Posamezna številka 1 K,
Slev. 44. ^ ^ v -
Poštnina plačana v gotovini.
v liuDM v Celrlrek m 24. februarja 1821.
mmma
Lelo XLIX.
»SLOVENEC« velja p« ooitl aa t>« straal Jngo-
ilarlja la t LJubljani: aa oalo leto naprej. E 240*-. aa pol lata • .« „ 120'-» ia četrt lata a «. » M"— sa en mesec m .. „ 21—
Za Inozemstvo celoletno K 420'-
b Sobotna Izdaja: s 2a oelo leto .... . K M — s« lnosemstvo ... „ M —
B11 Inseratls Enostotpns petltvrsta (5S mm šlroia ln 3 mia vtsoks alt a|«
prostor) sa enkrat ... po K poslana Itd. , . po K
Pri več|em naročila popnsU HajmanjSi oqtas 59/8mm KIS.
Izbaja vsak dan IzvsemSI
ponedeljka in dneva no praM nlkn ob 8. ari zjutraj.
BHT Orednlštvo je v Kopitarjevi oltol itev. 9/OL Bo optsl se ne mča]o; nelranklrana pisma se ne sprejemajo. Oredn. telet. šiv. SO, npravn. Stv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprava je v Kopitarjevi al. 8. — Račun po&tne bran. ljubljanske it. 650 za naročnino In ftt 349 za ofllase, avstr. In oeike 24.797, ogr. 23.511, bosn.-Uero. 7563.
Doe menialStdl.
Jugoslovanski reakcionarji, ki se zbirajo okoli demokratske stranke, svojim nasprotnikom pri vsaki priliki očitajo, da so avstrijanci. Avstrijanska je Ljudska 3tranka, avstrijanci so kulturni delavci, ki so podpisali deklaracijo za avtonomijo, avstrijanci so celo komunisti.
V resnici je nad vse zanimivo, ako človek politiko demokratskih centralistov v Jugoslaviji primerja s politiko državotvornih nemških in ogrskih nacionalistov v bivši Avstriji. Vse se tako čudovito vjema, da ne more biti" slučajno. V jugoslovanski demokratski stranki vlada vseskozi avstro-ogrski mentali-tet v najslabšem pomenu te besede.
Vodilne osebe jugoslovanske demokratske stranke so bivši madjaroni, vladinovci uradniki in štrebarji prošlega režima. Njihov centralistični načrt je samo z jugoslovanskimi narodnimi barvami prevlečeni ustavni sistem bivših avstrijskih in ogrskih absolutističnih državnikov. Njihove naredbe niso nič drugega kakor naš bivši bivši paragraf Štirinajst. Pod krinko jugoslovanstva podpirajo velesrbsko državno misel, državni jezik in vero, čisto tako kakor naši bivši nemškutarji idejo vele-nemštva. Njihovo najvažnejše politično orožja je tiste vrste »patriotizem«, ki nasprotnike de-nuncira, sumniči in se sam napihuje kakor nekdanji avstrijanski »hurra-patrioti«. Zagovarjajo najostrejši militarizem, delajo s pomočjo cenzure, omejevanja društvene svobode in policijskih metod, popolnoma po vzoru Sttirgkha in Tisze. Kakor bivši oprode nemškega in madjarskega centralizma, tudi jugoslovanski demokrati nimajo nobene opore pri ljudstvu, »vladajo pa le, in sicer s pomočjo vladnih krogov, katerim so se udinjali za smrt in življenje. In kakor so si nemškutarji ter madjaroni poiskali med ljudstvom zaveznikov v štajerčijanskih in podobnih nezavednežih, tako so si naši demokratje ustvarili poinagače v »samostojnih kmetih«. Enako kakor nemški državo-ohranjujoči nacionalci, tudi jugoslovanski demokratje sovražijo katoliško Cerkev, ker je le-ta najbolj nevarna vsakršnemu absolutizmu. V socialnem oziru so pa naši demokrati tako reakcionarni kakor je bil njihov pr-vovzor grof Tisza.
Ce pa se ozremo po politiki Jugoslovanskega kluba, moremo z največjim zadoščenjem konstatirati, da vlada tu demokratizem, moderno pojmovanje socialnih nalog države in smisel za vsestranski napredek našega kulturnega in političnega življenja v najvišji meri. To se kaže najbolj zdaj, ko so prišle stranke v Belgradu na dan s svojimi Dazori o ustavi. Le poglejmo!:
Demokrati so miiitaristi v najhujšem pomenu besede, Jugoslovanski klub pa predlaga k X. oddelku ustavnega načrta točko 81 sledeče vsebine: »Uvede se narodna vojska (milica). Za prehodno dobo se stoječa vojska zmanjša na potrebni minimum.« Utemeljuje
LISTEK.
Fran Radešček:
Preko Albanije.
(Dalje.)
V ljumkulskem taborišča.
V Ljum kuji in v njeni najbližji okolici je bilo tedaj zbrano do 10.000 mož vojaštva. V Prizrenu so ostale le slabe zaščit-nice; ostala vojska pa se je umikala po drugih potih v albansko pogorje.
Ni čudno tedaj, da je bilo vrvenje v ljumkulskem taborišču zelo živo. Na vseh straneh so plapolali ognji, klala živina, sekalo meso, se cvrlo in peklo in tudi pesmi in segavosti ni manjkailo. Dobro razpoloženje je bilo edino sredstvo, ki je v teh mučnih časih uspešno kljubovalo vsem vremenskim, terenskim, življenskim in drugim neštevilnim težavam. Pretiraval bi, ko bi trdil, da so te dobre lastnosti lastne le srbskemu narodu. V tem smo pač vsi ljudje enaki. Priznati je treba, da se tedaj v splošnem ni občutila tista globoka tragika umika oboroženega naroda iz domovine, ki se je šele po letih izkristalizirala v vsakem posameznem udeležencu pohoda v izgnanstvo. V onih trenutkih mi
pa naš klub to zahtevo s tem, ker je on za to, »da se ustanovi mednarodno sodišče, ki bo razsojalo v sporih med narodi in državami, in ker so stroški za stalno armado take ogromni, da ogrožajo ves kulturni in gospodarski napredek.«
Jugoslovanski klub predlaga v najvažnejših političnih vprašanjih narodno glasovanje, kakor je ima Švica, in socialno stanovsko zbornico poleg političnega parlamenta.
Jugoslovanski klub predlaga posebna so-eialno-gospodarska prava v ustavi, ki omejujejo zasebno last, kadar bi le ta bila v škodo interesom cele družbe, daje družbi pravo po-družabljati v slučaju socialne potrebe proizvajalna podjetja, zahteva posebno kmetsko, obrtno in delavsko pravo, ki ima zasigurati malemu človeku dom, minimum obstanka in zasi-guranje za onemoglost in starost, zagotavlja delavstvu delež na čistem dobičku in soudeležbo pri upravi podjetij, in končno zahteva, da se ima kapital, ki je narastel brez dela, obrniti v splošno dobro. Demokratska stranka pa je proti vsakemu prizadevanju, da se v ustavo sprejmo socialnogospodarske določbe, ker je stranka velekapilala in socialne reakcije.
Kar se tiče odnosov Cerkve do države, je Jugoslovanski klub zn popolno svobodo vcrolz-povedanja in proti vsaki kontroli absolutistične države, ki se nima vtikati v zadeve cerkve, ki je socialna organizacija verske zavesti. S tem Jugoslovanski klub varuje svobodo vsakega kulturnega prepričanja sploh, dočim hočejo demokrati iz države napraviti policaja, ki naj nadzoruje najgloblja čustva in misli državljanov čisto po vzorcu avstrijskih jožeiincev in centralistov. Jugoslovanski klub je za popolno cerkveno avtonomijo, ki naj se uredi potom dogovora s Sv. stolico, kakor je to tendenca vseh današnjih modernih držav, dočim bi demokrati radi iz Cerkve napravili sebi podložni oddelek vladne uprave.
V šolskem vprašanju je Jugoslovanski klub zoper monopol države na etično in versko stran vzgoje in ji nalaga dolžnost, da skrbi za potrebno umsko in socialno izobrazbo v dobrobit države, ne da bi se pri tem izključevala zasebna kulturna innciativa in zato naš klub odločno zagovarja enaka prava za zasebno kakor za državno šolo kakor je to v Angliji, Belgiji, Holandiji, Skandinaviji, Ameriki itd., sploh v najnaprednejših državah. Demokratska stranka pa bi rada vse stranke vzgajala v centralističnem duhu, sovražnem vsaki svobodni misli, kar je bila tendenca tudi avstrijske in madjarske postavodaje.
Vsakdo iz tega lahko spozna kje je reakcionarna, kje pa duhu časa odgovarjajoča in resnično napredna mentaliteta. Naši demokrati so preostanek avstro-ogrskega, narodni in kulturni svobodi sovražnega centralizma, naši ideali pa so ideali bodočnosti, soc. napredka in kulturne svobode. Demokrati se zdaj vesele, da ustavni odor z ekspresno naglico kuje njihov ustavni nestvor, toda prvi močni sunek bo vse njihovo delo prevrgel in demokratska ustava
je sicer živo stopil pree oči porazni upnik Irancoske vojske iz Rusije, kakor ga opisuje Tolstoj v svojem delu »Vojna in mir«, toda v svoji notranjosti sem čutil tedaj nekak ponos na tem, da mi je dano biti neposreden udeleženec take zgodovinske redkosti v življenju narodov. Poleg tega je vse to imelo v sebi nekaj privlačnega, neko neopisno željo za doživljaje, ki sc je izražala v težnji popolne svobode življenja in načina življenja, neobčutno omejene le na neodoljivo potrebo skupnosti s tovariši usode. Disciplina, v kolikor je je še ostalo, se jc izražala pod uplivom čuvstva za obrambo in ohranitev osebne svobode in življenja v skupnosti; saj je vsakdo imel prosto voljo in priložnosii dovoli, da sc odtegne tudi temu ostanku voiašKe discip'i ne, kar so mnogi posamezniki tudi storili. S takim odpadanjem od skupnosti, katero bi lahko imenovali neprisiljeno in popolno prirodno socialno izbiro, je ta skupnost le pridobila na svoji vredn6sti in notranji moči, ki je mogla kljubovati še vse hujšim težavam in oviram v posledicah poraznega umika. Vendar pa za resno borbo z orožjem proti sočloveku, četudi sovražniku, je bila ravno ta notranja moč skupnosti glavna slabost. Ujetniki raznih narodnosti, ki so bili v posameznih štabih na ' službi, so se ravno za časa umika najmanje
se bo sesula kakor kup peska. Zato vse tiste paragrafe, ki jih zdaj v Belgradu sklepajo in s huronskimi kriki po svojem časopisju po-
Bolgrad, 23. febr. (Izv.) Pred današnjo sejo ustavnega odbora jc razpravljal dr. Korošec z zastopniki radikalcev, zemljoradnikov in muslimanov. Razložil je pomen onega stavka v členu 13 ustave, ki vsebuje kancelparagraf. Imenovani klubi so se zedinili v tem, da se na današnji seji ne glasuje o tem členu. Radi tega je takoj v začetku seje poslanec Ljuba Jovanovič predlagal, naj se glasovanje o členu 13 od-godi, dokler sc klubi o tem ne sporazumejo in ne napravi nova redakcija. Govori se, da Pašič nikakor ni hotel pristati na redakcijo člena 13, kakor so jo predlagali prečanski demokrati. Posebno se Pašič protivi kancelparagrafu. Srbijanski demokrati in radikalci so v obče zelo skeptični proti mahinacijam Pribičeviča, De-metroviča, dr. Žerjava in dr. Vošnjaka, tako, da do glasovanja ni moglo priti.
Predloženi kancelparagraf se glasi: »Verski predstavniki ne morejo vporab-ljati svoje duhovne oblasti pri verskem bogoslužju ali drugače pri opravljanju svojega poklica v strankarske svrhe. Prestopki proti temu se kaznujejo samo na tožbo zasebnih oseb. Tožba se izroči neposredno pristojnemu sodišču, katero vodi o tem preiskavo.«
Nato je ustavni odbor pričel razpravljati o členu 14, ki govori o svobodi tiska. Ta člen pravi: Tisk je svoboden v mejah zakona. Cenzura se ne more vršiti razen
Poslanec Brodar za naše
vola&ce.
Belgrad, 23. (Izv..) Poslanec Brodar je v vojnem ministrstvu zahteval pojasnila glede denarnih pošiljatev vojakom, ki jih posamezne vojaške oblasti nočejo izročati naslovnikom, marveč jih vračajo odpošiljateljem. V vojnem ministrstvu so poslancu Brodarju izjavili, da ni bila izdana nobena naredba, ki bi prepovedovala pošiljanje denarja vojakom. Vsaka vrnjena denarna nakaznica nuj se izroči bližnji vojaški oblasti, da preišče, kdo je to zakrivil. Enako so v vojnem ministrstvu izjavili tudi glede časopisja. Vojakom ni prepovedan noben jugoslovanski časopis. Vsak posamezen slučaj v katerem bi vojak ne prejemal naročenega časopisa, naj se naznani bližnji vojaški oblasti, da se izsledijo tisti, ki v tem oziru samolastno postopajo.
NOVI KARDINALI.
Rim. 23. febr. »Osservatore Romano« poroča, da bo papež v tajnem konsistoriju dne 7. marca imenoval sedem novih kardinalov.
1 11	;	—j---=:::F:::
mogli pritoževati zaradi surovosti. Ti ujetniki so v pohodu preko Albanije živeli s srbskimi vojaki v popolnoma bratskih odnosih. Pretepanje in surovosti napram ujetnikom so popolnoma prestale. Na drugi strani pa je arnavtski napad v albanskem gorovju na moravsko divizijo dokazal, da je borbena sposobnost srbskega vojaka popolnoma odrekla. Po prvih strelih in žrtvah se je vse razkropilo in pustilo bogat plen konj in volov s prtljago v rokah Ar-navtov. Tudi če upoštevamo neposrednost nenadnega napada iz zasede, vendar le ostaja neprisotnost borbene sposobnosti v tem času kot glavni vzrok. Ta pa je izviral ne toliko iz nagona za ohranitev življenja, kolikor iz priskutnosti prelivati kri brez globljega, določenega cilja. Rajši glad, žejo, bolezen, trpljenje — kot boj s sočlovekom! Iz tega se vidi, da je militarizem in vojna nekaj neprirodnega, nekaj, kar ni v značaju in nravi človeka, nekaj, kar se more v nekoliko primerjati z raznimi strastmi in slabostmi, kot n. pr. pijanstvo itd.
Toda vrnimo se v ljumklilsko taborišče.
Ker se jc zjasnilo in je megla zakrivala le še najvišje vrhove gorovja ter jc tudi burja, s tem pa tudi mraz, v tem prirod-nem zavetju precej popustila, oglejmo si
zdravljajo, ne sprejemamo tragično. Mi le čakamo, kdaj se to skrpucalo staja v žarkih vročega solnca.
za časa vojske ali splošne mobilizacije, Izdajanje lista se lahko prepove le, če na« pada vladarja, vladarsko hišo ali zastopnike tujih držav, ali če list poziva narod k nasilnemu prevratu. Prestopke sodi vedno sodišče.
V razpravi so kritizirali ta člen V svoji reakcionarni stilizaciji poslanci dr. Dulibič (Jugoslovanski klub), dr. Markovič (komunist), Avramovič, Milojkovič, Korkut in dr. Pavičič.
Pri glasovanju je bil člen 14 sprejet, Proti so glasovali Jugoslovanski in Narodni klub in republikanci. Muslimani, ki so prej zahtevali spremembo člena, so končno glasovali z vladnimi strankami. ...
Kar smo pričakovali, se je zgodilo. Srbski politiki, tako radikalci kakor demokrati in zemljoradniki, so veliko bolj dalekovidni nego so slovenski in hrvatski ter samostojneži, in ne zaupajo svojim zaveznikom, ki bi radi državo izrabili / svoje temne strankarske namene. Srbski državniki se pomišljajo izzvati katoliško Cerkev na boj, ki bi neizmerno škodoval državnemu in narodnemu edinstvu. S tem so srbske stranke dokazale, da imajo za blagor države neizmerno več smisla kakor prečanski demokrati in njih »samostojni« podrepniki. Gotovo pride kmalu čas, ko se Srbi naveličajo te družbe, kadar jo dodobra spoznajo.
TRST SVOBODNA LUKA. Rim, 23. februarja. »Secoloc poroča: Kralj je sprejel povabilo mesta Trsta in se poda v Trst, kjer bo predsedoval pri svečani ceremoniji aneksije. Isti dan vlada proglasi Trst za svobodno luko. Svobodna luka se bo raztezala od Milj in Skednja do železniškega vozlja pri Nabrežini in indu-strialnih podjetij pri Tržiču na drugi strani.
RAZGOVORI Z RADIČEVCL Belgrad, 23. kbr. (Izv.) Včeraj je Ra-dičev odposlanec u . \Valter konferiral z zastopniki raznih klubov. Radič pride te dni v Belgrad na zborovanje republikanske stranke. Ob tej priliki bi osebno stopil v stik z raznimi klubi. Danes dopoldne je dr. Walter obiskal dr. Korošca.
VSTAJA V UKRAJINI. LDU Pariz, 23. febr. (Brezžič.) »Journal de Pologne« javlja: Protiboljševiško gibanje se širi po vsej Ukrajini, V Baru je skupina oboroženih kmetov napadla bolj-ševiško poverjenlštvo in komisijo za gospodarsko vzpostavo.
malo to močno prirodno zatočišče Arnav-tov in takrat tudi srbske vojske.
Ljum kula.
Ljum kula se nahaja v razmeroma majhni, toda globoki globeli, katero obroblja dotok, ki pravokotno dere z gorovja v reko Drim, katera teče skozi dolgo sotesko. Na obeh straneh Drima se dvigajo skoraj nedostopni, z gozdovi obraščeni gorski grebeni, ob katerih vznožju, ob strmem levem bregu Drima, je vsekana ozka vozna pot. Pri izlivu dotoka v Drim vodi čez globok hudournik Dušanov most na planoto, kakih 500 metrov široko in 1000 metrov dolgo. Ta planota se nahaja izpod navpične, visoke skalnate stene, v ozadju pa istotako strmo, toda gosto obrašče-no nepristopno gorovje. Edini dohod na to planoto je po vozni poti iz Prizrena in ozka kozja steza, ki vodi ob reki Drim v notranjost Albanije. Zaradi tega svojega geografskega položaja je Ljum kula na glasu kot zelo važna strategijska točka, kater Srbi 1912. niso mogli zavzeti, temveč so jo iki brezuspešnem boju rajše obšli pri protliranju k Jadranskemu morju. Po stezi ob Drimu, nedaleč od Ljum kule, jc malo položticjša gorska strmina, katero jc tudi posedel del srbske vojske za svoje kratkodobno taborišče.
ffislfursioisolnl paragraf slovenskih demokratov in samostojnih kmetov se že seiaje.
Živela rsiMiatFiruHcs'!
(Iz govora poslanca Sušnika 14. februarja.)
Prilike v Vojvodini.
In kaj dela minister Pribičevič v Vojvodini? Izdal je naredbo, s kalero je zaprl kon'esionalne šole, konfisciral imetje verskih Sol. izbacil veroučitelje in poveril pouk v varstvo osebam, ki nimajo ne vere, ne potrebnega znanja. la vendar obstoji še v Srbiji konkordat, po katerem morajo dati škofje misijo tistim, ki uče verouk!
V	časopisju čitam še nekaj, kar je storil Pribičevič v zadnjem času. V subo-tiškem samostanu je obstojala višja trgovska šola. (Poslanec Etbin Kristan: >Kako more samostan voditi trgovsko šolo?«) Gospod Kristan, ali mislite, da ste Vi sposobni za to, da vodite tako šolo? V Ameriki — morda? Pribičevič je odredil, da se ta šola razpusti, in je dodelil učiteljice na druge šole. Učiteljice, ki so bile nastavljene na omenjeni trgovski šoli, so bile za svoje stroke usposobljene; sedaj pa je minister Pribičevič podredil učiteljice z diplomo osebi, ki nima niti potrebnega izpita, niti strokovne kvalifikacije. Popolnoma brez vsakega razloga jo ukinil minister Pribičevič šolo, ki je bila po celi Vojvodini na najboljšem glasu.
Bunjevcev je 600.000, a ker so katoličani, jih hočejo iztrebiti, ne da se jim ni-kakih pravic. (Ugovori.)
Prosim, kako se vrši v Vojvodini cenzura. Obznana, ki jo je izdala vlada proti komunistom, je bila v »Neverni« konfisci-rana. Najinteresantnejše je pa to-le: »Ne-ven« izhaja ob 1. uri popoldne in cenzura bi morala biti do tedaj izvršena. Toda cenzor reče: »Zvečer izhaja »Narod« (demokratski list), čakajte do večera!« »Neven« mora čakati do večera, da cenzurira gospod cenzor oba lista naenkrat.
In mislite, gospodje, da se ta cenzor zaveda, da je cenzuriranje njegova uradna dolžnost? Kaj šel Tu imam nastopno brzojavko: Uredništvu »Nevena« v Subotici.
Umoljava se Naslov, da po nalogu go-spodina Velikog Župana izvoli dostaviti potpisanom polovinu mesečne plate teku-čeg meseca za vršenje cenzure iste novine.
Subotica, 19. januara 1921.
Pavle Kaplarski, cenzor.
Cenzor torej zahteva plačo od uredništva, ker vrši cenzuro! (Ogorčeni vzkliki. — Ugovori.)
Gospodje, narodni poslanik Stevan Be-nin je napisal brošuro, v kateri opisuje razmere v Vojvodini: pravi, da je Vojvodina postala afriška kolonija, ki jo eks-ploatirajo vsi lumpi, ki so se tam naselili od vseh vetrov in ki so bili povsod drugod nemogoči. (Medklici: »A što ima to posla sa ustavom?«) Jaz omenim to samo zaradi tega, da vidite, kako malo ravnopravnosti je v naši državi.
In še nekaj iz Vojvodine! Tam se je uvela srbijanska finančna uprava. In sedaj imate povsod po Vojvodini za načelnike finančnih uradov uradnike iz Srbije, ki ne poznajo tamošnjih zakonov, ki so še v veljavi. Tako je prišlo do tega, da se v Vojvodini, v najbogatejši zemiji, danes ne pobirajo davki, ker davčni uradi ne funkcionirajo. (Ugovori: »To nije tačno!«) Gospodje, to je na žalost popolnoma točno.
Dogodki v južni Srbiji.
Gospodje, v naši državi ni ravnopravnosti veroizpovedi, ki je garantirana v krfski deklaraciji, v adresi na regenta in v regentovem odgovoru Ni je ne v Bosni, ne v Vojvodini in ne pri Vas v Srbiji. (Ugovori.) Zalibog, moram tudi to kon-statirati.
V	južni Srbiji so bili vsi bogatejši katoličani in muslimani že v zaporu. Okrožni ali sreski načelnik vrže človeka v ječo, ne da bi bil kaj zakrivil, in ga drži notri 3 do 4 tedne; ko pa plača — po svojih premoženjskih razmerah — 5 do 10 do 20 tisoč dinarjev, ga izpusti brez vsake preiskave. Zlasti se v tem odlikuje sreski načelnik v Djakovici, okrug Peč, in v Cilja-nah, okrug Priština V Djakovici so zaprli tri katoliške duhovnike: Don Štefan Kras-nič, župnik v Djakovici, pater Klement, bivši župnik v Peči in pater Serafin, župnik iz Malesije. Zaprti so že od 26. julija 1920 in se nahajajo še danes v zaporu v Djakovici, ne da bi bili kdaj zaslišani. Ko jih je sreski načelnik v Djakovici zaprl, je čez 10 do 15 dni zahteval od njih 50 turških lir; če plačajo, pa jih bo pustil na svobodo in preiskava se ne bo izvršila.
In kaj delajo v južni Srbiji žandarji z muslimani in katoličani! Zadnji čas so vršili orožniki in vojaki hišne preiskave v selu Zlokučanu, občina Zlokučan, srez Istočki, okrug Peč, kjer so iskali orožja. Ker nikdo izmed katoličanov nima orožja, bo orožniki najprej pozvali vse hišne posestnike v cerkev in zahtevali, da pred župnikom prisežejo, da nimajo orožja. Drugi dan so šli zopet od hiše do hiše in zahtevali od gospodarjev orožje. Dobili so odgovor: »Nimamo orožja.« Na to so jih pričeli batinati za žive in mrtve. Seljaki so vpili: »Nimamo orožja!«; batine so padale. Na to reče orožnik seljaku: »Idi pa kupi
puško, če je nimaš!« Ubogi seljak gre, kupi puško za 1000—2000 dinarjev, jo prinese in izroči orožniku. Na to orožniki na-I pravijo zapisnik, da so kmeta batinali, ker ( ni hetel izročiti puške. Ta protokol mora seljak podpisati. (Poslanec Pucelj ugovarja.)
Kulturni boj.
Te stvori sem hotel konstatirati, gospodje, da vidite, da se pri nas ne izvaja državljanska ravnopravnost in da ni spoštovanja pred veroizpovedjo. Vprašali bi samo: kaj hoče gospod Pribičevič s takimi naredbami. kaj hočejo oni, ki hočejo na ta način s šilo izvesti centralizem? Gospod Pribičevič ubija stopnjema v našem narodu zaupanje do države, širi plemensko in versko mržnjo in je kriv, da se širi kult^rnobojno razpoloženje. (Ugovori )
Mi se kulturnega boja ne bojimo. Kulturni boj nas vedno najde pripravljene in samo strne naše vrste. Ali nekaj drugega ie: iz državnih ozirov je treba kulturni boj obsojati Naša država mora biti na zunaj močna; to pa bo samo takrat, kadar bo vladal v notranjosti mir. Kulturni boj pa pretresa državo vedno do temelja.
Gospodje! Veliki mislec Platon je rekel, da stori vse veliko stvari na svetu mladina. Ko je govoril gospod Ljuba Jovanovič o tem, da moramo državi čim naj-preie dati ustavo, je naglašal, da smo to dolžni naši preteklosti: grobovom naših mrtvih, naši sedanjosti: onim, ki so nas poslali sem, pa tudi naši bodočnosti: naši mladini. Toda, gospodje, v naši mladini bo imela država močno oporo samo takrat, ako bo dobro vzgojena, moralno močna; to pa more storiti samo versko-nravna vzeoja, (TJrovor poslanca Etbin Kristana.) Zato je tisti, ki se zaletava v versko-nravno vzTojo našo mladino, njen neprijatelj; on ruši našo državo.
PoSltllue novice.
-f- Delovanje naših poslancev. Poslanec Nemanič je interveniral in s posebno vsestransko utemeljeno vlogo podprl pri ministrstvu za prehrano in obnovitev dežel radi že svoječasno potom Jugoslovanskega kluba vložene prošnje, naj se pospeši, da dobijo kmetski posestniki vinogradov in polja, ki jim jc lansko leto toča potolkla in uničila skoraj vse njihove pridelke v občinah Radovica, Božakovo, Lo-kvica, Metlika, Suhor, Vinica in Št. Peter i pri Novem mestu, tozadevno podporo, ker 1 je velika večina teh posestnikov vsled škode po toči preobčutno prizadeta. — Poslanca Brodar in Nemanič sta protestirala pri poljedelskem in notranjem m'ni-strstvu proti nameravinemu nasilju nad Kmetijsko družbo. — Posl. Brodar je posredoval pri ministrstvu za prehrano in obnovitev dežel za pomoč pogorelcem s Koroške Bele, — Isti poslanec je pri direk-I ciji carine zahteval pospešitev rešitve o iz-: vozu konj proti znižani carini in dosegel, da so bile vse carinarnice brzojavno obveščene o tem, da je tozadevni odlok direkcije carine stopil v veljavo z dnem 19. t, m. S tem je tudi izvoz konj omogočen. — Jugoslovanski klub je obveščen, da je njegova intervencija v prid pogorelcem občine Klanec ugodno rešena in da je že I določeno 30 000 kron podpore. — Poslanec Brodar je izročil pretečeno sobo'o prošn,'o krščansko socialnega delavstva in jo toV.o priporočil direktorju uprave monopola, ki je izjavil, da mora prej zasli-šati vodstvo ljubljanske tobačne tovarne predno pristopi k reševanju vloge. — Poslanci dr. A. Gosar, Brodar in Nemanič so poslali ministru zunanjih zadev spomenico županov obmejnih občin Planina, Rakek, Hotsderšica :n drugih, ki žele, da se te občine priključijo celotno Jug o si .v.. in ne le posamezni njihovi deli. Spomenica je obširno utemeljena in tonlo priporočena. — Posl. Nemanič je v raznih zadevah posredoval tudi pri vojnem ministrstvu v posameznih slučajih za novomeški in črno-meljski okraj.
+ Dva shoda JKZ. V necbljo se je vršil občni zbor JKZ na Koroški Beli in na Breznici. Obeh občnih zborov so se udclcž'li skoro vsi člani ter mnogo fantov,na Breznici tudi žene in de1 'cta. Zastopnik iz Ljubljane je poročal o političnem položaiu in o izgledih kmetske organizacije v bodočnosti, kakor tudi o podrobnem notranjem organizatoričnem delu. Govornikova izvajanja so bila sprejeta z velikim odobravanjem. Na Koroški Beli kakor tudi na Breznici so bile sprejete sledeče resolucije: 1. Zaupnica Jugoslovanskemu klubu v priznanje za njegovo politiko in v podporo za nadaljnje vztrajanje v boju za samoupravo Slovenije. 2. Protest proti mahinac" m ministra Pribičeviča, ki hoče vzgojo otrok podržaviti in posokoliti, do katere imajo vendar največ pravice starši, ki so otroke redili in vzgojili. 3. Proti nameri osrednje vlade, postaviti Kmetijsko družbo pod državni komi-; sarijat, ko družba do sedaj niti enkrat ni grešila proti svojim pravilom. To bi bilo nasilje, kot si ga danes niti predstavljati , ne moremo. 4, Proti nameri dež. vlade za I poostrenje cenzure, ker je iz cele odredbe jasno razvidno, da hoče slučajno vla-
dajoča demokratska manjšina s silo zamašiti usta opozicionalnemu časopisju, krateč mu najprimitivnejše pravice tiskovne svobode, — Ta zadnja resolucija je najzanimivejša radi tega, ker je nastala isti dan, ko je »Jutro« prineslo prvo vest, da se cenzura poostri radi pisave »klerikalnega« časopisja, ki je baje »protidržav-no«.
+ Protest proti absolutističnemu režimu. Krajni šolski svet v Izlakah je na svoji seji odposlal na višji šolski svet sledečo izjavo: Podpisani krajni šolski svet v Izlakah, zbran na seji najodločneje protestira proti Sv. Prlbičevičevi naredbi, ki uvaja v šolo politiko, V šoli ne sme biti ne sokolstva ne orlovstva. Poučuje naj se vzgojeslovno, na verski, kato'iški podlagi. — Izlake, 19. febr. 1921. Slede podpisi.
-{-Konferenca dalmatinskih škofov se začne dne 7. marca v Splitu.
-f- Viški spomenik, Italijani so z otoka Visa odnesli kot vojni plen viški spomenik zmage Tegettbofa nad Italijani,
+ Senzacionalna odkritja. Znani Krsto Cicvarič objavlja v >Belgrajskem Dnevniku« članek, v katerem opisuje sledeče: Kmalu po osvobojenju ie znani angleški admiral Troubridge nameraval osnovati angleško-jugoslovan^ko rečno pa-roplovno društvo iz zaplenjenega rečnega brodovja. Vrhovna vojaška komanda je na prigovarjanje nekega gospoda od admirala zahtevala, da se ji rečno brodovje izroči, kar se je tudi zgodilo. Nato pa se je osnoval bančni sindikat, ki je kljub odporu osobja od takratnega prometnega ministra dosegel, da se mu je rečno brodovje, vredno okoli 3 milijarde dinarjev, izročilo v last in eksploatacijo, ne da bi sindikat naši državi za to plačal ene pare. Sindikat je na to podražil tarife tako, da je danes promet po naših rekah dražji nego po železnicah. Tako je sindikat onle-nil državo, trgovce in konsumente in to s pomočjo ministra. Ko je pozoeje neka državna instanca zahtevala obračun, se je sindikat vedel tudi temu izogniti. Dotični minister pa je g. dr. Milorad Draškovič, demokrat. Ker je Cicvarič svoja odkritja naslovil na ustavotverno skupščino, se bo o tej zanimivi stvari seveda govorilo dalje.
Dn@wns š9i0w!ce„
—	V Ameriko sta se odpeljala dne 22. t. m, frančikana p. Benvenut Winl; er in fr. Viktorljan Žnidaršič. Oba bosta v pomoč svojim sobratom v Čikagi, kjer upravljajo slovensko župnijo sv. Štefana in vodijo lepo urejeno tiskarno, kjer izhajajo trije slovenski časniki: »Edinost«, »Ave Marija« in »Glasnik presv. Srca Jezusovega«.
—	Pametnim in dobrim ljudem. Naš poziv »Plesalcem« pred nekaj tedni, naj namesto da norijo in denar razmetavajo, raje darujejo za siromake, ki nimajo kaj jesti, obleči in se kje pogreti, je bil seveda glas upijočega v puščavi. Nikdo se ni odzval, da bi podaril le en vinar za siromake. Morali so se znoreti do konca. Tako zahteva menda moderna kultura. V resnici pa je to le s kulturnim pudrom na-šminkano barbarstvo. To je kultura trebuha in mesenosti. S takim ljudstvom ni nič. Nobenega ideala, nobene višje misli, nobenega sočutja. Četudi bližnjlk od hudega poginja, jim ni mar drugega, da le sebe napasejo. Zato se obračamo do drugih, pametnih in dobrih ljudi, neplesalcev. Podpisano društvo ima polno prošenj od strani invalidov, vdov in sirot, ki jim manjka vsega potrebnega, živil, obleke, kuriva itd., pa jim ne more pomagati, ker samo ne prejema skoro nobenih darov. Ljudje božji, ki imate kaj srca, usmilite se jih, prinesite ali pošljite v dobrodelno pisarno (Poljanski nasip 10) kaj darov ali v obriti denarja ali živil ali obleke, da se strada-jočim in zmrzujočim pomore! Ali je krščanska dobrodelnost res že zamrla? — Vzbudimo jo zopet k življenju, — Društvo »Dobrodelnost«,
—	Žalostni dogodki v Primorju nas opozarjajo na pričeti boj. Narod se postavlja v sklenjene vrste. Dija-itvo je ustanovilo »Udruženje srednješolske omladine iz Primorja«, ki je na poti resnega dela, da izvrši svoj program. Naša želja je, da se tem mladim silam ohrani veselje do dela; zato poživljamo vsa kulturna društva, da jim ko ikor mogoče pomagajo pri delu.
—	Napadi ita župnika Trunka in »Glas Pravice«. Iz krogov koroških Slovencev nam pišejo: Napadi na župnika Trunka so prenagljeni. Ali jc imel dopisnik »SI. Nar.c še kak poseben namen pri tem? Res je, da izdaja župnik Trunk z msgr. Podgorcem list »Glas Pravice«. Čeprav govori marsikaj proti g. Podgorcu, stoji, da je list pisan v slovenskem duhu. Pričakujemo, da tudi ostane tak, iu če bo imel pri tem kaj zasluge msgr Podgorc, jih tudi njemu ne bomo kratili, g. Trunku pa ni prav nič očitati. Da je »Glas Pravice« slovenski in v narodnem duhu pisali list, je najboljši dokaz to, da ga je uradna »Klagenfurter Zei-tung« že ponovno vehementno napadala. Pa tudi sicer je imel list mnogo težav, posebno zaradi tiska. Krščansko-socialna tiskarna »Ca-rinthia« v Celovcu tiska sploh ni hotela prevzeti, zato sta bila izdajatelja prisiljena zttiOči
se v socialno de nokratsko tiskarno, da je bilo izdajanje lista sploh mogoče. Hoteli smo po avtentičnih virih samo konstatirati, da za apo-diktično obsodbo župnika Trunka in novega lista — »Glasu Pravice« — sedaj še ni bilo nikakega povoda, temmanj, če naj bo ta list protiutež nasproti »Koroški Domovini«, — od znanega renegata žup. Feiniga urejevanemu in od »Heimatsdiensta« izdajanemu listu za za-strupljevanje koroških Slovencev. Omenil sem napad »Klagenfurter Zeitung« na »Glas Pravice«. Tako piše n. pr. ta uradna tetka v štev. 34 pod naslovom »Kukavično jajce«, da sta poskusila namesto »Mira« msgr. Podgorc in »zloglasni župnik-hujskač Trunk« vtihotapiti med ljudstvo kukavično jajce v nemškem in slovenskem jeziku pod imenom »Glas Pravice«. — Gre za to, pravi »K. Z.«, da se ustvari jugoslovanska iredenta na Koroškem, ki naj kali mir v deželi na podlagi poročil v »Slovencu« in »Slov. Narodu« o preganjanju Slovencev na Koroškem. V nekem uvodnem članku (»Gl. Pr.«) se poživljajo Korošci, naj vztrajajo, dokler ne pride ura rešitve iz nemškega jarma, ki ni več daleč. Dalje piše »K. Z.< dobesedno: »Ob sebi umevno je, da se to početje ne bo mirno gledalo, vendar je ta slučaj zopet nov zgled za to, da se ne povrne popreje mir in red v deželo, dokler ne bo zadnji jugoslovanski agitator prostovoljno ali neprostovoljno pokazal hrbet deželi. Ta gadja zalega mora zginiti iz dežele, potem šele bo mogoče govoriti o vspešnem skupnem delovanju obeh ljudskih plemen. Zakaj naj se jemlje ozir, če vidimo, kako se postopa z Nemci v Mariboru, Ljubljani in na Južnem Štajerskem? Nobenega povoda nimamo, da bi pustili živeti te notorične hujskače na naše stroške v deželi...« Ne moremo verjeti, da bi bili ti vehementni izbruhi jeze le fingiran napad na župn. Trunka, ki nam je osebno znan sicer kot velik idealist, a zato nič manj dober narodnjak. Še daljše kolone pa je posvetila »Klgf. Ztg « v svoji 35. štev. »Glasu Pravice« iz kojega priobčuje cele članke, ki so ji obtičali v želodcu. Iz vse pisave je razvidno, da je danes župn. Trunk s svojim glasilom gotovo na pravem potu. Želimo mu le poguma in vztrajnosti na tem potu, da nikdar ne krene v stran.
—	Ljudsko štetje v Kočevju je spravilo tukajšnje Slovence najprej v veliko jezo in nevoljo. Občina je imenovala za števne komisarje same Nemce, tako tudi v odbor! Bivši nadučitelj Schescharek, seveda Cešarek, je kot narodni renegat kar žrl Slovence in jih posili popisoval za Nemce, čuječim Slovencem se je posrečilo preprečiti te čedne nakane in izid je kaj lep, da nepričakovano časten	izmed 3252 duš v mestni obč. Kočevje je 243 Srbohrvatov, 1826 Slovencev, 24 Slovanov, 1154 Nemcev, 3 Italijani in 2 Madjara. Torej se bližamo dvetretjinski večini! Deh> naših slovenskih društev ni bilo zaman, marsikaterega nezavednega Slovenca, že pol Kočevarja, smo zdramili, da se ni zbal več nemških groženj in nasilnosti ter izpovedal: Slovenec sem. Kajpada so k temu uspehu štetja mnogo pripomogli tudi uradi, zlasti nastanitev državne gimnazije v Kočevju. Tako je strta ta nemška trdnjava. Lahko smo veseli, a ne bomo tega uspeha praznovali z mnogokje običajnim pijančevanjem in krokanjem — če mogoče tudi čez policijsko uro, ampak z vztrajnim delom. Toliko nas je, zato bomo zahtevali temu številu primerno tudi narodnih pravic, katerih nam niti sedaj Kočevarji niso dali niti pustili. Ne oznanjamo zatiranja Nemcev, pač pa osvobojenje Slovencev! —-Uspeh štetja po deželi še ni znan; radovedni smo, kako bo, n. pr. v Stari Cerkvi, koder so najbolj zagrizene Nemce postavili za števne komisarje. Upamo, da so Slovenci tudi zunaj Kočevja storili svojo narodno dolžnost in da ni bilo nič poturic.
—- Napredovanje sodnih slug za pod-uradmke. V »Uradnem listu« štev. 16 z dne 16. februarja 1921, je izšla naredba ministrstva pravde, ki uvaja mesta izvršilnih uradnikov in poduradnikov. Z veseljem je pozdravil vsak to naredbo. Vendar le pa ta naredba prinesla obenem mnogoterim veliko razočaranje. Kajti izbranih je le nekaj rodišč, pri katerih so se uvedla poduradniška mesta, druga sodišča so se pa kratkomalo prezrla. Iz katerega vzroka se je tako postopalo, ni znano, a zelo čudno. Kako pridejo sluge, ki morajo služiti pri prezrtih sodiščih, do te kazni, je nerazumljivo. Če se pa manjša sodišča že tako omalovažujejo, da sluga pri njih niti napredovali ne sme, zakaj se nekateri takih slug po gotovih letih službovanja ne premesti in na njih prejšnja mesta nastavi mlajše sluge začetnike? Če so se uvedla pri nekaterih sodiščih poduradniška mesta. naj se uvedejo pri vseh, ter se na ta način da možnost do napredovanja, kdor opravlja svojo službo pošteno. To tembolj, ker bi pravosodna uprava ne imela vsled tega veliko več izdatkov.
—	Prošnja do javnosti ?lcde ustreljenih izza časa vojnega prekega soda. Duhovnik, ki je spremljal nekatere obsojence na Suhi baiar, zagotavlja, da je bil dne 2. oktobra 1915 ustreljen neki Florijančič, baje iz Ljubljane. Upravitelj strelišča pa odločno trdi, da je zabeležil vse datume in da tega dne ni bil nihče ustreljen. A tudi duhovnik ostaja pri svoji trditvi, češ da ima vse one, ki jih je na zadnji poti sprem-
ljal, z datumom in imenom zapisane. Ker bi mestni magistrat rad dognal vse ustre-ljence, a si stojita tu nasproti dve enako tehtni izjavi, prosimo javnost, da bi nam kdo ta slučaj pojasnil, če kaj ve. Dopisnica ljubljanskemu magistratu zadošča ali pa osebna izjava.
— Poziv slovenskemu dijaštvu! Da znate dobro plesati, to že vemo. Ali znate tudi še kaj drugega? Imaie li kaj smisla za kaj boljšega in višjega? Imate li kaj čuta za potrebe bližnjega naroda? Ko smo bili mi mladi, smo bili polni idealizma, smo delali načrte in se pripravljali, kako bomo delali za narod, kako vse sile njemu posvetili, da ga rešimo, dvignemo, opleme-nimo" Protialkoholna ideja je stvar, kakor nalašč za idealne ljudi, posebno za mlade, ki Želijo svoje moči posvetiti službi bližnjega, službi naroda. »Sveto služimo sveto domovini« smo včasih rekli. Zdržnost od materijainega uživanja je nekaj svetega. Kdo ima pogum, stopiti v to službo naroda? Na taboru »Svete vojske« pred dvema letoma nam je zastopnik dijaštva obetal »velikansko« protialkohdno akcijo od strani dijaštva. Od tistega časa čakamo na to akcijo. A do danes zastonj. Edino na učiteljišču imajo abstinenčni krožek, ki pa presega svoj de1 okrog s tem, da tudi prireja plese, kar je v popolnem nasprotju z intencijami celega našega gibanja. Dija-ki-junaki, kje ste! Kje so Vaši ideali? Samo na plesišču? Kdor ima pogum, kdor ima zmi<-el za kaj višjega, kdor ima kaj ljubezni do naroda, naj stopi na plan, naj dvigne med svojimi tovariši zastavo protialkohol-nega boja in moralne povzdige nad našim narodom! Dobrovoljci z vseučilišča in vseh sredniih šol slovenskih naj se javijo »Svsti vojski«!
—	Terjatve in dolgovi v zasedenem ozemlju. Trgovska in obrtniška zbornica poživlja vse interesente, ki imajo privatno-pravne terjatve v od Italijanov zasedenem ozemlju izza dobe pred prevratom, ki do danes še niso urejene, da ji prijavijo natančno podatke o svojih obveznostih in dolgovih. Zbornica nabira t'i materijal za trgovska pogajanja z Italijo, pri kateri se bo reševalo tudi vprašanje v kakšni valuti oz. po kakšnem tečaju se bodo te vzajemne obveznosti poravnale.
—	Drzen rop tihotapcev. Andrej Slabe in Josip Bizjan iz Podpeska sta gn_la kravo in telico. Blizu demarkacijske črte ju je napadlo več oseb, katere so nanje streljale. Bizjan je precej zbežal, Slabe a je še nekaj časa ostal pri živini, toda zbežal je tUdf bn, ko je eden roparjev nameril puško na njega. Slabe je med napadalci spozn$\ ^Ifjranca Bizjana iz Petkovca, drugih ni poznal. Drzni roparji so nato kravo in telico odgnali in ju, kakor je ugotovilo orožništvo, v nekem skritem jarku zaklali.
—	Ogenj. V soboto 19. t. m ob 2. uri popoldne je v Srednjih Jaršah pogorela koča Andreja Trdine iz Domžal. Zažgal je 5 letni sin Josipine Šimon, ki se je igral z vžigalicami. Škodo cenijo na 23.000 kron. Na lice mesta je takoj prihitela domžalska požarna bramba in kesneje še stobska, ki 6ta ogenj omejili in rešili opravo strank.
—	Ceniura poštnih pošiljk na Koroškem? Prijatelj nas opozarja, da se — kakor je slišal — vsa pisma, ki prihajajo iz Jugoslavije ali pošiljajo semkaj, — pošiljajo na policijsko ravnateljstvo v Celovcu. V koliko odgovarja ta vest dejstvu, ni bilo mogoče kontrolirati. Baje naj bi bil to odgovor na represalije, podvzete od naše strani. Koroške Nemce jezi, da dobivajo slovenski listi točna poročila o lopovščinah, ki jih uganjajo nad Slovenci. Zato je verjetno, da bodo — Ce ne uradno — pa izvrševali privatno cenzuro. — Zato pozor vsi, ki imajo pisemsko zvezo z rojaki na Koroškem !
—	Inženirji za vojno mornarico. Tukajšnji urad vojne mornarice nam javlja: Vojna mornarica potrebuje 3 ladjedelske inženirje, 3 strojne inženirje, 2 elektroinženirja in 3 stavbene inženirje. Rellektanti, ki morajo biti naši državljani, naj dopošljejo prošnje Odele-nju za mornarico, Zemun do 1. avgusta t. 1. Vse druge pogoje dostavlja Odelenje za Mornarico, prosilcu direktno.
—	Izmenjava 20-clinarskih novJanic in koroški Slovenci .(Na naslov delegacije ministrstva financ.) Iz Celovca smo prejeli: Slovensko ljudstvo bi imelo veliko škodo, ko bodo postali 20-dinarski bankovci neveljavni, če bi jih ne moglo pravočasno zamo-njati. Prvič zamenjava tukaj pri naših bankah ni mogoča, in drugič naš; ljudje tudi no vedo za to. Tako bi bilo veliko število zavednih Slovencev oškodovanih, a to bi imelo posledice tudi v narodnem oziru. — Morda bi bilo mogoče, da bi dobila pod-užnica ljubljanske kreditne banko v Borovljah pravico, da sme menjati 20 dinarske bankovce tudi Že po 28. svečanu. In banka bi lahko dala v eelovško časopisje obvestilo, da se vrši pri njej zamenjava 20-din. bankovcev — Naš dopisnik ima popolnoma prav. Potovalni predpisi so tako poosireni, da koroški Slovenci ne morejo preko meje menjat bankovcev. Zato jo nujno potrebno, da fiinančua uprava naše države nemudoma ukrene potrebno in omogoči našim koroškim rojakom pravočasno zamenjavo.
—	Podporne druStve slepih v Ljabljani poriva tem polom vse slepe v Sloveniji, ki Se niso
člani imenovanega društva, da takoj vložo prošnjo za sprejem in prilože natančno izpolnjeno rodov-nico. Vstop v to društvo, je ra stepe velevažen, zato ne zamudite priložnosti. Pojasnila daje in prijave sprejema: Podporno druStvo slepili v Ljubljani, predsednik G. F. Juriisek, Wolfova ulica 12.
—	Tobačna glavna xalo/?a t Prevaljah je razpisana do 22. marca 1921 potom javnega natečaja. V enoletnem času od dne 1. januarja 1920 do dno BI. decembra 1920, so je v tej zalogi prldelienim prodajam oddalo tobačnih materiali) za 2,189.4(34 kron 41 vin. kupne cene, v z-aložno trafiko pa po kozumentski (tarifni) ceni zaračunjeno za 861.755 kron 78 vin., od česar je -založniku pripadel trafi-kantski dobiček 24.403 kron 78 vin. Jamščina znaša £0.000 kron. katera so mora položiti, preden se ponudba izroči.
—	Državna razredna loterija. Tretje žrebanje 7. in 8. marca. Cena za Vi srečko 576 K, i/o srečke 288 K, y4 srečke 144 K, 7» srečke 72 K. Naročbe iz cele države naj se naslove na glavno kolekturo: Me-djunarodna banka d. d., oddelek za državno kJasno loterijo, Zagreb, Nikoličeva ulica 7 in Gajeva ulica 8.	587
—	Ženske bolezni: Profesor Szanzoni-Lichtenfels v Wiirzburgu, glavni zastopnik najnovejšega zdravilstva za ženske bolezni, je potrdil, da deluje »Franz-Josef« gren-čica zanesljivo, hitro in brez bolečin. 4356
novfce.
lj Načclstvo K. T, D. ima danes ob pol 4. uri popoldne sejo.
lj Krajevni pol. odbor S. L. S. za isni-peterski okraj ima danes ob 8. uri sejo v šentpeterski prosveti.
lj Šentjakobski krajevni odbor SLS ima sejo v petek, dne 25. t. m. ob pol 8. uri zvečer v »Prosveti«. Vsi gotovo!
lj Starešinski sestanek se vrši v petek dno 25. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani >A.kad. domač. Predava tov. Fr. Žaren. Po predavanju razgovor v društvenih lokalih. Člani se vabijo, da se sestanka gotovo udeležijo, ker se bodo razdelilo društvene legitimacije. — Dr B.
lj Pevska zveza »Ljubljana«, Danes ob 8. uri zvečer nujna odborova seja. — Prosimo točne in zanesljive udeležbe. ( K)
lj Frančiškanska prosveta (podružnica »Slovenske straže«) ima v četrtek clne 24. febr. ob pol 8. uri zvečer važen sestanek na porti frančiškanskega samostana.
—	Tajnik.
lj Orliški krožek »Ljubljana M. O.« ima v četrtek, t. j. dne 24. februarja svojo sejo na porti frančiškanskega samostana zvečer ob pol 7. uri. Pridite vse. — Predsednica.
lj Realka. V soboto, dne 19. t. m. je na državni realki v Ljubljani končalo pivo polletje. Vseh dijakov je bilo 721, deklic 27, privatistov 7. Drugi red je dobilo 38 odstotkov dijakov. Upamo, da sc v drugem polletju ti odstotki skrčijo, ako se dijaki pridno oprimejo učenja; največ neuspehov moramo pač pripisovati lenobi in malomarnosti nekaterih učencev. Čez zavod se je svoječasno mnogo zabavljalo, toda ne pretiravam, če trdim, da dijaki niso slabši od onih na gimnazijah in spretnemu vodstvu g. ravnatelja Mazija se bo gotovo posrečilo, da popravi to, kar so zakrivili nespretni ravnatelji — Nemci v prejšnjih letih.	P.
lj Umrli so v Ljubljani: M. Jakobina Gula, uršulinka, 65 let. —- Marija Rekar, postreščkova vdova, 66 let. — Alojzij Ban, posestnik, 50 let. — Števo Denovič, hiralec. — Helena Golob, hiralka, 33 let.
—	Vera Tome, rejenka, 6 mesecev. — Klara Obcrstar, šivilja, 42 let. — Franc Pretnar, žagar, 61 let. — Ana Rudholzer, urarjeva žena, 71 let. — Alojzij Erjavec, mizarjev sin, 2 uri. — Anton Šiška, posestnik, 71 let. — Ana Smrekar, hči žel. ključavničarja, 22 ur. — Josip Ocvirk, mesarjev sin, 8 mesecev.
lj Poglavje o enakopravnosti. Sprejeli sino sledeči dopis in ga objavljamo: Mi Primorci nismo preveč sentimentalni, in kolikor smo sploh bili, nam je to sentimentalnost izbilo naše potepanje po svetu, naše begunstvo in ne v aadnji vrsti razni G .. i, ki so si nas privoščili, kjerkoli jim je bilo sploh mogoče. Danes, ko bolj trezno presojamo svoj položaj in preteklost zadnjih petih let, «mo prišli do neprijetnega zaključka, da nam ljudstvo samo ni toliko nasprotno, kot posamezni mogoč-niki, ki so se predvsem ustrašili našo podjetnosti in recimo odkiito, konkurence. Prišli smo pač v Slovenijo, ker smo morali, in ostajamo tu, kei nc moremo nazaj in ker hočemo tukaj uživati ono svobodo, kateie doma nc ti bili deležni. Za to svobodo nas bi pa ne smel nihče zavidati, niti nam bi ne sr.-.el zameriti, d» ai skušamo tukaj ustvariti eksistemo. Smatramo ne za popolnoma enakopravne a starim avtohtrn;m prebivalstvom. Ta naša enakopravnost jc precej piškava in vkljub naravnost ginljivim »Nrši dragi*-, jpreljubk, smo morali in moramo vedno požirati marsikatero bridko in marsikaj tudi prestali. Prebivalci vagonov, brezposelni, naši raztrgani reveži, ki tolikokrat brezuspešno trl:ajo ob zaprta vrata, pričajo o tem. Vendar kaj bi očitali i Razmere so take, da moramo trpeti vsi in vsi tudi potrpeti. Da pa so dogajajo ponovno slučaji, ko moramo občutiti, da skupno ali posamerniki med nami, zato ker so Primorci, trpe, se zapostavljajo in so naravnost brezpravni, lega pač nismo vislužili, niti ni to jx>-sobno bratsko od onih, ki nas hočejo odrešiti. Je mnogo in premnogo takih slučajev, ki nam zastrupljajo življenje v svobodni Jugoslaviji in ki so napravili ii, marsikaterega navdušenega našega človeka zagrizenega nezadovcljneža. Pustimo za enkrat vse te številne slučujo in neprestane pritožbe naših ljudi I Molče smo prenesli izlive g. G. in drugih, slučaja kavarno »Zvezda« pa ne moremo več zaunlčati. ker je prehud udarec in naravnost vnebovpijoč dokaz naše takozvane enakopravne 'L Odkar jc prevzel bivšo kavaino »Ka-
1 ' r°iak B- Ivančič, pa no danes moramo ; giedati, kako se dela n -j vae pretege, da so ga zopet vr^o ven na lepo belo ceito, ki peljo menda v Gorico. Neprestano šikane, odpovedi, spori, ovaJoc., ai radi te nesrečne kavarne in proti njenemu najemiku g. lvančiču kar podajejo roko. Do-
slej smo molčali. Povemo pa odkrito, da nam je tega dovolj. Vemo popolnoma dobro, da so ni posrečilo vkljub obupnim poskusom najti proti goap. lvančiču nič takega, kur bi le količkaj opravičevalo tako postopanje proti ujemu, in vemo, da so hoče našega človeka samo zato vreči na cesto, ker ima po kavarni skomine nekdo drugi. Zato boli zaenkrat onim gospodom povedano, da mi smatramo postopanje proti g. lvančiču za čisto navadno nasilje nad našim rojakom in da bomo proti temu nasilju postopali vsi Primorci, ker žali nas vse, ki hočemo biti popolnoma enakopravni ter vršiti dolžnosti kakor drugi, pa tudi uživati iste pravice kot drugi. Torej gospodje: prenehajte enkrat, kor sicer bomo spregovorili bolj jasno in tudi bolj odločno! 7.a danes dovolj!	Primorci.
lj Pošteno opeharjen je bil vlakovodja južno železnice Esih Martin, ki je v vlaku zamenjal nekemu potniku proti 20 odstotni pro viziji 15 bankovcev po 20 kron, od katerih so mu pri zamenjavi v Narodni banki zaplenili 8 bankovcev, ker so bili ponarejeni.
lj Prijeti goljul. Ljubljanska policija je 22. t. m. aretirala v nekem prenočišču pekovskega pomočnika Fr. Cerjaka, ker je na Jesenicah ogoljufal svojo zaročenko Ivanko Gre-gorič za 6886 kron in izvabil pekovskemu pomočniku Antonu Petaču 1500 kron vreden rjav suknjič.
lj Zvita tatica obleke. Dne 15. februarja t. 1. med 19. in 20. uro je neznan sId-rilec ukradel iz stanovanja na Vcdmad-skem trgu št. 3 dijakinji Rozaliji Povše novo svitlo rujavo obleko, vredno čez dva tisoč kron. Dne 17. febr. pa je oškodovan-ka dobila pismo z napisom: Cenjena gospodična, Vam sporočim, da sc vaša ukradena obleka nahaja v barvi pri Reichu. Vrela vam jo je moja prijateljica. Prilagam Vam listek od Reicha. Obleka je že pobarvana v plavo. Mogoče bo sedaj storilka plačala še 200 kron za barvanje.
lj Tatvina železnih sodov, V merseu novembra ali decembru 1920 je iz skladišča, ki se nahaja pri mizarskem moj-Lu Praprotniku v Jenkovi ulici št. 10, izginilo 14 železnih sodov za bcncin, vrednih 20 tisoč kron v škodo zastopnika tvrdke Vr. Engelberta Leskovica. Če jc komu o teh sodih kaj znano, naj javi pri lastniku ali pa policijskemu ravnateljstvu.
lj Sklicevanje na bivšcfia ministra Kristana. Trgovee Ivnn češkovič se jo pri Slonu vpisal kot Josip Trum bo vič. Policija ga jo za to prijela. Pri zasliševanju je Ceškovič povedal, da ga pozna osebno bivši minister Kristan;
lj Opeharjeni mesar. Mesarja Ivana Dopii-harja je oškodoval mešetar Ivan Skulj iz Sežane, ki je zanj kupoval živino, za približno 9600 kron.
lj »Kaj imate od tega, dn ljudi vlsčite, Bon" ve, kako bodo še Važe vampe vlačili!« ie zmerjala Frančiška Pengal detektiva g. keka. ki jo je prijel na sv. Jakoba trgu, ker ie za 5 let izgnana iz Ljubljane. Zmerjala jc g. Keka tudi še z drugimi originalnimi psovkami, vsled katerih se bo morala zagovarjati pred sodiščem.
Hsjifoufilia pOTeOfa.
MUSLIMANI IN VLADA.
Belgrad, 23. febr. (Izv.) Demokrati širijo vesti, da je vstop muslimanov v vlado le še vprašanje par dni. Za sedaj se še nc more kontrolirati, v koliko te vesti odgovarjajo resnici. Splošno se opaža, da je zadržanje muslimanov zelo nestalno,
ŠOLSTVO V SRBIJI IN ČRNIGORI.
Belgrad, 23. febr. (Izv.) Po zanesljivih podatkih je v Srbiji 2296 šol s 4366 oddelki in 4235 učitelji in učiteljicami. V Črni-gori je 265 šo! a 509 oddelki in 492 učitelji in učiteljicami. Vse tc šole obiskuje 208 tisoč 721 učencev.
It UM UNIJA PROTI AVSTRIJI.
Bukarešta 23. febr. Ruinunska vlada je uvoz luksurijoznih predmetov iz Avstrije popolnoma prepovedala, da tako omogoči uvoz luksurijoznih predmetov iz Francije.
ČEŠKO-ITALIJANSKA TRGOVINSKA POGAJANJA.
Pra^a, 23, iebr. (Izv.) Listi poročajo iz Rima, da bodo čehoslovaško italijanska trgovinska pogajanja v najkrajšem času ugodno zaključena.
POGAJANJA RADT ZAPADNE OGRSKE.
Dunaj, 23. febr. (Izv.) Danes so sc tu vršila med zastopniki Avstrije in Mažar-ske pogajanja radi Zapadne Ogrske.
AMERIŠKI DELEGATI REPARACIJSKE KOMISIJE ODPOTUJEJO.
Dunaj, 23. febr. (Izv.) Ameriški delegati reparacijske komisije pod vodstvom polkovnika Schmieda bodo jutri zapustili Dunaj,
SHS IN VATIKAN.
LDU Rim, 23. febr. (Brezžično.) Zastopnik Jugoslavije pri sv. stolici jc državnemu tajništvu sv. stolice dal na znanje novo notranjo ureditev kraljevine in je izrazil željo svoje vlade, naj bi se cerkvene meje spravile v sklad s političnimi.
NOVI KABINET ZJEDINJENIK DRŽAV SEVERNE AMERIKE.
LDU Pariz, 23. februarja. (DKU) Po poročilih iz Washingtona je Harding takole sentavii svoj kabinet: državni tajnik Charl es Hughes, zakladni minister Andrc William Smoylon, vojna Windgate, poljedelstvo Maurice Wallace, notranje posle Albert FalI, pošta in brzojav Wiiliam Hays,
mornarica Edvvin Dcuby, delovno ministrstvo James John Daviš, trgovina Hoo\ver.
ZAHRBTNI NAPAD BOLJŠEVIKOV NA GEORGIJO.
LDU Pariz, 23. febr. (Brezžično.) Poslaništvo Georgije v Parizu naznanja, da so boljšcviki napram Georgi,i pričeli sovražnosti, nc da bi bili poprej napovedali vojne. Georgijski delavci so objavili razglas vsem socialističnim organizacjam sveta, v katerem protestirajo proti boljševi-škemu vpadu v Gcorgijo. Po poročilih iz Carigrada se je georgijskim četam posrečilo, da so pregnali ruske boljševike iz mesta Aksatalli. Operacije se uspešno nadaljujejo. Tuje misije so zapustile Tiflis, kjer vlcida velika panika, V Erivvanu je izbruhnila rcvolucija. Vstaši so vrgli armensko vlado, Georgijska vlada je preložila svoj sedež v mesto Keutis.
BOLJŠE VIKI ZA KMETA.
LDU Moskva, 23. febr. (Brezžično.) Svet ljudskih komisarjev je odredil preselitev 45.000 kmetov iz osrednjih gubernij v Sibirijo, kamor morajo dospeti pred 23. majem.
STAVKA URADNIKOV DUNAJSKE POŠTNE HRANILNICE.
LDU Dunaj, 23. februarja. (DKU) Kakor poročajo večerni listi, so pričeli uradniki poštne hranilnice danes čisto nepričakovano stavkati, ker jim od kabinetnega sveta vsem državnim uradnikom dovoljeni predujem 2900 kron doslej še ni bil izplačan navzlic vsem urgencam.
POLITIKA RUMUNIJE.
LDU Bukarešta, 23. febr. (Brezžično.) V senatu jc minister za zunanje posle Take Jonescu, govoreč o zunanji politiki Ru-munije, izjavil, da jc brezpogojno proti po-vratku Habsburžanov. Med Runmnijo in Rusijo ni nobenega vojnega stanja. Pogajanja z Rusijo se bodo vršila v Revalu. Med Rumunsko, Poljsko in Češkoslovaško ob-| stoji pogodba za zajamčenje izvedb do-j ločb trianonskega miru. Dobrudža ostane rumunska.
ANGLEŠKO-RUSKA TRGOVINSKA POGODBA.
LDU L ondon, 23. februarja. (Reuter.) • Daily Chronicle« poroča iz Rige, da je sovjetska vlada pooblastila Krasina, da podpiše angleško-rusko trgovinsko p.godbo.
VOJAŠKA KONVENCIJA MED RUŠIJO IN KITAJSKO.
LDlf London, 23. februarja. (Reutčto). i Vladi v Pekingu in Moskvi sta podpisali vojaško obrambno konvencijo.
VIHAR NA MORJU.
LDU \Vashington. 23. febr. (Brezžično.) Ledeni vihar, ki jc ponoči od sobote na nedeljo divjal na atlantski obali, je zahteval sedem žrčev v New Yorku. Mesto St. Johns na Novi Fundlandiji ie po viharju hudo trpelo. Palača katoliškega nadškofa sc je vnela. On sam in sostanovalci so si komaj rešili življenje. Požar je nasJal po prevrnjeni sveči,
BORZA.
LDU Zagreb, 23. februarja. (ZNU) Devize: Berlin 246—247, Italija 546—547, London 573—577, New York 146—147, Pariz 1080-1085, Praga 187—187.50, Švica 2425—2500, Dunaj 20,50—21. — Valute: Ameriški dolarji 144.50—114.75, avstriiske krone 0—24, bolgarski levi 170—0, francoski franki 1055—1065, napoleondori.493 —495, nemške marke 240—242, italijanske lire 529.50—532.
KsrocSno 8!qc£3££Q.
DRAMA;
Četrtek, 24 febr: />Miss rlobbs -Red E.
Petek, 23. febr. »Školjka«. Red A.
Sobota, 26. februarja: »Razvalina življenja«. Slavnostna predstava v proslavo petdesetletnice avtorjeve, — Izven.
Nedelja, 27. febr.- >;Golgota«. Izven,
Ponedeljek, 28. febr.: »Razvalina življenja«. Red C.
OPERA:
Četrtek, 24. febr.: Baletni večer. Gostovanje moskovskega imperatorskega baleta. Izven,
Petek, 25. februarja: Baletni večer. Gostovanje moskovskega imperatorskega baleta
Sobota, 26. febr.; »Tosca«. Red D.
Nedelja, 27 febr.: »Fra Diovolo«. Mladinska predstava ob 3. uri pop. Izven.
Ponedeljek, 28 lebruarja: Zaprto.
Vestnih S. Sf. S. Z.
*	Predavanje SKSZ v Ljudskem domu. V torek 22. februarja je prcrla/at p. tajnik SLS dr. Franc Kulovcc o sedanjih ra/.mcrah v Nemčiji na gospodarskem, verskem in kulturnem polju. Zt zgled jc postavil nem*ki red, nemško pridnost in vztrajnost. Da^i so bili Neniri poraženi, se to » javnem življenju komaj pozna Vt-i delajo na to, da en rano čimprej zacelijo.
*	Odborov« pcji> SKSZ bo danes v fclrtek dne februarja ob 8 url zvečer v običajnih pro^to-
rih. Prosimo, da bi se jo pruv v?l odborniki udo-ložlli radi volitve odborovih funkcionarjev.
Cerkvic- vestnik.
c Slab posnetek. Pravijo, da na Čeho-slovaškem posnemajo Francijo; toda' povzeti hočejo samo to, kar je bilo na Francoskem slabega, za dobre strani se ne brigajo. Francija se dviga iz svojega mrtvila, Francija se vrača k verskemu življenju, Češka se pa pogreza v blato in poganstvo. (Za Češko bi radi hodili tudi svobodomiselni v SHS.) Očividci čeških razmer poročajo, da so sedanje razmere na Češkem kljub navideznemu miru nevzdržne. Kulturni boj se razvija na najbolj rafiniran način. Učitelji se trudijo s fanatično vnemo, da bi uničili v srcih otrok verske pojme in versko prepričanje. Otroke, ki se uče še krščanskega nauka, smešijo. Za vse to dela - Lid« (št. 29) odgovorno neko znano str .i n s k o vlado — nc oficielno uradniško. Ta ima vse one misli v rokah, ki z ni-mi omefava skoraj vse politične stranke. Ta vlada je nastopila s parolo za izstop iz katoliške Cerkve, da bi tako pripravila ugodna tla za ločitev Cerkve od države. Mnogo pišejo danes o strašni demcraliza-ciji, ki se širi po čehoslovaški republiki. Že mladina s 13., 14. leti se mora posluževati zdravniške pomoči radi veneričnth bolezni. Praški listi poročajo, da se dve tretjini vseh zdravil, ki jih prodajo praške 'ckarnc, upor?bi za zdravljenje omenjenih bolezni, — Zakonsko-reformne postave so razdrapale družinsko življenje. Število ločenih zakonov je bilo samo v Pragi takoj prvo leto do razglasitvi dotične naredbe — 1354.
DSiaški v&s§n§k.
d Akaucmi'-:a kongregaeija. Konzult ima < ; nes ob pol 14 .uri sejo.. Prosim polnošte-vi1no! Korošec V., prefekt.
Utftefllsftl vestnik.
v. Ufitflj« jo izš->l. Prva številka ima ~ '. '. j vscMno: O snmoivcrnem pouku. Ivan tli.- .Cii. O računstvu in ravnovesju v gospodarstvu. F. Lužar. PcmožnoSclski otrok v svojih psi-liifnil' posebnostih. A. I ebar. t Jernej Ravnikar. Ivan Lapnjne. Organizacija kmetiisko-nadaljevalnih tečajev. V. Rahirnan. Listek. Julij Slapšak »Za ženske pravics«. Kultura in književnost. Društvena
in stanovska kronika. List, ki je glasilo jugoslovanskega krščanskega učiteljstva prav toplo priporočamo in poživljamo vse krajne šolske svete, da ga naroče. Krščansko učiteljstvo zasluži, da ga moralno podpiramo zlasti v tej dobi, ko visi nad njim in nad krščansko vzgojo bič ministra prosvete. — Ljubljanska podružnica ^Slomškove zvezo s: priredi v kratkem aktualno predavanje o pomenu narodne vzgoje, na kar tovariše in tovarisice že sedaj opozarjamo.
pr Poslednje gostovanje jITuilozcstvonega Teatra« v Ljubljani. Dne 1. in 2. marca se vrši v opernem gledališču poslednjo gostovanje članov znamenitega moskovskega umetniškega gledališča. I)no 1. marca bo >Lite\arni večert, ki je žel že zadnjič mnogo priznanja s strani našega občinstva. Med drugimi priljubljenimi točkami, kot vprizorjenimi novelami čehova itd., bomo videli ta večer g. Kačalova kot Prologa v drami »Ana-themac Leonkla Andrejeva in gospo Germanovo, ki na zadnjem večeru ni sodelovala. Na »Literarnem večeru« razgrnejo hudožestveniki v drobnih miniaturah pred nami vse sile svoje umetniške prepričevalnosti in je pričakovati, da se bo ljubljansko občinstvo tudi to pot zanimalo za svoje, sedaj že znsne redke goste. Dne 2. marca bomo videli na našem odru Gorkeg^ cr nmo »Na dnu«. To znamenito delo. ki je večini našega občinstva iz lanskih vprizoritev v dramskem gledališču f.e znano, ponavljajo hudožestveniki pravkar na Bledu, kjer so si dovolili po napornem več mesečnem gostovanju 14 dnevni pečitek. »Na dnu« štejemo lahko med najziamenitejše predstave čla-! nov umetniškega gledališča, kar nam jih je dano videli pri nas. V glavnih vlogah je zasedba popolnoma moskovska, kot je bila pri skušnjah v prisotnosti Gorkega in pozneje pri predstavah v umetniškem gledališču. Tu bomo videli med drugimi gospo Čehovo kot Nastjo in Kačalova kot Barona. Kačalov je bil po vsej Rusiji znan kot najboljši interpret te vloge. Satina igra g. Masaliti-nov, ki se jo že v Mo.-kvi krni Stanislavskega uveljavljal v tej vlogi. Romarja L iko bo igral gosp, Tarhanov. Iz Ljubljane krenejo hudožestveniki v Belgrad, kamor jih je uprava tamkajšnjega Narodnega pozorišta na novo povabila na 10 predstav. Po gostovanju v Belgradu zapuste končno Jugoslavijo. Za nami bodo gostovali na Dunaju, v Pragi in drugih mestih Češkoslovaške republike.
pr Vol.tvc v našem zasedenem ozemlju. Politično društvo >Edinost« v Trstu je izdalo brošuro: dr. Vladimir Orel: >Novi volilni zakon za politične volitve v Julijski Benečiji v praktični uporabi.« Knjiga je za primorske Slovence neobhodno potrebna in ž njo je podano našim Primorcem zanesljivo in Ivoristno navodilo za volilni boj. Knj'ga pa bo tudi dobrodošla vsem naših juristom, Icer je novi vo-
lilni red juridično zelo zanimiv. Pa tudi politikom in časnikarjem »o služila nova knjiga zelo dobro. Kljub temu, da je knjižni trg na zasedenem ozemlju silno omejen, je vendar cena knjige zelo zmerna. Naroča se pri »Jugoslovanski Matici« v Ljubljani, Pražakova ulica štev 3. I. nadstr. Knjiga velja 25 kron. po pošti 26 kron.
yubl£anska porota.
T rotnemu senatu jo predsedoval včeraj g. dvojni svetnik Vedernjak, votanta sta bila gg. liad-svetnik Einspieler in Rekar, zapisnikar avskul-tant g. Cerček; državno pravdništvo je zastopal državni pravdnik g. dr. Ogoreutz.
Vlom v skladišče vevške papirnice.
Franc Kožuh u Zadvora, Franc Tome iz Zgornjega Kašlja in Martin Gostinčar so v noči na 1. oktobra vlomili v skladišče vevške papirnice in odnesli dve bali ovčje volne v vrednosti"25.600 kron. Ukradeno blago so tatovi prodali in sicer eno balo Francetu Dolčiču, drugo pa Ani in Ivanu Krušiču. Večkrat prelkaznovani Martin Gostinčar je pobegnil, Kožuh ili Tome se zagovarjata pred poroto. Kožuh in Tome sta priznala. Po govorih gg. dr. Ogoreutza in zagovornika g. dr. Voduška so porotniki na nje stavljeni vprašanji soglasno potrdili. Sodba: Franc Kožuh in Franc Tome sta bila obsojena vsak na pet let težke ječe.
Podstrešno tatvino v Ljubljani.
Ključavničar Ignac Maček iz Most št. 35 se ima zagovarjati pred poroto, ker je obdolžen, da je ukradel 7. januarja 1920 Petru Gostinčarju približno 1300 kron. Dalje je pa tudi obtožen, da jo ir'.vcdel več podstrešnih tatvin in da je na ta način oškodoval Amalijo Klander in Terezijo Mar-teianc, dalje Ano Mallyjcvo v Čopovi ulici, dr. Tilko Šarabonovo, Josipa Bratoka v Škofji ulici, Ivan 1'asarja, Franceta Ostormana in Andreja Krajzlja v Vrhovčevi ul'ci št. 14 za skupno vsoto CG.07G kron. Maček celo lelo ni imel nobene službe toda živel je dobio in popival. V gostilni pri Dol-fetu v Mostah je neki večer plačal 14.000 kron cehe. Prinašal je razne stvari Mariji Klešnikovi in Uršuli Sch\vankovsyjevi, pri katerih so nekaj ukradenih stvari našli.
Maček je zanikal, da bi bil izvedel podstrešne tatvine. Tajil je tudi, da bi bil Gostinčarja okradel. Zaslišanih je bilo 20 prič, med njimi g. Pouikvar, ki je dobil Mačka pod streho. »Kaj, jaz sem bil?< je vprašal Maček. »Vi ste bili, sem si Vas dobro zapomnil!« je rekel g. Ponikvar. Drž. pravdnik g. dr. Ogoreutz je poudarjal, da je bila vsled podstrešnih tatvin cela Ljubljana nervozna. Ko je okrajni nadzornik g. Ljubič izsledil pri Mačku ukradene stvari povodom podstrešnih tatvin in ko so Mačka zaprli, so podstrešne tatvine v Ljubljani prenehale. Zahteval je, naj porotniki potrde na nje stavljeno vprašanje. Ker so porot-
niki vsa na njo stavljena vprašanja potrdili, je senat obscdil Mačka na 8 let težke ječe.
Porota je zborovala včeraj od 9. ure dopoldne do pol 5. ure popoldne.
Po končani razpravi si je pa po naročilu policijskega ravnatelja g. dr. Guština kriminalna policija pod vodstvom gg. okrajnih nadzornikov Habeta in Ljubiča ogledala vse poslušalce porotne razprave, ker je bilo med njimi zelo veliko neznanih obrazov. Policija si je zabeležila imena 54 obiskovalcev in obiskovalk, od katerih je najnatančnejše preiskala 14 oseb. Več srednješolcev, ki so prišli poslušat razpravo, dasi niso bili še 18 let stari, je kriminalna policija naznanila šolskim oblastem. Kriminalna policija je perlustra-cijo končala ob pol 7. uri zvečer.
Meieoroioglčno poročilo.
Ljnbljana 306 m n. m. vifc.
(Jas opazovan ia	Hulu-motoi v mro	lurnio-mutu r v C	L'<jiuri>u, lilureric: v O	Neuo, .etrov	v mm
22. 2. 21 "h	744 0	0	16	jasno	
23. 3. 7 ti	746-3	- 4	—	mecla	
23., 2. 14 h	744-6	4-6	1-3	jasno z.	
Amerika in Amerikanci. Spisal župnik I. M. Trunk. Cena lepo vezani knjigi 110 K. — Občudovanje srečne in bogate Amerike je po končani svetovni vojni še naraslo. Veliko naših ljudi gre v Ameriko kot v obljubljeno deželo, kjer se cedi mleko in med. Pa ni vse zlato, kar se sveti! Trunkova knjiga nas izčrpno poučuje o vseh amerikanskih razmerah, podaja nam prvotne posnetke, zgodovino in razvoj amerikanskih držav; slika nam mišljenje in strmljenje Amerikanca v vsej njegovi železni odločnosti in žilavosti. Najbolj pester je pa pojem sedanjega amerikanskega življenja. Posebno pozornost posveča pisatelj v svojem delu življenju in uspevanju slovenskih rojakov, ki so si v Ameriki pridobili drugo domovino. Knjiga je tudi prekrasno opremljena s premnogimi slikami, tako, da zaveje v bravcu, ki se zatopi v čitanje, nekak pravcati amerikanski duh. Cena knjige je z ozirom na njeno opremo in obsežnost izjemno nizka. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani,
Za avaKia^no ob>avo v vednu se računa 8 kron.)
ELEKTROTEHNIKA Verbajs A., Gosposvetska c, 13.
FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6.
JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, L Ljublj. javno sklad, Dunajska c. 33. (Tel. 366.) KLEPARJI Kom T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, blor. ul. 13.
KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna. Pred škofijo.
Priporočalo se siadeca domače tvrdke:
KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica št. 6.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Oiup Josip, Pod irančo.
LEKARNE *Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. I.
MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska ul, 8 in 7.
PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg 11.
TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranus«, Mestni trg U.
SLIKE ZA LEGITIMACIJE. Hibšer Hugon, fotograf, Valvazor jev trg 7, naspr. Križ. cerkve.
STAVBENA PODJETJA
Bren Pavel, mestni stavbenik, Novo mesto—Gradac. Treo Viljem, arl itekt, mestni stavbenik. Gosposvetska cesta 10. Jakob Vodopivec, Zagorje ob Savi.
SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleiweisova cesta 15. Žuran Martin, Mestni trg 12.
ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. fleL 366.) Uher F- & A., Selenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., Woltova ulica 3. Pakiž Ivan, Stari trg št. 20.
(Za dvaiuamo oiiiavo v tedna se racana 8 kron.)
TRGOV. Z DE2N. IN SOLNCN. Mikuš U Mestni trfl 15. TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati«
Valvazoriev trg št. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta ZALOGA POHIŠTVA. F. Faidiga sin, Sv. Petra cesta 17. ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT.
Scbuster Anton, Stritarjeva uL 7.
Pomsivo, nosoaa iia. sr
do 5, ure na Cankarjevem nabrežju 7.II.
Krave nsekar^.
Kemična tovarna v Mostah pri Ljubi ani proda potom javne dr-žbe 15 marca 1.1. 7 krav, dobrih tnlekaric. Interesenti si krave lahko že prej na licu mesta ogledajo.
Knnlnrielšnifl veSCo strojepisja, sloven-IlUilUlI ItJlliijU ske in nemš-.e stenografije ter srbohrvaščine iS e v stalno službo tvrdka Vaso Petričič nasl. i. Samec.
31 konjskih sil, v primeru 5 m, širokost 2 m, kakor tudi k temu pripadajoči gonilni deli, se ceno proda. »Bistra« valjčni mlin Oomžale.	680
MiinsKfl Kolo, novo
Slovenca!
Slav&eea paresifl as^pssi^
izve se pri Dostal, sv. Petra cesta 3/11.
Koroška narodna norN«X',proda
uprava lista pod St. 665.
pove
Prs°eda spalna oprava
2 postelji, 2 noCni omari, 1 psiha in 2 pere^nci. Iz trdega lesa. Pozve se Cirli Primožič, Trnovski pristan 4.	636
fnonnri rna službo zn bianajni-uudjjuu.llfu čarko ali prodajalko v
L ubl ani. Ponudbe pod Šifro »Delo« postno ležeče Radovljica.	537
Benz n-mosor
cesta štev. 8.
10 PS proda T. Koru Ljubljana, Poljanska
InhnipniS/ in prvovrstno slivovko pro-JuUUllllIn da Upravništvo grajščine 3u-perčvrh pošla Novo mesto.
PrnSlfi CP veC rabljenih šivalnih stro-
flUUU Jb jev za šivilje in krojače. — Dvoko esa z dobro pnevmatiko. — F. Batjel, Ljubljana, Karlovska cesta 4.
Krtače in ščetke
dobavlja najceneje
STiASNT & TAUSSIG
PRHGfl, II., Bolzanovfi 5. CeSka. Na praškem velesejmu mesto 2029. Paviljon E.
Razpisuje se služba
ln cer&oenifia
v Loškeuipotoku. Prejemki: prosto stanovanje in zemljišča za 2 govedi. Želi se zadružna izobrazba. Denarni prejemki po dogovoru. P.sma je pošibati cerkvenemu predstojniku LoSkl potok.
Razprodaja I Ugodni nakup! Razprodaja!
Vodovodne cevi iz kovanega železa, asfaltirane, z mufami, nove. Z >r;c pritisk 20 atmospher. Razprodam vso množino na drobno, radi odpotovala po zelo znižani ceni. — Premer 1 cule po K 10 za tekoči meter. Premer 1 1, eole po K 50 za tekoči meter. Vso partijo oddam generalnemu kupcu po 16 K za kilogram.
Naročila in ponudbe sprejemam do 28. t. m. Ivan Razboršek, Šmartno pri Litiji-
95

i) usnjarska Industrija d. d. na Bregu pri Pluju
išče dobro izvežbane in izučene
Debelo.
Drobno.
Najcenejši nabavni vir vseh pisalnih potrebščin:
trakove za pisalni stroj vseh sistemov širna 11-25 m/m det K 300 karbon papir zajamčeno sveža vrsta angleška marka,
karton s 100 listi...............70
1000 pol papirja za pisa ni stroj format 3? 12 cm . . . 540 1000 , paoirta za pisalni stroj format 29/46 cm . . , 520 1000 , papirja kancelijskega format 34 42 cm . . . . 540 1000 . papirja konceptnega format 34/42 cm .... 29u vse zajamčeno dobra vrsta, razpošilja dnevno po pošti in po
železnici.
Papirnica in tiskarna
A. BRUSIMAk.fi.
Telefon 71.
ZAGREB Mesničkaul.4
cenjenim odjemalcem, da otvorim 24. februarja na novo preurejeno
za sžsnces*« o (Stanzerei), cvškarijo (Zvvickerei) in mojstra za izdelovanje bodnov (Bodenfabrikation) in se pod dobrimi pogoji in plačilu takoj sprejmo.
so najlepše in najnovejše
razglednice
dobivajo se po vseh papirnih trgovinah in pri založništvu
M. Tičar, Ljubljana.
\
Kupite najceneje
zvezke, svinčnike, radirke, peresa, držala, črnilo, kredo, tuS, praSek za črnilo, notese, čopiče, pis. klel, črtalnike, pušice, barvice, tablice, oglje, knver.e, pisemski, konceptni, svileni, oglje-ni, risalni, pergamentnl, krep, ovojni, strojni, črtani, karirani
papir
ter razglednice velikonočne, narodne, umetne in druge
debelo	razpošilja	drobno
JOSIP OMERZH
LJUBLJANA, Dunajska c. 6/1.
Razprodam več vagonov
suhih desk
različnih dimenzij, 25 železniških tračnic
pO 3 m dolgo ter do 3u0hl
vinske posode
v Belicerkvi. Vpraša se: I. Angnstln, Dunaiska cesta štev. 36.
VINSKI KIS
več hI Ima naprodaj Franc Pregelj, Ihan poŠta Domžale. Kis ie čist, lepe barve in zelo okusen.
Naznanjam
parno pekarno
g. Jean Schrey v Gradišču št. 5 ter bom postregel z vsakovrstnim večkrat, na dan svežim pecivom, katerega bom prodajal po naslednjih podružnicah: Prešernova ulica št. 26, na Kongresnem trgu št. 5 pri g. Žabnikar, v šolskem drevoredu št. 8 pri g. Čadež, v škofji ulici št. 18 pri g. Strauss in v Sp. Slškl št. 63 pri g- Bergant.
Se priporoča
Parna pekarna Jean Scltrey nasl. Jakob Kavčič.
Nemška tovarna za aniiin-barve
Išče za Jugoslavijo pri odjemalcih dobro vpeljanega
zastopnika
Ponudbe z referencami pod F. B. C. 568 na RUDOLF MOSSE, Frankturt a|Main.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Odgovorni urednik Mihael MoSkerc v Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
t