-      -^fei      ^^*      K^fa'     ■^vr«      *§*?*•   " *$
Marija Žnpan roj. Altmann
izprašana babica
vljudno   naznanja   častitim   damam,   da se je iz Poljanske ceste *t. 21
BBT    T%V*aT^€CaT^14 Ts»    ~9&
na Sv. Petra cesto štev. 13
ter se priporoča tuđi nadalje.  347.1
najstarejSa ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeb
G. FLUX
Gosposke ul;ce št 6
prlporofa  In   nameie«   Ir boljse
službe iskajoče vsake vrste
za I^JulilJano In đriisjod.   Potnlnn tukaj. — \atan«ne|e v plsarnl. Veatna   tn   kollkor   mozno   hitru postrežba zagotoi IJena.
Ces. kr. avstrijske     ^     državne železnice.
C. kr.   ravnateljstvo   drž. železnice  v Beijaku.
£a7@dL   im  Toaaaga reda.
veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta.
Odhod ia Ljnlsijane ]už. kol. Praga čez Trbit. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenefeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, Cez Selzthal v Aussee, Solnograd, Čez Klein-ReiHing v Steyr, v Linč na Ducaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Pranzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldnc osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Duna*]. — Ob 3. un 56 ir popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gaatein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz Cez Klein-Reifling v Steyr, Linč, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj Cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoCi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. < Trst-Monakovo direktni vozovi I ir. II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, KoCevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri H m zvečer v Novomeeto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž kol. Proga i« Trbiža Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Danaja Čez Amstetien, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Linč, Stejr, Ifil, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. iMonakovo-Trst dirdktni vozovi I. in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbi2a. — Ob 11. uri 17 m do poludne osobni vlak z Dunaj a Cez Amstettea, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen. Budejevice, Solnograd, Linč, Steyr, Pariz, Genevo, Curih
Bregenc, Inomost, Zell ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. -Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Liubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, Mo
1   nakovega. Inomosta, Franzensžeata, Pontabla.      -   Ob   tt. uri 51 m   zveCer   osobni vlak .
I   Dunaja.  Ljubna. Beljaka.   Celovca,   Pontabla,   črez Selzthal   iz   inoraesta.   Solnograda.
i Proga iz Novegs. mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in KoCevja, ob 2. uri 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Ncvega mesta, KoCevja in ^.. 8 uri 35 m zveCer istotako. — Odhod iz Ljufcljane drž. kol. ▼ Kamnik. MeBani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne in ob 6- uri 50 m nvecer. — Prihod v Ljubljane drž. kol. iz Zamnika- Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolu-dne in ob 6. uri 10 m zvečer.                                                                                                  (1)
CCPOAkl    PAPAfl     -Je  ^elez^o,    ređilno  in  krepilno  sredstvo,  ki  množi  kri  in ILllO All""UnU AU     jači  živce, ter   je jako  okusno  in  lahko  prebavljivo.   Vpra-
šajte svojega zdravnika.
davna   zaloffa   za   Ki-an|skot        (1156—39)
Josip Ifla^r^ lekarna ifpri zlaiem jelenu" v Ljubljani.
Razglas.
Mestna hranilnica ljubljanska razpis uje s tem izpraznjeno službo
asistenta eventueino praktikanta
s prejemki, navedenimi   v „določilih   o pravicah   iu   dolžnostih   uradnega  osobja pri mestni hranilnici ljubljanski".
Prošnje opremljene   z dokazili o usposobljenosti za to službo  je vložiti do vstetega                35,   feln-UVaiM«.  t.  1.                  (342-2]
pri podpisanem  ravnateljstvu.
Ravnateljstvo mestne hranilnice ljubljanske
dne 5. februvarja 1903.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovijah
priporoča svoj pripoznano izvrsten roptland» cement v vedno jeđnakomemi, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise  glede"  tlakovne  in   odporne trdote dalev   iiucIUrllJuJorl dobroti, kakor
tuđi svoje priznano izvrstno i^i»sm«»«
Priparoćil»   in sprlcevala
raznih   nrađov  in  najsiovitej&ih  tvrdk  bo  na  razpolago.
Centralni urad:                      (2609-16) k
Dunaj, 1», lVIaxiiiiiliaristrasso 9.      1
iZavarovalnica za življenje!
■                   &z?Š& v GdthL (§5?^                   I
■ Stanje zavarovanj   1. decembra 1902 :   8234/5  milijonov mark. m H Na zavarovalnini se je izplačalo od 1. 1829: 399    „          „      H
H         Najvišja   zavarovalna  starost   (priprosto na ćelo  življenje, I
H mešani dividendni zistera)  je v istini   že premij prosta in do- I H biva celoletno rento.                                                                   I
H                  Zastopnik za Ljubljano: 22d. IKEaKl*                  ■
H (12—2)                          Židovske ulice št. 4.                                   I
NeodwiSiii bodete od tiskarja
^-    -     i         ako si kupite fcaučukov tiskalni stroj, čigar lastnik postane samostojen
- ,     J. ,           .,   tiskar.    Male   tiskovine   kakor:   posetnice,   naalovnice,   vabilni   listi
Tako tiskamo im.   Vsako vrste naznamla s;> v malo trenotkih gotovi. V istini praktično
$&   (5)    /$\    danio, ki napravlja veselje starim in mladim.   Cena tiskarne z vso
^^^rfc^jF^t^^    p r i t i k 1 i n o b:                                                                                            !
Pj^ ^      «.» čikami g!d. — •:»« «j>» črkami gld. «•*«*     Jako    elegantni   agatovi i
OđSiiii^    ■•»*    "      "   "i-'° 4«i    "      " •jfr«    pečati z mičnim   mon°-JjLJuJ^JjL    *ft    •»      »   *—   sos*   -     »  e—               a-3o. gid.
N3ši mali^prTliškanju.   Napolnjeni  peresnik s 14karat. 2latim  peresom se enkrat napolnl in ——————                     se ž  njim  lahko  već tednov  piše,  a gtd.  2-5O.                   *
Fini portmone s 4 predalčki in izločljivo štampilijo a gld. 2-—.         i368-1)
Samobarvilna kavčukova štampilja s 3 vrsticami kot fino ponikljan peresnik s svinčnikom in pečatnikom a 80 kr.       '
J.  hLl YY UN £W1N    IU \ dl liU          1. Adlenras.se 7          111           kai.atuaja 12.
(Telefon  12179.) Ztistopnilti Ne Ik^cJo. Xeutr«j«Joee me vzume liaznj. Cenlltl zaatonj.
Naznanim Častitemu občinstvu in svojim cenj.   naročnikotn,  da  sem   preskrbel   čisto
w@v@ trke
'/         xlnt<*   in nrfbriu1 ter izdelajem napise
f/-        na trakove   po jako   nizkih   cenah   in aicer
/s      velike* lepSo   kakor   tiskane,   ki   jih   izdelu-
'#*C,      JeJ°   tiskarne   in  kDJigovezntce, poleg   tega
'St^     pa Se tnkrat ceneje.                      ^3134 —16)
p*fe£          Tako imam  tuđi veliko   zalogo   gulilli
rt«-'
*&£?                                                                                                      !
V^   ter izdolujem   tuđi   **vt*i«»   po   zelo nizkih   j
le^r*   cenah,   kakor tuđi vsc v mojo stroko  spa-   ; ■^C"    dajoče predmete                                                ]
V^r         Cenik   za   I.   19O3   se   dobi   brezplačno.      i
fe                                                                                       i
v                Za obilno naroc-bD se priporoča                i
V*                       7. odličnim spoštovanjem                   j
'%           Alojzij Korsika         |
umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani.    j
^         Velite:    kra Itl !
•>^    1|gi New-York   in London ništa prizanaSala    niti evropski celini tsr je bila velika to-Syl vama   srebrnine prisiljena, oddati  vso  svojo zalogo zgolj proti  majhnemu   pla-?4if Čilu delavnih moči. PooblaSčen sein izvršiti ta nalog.    PoSiijam torej vsakomur c   S^          sledeče predmete le proti temu, da  se mi povrne £lti. 6*60 in sic^r:
Ž6 kemađov cajfineiših camiznih ecssv s pristao angleško klirro; 6 komadov amerifcanskjh patentiranih srebrnih vilic iz enega tornada; 6 komadov            „                      „                          Jelilnih šlic;
12 kemadov            „                      „                          kavmh šlic:
1 komad amerikanska patentirana sre'orna zajemalnica sa :uho ; 1 ketnad amerikanska patentTana srebrna zajen:alni:a za mieko; 6 komadov angleških. Viktoria čašic 7a podklado; 2 komada efektnih namiznih S7ečnikov;                                                        (165 — 4)
1 komad cedilnik za čaj; 1 komad cajfinejša sipalnics. sa sladkor.
Š*^               Vseh teh 42 predmetov je poprej   stalo gld. 4U ter jih  je moči  sedaj   do-
f  «    biti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Americansko patent srebro je skozi in skozi
|  9    bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garaniuje.   V   najb-Jjši   do-
^S    kaz. da leta inserat  ne temelji   na  sm*l«£:aSJcs»3tma.   sA«s;pstK»£|5.   zave-
§p^5§     zujem se s tem javno, vsakemu. ka^eremu ne bi bilo blago vseč, povrniti brez
% ^    zadržka zcesek in na] nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisii to Hrasa«
f  S   s»rn*'wro, ki je pGsebno prikladna kot   |irel*ra»M«
f S        svatbeno   ira   px*iloxxiostno   đax»llo
^^3     kakor tuđi za vw«l4O boljne jcoi-i>o«l«r«tvo. — Dobiva no edino le  v
^J       eksportni   hiši   amerićanskega   patentiranega   srebrnega   blaga
^    na Dunaju II..   Rembrandstrasse 19 M.    Telefon 14597.
p^š    Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje.       «fL^ liMtllnl prašek za nj« stane l<» kr.               v dfr +
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno  znamko (zdrava kovina).   \* W jT __                     Izvlf^li lx polivalnlH plaeni.                     *Tmr
Bil sem s pcgiljatvijo krasne garnitura           S patentirano  srebrno  garnituro sum
:ako zadovoljen-                    Ljubjana.        jako zadovoljen.
Ctcn BaTtTisch, c.mkr. 8totnikv27.pešp.                 Tonaž Hožanc; dekan v Mariboru.
Ker ie Vaša garnitura v gospodinjstvu jako  kor.stna,  prosim, da mi pošljete še edno. — St. Pavel pri Preboldu.
Dr.  Kamile  Eohin,   okrožni in tovarniSfei zdravnik.
J^ajvee|a in najstapeja parobrodtia glružba na svetu poseđuje 2T9 parnikov.
Najvarnejše^    najhitreje    in    največje    vrsie   velikanakih     parnikov,   ki samo vozijo   petnike  in  cesar3ko  po&to
« fCamburga ¥ Jf ©¥i~fbrk so
m doltr
i   ^ jc,-   --------^——"///>//> >///S/ /////s^ <ć6/t///////yžy/-------1   »DeutacLJjind«         212
^^^2^^&      lW/f         »Au.rusteVictoria-.lG8
^/v                 '  /<Jyf     '*     '         £/n\''f/-'''    & "^'j)i'i    »Pennpylvania<r        171
-^/{                 ^^^'^^^^^//^i^^'^/'''-^      ■'/''■-<     ^drsf Waldersee«   170
^^^^^^^^^^^•^^^^i^-^^^^^^S^Ju^^   »Helgravia«            152
I    ff^i^^^^^.^^^^t^ar^štt&k:£aafi>4a   »Armtniaa               170
I      VfSJT    Hamburg-Novl-York le G dni.
I  Vozne  karte   po   predpisanih   najnižjih   cenah  prodaja  ter daje pojas I                                      nila točno in brezplačno
|                  oblastveno potrjena agentura        <27B8-i4)
j  takoj na desno od južnega kolodvora, ob  progi   električne  železnice.
JAVGUSTREPICJ
1              sodar              } |     Ljubljanai  Kolezijske ulice 16     *
i            (-v    Ti xs. o-v e ii=l)            j
-    izdeluje,   prodaja   in   popravlja    3
vsakovrstne                  i
|  čeg" «sode> -^q
i          po tit*Jnlžjili cenah.
i Kupuiein prodaja staro vinsko posodo. \
♦ ||T"              "                         "^il »•
♦  r                                    i n
3          Pri nakupovanju         \ K
3 = suknenega = | t in manufakturnega j |   =  blaga   =   R
44           se opozarja na tvrdko        ,   }
I hugoIhl !!
+   !,.__     ________     __               _____        __i   4
jj >              v Ljubljani               g
^    v Špitalskih ulicah št. 4.    g
3              -___^.^____              »
>t                    Velika  zaloga                    H
J   suknenih ostankov.   5
M  ^.___________________           ^A   »
•TmXXZTX^ZYTlXXXZXXXXWZ3^
■•f —"------------------------------------------------------------------------------------------------------------------■ -*
I .g   rJ: )&>    %. \
♦         t^W\ \      3      2
I ajz   yWlf' )   °   !
X        £ Spreil&J  ravna oblika,       £
J ne tij?!c?i nuželodec. $ J        priporeča v največji  izberi       ^
| ^llojztj perschć |
Jt                  v   Ljubljani                  >
^         Pred škofšjo št. 21.       >
g ^ti> jsfedeatt tfVfc^fti rftt ^^4BBt <;£& dtt 48% rtft đtfc »
^ Tovarna in prodaja oljnatih ^ ^         barv, firneža in lakov.        |
^         —■j-2    Električni   obrat,    g-4—         ^
| ^ Brata Eberl ^ |
2             Prodajalna in komptoar:            f
|   Miklošičeva cesta št. 6.   |
*                      Delavnica:                      i
I        Igriske ulice  št. 8.        |
|  Pieslurska moi~lra c. kr. drž. in c. kr. priv. juž. želez. |
3      Slikarja napisov.      I
^ Stavbinska in pehistvend pieskarja. ;
| Velika izhirka^dr. Schoenfelđ-ovili J f    barv v tubali^za akad. slikarje.    I
5   /-«!«>£«  copičev   za   pleskarjo,   sli-   p
fj   Karje in zidarjo, štedilnega mazila za   b
^        hrastove  pode, karbolineja  itd.        W
™   Posebno  priporočava slav.  občinstvu   J
h   rajnovejSe,  najboljSe  in  neprecenljivo   y
fi   ertdstvu   za  liuan.ie   sobnih  tal   pod   K
%               imenom ..Bapidci *.              r
fi   PrifcrcCava te tuđi si. občinstvu za  p
gS   vse  v  naj-no  strc>kf)  spaclajoče  delo v   ^
^5   rncstii in r>a deželi kot f-r znano reelno   w
^            in inu po najnižjih cetsah             p
I Frid. Uoffinann |
jj]               -K -u-r^r s+-               jj]
|Q v Ljubljani, Dunajska cesta jj]
jfl        priporoča svojo največjo zalogo       (0
ni       j^^l        n^ust  ?
|     C®J    žePn^ur i
(3               HftL               zlati h.  sre-    fl
f¥]         .^^rS^Sv      l'^ih.istule,  S
^1       ^^"i*^^*'-S*W^    jeklain nikla  ij
RJ    J^^i^*^1^^^    kakor tuđi   M
fil   iČPr'**       / yS^Ći stenskih ur.  nj
5-i    ijNfil/f'^           <đ ^' V^^ budilk in sa-   !!{
B |Nffi«=*    /'  ^iol lonskih ur' ffi
Oj   1^.^         ^^j^Sjf ilfihre    do   B{
m      ^M^^^V^f7       kvalitete   jj]
Đj               ^sassktf**^         nizkih cenah.   B
ffl              Novosti              [U
fl v žepnih in stenskih urah so vedno u I  0                  v zalogi.                      S
ji    Popravila se izvršujejo najtočnejo.     a
Lb 'L!-!L«»ea^ra^»mafBaf^afg3HB5ilSSil^BBfOMS3 IBSJ 3
i Kmetska posojilnica ljubljanske okoilcs |
|ii£                reglstrovana  zadruga z neomejeno zavezo                £■£
|| v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 ^
^     obrestuje hranilrie vloge po 4fUo|o     §
© brez odbitka reiitnegta davka^ katerc^a ponojll- & <T>                nlea  »auta za vloinikc plaeujc.                 <r>
S "Uradue ure : razun nedelj In praznikov vsak dan od © ^                                    8.—12. ure dopoludne.                      (304—25) <*j*
©   Poštnega hranilnićnega   urada  štev. 823.406.    Telefon   štev. 57.   CO
Razglas.
Radi oddajc del pri demoliranju, dalje zidarskih, kamnoseskih, tesarskili, krovskib, kleparskih, mizarskili, ključavniearskili, pleskarskili in stcklarskih dcl za
zgradbo nove župne cerkve na Bledu
se vrsi dne 23« februvarja 1903 ob IO. uri dopoldne pri podpi-sanem stavbenem odboru pismena ponudbena razprava.
Nacrti, proračun, poiroji in dru*:i pripomocki so na vpogled vsakoinur v župnišču na liledu.
V poiiudbali, ki naj bodo zapečatene in se jim mora priložiti petudstotni, na podlairi ponujane skupne svote proračunani vadij, se morajo navesti i enotue i  skupne zahtevane svote.
Izrecno se pripominja, da je vsakomur prosto, da stavi ponudbo ali za posaraezna dela, ali pa za ćelo razpisano delo, veudar se pa na ponudbe, ki ne bodo popolnoma od^ovarjale pokojem razpisa, ali če bodo le pogojne, ali pa če se vlože prepozno, ne bode nziralo.
Odbor za zgradbo nove župne cerkve na Bledu
dne 20. januvarja  190^.
Nac elnik:
(H54-D                                        Knez Ernest Windisch-Graetz.
I Dl Božidar VodušBk i
?&yy                                      naznanja  vljudno,   da                                      U^^T
%£ z đnem 1. februvarja 1903. 1. ^
<   svojo odvetniško pisarno   :J
® v Ljubljani, Sođnijske ulice št. 10 |g
^^                              (Supančič-cva hiša).                 (283-3)   (^ife1
B
| Založena 1847. |                    | Založena 1847. |
Tovarna pohištva
J.J. NAGLASI
J                 v Ljubljani              6  L
Zaloga in pisama:                       Tovarna s stroji:
Turjaški trg št 7   TrnoYSki pristan št. 8-10
priporoča  po   najnižji   ceni : oprave    za     Spalile      SObC,       oprave      za
jedilne   sobe,    oprave  za   salone, ^ žimnate inodroce, modroce na * peresih,    otroške   vozičke,  za- *> store, preproge itd.
>r^^ >r^^ >b^^ W "Wr V^ ** W ^Wr ^rV W ^v^^ ^V=V ^
t       Prva tržaška destiierija za konjak       J
► CA3IIS & STOCK v Barkovljah pri Trstu  ^
priporoča flomačl                             >
^                                                                                              J      I
► po franeoskem sistemu samo v izvirnih ste-  4
klenicah z   nadzorstvenim   zamašenjem  pre-  ^
\ iskovalnice  za   živila   in  jestvine,   Dunaj   IX,  i
i                              Spitalgasse 31                             4
>  ki je odobrena od vis. c. kr. ministrstva   notranjih   zadov.    1   ste-  \
kleniea A H^  1/i steklcnicc K £*i»O.
►  V LjuMjani   se   dobiva   pri   tvrdkah:    J.   «f el»;%c*lit«    liliftni   4^ .   «i? Jluriill4«t N. Morilln^ A« 1,111«^« A. ŠurHboii,   > I                       VlUtor j§elilirrer9 *\ Veriliiin.         ^s-iuj  1
Najvećja zaloga navadnih do najfinejSih
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
%iiliilr M" ^akic
^*"*^ff^T^^Ba&^y   v    Ljubljani«
«fidP^ ^flffiffčlj Neznanim naročnlkom se
Zahtevajte
pravo
Ciril-Metodo vo
kavino primes
katero priporoca domaću
I.jugoslov. tovama za   i
kavine surogate v Ljubljani.   I
Zahtevajte jo povsod!! |
I    —=a$£>o»-      -«=xgcs-      -<jc^c=—      -cxg>c=—     —Jt§*^—    I
3(rasno izbero
za dame m deklice
gS              kakor tuđi              ^
H manufakturno blago gSg
§ vsakovrstne preproge §§
o£x^          priporoea         >*xx
1 Anton Schu:tsr i
&£          Ljubljana         >g|
>8g 'špitalske ulice šter. 7. ^&
ffi ■= So'.idno blago. - fSčšočšHiJffi"* ^IZ|(B cenfli * fx XXXXXXXXXXXXXXXXXX. OOC*>QO< X *3
l.'Predpust 1903! |!Predpust 1903! |
I Klobuke I
I; cilindre, čepiće J If  in slamnike  il
|a    v  najnovejših   facponah   in    J ■ I«   —"1 v veliki izberi fc=   •■
■ ^    6             priporoča                  9 I
; Ivan Soklic il
I"       Pod tranćo *t. 2.       * I
■   P«Ht«|a   elek.tr*   železnlee.     I
rBBBB^^B^BBBieVHHaVVVa*JttBVBVlBaaaaaaa^BVeMB^BHBMB^BB^BBl^BVVaBlVVBViae^BaaaWBaaBaB^lMBBWaVBaBMBeSBBHBHBVBBVBWBVMBHa                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                           ■
i Sprejema zavarovanja človeškega živ-!                                               ^g Jj mmK^^T JU ll# jSl**                                      !' Zavaruje poalopja in premičnine prot I
fe*^odt^                     ^^J-^~cf s^-^o^l^   ^^au   ^   Pra^l.          | j §?**™» «?d«? P°;■*•»«* ~l
pobena druga  zavarovalnica.    Zlasti    Rezervni fondi: 2S.000.000 X.  Izplaćane ocUkodnine in kapitali je: 75,000.000 X. !   ^odo cenjuJG tak°J In najku'antneje. I
neugodno   zavaravanje na  doživetje;                  _>          -._        .    ,                     .                                        .                                                          Uživa najboljSi slovea, koder posluje I
in smrt z zmanjsujoCimi se vpiacai.                   F*o vehkosti druga vzajemna zavarovalnica  naše države                                            —                         I
I                                --                                                             "  «•■■*•»•   ■■•w*inifco."»rodno  upravo.                           (26-15)     DovoljUje  te  čistega dobifika izoatnell
V«» pojaaul« daje:                                                                                              j                                                                  II
Vsak član ima  po preteku petih   let           Generalni zattop  v  Ljubljani. «egar  piaarne  so v  Ustnej   bančnej  hiši         Podpore y narodne  in obCnokori8tr,e||
|         jpravico do dividende._________________^   Co,pod»hlh   ^lteaJi   ift#^v,   RSbL                                      nađene.               II
Izurjeni prodajalci
vešči slovenskeg-a in neuiškega jezika v govoru in pisavi ter dobro znani z zasebnimi odjemalci, se sprejmejo takoj stalno in z visoko provizijo. (349-2) Fonudbe je vposlati pod Šifro: ,,Prodajalec"   upravništvu   „SI.  Nar.u
ZDoTdxo idoča
mokarija
v zvezi s špecerijo
v Ljubljani
I  se radi  selitve proda  ali  pa  se  d£ v najem s I. majem i. I. Naslov   pove   upradništvo »Slov. Naroda«.                                      (295—3)
Rf   Jzšla je knjižica     A
Cerkvene prisfojbine
C^tolnlna)       32L-2   I
za Štajersko, Koroško in Kranjsko.   I
Ceua 24 vlu.                      I
I           Založil    2.23.    prodaj a         mM
I Rok: Drofenik ^^K I         v Ljubljani         ^Cr
^   Florijanske utiče št. 33.   ^vSrW
Ljudevit Borovnik
puškar v Boro vijah (~Ferla«li) na
Koroikem
se priporoCa v izđelovanje vsakovrslnlh pušok za lovce in etrelco po najnoyejSili sistemih pod popolnira jamstvom. Tuđi pre-deluje stare samokresnice, vsprejema vsako-vrstna popravila, ter jih točno in dobro izrršuje. Vse puške so na c kr. preakuSe-valnici in od mene preskuSeno. — nartro-(22)               r&ni ceniki i&itooj.                  (6)
6RAND PRIX
Pariška svetovna razstava 1900. Svetovnoslavna  ustna woda.
Dobiva so povsod.        (231—5)
Tovarna pečij
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Vecaj
vIzubijani,Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon 9
ifc^-       priporoCa vsem zidar-^£&B&l2a       skimrnojstrom in8tav-^ ImM^Sv     benikom  svojo veliko -. n^MEM' r              zalogo
a lK9Sl I najmodernejših pre-- I9BSH t šasih ter barvanih " HHjHH te           prstenih
t^ll    pećij
^^^^^^9   in  najtrpežnejših
^9^ štedUnlh opjišć
(HHnBi lastnega izdelka, in ^H^j|OJjl. sicer rujavih, zelenih, fel " - '"'T^a modrih, Bivih, belih, lii I " ili rumenihitd ,pon»J-mLS—-----^^.h    iilžjlh trimh.
On lit I  brezplarno  In poil-nln« vramto.       (16—6)
I§če se za neko večjo trgovino
z železnino   in   sicer   za proda-
jalno na drobno
prva moč.
Reflektira se namreč na dobrega strokovnjaka, kateri mora biti tuđi sloveničine in nemšČine v govoru in pisavi popolnoma zmožen.
Ponuđbe i natanČnimi podatki naj se poŠljejo pod „prva moč11 na upravništvo »Slov. Naroda«.     (2E6-3)
Izurjenega pisarja
ali
solicitatorja
išče notar na deželi.
Stenografi i majo prednost. PlaSa od 60 K dalje, po zmoinosti dotič-nika.    —    Ponudbe    na    upravništvu
»Slov. Naroda«.                          (:-:23-3)
Pisama      I
c Icr, ipxi~v. zavarovalne cLr\3.ž"be
„avstrijski   Feniks" „Providentia"          j
$& od T. svečana 19OS | v novi hiši gospoda Čudna       <-^-d
Sodnijske   ulice  štev.  6     |
nasproti glavnemu vhodu justične palače.               ,
I        -« Notar ♦-        i
[dr. R. Bežekl
I         uraduje od 1. svečana naprej   m:>-r, ;§ v pritličju Cudnove hiše m
i   na voplu Sodnijskih ulic in Miklošiceve ceste   ;g
I na^proti glauncma aljeda ja^tične palače. ^3
m                 Vsaki gospodinji               ^j
f je čestitati, ki glede na zđravje, prihranek in dobri W f    okus uporablja Kathreiner-Kneippovo sladno kavo.    M
Vljuđna prošnja: Pri kupovanja ne zahtevajte samo »slaJne kave«, | ampak izrečno vselej — Kathreinerjevo — Kneippovo sladno tavo 1 in   odjemajte   jo   le   v   izvirnih   zavojih,   kakršnega  kaže  ta podoba.
ilarsti mliit
zmožen za opravljanje solicitator.
skih del| sprejme se za pišamo Ljubljani.
Ponudbe a spričevali upravništvJ »Slov. Naroda«.                             (320—3]
stanovanje
za maj-termin, v inestu ali predmestjuj obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritikiu!
Prijazne ponudbe prosim na uprav ništvo  „Slov. Naroda**   pod črko „L11,
Zimska pivarna
■^t^----------------------
V nedeljo, 8. februvarja 1903
PLESNA VESELICA,
Začetak ob 4. popoldne. x Vstopnina 401
K obilnemu obisku vljudno rabi z odličnim spoStovanjem
(378)              Jtfarija Crbežnik.
i )k xxx poezije
u novi popolni ijdaji y jjivljenjepisom, literarno-Spodovinskimi čriicami in esieiično oceno. — Uredi! ^. /[šferc. — £ljeuir - gdaja (rudefe wjn;e j j/a/o obrejoj 3 Jf, po posti 3 % 20 h.
Zaloiniftoo L. ^cljlUCntncr v Ljubljani
____________________________,________.________>
J®^                ant. ninki: Sidro.
2+ Liniment Caps. Comp,
££  priznano   Izborno,   bolečlne  toli-
6>^B    ieče   mazilo;   po 80 h., K  140 in
•^ ^«    K 2— se dobiva v vseh lekarnah.
'^^^'   Pri nakupu  t«ga   sploftno  priijub-
^j ^   Ijeoega domačega   zdravila naj et
^)'i  jemljejo le    originalne   eteklenice
Wl^  v    zaklepnicah  z  nado   varstveno
^J^)   znamko   „sidro"   iz   Rlchterjeva
Ij4^  lekarne, potem je vsakdo prepnCan,
Vl-C   da je da je  dobil originalni
|*t4ft  izdelek.            (2411—19)   f^^^i
fej/g)   Hlrliierjeva    lrU»r-rTf"l JH^    na pri zlateni   Ifvu |jL   I   i!
^tl    v Pragl, I, EliSCina c. &.     IS^^^I
Pfašto domaće mazile
B                        Iz (»kam«
B. FRAGNER-ja v Pragi
jo staro, najpraj v Pragl rabljeno domaće zdravilo, katero ohranl rane čiste In va-ruje vnetja In bolečlne manjia ter hladi.
V pušicah a 35 kr. in 25 kr., po coiti 6 kr. već.   Bazpoftllja se vsak dan.
Ako se vpoSlje naprej gld. 1 58, 8e pofi^jejo 4/1 puSice, ali za gld. 1 68 6 2 pu&ic, ali za gld. 2 30 6 1 pu&ict ali za gld. 2 48 9 ^ pu&ic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
£MB^EEQ99HEBa^^ ^8^ ^6^ ^mbalase
^^9H£SR^SHđ9^ imajo zraven sto-
JSmBBBOBBL        ječo zakonito de-
^SBpfKJr         ponovano  varst-
^^^              veno znamko.
Glavna zatlc^a.:
B FRAGNER, c in. kr dvorci dobavilelj
lekaniA ,.|»rl rrnem orlu" S*i*affai
Mali strana, ogel Nerudove ulice 203.
|         Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske.
r V Ljubljani se dobiva pri gospodin lekar-jih: O. Piccoll, U. pl. Tmk6czy, M. Mar-&             detschlMser. J. Mayr.        14-J5
JzfUjatdj io odgovorni urednik; Dr. Ivan Tavčar.
Lastoiua ui tiik „Narodne tiskane".