Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 49 / Leto 79 / 5. december 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si POLZELA Str. 9 Str. 40 NAŠA TEMA Str. 12-13 INTERVJU CELJE Str. 6 PRIL OGA SPORED ZMAGOVALEC ANŽE JAVŠOVEC »Vedel sem, da sem dobro delal« ŠT. 49 5. DECEMBER 2024 SPORED SPORED PET. 6. 12. SOB. 7. 12. NED. 8. 12. PON. 9. 12. TOR. 10. 12. SRE. 11. 12. ČET. 12. 12. Veseljakova Zinka »Z musko je svejt lejpši« Veseljakova Zinka Veseljakova Zinka Veseljakova Zinka Veseljakova Zinka Veseljakova Zinka Veseljakova Zinka Veseljakova Zinka Veseljakova Zinka Veseljakova Zinka Veseljakova Zinka Veseljakova Zinka Veseljakova Zinka Veseljakova Zinka VSAK PETEK NA TV VESELJAK GOLICA VSAK ČETRTEK NA AKTUAL TV »Trudili se bomo, da bomo ažurni, zanimivi, aktualni, drugačni« Oddaja Prava Ekipa Str. 22-23 Olga Bezenšek Lalić, direktorica CSD Celje Bezenšek direktorica CSD Celje En most je postavljen, v naslednjem letu še dva VOJNIK V Polžah nov most čez Hudinjo Str. 7 Med lučke in na praznične dogodke S sobotnim prižigom lučk v središču Celja se je začel praznični čas. Pravljično Celje bo do konca leta postreglo z več kot 65 do- godki, praznične luči pa bodo svetile do 6. januarja. Pravljična dežela, ki bo letos doživela nekaj novosti, bo vrata odprla 20. decembra. Dobrodošli na vrtiljak na Krekovem trgu, ogled praznično obarvanih zgodb z liki iz celjske zgodovine ali na Severni pol na Muzejskem trgu! Foto: Andraž Purg Zbor krajanov o perečih vprašanjih Koliko nas stanejo vožnje županov? Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 49, 5. december 2024 AKTUALNO V Splošni bolnišnici Celje so do preteklega tedna opra- vili osem operacij na odpr- tem srcu. Ta storitev je bila za bolnike do zdaj v Celju nedosegljiva. A zdravniki so bili neomajni, dobili so tudi zeleno luč zdravstve- nega ministrstva. Čeprav je strokovni kolegij kirurških strok ocenil, da argumenti govorijo proti vzpostavitvi novega kardiokirurškega centra v Celju. Isti kolegij naj bi bil leta 2021 tovrstnim posegom v Celju naklonjen. Znano je, da je celjska bol- nišnica na podlagi sprejete uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega za- varovanja in obsegu sredstev za leto 2024 zagotovila denar za izvajanje programa kardi- okirurgije. Prvo operacijo na odprtem srcu je v Celju kardi- okirurški tim pod vodstvom v. d. predstojnika Oddelka za kardiokirurgijo prof. dr. To- mislava Klokočovnika opravil 18. novembra. »V timu sodelujejo zapo- sleni v celjski bolnišnici, ki so izrazili pripravljenost za izobraževanje za kasnejše sa- mostojno izvajanje operacij, hkrati smo zaposlili nov ka- der, pri čemer so pri zaposli- tvi imeli prednost kandidati z izkušnjami v kardiokirurgiji in intenzivni medicini,« pravijo v bolnišnici. V operativni tim vključujejo tudi medicinske sestre, ki so že lani sodelova- le pri Klokočovnikovih ope- racijah. Lani je Klokočovnik že delal v Celju, vendar pod okriljem zavoda Kardio Klo- kočovnik, a se je izkazalo, da brez dovoljenja za bolnišnično dejavnost v Celju. Vlada je le- tos z uredbo na začetku leta določila Celju sto operacij na letni ravni, letos naj bi jih opra- vili 50. Zdaj je Klokočovnik v celjski bolnišnici zaposlen za krajši delovni čas. Operativne posege na odprtem srcu iz- vaja ob asistiranju specialista kardiovaskularne kirurgije dr. Marka Jovanovića. Klokočov- nik pravi, da želi za tovrstne posege usposobiti še vsaj dva kardiovaskularna kirurga. Iz Tuzle in Zagreba »Na začetku izvedbe pro- grama sodelujejo tudi t. i. edukatorji iz tujine. V celj- ski bolnišnici je na podlagi podpisane pogodbe o so- delovanju v izobraževanju in izmenjavi dobrih praks prisotna tudi kardiokirurška ekipa iz Univerzitetnega kli- Končno operacije na odprtem srcu tudi v Celju Smučišča so pripravljena Tik pred začetkom smučarske sezone Zima in z njo smučarska sezona sta tik pred vrati. Nekatera slovenska smu- čišča so že začela letošnjo sezono, nekatera iz naših krajev se jim bodo kmalu pridružila. Zato smo v Novem tedniku preverili, kako kaže smučiščem v naših krajih. Priprave na zimsko sezono so upravljavci smučišč v veliki meri že kon- čali, dobili so tudi že prvo pošiljko naravnega snega. JANŽE FRIC ničnega centra Tuzla. Center ima odlično kardiokirurško ekipo, specializirano za ki- rurško zdravljenje srca, in je ustanova s tradicijo ter z uglednimi strokovnjaki. Ekipa strokovnjakov, med katere spada tudi upokojena specialistka anesteziologije iz Zagreba, je v celjski bolni- šnici izključno z namenom izobraževanja in pomoči ob začetku izvedbe programa, saj s svojim znanjem in izku- šnjami bistveno pripomore, da bo obravnava bolnikov varna in kakovostna,« doda- jajo v bolnišnici. »Gre za izjemen doprinos k slovenskemu zdravstvu, saj imamo na področju kardiova- skularne medicine v Sloveni- ji še vedno predolge čakalne dobe za posege, ki bi morali biti v skladu s kirurškimi smernicami opravljeni naj- kasneje v šestih tednih. To je patologija, ki je izjemno smr- tonosna, saj v razvitih drža- vah predstavlja približno 40 odstotkov vseh smrti,« pravi direktor celjske bolnišnice Dragan Kovačič. Na področju kardiokirur- gije bodo v Celju sodelovali tudi strokovnjaki iz UKC Lju- bljana, ki jim je tamkajšnje vodstvo že izdalo soglasja za delo zunaj matične ustanove. V devetih mesecih prostori in oprema Bolnišnica v Celju je v de- vetih mesecih pred začetkom izvajanja omenjenega progra- ma zagotovila kader in ustre- zne prostore, ki si jih je prišla ogledat tudi posebna komisi- ja Ministrstva RS za zdravje. »Člani komisije so si ogledali dokumentacijo glede dovo- ljenj upravljanja, prostore, kjer se izvaja kardiokirurška dejavnost, seznam zaposle- nih s potrebnimi znanji in kompetencami ter celotno medicinsko opremo za izved- bo operacij,« dodajajo v Celju. Oprema je stala približno 600 tisoč evrov, zaradi zagotavlja- nja nujnosti specialne opre- me je bolnišnica sklenila tudi enoletno pogodbo o najemu medicinske opreme z družbo Kardio Klokočovnik, in sicer v višini 253 tisoč evrov. S tem je po mnenju vodstva bolnišni- ce zagotovljena popolna opre- mljenost operacijskih dvoran in prostorov za okrevanje po kardiokirurških operacijah: » Tako tudi ni bilo treba izpelja- ti dodatne naložbe v opremo v višini 427 tisoč evrov.« SŠol Na največjem smučišču v naši regiji, na Rogli, so upravljavci končali priprave na prihajajočo zimsko sezono, ki se bo začela v petek, 6. decembra. Kot pravijo v Unitur- ju, ki upravlja smučišča na zreškem Pohor- ju, so vzdrževalna in pripravljalna dela na žičniških napravah ter smučarskih progah opravili po načrtih in so končana. Prav tako je pripravljena dodatna gastronomska, vel- neška, športna in animacijska ponudba, pri- lagojena zimski sezoni in ciljnim skupinam, ki to pohorsko smučišče v zimskih mesecih najpogosteje obiščejo. Ko so še poudarili, se v Uniturju v skladu s svojo strategijo in zavezanostjo dejavnemu in vitalnemu življenjskemu slogu usmerjajo v razvoj športne in doživljajske ponudbe na prostem, ki je gostom in obiskovalcem name- njena celo leto. Boljše zasneževanje Lani so na Rogli končali prvo fazo projekta Park Mašinžaga. Na istoimenskem smučišču od lani lahko smučarji in drugi obiskovalci uporabljajo novo odklopno šestsedežnico s pokritimi in z ogrevanimi sedeži. Prvi razvojni fazi bo sledila naslednja, v Uniturju pravijo, da bodo do začetka sezone 2024/25 postavili nov avtomatski zasneževalni sistem, ki bo z najso- dobnejšo tehnologijo in dodatnimi snežnimi topovi omogočil dvakrat hitrejšo zasnežitev smučarske proge Mašinžaga kot doslej. »Nova tehnologija bo tako zagotovila večjo zanesljivost in daljšo smučarsko sezono tudi v manj ugo- dnih vremenskih pogojih, hkrati bo omogočila učinkovitejšo porabo energije,« so še povedali. Na Rogli smučanje malo dražje Kot so povedali v Uniturju, so bili zaradi rasti stroškov, predvsem energije in dela, pri- morani prilagoditi ceno smučarskih vozov- nic. »Smučarske vozovnice za smučišče Rogla bodo tako v sezoni 2024/25 v povprečju višje za 5 odstotkov,« so sporočili. V redni prodaji bo cena dnevne smučarske znašala 45 evrov, za otroke 29 evrov. Več kot smučanje Rogla ponuja številne možnosti preživlja- nja zimskega prostega časa tudi za tiste, ki ne smučajo, deskajo ali tečejo na smučeh, a prosti čas vseeno radi preživijo na prostem. Pozimi so obiskovalcem med drugim na voljo adrenalinsko sankališče Zlodejevo, pohorska vasica, otroški snežni park, krpljanje, zimsko pohodništvo in Pot med krošnjami Pohorje. Tudi letos bo smučanje ne- koliko dražje, kot je bilo pre- tekla leta. Na ceno smučarskih kart na nekaterih smučiščih bo vplivala podražitev ener- gije. Ta je pomembna tudi zaradi vedno bolj s snegom skopih zim, proti katerim se upravljavci smučišč, tudi naj- manjših, bojujejo z izdelavo tehničnega snega. O pripravah na novo smučarsko sezono smo vprašali upravljavce smu- čišč na Rogli, Golteh, Celjski koči, Janini in v Lučah. Na Rogli tik pred začetkom Smučarska sezo- na je pred vrati. (Foto: arhiv NT/ Andraž Purg) Golte (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Operacija dr. Tomislava Klokočovnika (Foto: SBC) Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 49, 5. december 2024 AKTUALNO ZADETKI 5 0 6 -3 3 -1 1 2 Na Golteh so se v preteklih tednih pospešeno pripravlja- li na novo smučarsko sezo- no, ki jo bodo začeli v petek, 6. decembra. Opravili so vse tehnične preglede žičniških naprav, pripravljeni so tako na dnevne smučarje kot na hotelske goste. Za letošnjo sezono pripra- vljajo kar nekaj dogodkov, vse vabijo na Ski opening, ki bo 14. decembra z Zvito feltno na par- kirišču spodnje postaje nihalke v Žekovcu. Ponovno so odprli tudi bar Ledenica, ki bo deloval Ker je smučišče Janina eno najnižje ležečih smu- čišč v Sloveniji, na njem naprave za zasneževanje s tehničnim snegom za- enkrat še mirujejo. Cene smučarskih vozovnic osta- jajo takšne, kot so bile lani, na smučišču pa se lahko pohvalijo tudi z nekaj no- vostmi. Kot je povedal pred- sednik Smučarskega kluba (SK) Rogaška Aleš Grošič, ki s smučiščem upravlja, bo moralo zasneževanje na ustrezne razmere še poča- kati, a to še ne pomeni, da njihovi člani na mraz čaka- jo križem rok. V času priprav na smučar- sko sezono so člani SK Roga- ška očistili ribnik, iz katerega črpajo vodo za zasneževanje. »S tem je bilo ogromno dela, zato se v klubu iskreno za- hvaljujemo domačim podje- tnikom ter prostovoljcem, ki so nam pri tem pomagali,« je povedal Grošič. Cene ostajajo iste Manjša smučišča letos na- čeloma ohranjajo cene, ki so veljale v lanski smučarski se- zoni in tako bo tudi v Rogaški Slatini. Dopoldanska, popol- danska in nočna smučarska vozovnica vodo tudi v tej zimi stale 13 evrov. Letošnje novosti »Novost na smučišču v pri- hajajoči sezoni bo tekoči trak za otroke, ki smo ga pripeljali letos poleti. Uredili smo tudi povsem novo progo samo za učenje otrok,« je pojasnil Grošič. Na Janini nekaj novosti Za lažje delo so zamenjali tudi teptalni stroj, ki so ga pri- peljali, tako kot tekoči trak, iz avstrijskega Schladminga. »Brez pomoči donatorjev in podjetnika Franja Grobel- nika nam teh novosti ne bi uspelo pripeljati v Rogaško Slatino,« je opozoril predse- dnik kluba. Kot je še poudaril Grošič, smučišče Janina brez sodelovanja lokalne skupno- sti, članov kluba, lokalnih podjetnikov, donatorjev in prostovoljcev ne bi moglo obratovati. »Predvsem ekipa našega smučarskega kluba res ogromno časa in dela po- sveti smučišču,« je še dodal predsednik. Letošnja novost je tudi trak za začetnike. (Foto: SK Rogaška) T udi na Celjski koči so priprave na smučarsko sezono kon- čane, v družbi ZPO, ki upravlja smučišče, so na zimsko se- zono pripravljeni in čakajo zgolj še na ugodne razmere, da bodo lahko začeli zasneževati. Od vremena je odvisen tudi začetek smučarske sezone, saj je za zasneževanje potrebna večdnevna temperatura pod 0 stopinj Celzija. Veseli bodo tudi morebitne večje pošiljke naravnega snega, ki je na Celjski koči že dlje časa niso dobili. Na smuči nekaj minut iz Celja »V zimski sezoni 2024/25 bomo zagotovili obratovanje otroškega poligona, ki omo- goča izvedbe smučarskih tečajev. Ohranili bomo tudi sankališče, ki na Celjsko kočo ob zimskih razmerah privabi veliko zimskih radosti želj- nih najmlajših,« so povedali v ZPO in dodali, da se na Celj- ski koči prvih zavojev lahko naučijo tako odrasli kot otroci. Cena dnevne vozovnice podobna kot lani »Cene smučarskih kart in uporabe poligona so že vrsto let nespremenjene. Glede na dvig cen električne energije in življenjskih stroškov načr- tujemo zelo majhno zvišanje cen urnih vozovnic, medtem ko bodo dnevne smučarske karte ostale nespremenjene,« so povedali v ZPO. Dodali so še, da upajo, da bo uporaba zimskih naprav Celjske koče ostala dostopna vsakomur. Smučišče boljše med manjšimi »Želimo si zimske razmere, v katerih bi lahko zagotovili tudi čim daljše obratovanje obeh smučarskih vlečnic, saj Celjska koča ohranja status najboljših malih smučišč z razsvetljavo, ki nam omogoča tudi prijetno nočno smuko,« so povedali upravljavci. V letošnji sezoni bodo ve- lik poudarek namenili tudi gostinski ponudbi, da bodo obiskovalci zunanjih naprav lahko v koči tudi posedeli, se okrepčali z zimskimi jedmi na žlico in se družili. »Celjski koči želimo vrniti status prije- tne postojanke in prostora za druženje Celjanov,« so še po- vedali upravljavci smučišča. Na Celjski koči se nadejajo uspe- šne smučarske sezone. (Foto: ar- hiv NT/Andraž Purg) Na luškem smuči- šču pripravljajo tudi smučarske tekme. (Foto: smučišče Luče) Malo manj kot kilometer od Luč je 300 metrov dolgo smučišče, na katerem se marsikateri smučar nauči prvih zavojev, tudi ob pomoči smučarske šole, ki deluje na luškem smučišču. Tako kot prejšnje zime bo tudi letos na smučišču delovala alpska šola. Ob primernih pogojih bodo Lučani zagnali dve niz- kovrvni vlečnici, ob katerih prirejajo tudi smučarske tek- me. Sezono bodo tako kot na drugih smučiščih začeli, ko bodo to omogočale razmere. Cene smučarskih kart osta- jajo iste kot lani. Smučišče ni namenjeno le alpskemu smučanju, ampak tudi nordijskemu. Poleg smu- Smučali bodo tudi v Lučah čarske proge namreč Lučani uredijo tudi tekaške proge za klasičen tek in tek v drsalni tehniki ter igrišče, kjer se lah- ko otroci lopatkajo. To lahko počnejo tudi po sončnem za- hodu, saj je celotno smučišče osvetljeno. Cene ostajajo iste Sedem evrov za otroško smučarsko vozovnico in 10 za vse druge bo tudi letošnji cenik na Smučišču Luče z nekateri- mi popusti za prebivalce oko- liških občin. Poleg rekreativne- ga smučanja v Lučah ponujajo tudi organizacijo smučarskih tekem, na svoje smučišče va- bijo tudi šolarje, naj pri njih preživijo športne dneve. Tudi na Golteh bodo začeli s sezono ob koncih tedna, ter Ski bar v vasi Žekovec na spodnji postaji nihalke, ki bo odprt vsak dan. Od lani novi sedežnici Smučišče Golte, ki je na nadmorski višini med 1.280 in 1.576 metri, obsega več kot 12 kilometrov urejenih smu- čarskih prog. Lani so staro se- dežnico Smrekovec in vlečnico Stari Stani zamenjali z dvema sodobnima štirisedežnicama. Na smučišču deluje sedem žičniških naprav, in sicer gon- dola, štiri sedežnice, vlečnica ter tekoči trak na otroškem po- ligonu. Cene iste kot lani Cen v primerjavi z lansko sezono niso spreminjali. Lan- skim imetnikom sezonskih kart so letos omogočili 50 odstotkov popusta ob nakupu sezonske vozovnice za letošnjo sezono. Za vse druge so pripravili tudi tri predprodaje, zadnja bo tra- jala do začetka sezone. Novost letošnje sezone je tudi sezon- ska vozovnica Vip, ki vključuje hrambo opreme. Cena celo- dnevne vozovnice za odrasle bo v letošnji sezoni 39 evrov in za otroke 26 evrov. Na voljo dodatne dejavnosti Poleg alpskega smučanja bodo na Golteh omogočili še sankanje, krpljanje, vodene pohode in tečaj preživetja v na- ravi. V okviru smučišča deluje tudi smučarska šola Beli zajec, ki letos praznuje 20. obletnico. Zelo priljubljene so tudi smučarske tekme za podjetja in društva, ki jih na smučišču organizirajo med sezono. »Socialno delo je proces. Spreminjajo se ljudje, oko- lje, družine in življenjske okoliščine. Nikoli ne vemo, kaj se bo zgodilo po neki odločitvi.« Olga Bezenšek Lalić, direk- torica CSD Celje »S podsevki varujemo okolje, podtalnico in biodiverzieteto, kar je tudi cilj hmeljarjev, ki želijo zanamcem pustiti rodovi- tna tla.« Barbara Čeh, vodja pilo- tnega projekta inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije »Sami sebe moramo posta- viti na prvo mesto. Šele ta- krat, ko se sami počutimo srečno in izpolnjeno, lahko pomagamo drugim.« Polona Jančič, terapevtka »Jeseni poskrbimo za ozi- mnico. Knjige so duhovna ozimnica.« Ivan Sivec, pisatelj »Vidi se, da je minister Novak na terenu in da pozna problematiko, zato nam je zelo pomembno, da ni prišel obljubljat, ampak povedat, da bodo projekti izvedeni in je de- nar za to zagotovljen.« Saša Kovač iz Civilne ini- ciative Ločica-Breg Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 49, 5. december 2024 GOSPODARSTVO »Na odločitev, da bodo naše terme postale destinacija izključno za odrasle, so pomembno vplivali pobude in predlogi naših gostov. Ti so nam večkrat povedali, kako jim je všeč, da se lahko pri nas v celoti posvetijo svoji sprostitvi brez vsakodnevnega vrveža in motenj. Na odločitev, da bodo Rimske terme postale destinacija izključno za odrasle, je vplivalo tudi to, da so v bližnji okolici terme z bogato ponudbo za družine z otroki,« je razloge za nov koncept term pojasnil lastnik in direk- tor Valery Arakelov. Ob tem so sledili tudi svetovnim smernicam, kjer je takšen koncept že uveljavljen. V Rimskih termah upajo, da bo uspešen tudi pri njih. BOJANA AVGUŠTINČIČ V Rimskih termah so se odločili za novo strategijo poslovanja Prve terme samo za odrasle Hotelske namestitve, bazeni, savne in velnes bodo tako po novem letu namenjeni izključ- no gostom, starejšim od 14 let. Rimske terme so sicer že v osnovi zasnovane drugače od večine term, brez infrastruktu- re, namenjene otrokom. Tudi kje bi postavili starostno mejo. Naposled so se odločili za sta- rost 14 let, ker menijo, da se otroci pri tej starosti že zgle- dujejo po odraslih in si želijo razvajanje, je pojasnil vodja tr- ženja in prodaje v termah Mar- ko Maze. Med gosti term že do zdaj ni (bilo) veliko otrok, le od dva do tri odstotke. Vedno več Čehov Koncept »samo za odrasle« po navedbah Marka Mazeja ustreza tudi segmentu po- slovnih gostov, saj združuje profesionalnost in udobje. »Ob hitrem tempu življenja in natrpanih urnikih je pomemb- no, da si vzamemo čas tudi za sprostitev. Rimske terme so oaza miru sredi narave in so le 20 minut iz Celja. So prava izbira za vse tiste, ki si želijo odmor od vsakodnevnega stre- sa in se prepustiti razvajanju v miru,« je dejal. ponudba (savne, velnes, na- mestitev, kulinarika) je prila- gojena odraslim gostom. »Naša osnovna skrb in zaveza sta, da sledimo željam gostov. Pri nas je dobro počutje gostov na pr- vem mestu,« je dejal Arakelov. Rimske terme se želijo z novim konceptom uveljaviti kot prve v Sloveniji ter si tako zagoto- viti edinstven in prepoznaven položaj. Ciljajo predvsem na pare, ki si želijo razvajanje, sprostitev, romantiko in mir. »Odločitev za takšen koncept je bil pogumen korak, a verja- memo, da nam bo uspelo,« je dejal Arakelov. V Rimskih termah so veliko časa in razprav posvetili temu, Kot je dodal, so Rimske terme bolj usmerjene na tuje trge, saj je slovenski premajhen. Sloven- skih gostov je približno 30 od- stotkov, drugo so tujci. Največ jih prihaja iz Avstrije, Nemčije, Italije in Hrvaške, v poletnih mesecih tudi iz držav Bene- luksa. V zadnjem času narašča število gostov iz Češke, kar v temah pripisujejo svoji uspešni predstavitvi na češkem trgu. Še več čeških gostov pričakujejo v prihodnjem letu. Z obiskom so v Rimskih ter- mah zadovoljni, je dejal Valery Arakelov. Prva polovica leto- šnjega leta po njegovih besedah sicer ni bila tako dobra, verjetno tudi zaradi vremenskih razmer ne, medtem ko je zasedenost v drugi polovici leta veliko boljša in tudi obeti za prihodnje leto kažejo na dobre rezultate. Rimske terme bodo 1. januarja 2025 postale prve terme v Sloveniji, namenjene izključno odraslim gostom. (Foto: Rimske terme) Nov koncept poslovanja Rimskih term sta predstavila lastnik in direktor Va- lery Arakelov (na desni) ter vodja pro- daje in trženja Marko Maze. (Foto: BA) Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 49, 5. december 2024 GOSPODARSTVO »Na odločitev, da bodo naše terme postale destinacija izključno za odrasle, so pomembno vplivali pobude in predlogi naših gostov. Ti so nam večkrat povedali, kako jim je všeč, da se lahko pri nas v celoti posvetijo svoji sprostitvi brez vsakodnevnega vrveža in motenj. Na odločitev, da bodo Rimske terme postale destinacija izključno za odrasle, je vplivalo tudi to, da so v bližnji okolici terme z bogato ponudbo za družine z otroki,« je razloge za nov koncept term pojasnil lastnik in direk- tor Valery Arakelov. Ob tem so sledili tudi svetovnim smernicam, kjer je takšen koncept že uveljavljen. V Rimskih termah upajo, da bo uspešen tudi pri njih. BOJANA AVGUŠTINČIČ V Rimskih termah so se odločili za novo strategijo poslovanja Prve terme samo za odrasle Hotelske namestitve, bazeni, savne in velnes bodo tako po novem letu namenjeni izključ- no gostom, starejšim od 14 let. Rimske terme so sicer že v osnovi zasnovane drugače od večine term, brez infrastruktu- re, namenjene otrokom. Tudi kje bi postavili starostno mejo. Naposled so se odločili za sta- rost 14 let, ker menijo, da se otroci pri tej starosti že zgle- dujejo po odraslih in si želijo razvajanje, je pojasnil vodja tr- ženja in prodaje v termah Mar- ko Maze. Med gosti term že do zdaj ni (bilo) veliko otrok, le od dva do tri odstotke. Vedno več Čehov Koncept »samo za odrasle« po navedbah Marka Mazeja ustreza tudi segmentu po- slovnih gostov, saj združuje profesionalnost in udobje. »Ob hitrem tempu življenja in natrpanih urnikih je pomemb- no, da si vzamemo čas tudi za sprostitev. Rimske terme so oaza miru sredi narave in so le 20 minut iz Celja. So prava izbira za vse tiste, ki si želijo odmor od vsakodnevnega stre- sa in se prepustiti razvajanju v miru,« je dejal. ponudba (savne, velnes, na- mestitev, kulinarika) je prila- gojena odraslim gostom. »Naša osnovna skrb in zaveza sta, da sledimo željam gostov. Pri nas je dobro počutje gostov na pr- vem mestu,« je dejal Arakelov. Rimske terme se želijo z novim konceptom uveljaviti kot prve v Sloveniji ter si tako zagoto- viti edinstven in prepoznaven položaj. Ciljajo predvsem na pare, ki si želijo razvajanje, sprostitev, romantiko in mir. »Odločitev za takšen koncept je bil pogumen korak, a verja- memo, da nam bo uspelo,« je dejal Arakelov. V Rimskih termah so veliko časa in razprav posvetili temu, Kot je dodal, so Rimske terme bolj usmerjene na tuje trge, saj je slovenski premajhen. Sloven- skih gostov je približno 30 od- stotkov, drugo so tujci. Največ jih prihaja iz Avstrije, Nemčije, Italije in Hrvaške, v poletnih mesecih tudi iz držav Bene- luksa. V zadnjem času narašča število gostov iz Češke, kar v temah pripisujejo svoji uspešni predstavitvi na češkem trgu. Še več čeških gostov pričakujejo v prihodnjem letu. Z obiskom so v Rimskih ter- mah zadovoljni, je dejal Valery Arakelov. Prva polovica leto- šnjega leta po njegovih besedah sicer ni bila tako dobra, verjetno tudi zaradi vremenskih razmer ne, medtem ko je zasedenost v drugi polovici leta veliko boljša in tudi obeti za prihodnje leto kažejo na dobre rezultate. Rimske terme bodo 1. januarja 2025 postale prve terme v Sloveniji, namenjene izključno odraslim gostom. (Foto: Rimske terme) Nov koncept poslovanja Rimskih term sta predstavila lastnik in direktor Va- lery Arakelov (na desni) ter vodja pro- daje in trženja Marko Maze. (Foto: BA) Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 49, 5. december 2024 GOSPODARSTVO Prihodki od prodaje naj bi znašali 201,5 milijona evrov, čistega dobička naj bi bilo malo več kot 19 milijonov evrov. V prvih letošnjih devetih mesecih je Cinkarna Celje ustvarila 153,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo za 13 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Iz- voz se je povečal za 15 odstot- kov, na 142,6 milijona evrov. K povečanju izvoza je najbolj prispevala 20-odstotna rast pro- daje v državah Evropske unije. »Poslovanje v tretjem četrtletju je bilo veliko boljše, kot smo si upali načrtovati lani. Razlog je bila uvedba začasnih protidam- pinških carin za titanov dioksid kitajskih proizvajalcev. Prodaja v Evropski uniji, ki je naš naj- močnejši trg, še naprej raste. V treh četrtletjih smo tja prodali za 124 milijonov evrov pigmen- ta,« je povedal predsednik uprave Aleš Skok. Na tretjih trgih, zlasti na Bližnjem vzho- du, kjer carin (še) niso uvedli in je cinkarna manj konku- renčna, je prodaja letos slabša. Tudi prodaja v Sloveniji je bila manjša, njen delež v skupnih prihodkih je bil 7-odstoten. Po Skokovih besedah je razlog za to ukinitev programa metalur- gije, za katerega so imeli kupce izključno na slovenskem trgu. Ob koncu septembra je čisti dobiček celjske družbe znašal 14,6 milijona evrov. Aleš Skok je napovedal, da bo cinkarna prihodnje leto svojim lastni- kom, med katerimi ima naj- večji delež država, v skladu z dividendno politiko izplačala najmanj polovico letošnjega dobička. Družinsko podjetje Ahac iz Šentjurja, ki se je v malo več kot treh desetletjih delovanja razvilo v enega največjih uvo- znikov in distributerjev hrane in pijače v Sloveniji, se je ne- davno razveselilo dveh pre- stižnih priznanj za kakovost in lokalno povezanost. Prejeti priznanji IFS Progress Food in TKBZ Jeruzalem Sloveni- ja po besedah podjetja pou- darjata njihovo zavezanost zagotavljanju najvišje ravni kakovosti in varnosti hrane ter trajnostno in odgovorno delovanje v lokalnem okolju. Šentjursko podjetje Ahac se je s proizvodnjo hrane začelo ukvarjati leta 2011, ko je od hr- vaške družbe Atlantic Group kupilo blagovno znamko Droga ter najprej najelo in čez nekaj let tudi odkupilo proizvodni obrat v Središču ob Dravi. Ker je prodaja Droginih vložnin iz leta v leto rasla, je tam zgradilo novo skladišče ter posodobilo in razširilo proizvodnjo. Ves čas veliko vlaga tudi v razvoj novih izdelkov in se trudi, da bi bila njihova proizvodnja oko- lju čim bolj prijazna. Za visok standard v proizvodnji živil je nedavno prejelo tudi dve pri- znanji. Potrdilo IFS Progress Food, ki ga je do zdaj prejelo približno 60 slovenskih podjetij in je eno najbolj prepoznavnih mednarodnih meril za zagota- vljanje varnosti hrane, potrjuje, da podjetje Ahac v celoti sledi strogim zahtevam, ki ščitijo po- trošnike. Prav tako dokazuje, da v podjetju nadzorujejo in preverjajo proizvodne proce- se. Ob tem je podjetje Ahac za dva izdelka, in sicer za vložene fi lete rumene paprike in rdečo peso blagovne znamke Droga pridobilo še certifi kat TKBZ Jeruzalem Slovenija. Slednje- ga nosijo le izdelki, ki so tesno povezani z bogato dediščino in s kakovostjo pridelave na ob- močju destinacije Jeruzalem Slovenija, kar pomeni, da spo- štujejo lokalno tradicijo, naravo in trajnostno pridelavo. SJ Ugoden vpliv carin za kitajski titanov dioksid Cinkarna bo tudi letos presegla načrte Cinkarna Celje bo letos imela bistveno boljše rezultate poslovanja, kot jih je načrtovala ob koncu lanskega leta. Takrat je ocenila, da bo v letu 2024 imela 186 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 4 milijone evrov čistega dobička. Ocena je temeljila na takratnem dogajanju na trgu, ko so zaradi uvoza cenejšega pigmenta titanovega dioksida iz Kitajske cene tega izdelka, ki je za cinkarno najpomembnejši, padale. Ker so se razmere spremenile, saj je Evropska unija sredi leta uvedla začasne carine na uvoz iz Kitajske, je cinkarna, tudi zaradi zelo dobrega poslova- nja v prvih devetih mesecih, spremenila svoje napovedi. Letos naj bi ustvarila več prihodkov, kot je načrtovala, in tudi čisti dobiček naj bil občutno višji. JANJA INTIHAR Spet previdni pri načrtovanju Pri načrtih za prihodnje leto so v Cinkarni Celje, če- prav naj bi po še neuradnih informacijah Evropska ko- misija januarja uvedla stalne carine na uvoz kitajskega pi- gmenta titanovega dioksida, ponovno previdni. Ustvarili naj bi 206,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar v primerjavi z letos ocenjenimi prihodki predstavlja le 2-od- stotno rast. Načrtovani čisti dobiček naj bi znašal 15,3 milijona evrov. V primerjavi s pričakovanim letošnjim naj bi se znižal zaradi višjih cen nekaterih surovin in energen- tov. »Naše poslovanje bo od- visno od makroekonomskih gibanj, ki za zdaj niso spod- budna ne v Evropi ne v ZDA V Cinkarni Celje letos pričakujejo 201,5 milijona evrov prihodkov od prodaje in 19 milijonov evrov čistega dobička. Pri načrtih za prihodnje leto so kljub napovedani uvedbi stalnih carin na uvoz kitajskega pigmenta titanovega dioksida ponovno previdni. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) in tudi drugje ne. Napetosti v svetu zmanjšujejo pripravlje- nost potrošnikov, da vlagajo. Cinkarna je zelo odvisna od gradbeništva, ki je v vsej Evropi, še zlasti v Nemčiji, ki je njen najpomembnejši iz- vozni trg, v veliki krizi. Naši kupci, ki prodajajo barve za gradbeništvo, imajo za na- slednje leto še vedno skro- mne načrte,« pojasnjuje Aleš Skok. Za naložbe 20 milijonov evrov Za dobičkonosnost poslova- nja cinkarne bodo prihodnje leto vsekakor zelo pomembni protidampinški ukrepi. Začasne carine so znašale od 14 do 39 odstotkov, stalne naj ne bi bile izražene v odstotkih, ampak v absolutnem znesku, in sicer od 200 do 700 evrov na tono pi- gmenta. Uvedba stalnih carin bo zagotovo izboljšala marže evropskih proizvajalcev, torej tudi Cinkarne Celje. Kljub dobrim obetom pri prodaji pigmenta titanovega dioksida so v cinkarni zelo previdni pri načrtovanju. »Trenutno še ne vemo, kako se bodo ukrepi res uveljavljali v praksi. Bo prihajalo do ob- vodov, bodo kupci v Evropi našli način, kako uvažati ki- tajski pigment brez plačila ca- rin?« se sprašuje Skok in pou- darja, da v podjetju ne želijo biti odvisni samo od uvedbe carin, ampak želijo biti še bolj konkurenčni evropskim proizvajalcem. Zato nenehno vlagajo v razvoj izdelkov in širitev proizvodnje. Za naslednje leto načrtuje- jo za približno 20 milijonov evrov naložb, kar je dvakrat toliko kot letos. Večji del vlaganj bo namenjen trajno- stnemu razvoju. »V teh dneh smo že objavili našo trajno- stno strategijo, v kateri smo povezali vse tri stebre ESG, to je okolje, družbo in upra- vljanje organizacije. Poseben poudarek smo dali podneb- ni strategiji in zavezi o ni- čogljični proizvodnji do leta 2050,« pravi članica uprave in tehnična direktorica Ni- kolaja Podgoršek Selič. Kot pomembnega izpostavlja tudi projekt, s katerim bi cinkarna vodo, ki jo zdaj črpa iz Hu- dinje, zamenjala z odpadno vodo iz komunalne čistilne naprave Tremerje. Projekt, kakršnega doslej v Sloveniji še ni bilo, naj bi bil končan čez tri ali štiri leta, njegova vrednost je ocenjena na 12,5 milijona evrov. Ahacu dve priznanji S prodajo vložene zelenjave podjetje Ahac ustvari približno desetino svojih prihodkov. Večino, približno 70 odstotkov vložnin, proda pod lastno blagovno znamko Droga, ostalo so trgovske znamke za podjetja v Sloveniji. Večino zelenjave poskuša kupiti od lokalnih pride- lovalcev, saj želi, da je pot od njive do proizvodnje čim krajša in da je izdelek, ki ga pošljejo na trgovske police, slovenski. Vložnine, priloge in omake Droga so že 13 let pod okriljem šentjurskega družinskega podjetja Ahac. (Foto: osebni arhiv podjetja) Štajerski oskar letos tudi celjskemu Containerju 28. novembra je bila v Ma- riboru tradicionalna prire- ditev Štajerska gospodarska odličnost. To organizirata Regionalna gospodarska zbornica Celje in Štajerska gospodarska zbornica Ma- ribor. Letos so izbrali zma- govalce v petih kategorijah, in sicer najuspešnejša mala, srednja in velika podjetja, najboljši zaposlovalec in najperspektivnejše podje- tje. Kot najuspešnejše sre- dnje podjetje je tokrat slavil celjski Container. Podjetje Container se ukvar- ja s proizvodnjo zabojnikov in ima že več kot 50-letno tradi- cijo. Obratovati je začelo leta 1998. »Najprej smo izdelovali predvsem standardne mode- le, v zadnjem desetletju pa s pomočjo močne podpore razvojnega oddelka ter z vla- ganjem v visoko tehnološko podprto proizvodnjo in s stro- kovnim kadrom izdelujemo vedno bolj zahtevne zabojni- ke,« so zapisali na svoji spletni strani. »Pridobitev laskavega naziva je po mnenju komisije pripadla prav temu podjetju zaradi izjemnih rezultatov, ki izkazujejo stabilno rast in učinkovito upravljanje poslo- vanja, vlaganja v tehnološke posodobitve in prilagajanja tržnim smernicam,« so zapi- sali v Regionalni gospodarski zbornici Celje. V letu 2023 so čisti prihodki od prodaje v podjetju znašali več kot 36 milijonov evrov, čisti dobiček pa skoraj 5,5 milijona evrov. Podjetje upravlja družina Ba- stl, ki se je po 14-letnem pre- moru letos vrnila na lestvico 100 najbogatejših Slovencev, ki jo vsako leto objavi revija Finance Manager. Zasedla je 29. mesto z ocenjenim premo- ženjem 95,4 milijona evrov. LJ Nagrado je direktorju podjetja Container Garibaldiju Ravnaku (levo) predal direktor podjetja Kronoterm Bogdan Kronovšek, katerega podjetje je bilo lanski zmagovalec v isti kategoriji. (Foto: Regionalna gospodar- ska zbornica Celje) Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 49, 5. december 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Postopek javnega naročila je v imenu direkcije vodi- la Mestna občina Celje, ki je v začetku leta kot prva slovenska občina pridobila vso potrebno dokumenta- cijo, zemljišča in gradbena dovoljenja za izvedbo proti- poplavnih ukrepov. Izbran izvajalec je podjetje Voc Ce- lje, ki nastopa s partnerjema Kolektorjem CGP iz Nove Gorice in Heringom iz Bosne in Hercegovine. Pogodbena vrednost del, ki vključujejo zamenjavo starega mostu z novim in druge vodnogospo- darske ureditve Savinje v tem delu, znaša malo več kot 14 milijonov evrov. Nov most, ki bo dolg 110 metrov, bo prečkal Savinjo pod kotom 90 stopinj in bo brez podpor v rečni strugi. Na njem bodo dva vozna Celje dobilo še eno evropsko nagrado CELJE – Mesto je dobilo novo evropsko priznanje. Na razpisu programa Urbact, ki ga v okviru Interrega podpira Evropska unija, je namreč prejelo nagrado za urbani gozd ter začasno rabo prostora GT8. Na razpis programa Urbact je prispelo 250 praks iz 32 evropskih držav. Nadzorni odbor pro- grama je odločil, da nagrado prejme 116 urbanih praks, od tega pet iz Slovenije. Med nagrajenimi slovenskimi mesti je Celje edino z dvema nagradama. Mestna občina Celje je na razpis uspešno prijavila prakso urbanega gozda z razvojem mestnih gozdov, Zavod Celeia Celje pa je prijavil začasno rabo prostora GT8 kot primer gospodarske ustvarjalnosti z uporabo praznih stavb in nerazvitih območij. »Mestni gozd Celje je primer načrtovanega in trajnostnega pristopa k razvoju urbanega gozda. Ponosni smo, da nam je uspelo vzpostaviti in ohraniti edinstven način razvijanja ter upravljanja urbanih gozdov z vračanjem sredstev od prodanega lesa nazaj v gozd. Mestni gozd se ponaša z urejenimi učnimi potmi, s stezo trim, z gozdnimi igrali in največjo drevesno hišo v Sloveniji,« pravi župan Celja Matija Kovač. »Začasna raba prostora GT8 v starem mestnem jedru Celje odgovarja na izzive, s katerimi se v okviru oživljanja starega mestnega jedra sooča mestni marketing. Obenem je pomembna za po- trebe lokalne skupnosti, nevladnih organizacij, umetniških skupin in posameznikov po manjšem prostoru za javno izvajanje njihovih praks in vsebin,« je povedala mag. Maja Voglar, direktorica Zavoda Celeia Celje. SŠol CELJE – Celjska občina je pred dnevi obnovila šti- ri odseke občinskih cest in končala gradnjo dveh ploč- nikov. Gre za odseke v Ve- govi in Maistrovi ulici, na cesti Medlog–Babno ter na cesti v Gorici pri Šmartnem in pločnika ob Trnoveljski cesti ter pri I. osnovni šoli Celje. »Na vseh odsekih je bil na- rejen nov asfaltni sloj. Poleg tega smo na teh odsekih po- skrbeli tudi za učinkovitejše odvajanje meteornih vod, saj so vgrajeni novi elementi odvodnjavanja, in tam, kjer je bilo treba, uredili tudi dre- naže za odvajanje zalednih vod. Bankine so bile nasu- te s peskom in utrjene, kar bo prispevalo k trajnosti in stabilnosti cestnih robov ter zmanjšalo možnosti poškodb zaradi vremenskih vplivov ali pogoste uporabe,« pravijo v občini. Skupna vrednost del znaša malo manj kot 180 tisoč evrov. »Za večjo prometno var- nost pešcev smo ob Trno- veljski cesti zgradili nov pločnik za pešce v dolžini 60 metrov. Projekt, katere- ga vrednost znaša približno 20 tisoč evrov, predstavlja uresničeno pobudo, ki so jo pred kratkim na občino naslovili predstavniki tam- kajšnje krajevne skupnosti. Nov pločnik v dolžini 30 metrov smo uredili tudi v bližini I. osnovne šole Celje. Pločnik, ki je nivojsko ločen Kje se bodo vozili po obnovljenih cestah? Obnovljen odsek ceste Medlog–Babno (Foto: MOC) Mestni gozd, ki je prav tako razlog za priznanje, ki ga bodo predstavniki občine in Zavoda Celeia Celje prevzeli aprila prihodnje leto na Urbact festivalu mest, ki bo v Vroclavu na Poljskem. (Foto: MOC) od servisno-dovozne ceste z armiranobetonskim rob- nikom, omogoča nemoteno uporabo tudi gibalno ovira- nim osebam,« še dodajajo v občini. SŠol CELJE – Za večjo protipoplavno varnost Celja Naslednje leto zamenjava še dveh ključnih mostov Zatem ko so nekateri občudovali postavitev kolesarskega mostu na Špici, mnogi veliko bolj pričakujejo zamenjavo mostu na Polulah, kar bo imelo velik vpliv na protipo- plavno varnost Celja. Pretekli teden sta celjska občina in Direkcija RS za vode končno podpisali pogodbo o začetku del. Spomnimo, da mora biti tudi močno dotrajan most pri Topru postavljen prav tako do sredine leta 2026. Enako velja še za nekatere druge protipoplavne ukrepe na neka- terih potokih. Direkcija bo glede na ta časovni rok morala močno zavihati rokave. SIMONA ŠOLINIČ Tako naj bi bil videti nov most na Polulah. (Foto: MOC) pasova ter ločena mešana površina, ki bo namenjena prečkanju mostu kolesar- jev in pešcev. Projekt ob- sega tudi obnovo in delno prestavitev lokalne ceste na levem rečnem bregu v dol- žini 615 metrov. Z gradnjo mostu sta predvideni tudi obnova ceste in umestitev krožišča na desnem bregu, kar bosta fi nancirali celjska občina in Direkcija RS za infrastrukturo. »Gre za izjemno pomem- ben korak k zmanjšanju po- plavne ogroženosti v mestni občini Celje, kar bo bistveno izboljšalo kakovost življe- nja občanov in zmanjšalo tveganje za škodo ob viso- kih vodah. Nov most ne bo le pomembno prispeval k zmanjšanju poplavne ogro- ženosti, temveč bo izboljšal tudi varnost in udobje vseh udeležencev v prometu. Zasnovan je kot sodoben in trajnosten most, ki bo ustrezal potrebam lokalne skupnosti in bo dolgoročno služil razvoju naše občine,« je ob podpisu pogodbe dejal župan Mestne občine Celje Matija Kovač. Podobno je ob podpisu pogodbe izpo- stavila direktorica Direkcije RS za vode Urška Hočevar. Kaj pa most pri Topru? Spomnimo, da smo sredi tega leta poročali, da so ne- kateri strokovnjaki, ki pozna- jo ustroj, postopke in načine dela pri tako obsežnem pro- jektu, dejali, da je vprašanje, ali bo direkciji tako velik pro- jekt uspelo urediti do sredine leta 2026. Še posebej zato, ker je dejavnosti v projektu Dodatni ukrepi za zmanjše- vanje poplavne ogroženosti v občini Celje več, ne gre namreč samo za zamenja- vo mostu na Polulah. Gre tudi za menjavo močno dotrajanega mostu čez Vo- glajno pri Topru ter za pro- tipoplavna dela na kar petih vodotokih, in sicer Ločnici v Zagradu, potoku Dajnica, potoku Koprivnica s pritoki, Voglajni in Savinji. Izvedba teh ukrepov bo omogočila poplavno zaščito več kot dva tisoč prebivalcev. Tudi most pri Topru naj bi bil za- menjan naslednje leto, tam je predvideno tudi krožišče. Trenutno traja postopek za izbiro izvajalca del. Objava povabil k oddaji ponudbe za izbiro izvajalca za preo- stale tri ukrepe je prav tako v postopku, rok za oddajo ponudb je predviden v drugi polovici decembra. Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 49, 5. december 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Postopek javnega naročila je v imenu direkcije vodi- la Mestna občina Celje, ki je v začetku leta kot prva slovenska občina pridobila vso potrebno dokumenta- cijo, zemljišča in gradbena dovoljenja za izvedbo proti- poplavnih ukrepov. Izbran izvajalec je podjetje Voc Ce- lje, ki nastopa s partnerjema Kolektorjem CGP iz Nove Gorice in Heringom iz Bosne in Hercegovine. Pogodbena vrednost del, ki vključujejo zamenjavo starega mostu z novim in druge vodnogospo- darske ureditve Savinje v tem delu, znaša malo več kot 14 milijonov evrov. Nov most, ki bo dolg 110 metrov, bo prečkal Savinjo pod kotom 90 stopinj in bo brez podpor v rečni strugi. Na njem bodo dva vozna Celje dobilo še eno evropsko nagrado CELJE – Mesto je dobilo novo evropsko priznanje. Na razpisu programa Urbact, ki ga v okviru Interrega podpira Evropska unija, je namreč prejelo nagrado za urbani gozd ter začasno rabo prostora GT8. Na razpis programa Urbact je prispelo 250 praks iz 32 evropskih držav. Nadzorni odbor pro- grama je odločil, da nagrado prejme 116 urbanih praks, od tega pet iz Slovenije. Med nagrajenimi slovenskimi mesti je Celje edino z dvema nagradama. Mestna občina Celje je na razpis uspešno prijavila prakso urbanega gozda z razvojem mestnih gozdov, Zavod Celeia Celje pa je prijavil začasno rabo prostora GT8 kot primer gospodarske ustvarjalnosti z uporabo praznih stavb in nerazvitih območij. »Mestni gozd Celje je primer načrtovanega in trajnostnega pristopa k razvoju urbanega gozda. Ponosni smo, da nam je uspelo vzpostaviti in ohraniti edinstven način razvijanja ter upravljanja urbanih gozdov z vračanjem sredstev od prodanega lesa nazaj v gozd. Mestni gozd se ponaša z urejenimi učnimi potmi, s stezo trim, z gozdnimi igrali in največjo drevesno hišo v Sloveniji,« pravi župan Celja Matija Kovač. »Začasna raba prostora GT8 v starem mestnem jedru Celje odgovarja na izzive, s katerimi se v okviru oživljanja starega mestnega jedra sooča mestni marketing. Obenem je pomembna za po- trebe lokalne skupnosti, nevladnih organizacij, umetniških skupin in posameznikov po manjšem prostoru za javno izvajanje njihovih praks in vsebin,« je povedala mag. Maja Voglar, direktorica Zavoda Celeia Celje. SŠol CELJE – Celjska občina je pred dnevi obnovila šti- ri odseke občinskih cest in končala gradnjo dveh ploč- nikov. Gre za odseke v Ve- govi in Maistrovi ulici, na cesti Medlog–Babno ter na cesti v Gorici pri Šmartnem in pločnika ob Trnoveljski cesti ter pri I. osnovni šoli Celje. »Na vseh odsekih je bil na- rejen nov asfaltni sloj. Poleg tega smo na teh odsekih po- skrbeli tudi za učinkovitejše odvajanje meteornih vod, saj so vgrajeni novi elementi odvodnjavanja, in tam, kjer je bilo treba, uredili tudi dre- naže za odvajanje zalednih vod. Bankine so bile nasu- te s peskom in utrjene, kar bo prispevalo k trajnosti in stabilnosti cestnih robov ter zmanjšalo možnosti poškodb zaradi vremenskih vplivov ali pogoste uporabe,« pravijo v občini. Skupna vrednost del znaša malo manj kot 180 tisoč evrov. »Za večjo prometno var- nost pešcev smo ob Trno- veljski cesti zgradili nov pločnik za pešce v dolžini 60 metrov. Projekt, katere- ga vrednost znaša približno 20 tisoč evrov, predstavlja uresničeno pobudo, ki so jo pred kratkim na občino naslovili predstavniki tam- kajšnje krajevne skupnosti. Nov pločnik v dolžini 30 metrov smo uredili tudi v bližini I. osnovne šole Celje. Pločnik, ki je nivojsko ločen Kje se bodo vozili po obnovljenih cestah? Obnovljen odsek ceste Medlog–Babno (Foto: MOC) Mestni gozd, ki je prav tako razlog za priznanje, ki ga bodo predstavniki občine in Zavoda Celeia Celje prevzeli aprila prihodnje leto na Urbact festivalu mest, ki bo v Vroclavu na Poljskem. (Foto: MOC) od servisno-dovozne ceste z armiranobetonskim rob- nikom, omogoča nemoteno uporabo tudi gibalno ovira- nim osebam,« še dodajajo v občini. SŠol CELJE – Za večjo protipoplavno varnost Celja Naslednje leto zamenjava še dveh ključnih mostov Zatem ko so nekateri občudovali postavitev kolesarskega mostu na Špici, mnogi veliko bolj pričakujejo zamenjavo mostu na Polulah, kar bo imelo velik vpliv na protipo- plavno varnost Celja. Pretekli teden sta celjska občina in Direkcija RS za vode končno podpisali pogodbo o začetku del. Spomnimo, da mora biti tudi močno dotrajan most pri Topru postavljen prav tako do sredine leta 2026. Enako velja še za nekatere druge protipoplavne ukrepe na neka- terih potokih. Direkcija bo glede na ta časovni rok morala močno zavihati rokave. SIMONA ŠOLINIČ Tako naj bi bil videti nov most na Polulah. (Foto: MOC) pasova ter ločena mešana površina, ki bo namenjena prečkanju mostu kolesar- jev in pešcev. Projekt ob- sega tudi obnovo in delno prestavitev lokalne ceste na levem rečnem bregu v dol- žini 615 metrov. Z gradnjo mostu sta predvideni tudi obnova ceste in umestitev krožišča na desnem bregu, kar bosta fi nancirali celjska občina in Direkcija RS za infrastrukturo. »Gre za izjemno pomem- ben korak k zmanjšanju po- plavne ogroženosti v mestni občini Celje, kar bo bistveno izboljšalo kakovost življe- nja občanov in zmanjšalo tveganje za škodo ob viso- kih vodah. Nov most ne bo le pomembno prispeval k zmanjšanju poplavne ogro- ženosti, temveč bo izboljšal tudi varnost in udobje vseh udeležencev v prometu. Zasnovan je kot sodoben in trajnosten most, ki bo ustrezal potrebam lokalne skupnosti in bo dolgoročno služil razvoju naše občine,« je ob podpisu pogodbe dejal župan Mestne občine Celje Matija Kovač. Podobno je ob podpisu pogodbe izpo- stavila direktorica Direkcije RS za vode Urška Hočevar. Kaj pa most pri Topru? Spomnimo, da smo sredi tega leta poročali, da so ne- kateri strokovnjaki, ki pozna- jo ustroj, postopke in načine dela pri tako obsežnem pro- jektu, dejali, da je vprašanje, ali bo direkciji tako velik pro- jekt uspelo urediti do sredine leta 2026. Še posebej zato, ker je dejavnosti v projektu Dodatni ukrepi za zmanjše- vanje poplavne ogroženosti v občini Celje več, ne gre namreč samo za zamenja- vo mostu na Polulah. Gre tudi za menjavo močno dotrajanega mostu čez Vo- glajno pri Topru ter za pro- tipoplavna dela na kar petih vodotokih, in sicer Ločnici v Zagradu, potoku Dajnica, potoku Koprivnica s pritoki, Voglajni in Savinji. Izvedba teh ukrepov bo omogočila poplavno zaščito več kot dva tisoč prebivalcev. Tudi most pri Topru naj bi bil za- menjan naslednje leto, tam je predvideno tudi krožišče. Trenutno traja postopek za izbiro izvajalca del. Objava povabil k oddaji ponudbe za izbiro izvajalca za preo- stale tri ukrepe je prav tako v postopku, rok za oddajo ponudb je predviden v drugi polovici decembra. Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 49, 5. december 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Občina Vojnik je v Polžah pri Sorževem mlinu zgradi- la nov nadomestni most. Starega lesenega so večkratne visoke vode namreč močno poškodovale, zato ga je iz- bran izvajalec del Voc Celje porušil in na istem mestu postavil betonskega, ki ustreza zahtevam sodobnega prometa ter pogojem za neoviran pretok visokih vod Hudinje. Stal je približno 400 tisoč evrov in je bil fi nan- ciran s sredstvi predhodnega programa odprave posle- dic škode ministrstva za naravne vire in prostor. Odprtja novega mostu se je udeležil tudi minister Jože Novak. BOJANA AVGUŠTINČIČ SAVINJSKA DOLINA – Po srečanju z župani v Spodnji Savinjski dolini in šaleški regiji je minister za naravne vire in prostor Jože Novak z državnima sekretarjema obiskal še občine zgornjega dela porečja Savinje. Najprej si je stanje ogledal na terenu, nato je na srečanju v Polzeli z župani pregledal opravljeno delo na vodotokih in načrto- vana dela za prihodnji dve leti. Predstavniki občin so se ločeno sestali še glede pri- prave državnih prostorskih načrtov za območje celotne Savinje. Minister se je z ekipo srečal s predstavniki občin Solčava, Luče, Ljubno, Rečica ob Sa- vinji, Nazarje, Gornji Grad, Mozirje, Braslovče, Polzela, Prebold in Šmartno ob Paki. Kaj pa preostala Savinjska dolina? Na omenjenem območju so bila letos dela končana na 133 deloviščih, od tega so bili na 123 deloviščih izvedeni izredni ukrepi po lanskih avgustovskih poplavah, na 10 interventnih deloviščih pa po drugih neur- jih, ki so območja prizadela letos. Največ del je bilo izve- denih v Ljubnem, Gornjem Gradu, Lučah in Solčavi. Po sprejetju petletnega sanacij- skega programa so v oktobru podpisali pogodbe s konce- sionarji in s tem so se začela tudi obnovitvena dela. Skupna ocenjena vrednost obnovitve- nih del na tem območju je 120 milijonov evrov v naslednjih dveh letih. »Vsega seveda dr- žava ne more varovati, a ukre- pe je treba izpeljati celostno, po celotnem porečju, seveda tudi v Logarski dolini, začen- ši z ureditvami hudourniških zaledij,« je ob ogledu povedal minister Novak. Na tem območju trenutno izvajajo tudi večjo naložbo, in sicer ureditev Savinje v dolžini osmih kilometrov na območju urbaniziranih ob- močij na odseku od Ločice ob Savinji do Malih Braslovč. Ocenjena vrednost projekta je 22,5 milijona evrov in bo fi nancirana iz sredstev načr- ta za okrevanje in odpornost. Trenutno pridobivajo grad- beno dovoljenje, objavljen je tudi že javni razpis za izbiro izvajalca. Predviden začetek gradnje je spomladi nasle- dnje leto. SJ »Pri vas se vsak evro podeseteri, v Ljubljani se izgubi« VOJNIK – V Polžah so se razveselili novega mostu čez Hudinjo Občina Vojnik je po lanskih poplavah od ministrstva za na- ravne vire in prostor za obno- vo prejela 3,7 milijona evrov. S tem denarjem je uresničila pet- indvajset projektov, eden od njih je tudi most v Polžah. Kot je ob njegovem odprtju dejal predsednik Krajevne skupno- sti Nova Cerkev Slavko Jezer- nik, je to najlepši most v celjski regiji, s čimer se je strinjal tudi minister Jože Novak. »Občina Vojnik je dober primer, kako se da hitro in učinkovito de- lati. Občina je hitro porabila predplačila, ki jih je dobila od države,« je poudaril minister in dodal, da je na reki Hudinji sicer potrebnih še nekaj ukre- pov, da bo bolj odporna na podobne dogodke, kakršni so bili lansko poletje. »Vesel sem za vsak evro, ki ga država da skupnosti, kot je vaša, saj se v njej ta znesek podeseteri, med- tem ko se v Ljubljani izgubi,« je še dejal. Ograja iz akacij, podrtih v neurju »Hvaležen sem ministrstvu in ekipi, ki dela v sektorju za odpravo posledic naravnih nesreč. Želim si, da bi se ta- kšno sodelovanje nadaljevalo, saj sem prepričan, da lahko s sodelovanjem in pogovori dosežemo napredek. Ob tem se zavedam, da morajo veliko narediti tudi občine same in ne le čakati na druge,« je poudaril župan Občine Vojnik Branko Petre. Dodal je, da je občini z ukrepom predhodnega pro- grama odprave posledic škode uspelo veliko postoriti in da je približno 3,7 milijona evrov sredstev koristno uporabila. »Tako kot so na Kozjanskem po silovitem potresu pred pet- desetimi leti rekli, da je bil to pravzaprav dobrotres, je bila morda tudi lanska ujma za kaj dobra. Vesel sem, da se lahko danes veselimo opravljenega dela, nov most je tudi dokaz, da znamo denar, ki pride v občino, koristno porabiti in da imamo tudi kaj pokazati. Naj most povezuje še naprej,« je še dejal Petre. Most ima štiri metre široko vozno površino in je namenjen predvsem lokalnim prebival- cem. Z leseno ograjo se tudi lepo zliva z okolico in bližnjo Sorževo domačijo, ki je spo- meniško zaščitena. Ograja je namreč narejena iz akacij ome- njene domačije, ki jih je podr- lo lansko neurje, in tako se je lastnik Oton Samec odločil, da bo les podaril za izdelavo ograje. Po interventnih delih sledi obsežna obnova Minister Jože Novak si je po odprtju mostu v Polžah na te- renu ogledal tudi ureditev po poplavah na porečjih Savinje, Drete in Ljubnice s pritoki ter se srečal s predstavniki občin Velenje, Šoštanj, Žalec, Celje, Laško, Vojnik, Dobrna, Vita- nje, Mislinja, Vransko in Ta- bor. Pregledali so opravljeno delo na vodotokih letošnje leto in se podrobneje posve- tili načrtu del na vodni infra- strukturi za prihodnji dve leti. Kot so navedli na ministrstvu za naravne vire in prostor, je bilo letos na območju obrav- navanih občin v okviru izre- dnih ukrepov končanih 43 delovišč, od tega največ na območju občine Šoštanj. Na območju celotne Slovenije so bili uspešno izvedeni izre- dni ukrepi na 843 kilometrih vodotokov in dela končana na 1.486 deloviščih v skupni vrednosti 171 milijonov evrov. Izrednim ukrepom zdaj sle- di obnova. Po sprejetju petle- tnega sanacijskega programa so bile v letošnjem oktobru s koncesionarji, ki bodo izvaja- li sanacijska dela, podpisane pogodbe. Skupna ocenjena vrednost teh del na območju omenjenih občin za leti 2025 in 2026 je 34,4 milijona evrov. »Denar za nadaljevanje del ni ovira, ta je zagotovljen. Bolj je pomembno, da je pripravlje- na potrebna dokumentacija,« je dejal minister Novak. Vsi ukrepi bodo po navedbah mi- nistrstva izvedeni dolgoročno s ciljem večje odpornosti na izrazite vremenske pojave, ki so posledica podnebnih spre- memb. Za zmanjšanje poplav- ne ogroženosti območja je v pripravi državni prostorski načrt za Spodnjo Savinjsko do- lino, obenem sta v pripravi še dva državna prostorska načrta, in sicer za Zgornjo Savinjsko in Zadrečko dolino. Foto: Andraž Purg Trak so prerezali (z leve): predsednik KS Nova Cerkev Slavko Jezernik, lastnik Sorževe domačije Oton Samec, krajanka Vesna Majcen, minister za naravne vire in prostor Jože Novak ter župan Občine Vojnik Branko Petre. V kulturnem programu ob odprtju novega mostu so sodelovali mladi plesalci POŠ Nova Cerkev, ki so ob spremljavi Roka Švaba zaplesali ob pesmi Ob bistrem potoku je mlin. Minister Jože Novak se je strinjal, da je most v Polžah najlepši v celjski regiji. Ograja je narejena iz akacij s Sorževe domačije ki jih je podrlo lansko neurje. Minuli teden je rečiška žu- panja Majda Potočnik na se- stanek o obnovah po ujmah povabila tudi vodjo vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjana Šefi ca in vodjo državne tehnične pisar- ne Blaža Dolinška. Predstavi- la jima je odprte prostorske akte in izzive, s katerimi se sooča rečiška občina, o svojih stiskah in težavah pa so spre- govorili tudi občani. Šefi c in Dolinšek sta zbranim pred- stavila popoplavne ukrepe in projekte ter zagotovila, da bodo vsa v razpravi izposta- vljena mnenja in predlogi po- sredovani pristojnim. Minister Jože Novak (tretji z desne) si je ogledal tudi urejanje vodotokov v Letušu. (Foto: MNVP) Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 49, 5. december 2024 IZ NAŠIH KRAJEV ŽALEC – Končujejo pilotni projekt o vplivu podsevkov na pridelek in kakovost hmelja Isto hmeljišče, različni podsevki in nove ugotovitve Dan odprtih vrat ŽALEC – Konec novembra je v Upi – Ljudski univerzi Žalec vrata široko odprl večgene- racijski center Planet generacij+, ki je letos zaživel v prenovljeni obliki. Obiskovalci so se ob kratki predstavitvi dejavnosti in glasbenem programu lahko med drugim preizkusili tudi v ustvarjalnih delavnicah kaligrafije in poslikave spominskih kamenčkov. Večgeneracijski center Planet generacij+ je namenjen lokalnim prebivalcem ne glede na starost in ponuja aktualne tematske dogodke ter različne delavnice, od ustvarjalnih in jezi- kovnih do samooskrbnih in kulinaričnih. V centru osnovnošolcem nudijo tudi pomoč pri domačih nalogah, med počitnicami za otroke od 1. do 5. razreda organizirajo tudi aktivno brezplačno počitniško varstvo. Prav tako pri učenju slovenščine pomagajo tudi priseljencem, v Digi točki pa so vsak četrtek na voljo vsem, ki imajo težave z uporabo pametnih naprav. »Večgeneracijski center je sicer stalnica, a je letos začel delovati v polnem obsegu. To pomeni, da organiziramo redne dejavnosti in poskušamo ponuditi čim več,« je poudarila Urša Pukl iz večgeneracijskega centra. Kot je še dodala sogovornica, so z odzivom lokalnega prebival- stva za zdaj zadovoljni, prav tako v svojo družbo vabijo vse, ki želijo aktivno popestriti svoje dneve. Projekt je sofinanciran s sredstvi Evropske unije in ministrstva za delo, zato so vse dejavnosti v centru brezplačne. Ker program dopolnjujejo sproti, še vedno sprejemajo tudi predloge za dodatne dejavnosti. SJ Dneva odprtih vrat se je udeležilo veliko rednih udeležencev delavnic in tudi drugih, ki jih to zanima. (Foto: Upi- ljudska univerza Žalec) Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) je v novembru v dvorani ekomuzeja hme- ljarstva organiziral strokovni posvet o podsevkih v hmeljiščih. Na njem je sodelovalo več strokovnjakov s področja hmeljarstva, ki so pred polno dvorano med drugim spregovorili o svojih izkušnjah, težavah in prednostih podsevkov, zakonodaji in tudi o podporni mreži za trajnostno hmeljarstvo v Spodnji Savinjski dolini. Posvet je bil organiziran v okviru enoletnega pilotnega projekta Vpliv podsevkov na pridelek in kakovost hmelja in varovanje naravnih virov, ki ga bo IHPS s partnerji končal v decembru. SINTIJA JURIČ Enoletni 75 tisoč evrov vre- den pilotni projekt so v IHPS začeli decembra lani. Z njim so želeli prispevati k razvoju izboljšane tehnologije pride- lave hmelja s ciljem stabilne- ga in kakovostnega pridelka in povečevanja rodovitnosti tal ter ohranjanja drugih na- ravnih virov. Prizadevajo si namreč, da bi kmetijska go- spodarstva hmelj pridelova- la trajnostno ob istočasnem doseganju dobrega in kako- vostnega pridelka. Kje je težava? Kot je poudarila vodja pi- lotnega projekta dr. Barbara Čeh, je največja težava pri kmetijskih gospodarstvih niz- ka vsebnost organske snovi v tleh na hmeljiščih, ki sicer ni kritična, a je na spodnji meji zadovoljive. Prav tako je pri- čakovano nizka tudi pestrost življenja v tleh. »Vsebnost organske snovi v tleh se zelo počasi povečuje, prav tako je nanjo zelo težko vplivati pozitivno. Hmeljarji namreč običajno nimajo svojega hle- stor in ta raste s hmeljem. Ko hmelj poberemo, podsevek še vedno raste, nato ga lahko jeseni ali spomladi zakoplje- mo v tla in s tem povečamo vsebnost organskih snovi v zemlji.« Vključevanje podsevkov v hmeljišča tako ugodno vpli- va na biodiverziteto v tleh in tudi nad njimi, prav tako podsevki izboljšujejo rodo- vitnost tal, varujejo podtal- nico in pozitivno vplivajo na spiranje hranil. »Ko se hmelj spravi, bi sicer tla ostala gola, namesto tega lahko potem rastejo rastline, ki s svojimi koreninami zajamejo hranila, predvsem dušik, ki bi se lah- ko razgubil iz sistema, vendar ga podsevki zajamejo s svoji- mi koreninami,« je poudari- la Čehova. Čeprav podsevki v praksi hmeljarskih kmetij niso novost, sogovornica po- udarja, da še vedno ni ugoto- vljeno, kateri podsevki so naj- bolj primerni za vključevanje na hmeljišča. V svoji pilotni raziskavi so se zato ukvarjali ravno s tem. Kaj so pokazali rezultati? V IHPS so z namenom re- šitve praktičnega problema pri kmetijskih gospodarstvih ustanovili tudi partnerstvo. Na treh različnih hmeljarskih kmetijah – na kmetiji Šporn, Vodja pilotnega projekta dr. Barbara Čeh Med govorici je bil tudi tehnolog Nikola Vajda iz posestva Jeruzalem Ormož, ki je med drugim poudaril, da podsevki niso strošek, temveč naložba v tla. Strokovnemu po- svetu je z zanima- njem prisluhnila polna dvorana. kmetiji Šlander in na posestvu Jeruzalem Ormož – so nasa- dili 12 različnih podsevkov in pridobljene rezultate o rasti in koreninah primerjali. »Le- tos se je zelo dobro izkazala sudanska trava, ki ji ustreza toplo vreme. Prav tako sta se dobro obnesli tujerodna abe- sniska giozotija in mešanica meliorativna redkev, bela gor- jušnica in krma ogrščice,« je o ugotovitvah povedala vodja pilotnega projekta. S poskusom so bili zado- voljni tudi na posestvu Je- ruzalem Ormož, kjer so po besedah tehnologa Nikole Vajda ob standardni meša- nici meliorativne redkve, bele gorjušnice in krme ogr- ščice, ki so jo uporabljali že v preteklih letih, v poskusu odkrili, da je za njihovo vo- dovarstveno območje pri- merna tudi sudanska trava. »Ker imamo veliko površin na vodovarstvenem območju, je od nas zahtevano, da imamo celo leto zeleni pokrov. Vklju- čitev v projekt se nam je zdela zanimiva, saj lahko odkrije- mo nove mešanice, ki bi bile zanimive za nas, prav tako s tem pridobimo novo znanje in izmenjamo izkušnje,« je povedal Vajda. Ker je projekt zgolj enoleten, kar je v polje- delskih poskusih zelo malo, se bodo v inštitutu trudili za pridobitev sredstev za nada- ljevanje v prihodnjih letih. Foto: Andraž Purg »S podsevki varujemo okolje, podtalnico in biodiverzieteto, kar je tudi cilj hmeljarjev, ki želijo zanamcem pustiti rodovitna tla,« je poudarila dr. Barbara Čeh. vskega gnoja, s katerim se lahko organske snovi v tleh povečujejo,« je povedala Če- hova. Ena od rešitev je tako setev podsevkov v medvrstni prostor hmeljišč. »To pomeni, da približno julija podsevek posejemo v medvrstni pro- V Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije so se v sodelovanju s KGZ Celje uspešno zavzeli, da je bil hmelj izključen iz nove zakonodaje pogojenosti, ki je predpo- stavljala, da mora biti večji del kmetijskih površin, tudi hmeljišč, čez zimo pokrit z rastlinami ne glede na stanje tal jeseni. Kot je poudarila dr. Barbara Čeh, je bilo to s strokovnega vidika povsem nesmiselno, saj na težkih tleh zaradi zbitosti tal to ni primeren ukrep. VRANSKO – Zavod za kulturo, turizem in šport (ZKTŠ) Vransko se je v poletnih mesecih lotil obnove slačilnic v Športni dvorani Vransko. Prenovljene prostore lahko uporabniki uporabljajo že od oktobra. Vrednost naložbe je znašala približno 96 tisoč evrov, od tega je 30 tisočakov prispevala Fundacija za šport, preostalo pa občina, ki je lastnica zgradbe. Prenovljena slačilnica v vranski športni dvorani (Foto: Občina Vransko) Obnovili so slačilnice na koncu pa še preostali dve slačilnici in del čistega ho- dnika. Ker so meritve vlage in tlačni preizkus pokazali poškodbe na vodovodih in toplovodnih inštalacijah, je izvajalec del Fundacijo za šport uspešno zaprosil za spremembo projekta in tako še dodatno zamenjal poško- dovane inštalacije v kopal- nicah, ki najprej niso bile predvidene. Zgradba je bila tako v avgustu tri tedne brez tekoče vode, a kot poudarja- jo v vranski občini, so bila dela kljub temu končana v predvidenem času. Uporab- niki tako lahko prenovljene prostore uporabljajo že od oktobra. SJ Zaradi slabega stanja sla- čilnic v tamkajšnji športni dvorani je upravljavec špor- tne dvorane ZKTŠ Vransko s svojim programom obnove slačilnic kandidiral na jav- nem razpisu Fundacije za šport, kjer je bil uspešen. Program je obsegal obnovo hidroizolacije, tlakov in sten v vseh štirih slačilnicah, dveh kabinetih, sobi za prvo pomoč ter na obeh hodni- kih. Zaradi celovite preno- ve je bila v juliju uporaba slačilnic skoraj v celoti okr- njena. Da bi njihovo upo- rabo lahko zagotovili vsaj v avgustu, so dela razdelili v dve fazi tako, da so naj- prej obnovili dve slačilnici, kabineta in delno hodnika, Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 49, 5. december 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Prihodnji podjetniki tokrat v Nazarjah NAZARJE – V prostorih Razvojne agencije Savinjsko- šaleške regije (RA Saša) v Nazarjah je v začetku tedna usposabljanje začela tretja skupina projekta Poni Sa- vinjska. Na štirimesečni podjetniški poti bo svoje ideje razvijalo 11 kandidatov, ki bodo po končanem programu skušali stopiti na samostojno podjetniško pot. V okviru projekta Poni Savinjska, ki ga Regionalna razvoj- na agencija Savinjska (RRA Savinjska) pripravlja po celotni savinjski regiji, sta se prvi dve skupini udeležencev letos že usposabljali v Celju in Gorici pri Slivnici. Decembra se je projekt štirimesečnega usposabljanja preselil v Nazarje, kjer bo svoje podjetniške ideje skušalo uresničiti novih 11 kandidatov. »To bodo dosegli s pomočjo celostnega progra- ma podjetniških usposabljanj, z mentorstvom in nudenjem vsestranske pomoči udeležencem pri uresničevanju poslov- nih idej,« je poudarila direktorica RRA Savinjska Bojana Stopinšek. Da je projekt prisoten tudi v Zgornji Savinjski dolini, ki so jo pred približno letom močno prizadele po- plave, je vesel tudi nazarski župan Matej Pečovnik. Kot je dodal, so bili v ujmi poplavljeni tudi prostori RA Saša, ki so zdaj že urejeni in pripravljeni, da se v njih izoblikujejo novi podjetniki, tudi s pomočjo lokalne skupnosti. V projekt Poni Savinjska, ki je vreden približno 1,5 milijona evrov, bo do vključno leta 2028 vključenih 106 udeležencev. Regionalna razvojna agencija Savinjska projekt izvaja v sodelovanju s partnerskimi območnimi razvojnimi agencijami na obmo- čjih savinjsko-šaleško, spodnje savinjsko, osrednje celjsko, dravinjsko, Obsotelje in Kozjansko. SJ Civilna iniciativa Ločica-Breg, ki so jo občani Ločice ob Savinji in Brega pri Polzeli ustanovili po lanskih avgustovskih poplavah, že dlje časa izraža svoje nezado- voljstvo s popoplavnimi dejavnostmi v polzelski občini. Na njeno pobudo je Občina Polzela minuli teden sklicala drugi zbor občanov, prvi je bil septembra lani. Vabilu so se odzvali tudi številni vladni predstavniki na čelu z ministrom za naravne vire in prostor Jožetom Novakom, ki se je v dopoldanskih urah z ekipo sestal tudi z župani Savinjske doline. Vladni in občinski predstavniki so v polni dvorani polzelskega kulturnega doma krajanom predstavili aktualne in predvidene popoplavne ukrepe na območju omenjenih naselij. V skoraj štiriurni raz- pravi so prisotni odgovarjali tudi na njihova vprašanja, a nekatera še vedno niso dobila epiloga. SINTIJA JURIČ POLZELA – Zbor krajanov o perečih vprašanjih poplavne varnosti Odgovore so prejeli, zdaj čakajo na njihovo uresničitev »Veseli smo, da se je vladna služba odzvala v takem številu. Vidi se, da je minister Novak na terenu in da pozna problematiko, zato nam je zelo pomembno, da ni prišel obljubljat, ampak povedat, da bodo projekti izvedeni in je denar za to zagotovljen. To nam je vlilo optimizem,« je poudarila Kovačeva. V Civilni iniciativi Ločica- Breg, ki jo sestavljajo kraja- ni naselij Ločica ob Savinji in Breg pri Polzeli, so občini pobudo za sklic zbora obča- nov podali že v oktobru. Ker je bila zavrnjena, so zahte- vo za njegov sklic dosegli s pomočjo zbranih podpisov volivcev v omenjenih krajih, je poudarila Saša Kovač iz ci- vilne iniciative, ki ne skriva nezadovoljstva nad komu- nikacijo z vodstvom občine. Na zbor občanov so povabili številne vladne predstavni- ke. Po besedah polzelskega župana Jožeta Kužnika so v občini zbor sklicali takoj, ko so pristojni potrdili svojo prisotnost. Približno sto krajanov je na neuradnem srečanju v začet- ku novembra zbralo najbolj pereča vprašanja in pobude o poplavni varnosti, ukrepih in predplačilih, ki jih je že vnaprej poslalo odgovornim vladnim službam. »Na veliko zadovoljstvo minister Novak z ekipo ni prišel samo poslušat in obljubljat, temveč je prišel na zbor občanov predstavit konkretne številke, datume in odgovore ter dati zagotovila, da bodo projekti izvedeni,« so po zboru občanov poudarili v civilni iniciativi. Kakšni so načrti? Predstavniki vladne skupine so krajanom najprej predstavi- li načrt za okrevanje in odpor- nost, ki predstavlja prvo fazo obnove Savinje med Ločico in Malimi Braslovčami v dolžini osmih kilometrov. Vrednost omenjenega projekta je 22,5 milijona evrov. Druga faza obnove je državni prostorski načrt Spodnje Savinjske doli- ne, ki vključuje tudi suhi za- drževalnik Letuš ter nadaljnje ukrepe za zagotavljanje večje poplavne varnosti. Kot je po- udaril minister Novak, so za oba projekta že zagotovljena finančna sredstva. Prva faza bi se lahko začela februarja na- slednje leto in bi bila končana do junija 2026. Druga faza naj bi bila končana do leta 2028. Vprašanja krajanov je odgovornim v imenu Civilne iniciative Ločica – Breg zastavljala Saša Kovač. sti Spodnje Savinjske doline. »Glede tega nismo najbolj zadovoljni, saj projekt žal ni vključen v prvo fazo obnove Savinje. A smo dobili zagoto- vilo, da direkcija za infrastruk- turo, pod okrilje katere spada ta most, pripravlja za ta objekt določene ukrepe, ki naj bi se izvajali sočasno z načrtom za okrevanje in odpornost,« je pojasnila sogovornica. Obnova meteorne kanalizacije še nejasna Predstavniki lokalne samo- uprave so na zboru občanov predstavili tudi projekt obno- ve meteorne kanalizacije v naseljih Ločica ob Savinji in Breg pri Polzeli, nad katero bdi polzelska občina. Po be- sedah civilne iniciative občina nima pravih odgovorov, kdaj bodo začeli obnovo in koliko jih bo stala. »Ob vsakem ve- čjem deževju meteorni jaški tam ne požirajo vode, ker je v njih mulj. Ljudje imajo zato ob večjem deževju vedno v hiši vodo,« je poudarila Kova- čeva in dodala, da so sicer od občine dobili informacijo, da je omenjena obnova predvide- na v proračunu za leto 2025, če bo občina v ta namen pre- jela še dodatna proračunska sredstva. Predplačilo v višini milijon evrov je namreč Ob- čina Polzela v večini porabila za sanacijo štirih plazov v na- selju Andraž nad Polzelo. Da bo obnova meteorne vode res uvrščena v proračun za leto 2025, je poudaril tudi polzel- ski župan Kužnik, ki je dodal, da je trenutno projekt v recen- ziji državnotehnične pisarne, od dokončanja celotnega po- stopka pa je odvisna izvedba. Občani so občino pozvali tudi, naj pri novih pozidavah na območju Ločice in Brega ponovno premisli in glede na nove hidrološke študi- je pošlje v ponovni pregled ustreznosti OPPN Ločica IV, V in VI. Po njihovem mnenju bi namreč pozidava na ome- njenem območju še dodatno poplavno ogrozila naselja. Minister Novak je ob tem poudaril, da morajo občine s sprejemanjem novih OPPN počakati na nove poplavne karte, ki so še v izdelavi in naj bi bile izdelane do konca leta. Z njim se je strinjal pol- zelski župan, ki je dodal, da je od hidrološko-hidravlične študije odvisno marsikaj. Je štiriurna razprava obrodila sadove? Kot je poudarila Saša Ko- vač, so v civilni iniciativi z izpeljanim zborom občanov zadovoljni, saj so dobili veliko informacij. Še vedno čakajo na odgovore, kako bo s pozivi k predložitvi dokazil o porabi predplačil sredstev za obno- vo, o katerih so vladi poslali vprašanja in tudi pobude. »Od vladne strani pričakujemo, da bo upoštevala naša priporočila in pridobljeno pravno mnenje odvetniške pisarne Čeferin. T o pomeni, da ne bi omejili name- na porabe sredstev predplačil, saj za to po naših informacijah ni pravne osnove,« je poudarila Kovačeva. Dodala je, da so vla- di prav tako poslali priporočilo, naj izračuna stroške birokrat- skih postopkov, vezanih na predplačila, in ugotovi njihovo smotrnost. Konkretne informacije o iz- vedbi in sredstvih za projekt obnove meteorne kanalizacije v civilni iniciativi pričakuje- jo tudi od polzelske občine, hkrati dodajajo, da si želijo, da bi vodstvo občine s svoje- ga položaja dejavneje vplivalo na izvajanje ukrepov. Da je bil zbor občanov potreben, da so lahko tudi v občini s predstav- niki države občanom podali odgovore na vprašanja in neja- snosti, je ob tem poudaril tudi župan Kužnik, ki je prepričan, da so občani prejeli vse potreb- ne informacije za boljše razu- mevanje dejavnosti države in občine na področju poplavne varnosti. Foto: Nik Jarh Obsežni štiriurni razpravi je prisluhnila polna dvorana kulturnega doma. Kot je poudarila Kovačeva, so v civilni iniciativi z ome- njenimi zagotovili ministrstva zadovoljni, vendar so ob tem izpostavili tudi problematiko Grobeljskega mostu v Ločici ob Savinji, ki je eden ključnih objektov popoplavne varno- Zbora občanov so se v Polzeli udeležili tudi državni sekretarji, predstavniki direkcije za vodo, projektanti in drugi vpleteni v popoplavno obnovo. Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 49, 5. december 2024 IZ NAŠIH KRAJEV ŽALEC – Končujejo pilotni projekt o vplivu podsevkov na pridelek in kakovost hmelja Isto hmeljišče, različni podsevki in nove ugotovitve Dan odprtih vrat ŽALEC – Konec novembra je v Upi – Ljudski univerzi Žalec vrata široko odprl večgene- racijski center Planet generacij+, ki je letos zaživel v prenovljeni obliki. Obiskovalci so se ob kratki predstavitvi dejavnosti in glasbenem programu lahko med drugim preizkusili tudi v ustvarjalnih delavnicah kaligrafije in poslikave spominskih kamenčkov. Večgeneracijski center Planet generacij+ je namenjen lokalnim prebivalcem ne glede na starost in ponuja aktualne tematske dogodke ter različne delavnice, od ustvarjalnih in jezi- kovnih do samooskrbnih in kulinaričnih. V centru osnovnošolcem nudijo tudi pomoč pri domačih nalogah, med počitnicami za otroke od 1. do 5. razreda organizirajo tudi aktivno brezplačno počitniško varstvo. Prav tako pri učenju slovenščine pomagajo tudi priseljencem, v Digi točki pa so vsak četrtek na voljo vsem, ki imajo težave z uporabo pametnih naprav. »Večgeneracijski center je sicer stalnica, a je letos začel delovati v polnem obsegu. To pomeni, da organiziramo redne dejavnosti in poskušamo ponuditi čim več,« je poudarila Urša Pukl iz večgeneracijskega centra. Kot je še dodala sogovornica, so z odzivom lokalnega prebival- stva za zdaj zadovoljni, prav tako v svojo družbo vabijo vse, ki želijo aktivno popestriti svoje dneve. Projekt je sofinanciran s sredstvi Evropske unije in ministrstva za delo, zato so vse dejavnosti v centru brezplačne. Ker program dopolnjujejo sproti, še vedno sprejemajo tudi predloge za dodatne dejavnosti. SJ Dneva odprtih vrat se je udeležilo veliko rednih udeležencev delavnic in tudi drugih, ki jih to zanima. (Foto: Upi- ljudska univerza Žalec) Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) je v novembru v dvorani ekomuzeja hme- ljarstva organiziral strokovni posvet o podsevkih v hmeljiščih. Na njem je sodelovalo več strokovnjakov s področja hmeljarstva, ki so pred polno dvorano med drugim spregovorili o svojih izkušnjah, težavah in prednostih podsevkov, zakonodaji in tudi o podporni mreži za trajnostno hmeljarstvo v Spodnji Savinjski dolini. Posvet je bil organiziran v okviru enoletnega pilotnega projekta Vpliv podsevkov na pridelek in kakovost hmelja in varovanje naravnih virov, ki ga bo IHPS s partnerji končal v decembru. SINTIJA JURIČ Enoletni 75 tisoč evrov vre- den pilotni projekt so v IHPS začeli decembra lani. Z njim so želeli prispevati k razvoju izboljšane tehnologije pride- lave hmelja s ciljem stabilne- ga in kakovostnega pridelka in povečevanja rodovitnosti tal ter ohranjanja drugih na- ravnih virov. Prizadevajo si namreč, da bi kmetijska go- spodarstva hmelj pridelova- la trajnostno ob istočasnem doseganju dobrega in kako- vostnega pridelka. Kje je težava? Kot je poudarila vodja pi- lotnega projekta dr. Barbara Čeh, je največja težava pri kmetijskih gospodarstvih niz- ka vsebnost organske snovi v tleh na hmeljiščih, ki sicer ni kritična, a je na spodnji meji zadovoljive. Prav tako je pri- čakovano nizka tudi pestrost življenja v tleh. »Vsebnost organske snovi v tleh se zelo počasi povečuje, prav tako je nanjo zelo težko vplivati pozitivno. Hmeljarji namreč običajno nimajo svojega hle- stor in ta raste s hmeljem. Ko hmelj poberemo, podsevek še vedno raste, nato ga lahko jeseni ali spomladi zakoplje- mo v tla in s tem povečamo vsebnost organskih snovi v zemlji.« Vključevanje podsevkov v hmeljišča tako ugodno vpli- va na biodiverziteto v tleh in tudi nad njimi, prav tako podsevki izboljšujejo rodo- vitnost tal, varujejo podtal- nico in pozitivno vplivajo na spiranje hranil. »Ko se hmelj spravi, bi sicer tla ostala gola, namesto tega lahko potem rastejo rastline, ki s svojimi koreninami zajamejo hranila, predvsem dušik, ki bi se lah- ko razgubil iz sistema, vendar ga podsevki zajamejo s svoji- mi koreninami,« je poudari- la Čehova. Čeprav podsevki v praksi hmeljarskih kmetij niso novost, sogovornica po- udarja, da še vedno ni ugoto- vljeno, kateri podsevki so naj- bolj primerni za vključevanje na hmeljišča. V svoji pilotni raziskavi so se zato ukvarjali ravno s tem. Kaj so pokazali rezultati? V IHPS so z namenom re- šitve praktičnega problema pri kmetijskih gospodarstvih ustanovili tudi partnerstvo. Na treh različnih hmeljarskih kmetijah – na kmetiji Šporn, Vodja pilotnega projekta dr. Barbara Čeh Med govorici je bil tudi tehnolog Nikola Vajda iz posestva Jeruzalem Ormož, ki je med drugim poudaril, da podsevki niso strošek, temveč naložba v tla. Strokovnemu po- svetu je z zanima- njem prisluhnila polna dvorana. kmetiji Šlander in na posestvu Jeruzalem Ormož – so nasa- dili 12 različnih podsevkov in pridobljene rezultate o rasti in koreninah primerjali. »Le- tos se je zelo dobro izkazala sudanska trava, ki ji ustreza toplo vreme. Prav tako sta se dobro obnesli tujerodna abe- sniska giozotija in mešanica meliorativna redkev, bela gor- jušnica in krma ogrščice,« je o ugotovitvah povedala vodja pilotnega projekta. S poskusom so bili zado- voljni tudi na posestvu Je- ruzalem Ormož, kjer so po besedah tehnologa Nikole Vajda ob standardni meša- nici meliorativne redkve, bele gorjušnice in krme ogr- ščice, ki so jo uporabljali že v preteklih letih, v poskusu odkrili, da je za njihovo vo- dovarstveno območje pri- merna tudi sudanska trava. »Ker imamo veliko površin na vodovarstvenem območju, je od nas zahtevano, da imamo celo leto zeleni pokrov. Vklju- čitev v projekt se nam je zdela zanimiva, saj lahko odkrije- mo nove mešanice, ki bi bile zanimive za nas, prav tako s tem pridobimo novo znanje in izmenjamo izkušnje,« je povedal Vajda. Ker je projekt zgolj enoleten, kar je v polje- delskih poskusih zelo malo, se bodo v inštitutu trudili za pridobitev sredstev za nada- ljevanje v prihodnjih letih. Foto: Andraž Purg »S podsevki varujemo okolje, podtalnico in biodiverzieteto, kar je tudi cilj hmeljarjev, ki želijo zanamcem pustiti rodovitna tla,« je poudarila dr. Barbara Čeh. vskega gnoja, s katerim se lahko organske snovi v tleh povečujejo,« je povedala Če- hova. Ena od rešitev je tako setev podsevkov v medvrstni prostor hmeljišč. »To pomeni, da približno julija podsevek posejemo v medvrstni pro- V Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije so se v sodelovanju s KGZ Celje uspešno zavzeli, da je bil hmelj izključen iz nove zakonodaje pogojenosti, ki je predpo- stavljala, da mora biti večji del kmetijskih površin, tudi hmeljišč, čez zimo pokrit z rastlinami ne glede na stanje tal jeseni. Kot je poudarila dr. Barbara Čeh, je bilo to s strokovnega vidika povsem nesmiselno, saj na težkih tleh zaradi zbitosti tal to ni primeren ukrep. VRANSKO – Zavod za kulturo, turizem in šport (ZKTŠ) Vransko se je v poletnih mesecih lotil obnove slačilnic v Športni dvorani Vransko. Prenovljene prostore lahko uporabniki uporabljajo že od oktobra. Vrednost naložbe je znašala približno 96 tisoč evrov, od tega je 30 tisočakov prispevala Fundacija za šport, preostalo pa občina, ki je lastnica zgradbe. Prenovljena slačilnica v vranski športni dvorani (Foto: Občina Vransko) Obnovili so slačilnice na koncu pa še preostali dve slačilnici in del čistega ho- dnika. Ker so meritve vlage in tlačni preizkus pokazali poškodbe na vodovodih in toplovodnih inštalacijah, je izvajalec del Fundacijo za šport uspešno zaprosil za spremembo projekta in tako še dodatno zamenjal poško- dovane inštalacije v kopal- nicah, ki najprej niso bile predvidene. Zgradba je bila tako v avgustu tri tedne brez tekoče vode, a kot poudarja- jo v vranski občini, so bila dela kljub temu končana v predvidenem času. Uporab- niki tako lahko prenovljene prostore uporabljajo že od oktobra. SJ Zaradi slabega stanja sla- čilnic v tamkajšnji športni dvorani je upravljavec špor- tne dvorane ZKTŠ Vransko s svojim programom obnove slačilnic kandidiral na jav- nem razpisu Fundacije za šport, kjer je bil uspešen. Program je obsegal obnovo hidroizolacije, tlakov in sten v vseh štirih slačilnicah, dveh kabinetih, sobi za prvo pomoč ter na obeh hodni- kih. Zaradi celovite preno- ve je bila v juliju uporaba slačilnic skoraj v celoti okr- njena. Da bi njihovo upo- rabo lahko zagotovili vsaj v avgustu, so dela razdelili v dve fazi tako, da so naj- prej obnovili dve slačilnici, kabineta in delno hodnika, Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 49, 5. december 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Prihodnji podjetniki tokrat v Nazarjah NAZARJE – V prostorih Razvojne agencije Savinjsko- šaleške regije (RA Saša) v Nazarjah je v začetku tedna usposabljanje začela tretja skupina projekta Poni Sa- vinjska. Na štirimesečni podjetniški poti bo svoje ideje razvijalo 11 kandidatov, ki bodo po končanem programu skušali stopiti na samostojno podjetniško pot. V okviru projekta Poni Savinjska, ki ga Regionalna razvoj- na agencija Savinjska (RRA Savinjska) pripravlja po celotni savinjski regiji, sta se prvi dve skupini udeležencev letos že usposabljali v Celju in Gorici pri Slivnici. Decembra se je projekt štirimesečnega usposabljanja preselil v Nazarje, kjer bo svoje podjetniške ideje skušalo uresničiti novih 11 kandidatov. »To bodo dosegli s pomočjo celostnega progra- ma podjetniških usposabljanj, z mentorstvom in nudenjem vsestranske pomoči udeležencem pri uresničevanju poslov- nih idej,« je poudarila direktorica RRA Savinjska Bojana Stopinšek. Da je projekt prisoten tudi v Zgornji Savinjski dolini, ki so jo pred približno letom močno prizadele po- plave, je vesel tudi nazarski župan Matej Pečovnik. Kot je dodal, so bili v ujmi poplavljeni tudi prostori RA Saša, ki so zdaj že urejeni in pripravljeni, da se v njih izoblikujejo novi podjetniki, tudi s pomočjo lokalne skupnosti. V projekt Poni Savinjska, ki je vreden približno 1,5 milijona evrov, bo do vključno leta 2028 vključenih 106 udeležencev. Regionalna razvojna agencija Savinjska projekt izvaja v sodelovanju s partnerskimi območnimi razvojnimi agencijami na obmo- čjih savinjsko-šaleško, spodnje savinjsko, osrednje celjsko, dravinjsko, Obsotelje in Kozjansko. SJ Civilna iniciativa Ločica-Breg, ki so jo občani Ločice ob Savinji in Brega pri Polzeli ustanovili po lanskih avgustovskih poplavah, že dlje časa izraža svoje nezado- voljstvo s popoplavnimi dejavnostmi v polzelski občini. Na njeno pobudo je Občina Polzela minuli teden sklicala drugi zbor občanov, prvi je bil septembra lani. Vabilu so se odzvali tudi številni vladni predstavniki na čelu z ministrom za naravne vire in prostor Jožetom Novakom, ki se je v dopoldanskih urah z ekipo sestal tudi z župani Savinjske doline. Vladni in občinski predstavniki so v polni dvorani polzelskega kulturnega doma krajanom predstavili aktualne in predvidene popoplavne ukrepe na območju omenjenih naselij. V skoraj štiriurni raz- pravi so prisotni odgovarjali tudi na njihova vprašanja, a nekatera še vedno niso dobila epiloga. SINTIJA JURIČ POLZELA – Zbor krajanov o perečih vprašanjih poplavne varnosti Odgovore so prejeli, zdaj čakajo na njihovo uresničitev »Veseli smo, da se je vladna služba odzvala v takem številu. Vidi se, da je minister Novak na terenu in da pozna problematiko, zato nam je zelo pomembno, da ni prišel obljubljat, ampak povedat, da bodo projekti izvedeni in je denar za to zagotovljen. To nam je vlilo optimizem,« je poudarila Kovačeva. V Civilni iniciativi Ločica- Breg, ki jo sestavljajo kraja- ni naselij Ločica ob Savinji in Breg pri Polzeli, so občini pobudo za sklic zbora obča- nov podali že v oktobru. Ker je bila zavrnjena, so zahte- vo za njegov sklic dosegli s pomočjo zbranih podpisov volivcev v omenjenih krajih, je poudarila Saša Kovač iz ci- vilne iniciative, ki ne skriva nezadovoljstva nad komu- nikacijo z vodstvom občine. Na zbor občanov so povabili številne vladne predstavni- ke. Po besedah polzelskega župana Jožeta Kužnika so v občini zbor sklicali takoj, ko so pristojni potrdili svojo prisotnost. Približno sto krajanov je na neuradnem srečanju v začet- ku novembra zbralo najbolj pereča vprašanja in pobude o poplavni varnosti, ukrepih in predplačilih, ki jih je že vnaprej poslalo odgovornim vladnim službam. »Na veliko zadovoljstvo minister Novak z ekipo ni prišel samo poslušat in obljubljat, temveč je prišel na zbor občanov predstavit konkretne številke, datume in odgovore ter dati zagotovila, da bodo projekti izvedeni,« so po zboru občanov poudarili v civilni iniciativi. Kakšni so načrti? Predstavniki vladne skupine so krajanom najprej predstavi- li načrt za okrevanje in odpor- nost, ki predstavlja prvo fazo obnove Savinje med Ločico in Malimi Braslovčami v dolžini osmih kilometrov. Vrednost omenjenega projekta je 22,5 milijona evrov. Druga faza obnove je državni prostorski načrt Spodnje Savinjske doli- ne, ki vključuje tudi suhi za- drževalnik Letuš ter nadaljnje ukrepe za zagotavljanje večje poplavne varnosti. Kot je po- udaril minister Novak, so za oba projekta že zagotovljena finančna sredstva. Prva faza bi se lahko začela februarja na- slednje leto in bi bila končana do junija 2026. Druga faza naj bi bila končana do leta 2028. Vprašanja krajanov je odgovornim v imenu Civilne iniciative Ločica – Breg zastavljala Saša Kovač. sti Spodnje Savinjske doline. »Glede tega nismo najbolj zadovoljni, saj projekt žal ni vključen v prvo fazo obnove Savinje. A smo dobili zagoto- vilo, da direkcija za infrastruk- turo, pod okrilje katere spada ta most, pripravlja za ta objekt določene ukrepe, ki naj bi se izvajali sočasno z načrtom za okrevanje in odpornost,« je pojasnila sogovornica. Obnova meteorne kanalizacije še nejasna Predstavniki lokalne samo- uprave so na zboru občanov predstavili tudi projekt obno- ve meteorne kanalizacije v naseljih Ločica ob Savinji in Breg pri Polzeli, nad katero bdi polzelska občina. Po be- sedah civilne iniciative občina nima pravih odgovorov, kdaj bodo začeli obnovo in koliko jih bo stala. »Ob vsakem ve- čjem deževju meteorni jaški tam ne požirajo vode, ker je v njih mulj. Ljudje imajo zato ob večjem deževju vedno v hiši vodo,« je poudarila Kova- čeva in dodala, da so sicer od občine dobili informacijo, da je omenjena obnova predvide- na v proračunu za leto 2025, če bo občina v ta namen pre- jela še dodatna proračunska sredstva. Predplačilo v višini milijon evrov je namreč Ob- čina Polzela v večini porabila za sanacijo štirih plazov v na- selju Andraž nad Polzelo. Da bo obnova meteorne vode res uvrščena v proračun za leto 2025, je poudaril tudi polzel- ski župan Kužnik, ki je dodal, da je trenutno projekt v recen- ziji državnotehnične pisarne, od dokončanja celotnega po- stopka pa je odvisna izvedba. Občani so občino pozvali tudi, naj pri novih pozidavah na območju Ločice in Brega ponovno premisli in glede na nove hidrološke študi- je pošlje v ponovni pregled ustreznosti OPPN Ločica IV, V in VI. Po njihovem mnenju bi namreč pozidava na ome- njenem območju še dodatno poplavno ogrozila naselja. Minister Novak je ob tem poudaril, da morajo občine s sprejemanjem novih OPPN počakati na nove poplavne karte, ki so še v izdelavi in naj bi bile izdelane do konca leta. Z njim se je strinjal pol- zelski župan, ki je dodal, da je od hidrološko-hidravlične študije odvisno marsikaj. Je štiriurna razprava obrodila sadove? Kot je poudarila Saša Ko- vač, so v civilni iniciativi z izpeljanim zborom občanov zadovoljni, saj so dobili veliko informacij. Še vedno čakajo na odgovore, kako bo s pozivi k predložitvi dokazil o porabi predplačil sredstev za obno- vo, o katerih so vladi poslali vprašanja in tudi pobude. »Od vladne strani pričakujemo, da bo upoštevala naša priporočila in pridobljeno pravno mnenje odvetniške pisarne Čeferin. T o pomeni, da ne bi omejili name- na porabe sredstev predplačil, saj za to po naših informacijah ni pravne osnove,« je poudarila Kovačeva. Dodala je, da so vla- di prav tako poslali priporočilo, naj izračuna stroške birokrat- skih postopkov, vezanih na predplačila, in ugotovi njihovo smotrnost. Konkretne informacije o iz- vedbi in sredstvih za projekt obnove meteorne kanalizacije v civilni iniciativi pričakuje- jo tudi od polzelske občine, hkrati dodajajo, da si želijo, da bi vodstvo občine s svoje- ga položaja dejavneje vplivalo na izvajanje ukrepov. Da je bil zbor občanov potreben, da so lahko tudi v občini s predstav- niki države občanom podali odgovore na vprašanja in neja- snosti, je ob tem poudaril tudi župan Kužnik, ki je prepričan, da so občani prejeli vse potreb- ne informacije za boljše razu- mevanje dejavnosti države in občine na področju poplavne varnosti. Foto: Nik Jarh Obsežni štiriurni razpravi je prisluhnila polna dvorana kulturnega doma. Kot je poudarila Kovačeva, so v civilni iniciativi z ome- njenimi zagotovili ministrstva zadovoljni, vendar so ob tem izpostavili tudi problematiko Grobeljskega mostu v Ločici ob Savinji, ki je eden ključnih objektov popoplavne varno- Zbora občanov so se v Polzeli udeležili tudi državni sekretarji, predstavniki direkcije za vodo, projektanti in drugi vpleteni v popoplavno obnovo. Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 49, 5. december 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Kot vse kaže, bo Ksenija Klampfer po približno šti- rih letih ponovno sedla na ministrski stol. Predsednik vlade Robert Golob je koalicijske partnerje seznanil s predlogom za novo ministrico za digitalno preobrazbo. Emilijo Stojmenovo Duh naj bi nadomestila ena njenih najtesnejših sodelavk Ksenija Klampfer iz Slovenskih Konjic, saj je generalna sekretarka na tem ministr- stvu. 48-letna magistrica prava ni novinka na politični sceni, saj je bila v vladi Marjana Šarca ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter v vladi Mira Cerarja državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo. Bila je tudi podpredsednica Stranke modernega centra, iz katere je leta 2020 izstopila. BARBARA FURMAN Invalidi niso spregledani VELENJE – Mednarodni dan invalidov je velenjska občina obeležila z delovnim srečanjem s predstavniki invalidskih organizacij, društev in ustanov, ki na različne načine pomagajo osebam z invalidnostjo in s posebnimi potrebami. S slovesnostjo so počastili 20-letnico pridobitve naziva Občina po meri invalidov in 55 let delovanja Medobčinskega društva invalidov Velenje. Kot pravijo v občinski upravi, si občina že dve desetletji na različne načine prizadeva zagotoviti čim bolj prijazno bivanjsko okolje za starejše občane in gibalno ovirane. »Kame- rat je inovativni projekt, v katerem prostovoljni vozniki z električnimi vozili zagotavljajo brezplačne prevozne občanom, ki so starejši od 65 let, ter gibalno oviranim. V sejni dvo- rani Mestne občine Velenje, Vili Bianca, domu kulture, knjižnici, cerkvi sv. Marina ter v prostorih medobčinskega društva gluhih in naglušnih smo namestili slušne zanke. Prav tako smo namestili taktilne oznake za slepe in slabovidne na Rudarski cesti, v podhodu pri Pošti Velenje in v knjižnici. Urejamo dostope za invalide na javnih cestah in v ulicah v mestu, njihovim potrebam prilagajamo gradnjo cestne infrastrukture z nameščanjem klančin in nižanjem obcestnih robnikov. Zagotavljamo parkirna mesta za invalide ter nameščamo naprave za zvočne signale na semaforjih. Prav tako jim omogočamo brez- plačen prevoz po mestu z Lokalcem, dva avtobusa imata tudi zapornico za invalide,« so med drugim zapisali. Občina je v garažni hiši pri zdravstvenemu domu in na avtobusni postaji uredila javne sanitarije, ki omogočajo dostop osebam z invalidnostjo. V projektu Donirana hrana občina prav tako zagotavlja brezplačne tople obroke v javni kuhinji, in jim omogoča pridobitev izredne denarne pomoči. Oprema treh oddelkov v velenjskem vrtcu je prilagojena za potrebe otrok, ki imajo težave v razvoju. V športni in prireditveni dvorani lahko invalidi kupijo cenejše vstopnice za obisk bazena, savne in fitnesa, osebe, ki jih spremljajo, pa imajo brezplačen vstop. BF Konjičanka bo najverjetneje spet ministrica LJUBLJANA, SLOVENSKE KONJICE – Premier je za novo ministrico za digitalno preobrazbo predlagal Ksenijo Klampfer Spomnimo, da je prejšnja ministrica za digitalno preo- brazbo Emilija Stojmenova Duh po vrsti afer odstopila konec letošnjega septembra. Opozicijske parlamentarne stranke so jo interpelirale kar dvakrat. Očitale so ji sla- bo premišljen projekt preno- snih računalnikov, ki naj bi jih razdelili med otroke iz socialno ogroženih družin, a tudi sporno kampanjo za boj proti medvrstniškemu nasi- lju. V javnosti sta prav tako odmevali prehitra vožnja ter uporaba modrih luči njenega voznika na avstrijski avtoce- sti. Komisija za preprečeva- nje korupcije sicer ni potrdila sumov nezakonitih vplivov. Potem ko je Stojmenova Duh prvo interpelacijo prestala, je sama podala odstopno izja- vo le dan pred tem, ko bi se morala na interpelaciji zago- varjati drugič. Po njenem od- hodu je vodenje ministrstva ferjeve na ministrski položaj poslanke in poslanci pričaku- jejo že na decembrski redni seji državnega zbora, ki bo predvidoma 16. decembra. Skladno s poslovnikom dr- žavnega zbora kandidatka za imenovanje potrebuje podporo večine poslancev, torej najmanj 46 glasov. Gle- de na napovedno podporo vseh treh koalicijskih strank bo Konjičanka najverjetneje že drugič prevzela ministro- vanje. Na predstavitvi pred pri- stojnim parlamentarnim od- borom je Ksenija Klampfer med prednostne naloge do konca mandata uvrstila ukre- pe na področju digitalne pre- obrazbe, kot so zagotavljanje digitalnih javnih storitev, do- stopnost do spleta, pomoč uporabnikom storitev, dvig digitalnih kompetenc, uspe- šna prijava na evropski razpis za superračunalnik HPC ter vzpostavitev sistema alarmi- ranja. Konjičanka Ksenija Klampfer je magistrica evropskega gospodarskega prava. (Foto: osebni arhiv) lo. Stranko SMC je leta 2020 prevzel Zdravko Počivalšek. Ko se je SMC leta 2020 dogo- vorila za vstop v koalicijo pod vodstvom Janeza Janše, je iz te stranke izstopila in postala podpredsednica sveta stranke Lista Marjana Šarca (LMŠ). SD in Levica jo podpirata Ksenija Klampfer ima ve- like možnosti, da bo po ne- kajletnem premoru ponovno zaprisegla kot ministrica, to- krat za digitalno preobrazbo. V koalicijskih partnericah, strankah Socialni demokrati in Levica, so ji namreč napo- vedali podporo. Namestnica vodje poslancev Socialnih de- mokratov (SD) Meira Hot je dejala, da je Klampferjeva pri- merna kandidatka. »Slišimo, da kot generalna sekretarka na ministrstvu za digitalno preobrazbo uživa podporo med strokovnimi službami in sodelavci.« Tudi vodja poslancev Le- vice Matej Tašner Vatovec meni, da je Klampferjeva Skladno s poslovnikom državnega zbora Ksenija Klampfer za imenovanje potrebuje podporo večine poslancev, torej najmanj 46 glasov. Glede na napovedno podporo vseh treh koalicijskih strank bo Konjičanka najverjetneje že drugič prevzela ministrovanje. prevzel finančni minister Kle- men Boštjančič. Kdo je Ksenija Klampfer? Je magistrica pravne zna- nosti s področja evropskega gospodarskega prava z opra- vljenim pravniškim državnim izpitom. Pravi, da pri svojem delu namenja velik pouda- rek razvoju kadrov ter digi- talizaciji upravnih procesov, s čimer želi upravne procese narediti učinkovitejše in drža- vljanom bolj prijazne. Služ- bovanje je začela v Upravni enoti Slovenske Konjice, kjer je bila nekaj let načelnica. Za- tem je prevzela vodenje ma- riborske upravne enote. Širša javnost jo najbolj pozna po tem, da je prepovedala kon- cert Marka Perkovića Thomp- sona v Mariboru. Bila je tudi podpredsednica Stranke mo- dernega centra (SMC), števil- ni so pričakovali celo, da bo po odstopu nekdanjega pre- miera in predsednika stranke Mira Cerarja prevzela vode- nje stranke. A se to ni zgodi- dobra izbira. »Ne le da je že bila ministrica v času Šarčeve vlade, ampak je kot generalna sekretarka zadnji dve leti in pol delala na ministrstvu za digitalno preobrazbo. Zato predvidevam, da zelo dobro pozna strokovno delovanje ministrstva, s svojimi mini- strskimi izkušnjami pa se bo zagotovo tudi v političnem smislu dobro znašla v vlogi ministrice,« je prepričan Va- tovec. Glasovanje še ta mesec Kot sta še rekla Meira Hot in Matej Tašner Vatovec, pre- dlog za imenovanje Klamp- Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 49, 5. december 2024 Cankarjeva cesta se je decembra za cel mesec spremenila v Čarobno Cankarjevo s prazničnim vzdušjem, z gostinskimi hiši- cami in manjšimi dogodki. Praznično okrašene hišice in skrbno urejene izložbe bodo ustvarile edinstveno vzdušje, primerno za malico ali »brunch« s sodelavci, za kosilo z družino ali za večerno zdravico s prijatelji. Različni ulični nastopi lokalnih umetnikov in praznična glasba vse dni bodo prinesli še več čarobnosti. Kot posebna zanimivost bo prvič v Sloveniji zaživel tudi zimski kino na prostem, ki bo obiskovalce očaral z edinstvenim doživetjem. 14. decembra bo na Cankarjevi ulici tradicionalni Praznični sejem drobnih daril in dobrot (ki bo imel tudi letos dobrodelno noto), 21. decembra bosta v Knjižnici Velenje zaživela Praznični bazar in sejem igrač Klic iz omare, na obeh boste zagotovo lahko našli kakšno praznično darilce. Prvi med dobrimi možmi bo Velenje obiskal Miklavž. V Starem Velenju bo 5. decembra Miklavževanje, ki ga bo z nastopom pope- strila Nuša Rojs. S kočijo bo dedek Mraz v paradi pravljičnih junakov prispel na Titov trg 12. decembra ob 17. uri. Takrat se obetata tudi koncert Alye in nastop plesalcev plesne šole M-Dance. Na Titovem trgu bo med 19. in 22. ter med 26. in 29. decem- brom med 16. in 22. uro ponovno zaživela Čarobna promenada, ki jo bo zaznamoval živahen vrvež dogodkov za vse generacije in okuse, dogajanje bo zavito v topel zimski objem prijetnega vzdušja z gostinsko ponudbo, s toplimi kurišči in z otroškim kotičkom. Decembra Velenje vabi • Ribič Pepe (19. 12.) • plesna predstava iz Vilinske vasi (20. 12.) • Čarovnik Grega (21. 12.) • Prigode polža Petra (22. 12.) • Damjana Golavšek (26. 12.) • Vili Resnik (19. 12.) • Žan Serčič (20. 12.) • Drugo Dugme (21. 12.) • Zvita Feltna (22. 12.) • Klara Klančnik s skupino (26. 12.) • Help! A Beatles Tribute band (27. 12.) • Leopold I. (28. 12.) • Batista Cadillac (29. 12.) Silvestrovanje na Titovem trgu bo sklenilo živahno decembrsko dogajanje v mestu. Tudi letos bomo odštevali in prazno- vali kar dvakrat. Opoldne otroci, ob polnoči pa odrasli. Otroško silvestrovanje se bo začelo ob 11. uri s predstavo, animacijami in obiskom dedka Mraza. Skok v novo leto pa bomo letos preživeli v družbi ansambla Saša Avsenika in ob županovi novoletni poslanici ob polnoči. Z decembrom je zaživel tudi Velenjski čarobni koledar, ki obiskovalcem vse do konca decembra prinaša posebne popuste pri mestnih ponudnikih v središču mesta. Popusti veljajo le določen dan in so vsak dan zjutraj objavljeni na naših družbenih omrežjih ter na spletni strani www.velenje.si. Velenjski čarobni koledar je plod sodelovanja velenjskih ponudnikov, ki so s svojim prispevkom obogatili praznično dogajanje v mestu. Več informacij: www.velenje.si in www.festival-velenje.si December bo v Velenju zelo živahen in prazničen. 1. decembra se je s prižigom praznične raz- svetljave začel sklop dogodkov Čarobni december 2024, ki bo s ponudbo različnih dogodkov za vse generacije s prijetnim vzdušjem in pestro gostinsko ponudbo na prostem vabil k druženju in poskrbel za praznično čarovnijo v mestu. Do zadnjega decembrskega dne, ko bomo silvestrovali na Titovem trgu, se bo v mestu zvrstilo več kot 130 prazničnih dogodkov. Za najmlajše • predstava Dedkov pridnometer (27. 12.) • Nipke (28. 12.) • predstava Mirko in čarobne lučke (29. 12.) Koncertno dogajanje na Titovem trgu Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 49, 5. december 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Kot vse kaže, bo Ksenija Klampfer po približno šti- rih letih ponovno sedla na ministrski stol. Predsednik vlade Robert Golob je koalicijske partnerje seznanil s predlogom za novo ministrico za digitalno preobrazbo. Emilijo Stojmenovo Duh naj bi nadomestila ena njenih najtesnejših sodelavk Ksenija Klampfer iz Slovenskih Konjic, saj je generalna sekretarka na tem ministr- stvu. 48-letna magistrica prava ni novinka na politični sceni, saj je bila v vladi Marjana Šarca ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter v vladi Mira Cerarja državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo. Bila je tudi podpredsednica Stranke modernega centra, iz katere je leta 2020 izstopila. BARBARA FURMAN Invalidi niso spregledani VELENJE – Mednarodni dan invalidov je velenjska občina obeležila z delovnim srečanjem s predstavniki invalidskih organizacij, društev in ustanov, ki na različne načine pomagajo osebam z invalidnostjo in s posebnimi potrebami. S slovesnostjo so počastili 20-letnico pridobitve naziva Občina po meri invalidov in 55 let delovanja Medobčinskega društva invalidov Velenje. Kot pravijo v občinski upravi, si občina že dve desetletji na različne načine prizadeva zagotoviti čim bolj prijazno bivanjsko okolje za starejše občane in gibalno ovirane. »Kame- rat je inovativni projekt, v katerem prostovoljni vozniki z električnimi vozili zagotavljajo brezplačne prevozne občanom, ki so starejši od 65 let, ter gibalno oviranim. V sejni dvo- rani Mestne občine Velenje, Vili Bianca, domu kulture, knjižnici, cerkvi sv. Marina ter v prostorih medobčinskega društva gluhih in naglušnih smo namestili slušne zanke. Prav tako smo namestili taktilne oznake za slepe in slabovidne na Rudarski cesti, v podhodu pri Pošti Velenje in v knjižnici. Urejamo dostope za invalide na javnih cestah in v ulicah v mestu, njihovim potrebam prilagajamo gradnjo cestne infrastrukture z nameščanjem klančin in nižanjem obcestnih robnikov. Zagotavljamo parkirna mesta za invalide ter nameščamo naprave za zvočne signale na semaforjih. Prav tako jim omogočamo brez- plačen prevoz po mestu z Lokalcem, dva avtobusa imata tudi zapornico za invalide,« so med drugim zapisali. Občina je v garažni hiši pri zdravstvenemu domu in na avtobusni postaji uredila javne sanitarije, ki omogočajo dostop osebam z invalidnostjo. V projektu Donirana hrana občina prav tako zagotavlja brezplačne tople obroke v javni kuhinji, in jim omogoča pridobitev izredne denarne pomoči. Oprema treh oddelkov v velenjskem vrtcu je prilagojena za potrebe otrok, ki imajo težave v razvoju. V športni in prireditveni dvorani lahko invalidi kupijo cenejše vstopnice za obisk bazena, savne in fitnesa, osebe, ki jih spremljajo, pa imajo brezplačen vstop. BF Konjičanka bo najverjetneje spet ministrica LJUBLJANA, SLOVENSKE KONJICE – Premier je za novo ministrico za digitalno preobrazbo predlagal Ksenijo Klampfer Spomnimo, da je prejšnja ministrica za digitalno preo- brazbo Emilija Stojmenova Duh po vrsti afer odstopila konec letošnjega septembra. Opozicijske parlamentarne stranke so jo interpelirale kar dvakrat. Očitale so ji sla- bo premišljen projekt preno- snih računalnikov, ki naj bi jih razdelili med otroke iz socialno ogroženih družin, a tudi sporno kampanjo za boj proti medvrstniškemu nasi- lju. V javnosti sta prav tako odmevali prehitra vožnja ter uporaba modrih luči njenega voznika na avstrijski avtoce- sti. Komisija za preprečeva- nje korupcije sicer ni potrdila sumov nezakonitih vplivov. Potem ko je Stojmenova Duh prvo interpelacijo prestala, je sama podala odstopno izja- vo le dan pred tem, ko bi se morala na interpelaciji zago- varjati drugič. Po njenem od- hodu je vodenje ministrstva ferjeve na ministrski položaj poslanke in poslanci pričaku- jejo že na decembrski redni seji državnega zbora, ki bo predvidoma 16. decembra. Skladno s poslovnikom dr- žavnega zbora kandidatka za imenovanje potrebuje podporo večine poslancev, torej najmanj 46 glasov. Gle- de na napovedno podporo vseh treh koalicijskih strank bo Konjičanka najverjetneje že drugič prevzela ministro- vanje. Na predstavitvi pred pri- stojnim parlamentarnim od- borom je Ksenija Klampfer med prednostne naloge do konca mandata uvrstila ukre- pe na področju digitalne pre- obrazbe, kot so zagotavljanje digitalnih javnih storitev, do- stopnost do spleta, pomoč uporabnikom storitev, dvig digitalnih kompetenc, uspe- šna prijava na evropski razpis za superračunalnik HPC ter vzpostavitev sistema alarmi- ranja. Konjičanka Ksenija Klampfer je magistrica evropskega gospodarskega prava. (Foto: osebni arhiv) lo. Stranko SMC je leta 2020 prevzel Zdravko Počivalšek. Ko se je SMC leta 2020 dogo- vorila za vstop v koalicijo pod vodstvom Janeza Janše, je iz te stranke izstopila in postala podpredsednica sveta stranke Lista Marjana Šarca (LMŠ). SD in Levica jo podpirata Ksenija Klampfer ima ve- like možnosti, da bo po ne- kajletnem premoru ponovno zaprisegla kot ministrica, to- krat za digitalno preobrazbo. V koalicijskih partnericah, strankah Socialni demokrati in Levica, so ji namreč napo- vedali podporo. Namestnica vodje poslancev Socialnih de- mokratov (SD) Meira Hot je dejala, da je Klampferjeva pri- merna kandidatka. »Slišimo, da kot generalna sekretarka na ministrstvu za digitalno preobrazbo uživa podporo med strokovnimi službami in sodelavci.« Tudi vodja poslancev Le- vice Matej Tašner Vatovec meni, da je Klampferjeva Skladno s poslovnikom državnega zbora Ksenija Klampfer za imenovanje potrebuje podporo večine poslancev, torej najmanj 46 glasov. Glede na napovedno podporo vseh treh koalicijskih strank bo Konjičanka najverjetneje že drugič prevzela ministrovanje. prevzel finančni minister Kle- men Boštjančič. Kdo je Ksenija Klampfer? Je magistrica pravne zna- nosti s področja evropskega gospodarskega prava z opra- vljenim pravniškim državnim izpitom. Pravi, da pri svojem delu namenja velik pouda- rek razvoju kadrov ter digi- talizaciji upravnih procesov, s čimer želi upravne procese narediti učinkovitejše in drža- vljanom bolj prijazne. Služ- bovanje je začela v Upravni enoti Slovenske Konjice, kjer je bila nekaj let načelnica. Za- tem je prevzela vodenje ma- riborske upravne enote. Širša javnost jo najbolj pozna po tem, da je prepovedala kon- cert Marka Perkovića Thomp- sona v Mariboru. Bila je tudi podpredsednica Stranke mo- dernega centra (SMC), števil- ni so pričakovali celo, da bo po odstopu nekdanjega pre- miera in predsednika stranke Mira Cerarja prevzela vode- nje stranke. A se to ni zgodi- dobra izbira. »Ne le da je že bila ministrica v času Šarčeve vlade, ampak je kot generalna sekretarka zadnji dve leti in pol delala na ministrstvu za digitalno preobrazbo. Zato predvidevam, da zelo dobro pozna strokovno delovanje ministrstva, s svojimi mini- strskimi izkušnjami pa se bo zagotovo tudi v političnem smislu dobro znašla v vlogi ministrice,« je prepričan Va- tovec. Glasovanje še ta mesec Kot sta še rekla Meira Hot in Matej Tašner Vatovec, pre- dlog za imenovanje Klamp- Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 49, 5. december 2024 Cankarjeva cesta se je decembra za cel mesec spremenila v Čarobno Cankarjevo s prazničnim vzdušjem, z gostinskimi hiši- cami in manjšimi dogodki. Praznično okrašene hišice in skrbno urejene izložbe bodo ustvarile edinstveno vzdušje, primerno za malico ali »brunch« s sodelavci, za kosilo z družino ali za večerno zdravico s prijatelji. Različni ulični nastopi lokalnih umetnikov in praznična glasba vse dni bodo prinesli še več čarobnosti. Kot posebna zanimivost bo prvič v Sloveniji zaživel tudi zimski kino na prostem, ki bo obiskovalce očaral z edinstvenim doživetjem. 14. decembra bo na Cankarjevi ulici tradicionalni Praznični sejem drobnih daril in dobrot (ki bo imel tudi letos dobrodelno noto), 21. decembra bosta v Knjižnici Velenje zaživela Praznični bazar in sejem igrač Klic iz omare, na obeh boste zagotovo lahko našli kakšno praznično darilce. Prvi med dobrimi možmi bo Velenje obiskal Miklavž. V Starem Velenju bo 5. decembra Miklavževanje, ki ga bo z nastopom pope- strila Nuša Rojs. S kočijo bo dedek Mraz v paradi pravljičnih junakov prispel na Titov trg 12. decembra ob 17. uri. Takrat se obetata tudi koncert Alye in nastop plesalcev plesne šole M-Dance. Na Titovem trgu bo med 19. in 22. ter med 26. in 29. decem- brom med 16. in 22. uro ponovno zaživela Čarobna promenada, ki jo bo zaznamoval živahen vrvež dogodkov za vse generacije in okuse, dogajanje bo zavito v topel zimski objem prijetnega vzdušja z gostinsko ponudbo, s toplimi kurišči in z otroškim kotičkom. Decembra Velenje vabi • Ribič Pepe (19. 12.) • plesna predstava iz Vilinske vasi (20. 12.) • Čarovnik Grega (21. 12.) • Prigode polža Petra (22. 12.) • Damjana Golavšek (26. 12.) • Vili Resnik (19. 12.) • Žan Serčič (20. 12.) • Drugo Dugme (21. 12.) • Zvita Feltna (22. 12.) • Klara Klančnik s skupino (26. 12.) • Help! A Beatles Tribute band (27. 12.) • Leopold I. (28. 12.) • Batista Cadillac (29. 12.) Silvestrovanje na Titovem trgu bo sklenilo živahno decembrsko dogajanje v mestu. Tudi letos bomo odštevali in prazno- vali kar dvakrat. Opoldne otroci, ob polnoči pa odrasli. Otroško silvestrovanje se bo začelo ob 11. uri s predstavo, animacijami in obiskom dedka Mraza. Skok v novo leto pa bomo letos preživeli v družbi ansambla Saša Avsenika in ob županovi novoletni poslanici ob polnoči. Z decembrom je zaživel tudi Velenjski čarobni koledar, ki obiskovalcem vse do konca decembra prinaša posebne popuste pri mestnih ponudnikih v središču mesta. Popusti veljajo le določen dan in so vsak dan zjutraj objavljeni na naših družbenih omrežjih ter na spletni strani www.velenje.si. Velenjski čarobni koledar je plod sodelovanja velenjskih ponudnikov, ki so s svojim prispevkom obogatili praznično dogajanje v mestu. Več informacij: www.velenje.si in www.festival-velenje.si December bo v Velenju zelo živahen in prazničen. 1. decembra se je s prižigom praznične raz- svetljave začel sklop dogodkov Čarobni december 2024, ki bo s ponudbo različnih dogodkov za vse generacije s prijetnim vzdušjem in pestro gostinsko ponudbo na prostem vabil k druženju in poskrbel za praznično čarovnijo v mestu. Do zadnjega decembrskega dne, ko bomo silvestrovali na Titovem trgu, se bo v mestu zvrstilo več kot 130 prazničnih dogodkov. Za najmlajše • predstava Dedkov pridnometer (27. 12.) • Nipke (28. 12.) • predstava Mirko in čarobne lučke (29. 12.) Koncertno dogajanje na Titovem trgu Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 49, 5. december 2024 KULTURA Knjigo moraš imeti rad Slogan letošnjega Slovenskega knjižnega sejma je bil Knjigo moraš imeti rad, ki je parafraza naslova najbolj znane pesmi Ivana Minattija Nekoga moraš imeti rad. Letos mineva sto let od njegovega rojstva. Rojstni kraj pesnika, prevajalca, urednika in akademika so Slovenske Konjice, zato so imele na letošnjem knjižnem sejmu status mesta v gosteh. »Minatti nas v svojih pesmih še danes nagovarja z univerzalnimi sporočili. Zato smo Konjičani obiskovalcem sejma skušali čim bolj približati Minattijevo ustvarjalnost ter edinstveno zgodbo Slovenskih Konjic,« je ob odprtju Slovenskega knjižnega sejma, ki je trajal od 26. novembra do 1. decembra, poudaril konjiški župan Darko Ratajc. Konjiška občina je pripravila pester sejemski program na svojem razstavnem prostoru in tudi na glavnem odru, na katerem se je v šestih dneh zvrstilo veliko konjiških literatov in ustvarjalcev, in sicer pesnica in literarna kritičarka Tonja Jelen, književna prevajalka Alexandra N. Zaleznik in pesnik Aleš Jelenko. Glasbena gostja je profesorica solopetja in sopranistka Andreja Obrul, ki je v sodelovanju s pianistko Nejo Skerbiš posnela zvočno kartico z dvema Minattijevima pe- smima – Nekoga moraš imeti rad in Ko mislim nate. Na odru mladih je s predstavo Pravljice iz kufra otroke navdušila Maja Furman, svojevrsten poklon Minattiju so pripravili konjiški gimnazijci ter učenci Osnovne šole Ob Dravinji s projektom, ki so ga naslovili Po Minattijevih stopinjah. Konjičani so obiskovalcem knjižnega sejma predstavili tudi poslanstvo Literarnega festivala Spirala, ki ga že deset let organizira Splošna knjižnica Slo- venske Konjice. BF Župan Darko Ratajc v družbi Lojzke Špacapan, žene pokojnega Ivana Minattija (na sredini), in Hede V. Šalamon (Foto: A. Miličević) Zadnjo novembrsko soboto je Godba Liboje z velikim koncertom obeležila 90-letnico svojega delovanja. V Domu II. slovenskega tabora Žalec je pod taktirko dirigenta in umetniškega vodje Gašperja Smisla pripravila svečano obarvan program, v katerem je s solisti obiskovalce popeljala skozi prehojeno pot svojega glasbenega ustvarjanja. Sobotni koncert je bil prava glasbena in tudi vizualna poslastica, saj so stare fotografije v ozadju ves čas spremljale raznovrstne melodije libojskih godbenikov. Godba Liboje je namreč v 90 letih prestala veliko, njeno delovanje je vmes začasno prekinila tudi druga svetovna vojna. A libojski godbeniki, ki danes štejejo približno 40 članov, so vztrajali in še vedno ustvarjajo glasbo. Z bogatim koncertnim programom in raznovrstnimi melodijami so tako minulo soboto gledalcem želeli prikazati svojo prehojeno pot in ljubezen do glasbe. Ob njih so nastopili tudi pevski in instrumentalni solisti Eva in Domen Zupančič, Alenka Frece in Nataša Zupan, ki so še dodatno popestrili večer. Koncert se je nato prevesil v pogostitev in druženje v avli doma, kjer so obiskovalci lahko kupili tudi knjigo o 90-letnici Godbe Liboje, ki je sredi novembra izšla izpod peresa Jolande Železnik. SJ Libojski godbeniki so ob svoji obletnici pripravili pravo posla- stico za ušesa. (Foto: FB Godba Liboje – Nik Skerbiš) Njenih 90 let Lani je bilo v Osrednjo knji- žnico Celje včlanjenih 16.232 uporabnikov. »Števec obisko- valcev nam vsak mesec sporo- ča, da beležimo največji porast od leta 2018, ko smo ga name- stili. Veseli nas, da smo tako obiskani,« so povedali v celjski knjižnici. Ob tem so pojasni- li, da jih je v povprečju letos obiskalo 13.700 ljudi mesečno. Kar tretjina knjig izposojena na otroškem oddelku Med najbolj izposojenimi naslovi so knjige, ki so na- menjene mladim odraslim in odraslim. »Ob tem moramo izpostaviti, da kar tretjino iz- posojenih knjig beležimo na otroškem oddelku, tako da zelo veliko berejo tudi otroci. Ti sicer niso tako zelo vezani na trenutne uspešnice, temveč si izposojajo bolj raznoliko gradivo,« so pojasnili v Osre- dnji knjižnici Celje. V prvem polletju letos je bilo približno 40 odstotkov dejavnih članov otrok do 18. leta, 46 odstotkov je bilo odraslih in 15 odstot- kov upokojencev. Pri odraslih so letos med najbolj branimi knjigami osebne izpovedi in spomini znanih Slovencev, kot sta na primer Skalpel: iskrena pripoved o življenju in delu ki- rurga Uroša Ahčana in Življe- nje v sivi coni Davida Zupan- čiča. Obiskovalci si velikokrat izposojajo tudi knjige tujih avtorjev, kot sta Freide Mc- Fadden in Colleen Hoover. Pri odraslih je trenutno največkrat izposojena letošnja knjiga Oj, Triglav, moj dom avtorja Tade- ja Goloba, na otroškem oddel- ku pa Zverjasec avtorice Julie Donaldson. »V zadnjih letih se je zanimanje spremenilo. V preteklosti so med največkrat izposojenimi deli prevladovali ljubezenski in kriminalni ro- mani tujih avtoric,« so povedali v celjski knjižnici. Knjižnica je večnamenska ustanova »Knjižnica ni samo dom knjig, postala je družabno sre- dišče, kjer se lahko obiskovalci poleg izposoje knjig tudi učijo, »Knjižnica ni samo dom knjig, postala je tudi družabno središče, so povedali v celjski knjižnici. (Foto: arhiv NT/ Andraž Purg) Bralna kultura Z(b)erimo (se) v knjižnici Nedavno smo v Sloveniji obeležili teden splošnih knjižnic pod sloganom Z(b)erimo (se) v knjižnici. Ob tej priložnosti so ustanove predstavile svoje poslanstvo s pomočjo različnih de- javnosti in prireditev. Knjižnice namreč niso zgolj dom knjig, temveč tudi družabno središče, kjer se ljudje povezujejo in krepijo skupnost. Te ustanove moremo podpirati, uporabljati in spodbujati druge, da jih uporabljajo, poudarjajo Mojca Videmšek, Lea Očko in Ida Kreča iz Osrednje knjižnici Ce- lje, ki so nam v tej luči ponudile tudi podrobnejši vpogled v delovanje in poslanstvo te ustanove. LARISA JEKNIĆ družijo, obiskujejo prireditve in izobraževalne programe univerze za tretje življenjsko obdobje ter si poiščejo svoj ko- tiček za branje,« so povedali. Vsak teden v knjižnici organi- zirajo številne prireditve za vse generacije, kot so potopisna predavanja, odprtja razstav, predstavitve knjig in literarni večeri. Naslednje leto bo Osre- dnja knjižnica Celje pripravila tudi ponovno obuditev bralne- ga kluba, novost bo tudi angle- ški bralni klub. Zelo dragocen projekt, ki ga izvaja knjižnica, je bralna značka za odrasle, ki nosi naslov Branje do zvezd. »Branje je čudovito popotova- nje, na katerem lahko doseže- mo tudi zvezde,« se glasi slo- gan omenjene bralne značke. Že trinajst let jo izvajajo vsako leto od februarja do decembra, ko sledi zaključna prireditev. Seznam literature pripravljajo knjižničarji na vseh oddelkih knjižnice, bralci lahko z njega izberejo pet knjig, jih prebere- jo, nato po želji svoje misli, ki so se jim porodile ob branju, zapišejo na knjižno kazalko na zloženki. Vsako leto med- se povabijo tudi avtorja s se- znama literature, letos jih bo obiskal pisatelj in prevajalec Aleš Berger. Vsi bralci vsako leto prejmejo tudi priznanje in majhno pozornost za svojo do- slednost. »Čar bralne značke je, da si bralci izberejo knjige, ki si jih sami mogoče nikoli ne bi, in gredo iz svojega območja bralnega udobja,« so poudarili v celjski knjižnici. »Bralcem je tudi všeč, da so del projekta, pri katerem sodelujejo celo leto. S projektom spodbuja- mo bralno kulturo v mestu in okolici, saj sodelujejo tudi bralci iz krajevnih knjižnic in drugih krajev, tudi tistih, ki so oddaljeni od Celja. Vsako leto sodeluje več kot sto bralcev,« so dodali. Kako biti bolj discipliniran bralec? V času, ko tehnologija in družbena omrežja krojijo naša življenja, ne smemo pozabiti na neprecenljivo vrednost, ki jo ima branje. Odrasli mora- mo biti dober zgled otrokom. »Treba je poskrbeti, da otroci sploh pridejo v knjižnico in da že zelo zgodaj vedo, da tukaj najdejo vse, kar potrebujejo za svoje šolske obveznosti in bra- nje v prostem času,« so zapisa- li v celjski knjižnici. »Prav tako je pomembno, da se otroci v knjižnici dobro počutijo in da vedo, da so dobrodošli ter da se lahko z željami in vprašanji obrnejo na knjižničarja,« so dodali. V celjski knjižnici po- skušajo knjižne police narediti čim bolj vabljive, zato vedno izpostavijo novosti in poskrbi- jo, da so aktualne knjige opa- zne ter takoj pri roki. Prav tako redno spremljajo ponudbo na knjižnem trgu in z dokupi poskrbijo, da so čakalne liste za najbolj iskane knjige čim krajše. Zakaj nekateri ne be- rejo radi? »Lahko ugibamo, da niso bili deležni knjižne vzgoje v najnežnejših otroških letih, da niso imeli spodbudnega okolja in pozitivnih zgledov ali so v začetnem bralnem obdobju naleteli na težave, kot so specifične učne težave ali disleksija, ki so jih odvra- čale od branja,« so pojasnili. Odrasli si velikokrat postavijo cilj, koliko knjig bodo prebrali v nekem obdobju, kar jih po- gosto motivira in spodbuja k branju, so razložili v celjski knjižnici. Vsake toliko časa pripravijo tudi bralne sezna- me, da ljudje dobijo ideje, kaj lahko berejo. »Bralne navade odraslih je težje ocenjevati, saj imajo zelo različna življenja,« so povedali. »Naša izkušnja glede otrok je, da zelo veliko in radi berejo, da redno pri- hajajo v knjižnico, si poleg obveznega branja izposojajo knjige po svojem izboru in da jih, zlasti med počitnicami, nosijo domov v nahrbtnikih.« Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 49, 5. december 2024 NAŠA TEMA S kakšnim jeklenim konjičkom se župani vozijo po službenih poteh? Eni s prestižnim, drugi brez Potem ko je pred časom v javnosti odmevala novica, da je občina braslovškemu županu Tomažu Žoharju v pol leta kupila kar dva službena avtomobila visokega cenovnega razreda, saj je prvega uničil v prometni nesreči, smo se v redakciji odločili, da vzamemo pod drobnogled vozne parke občin na našem območju. Zanimalo nas je, kakšne avtomobile vozijo župani in drugi občinski uslužbenci. Koliko so stali in kolikšno breme so za občinsko blagajno potni stroški in stroški vzdrževanja službenih vozil? Ali kazni zaradi krše- nja cestno-prometnih predpisov plačajo župani sami? Kako je urejena uporaba službenih vozil in kdo, če sploh, jo nadzira? V naših krajih imamo denimo župana, ki za svoje službene poti ne želi prejeti niti centa. Eden od njih pa raje kot v avtomobil sede na kolo ali pa se po službenih opravkih v mestu odpravi kar peš. BARBARA FURMAN Del voznega parka Občine Laško (Foto: Nik Jarh) »Za občine bi bil primeren nakup električnih avtomobilov. Tako bi se župani pred svojimi občani pokazali kot dobri gospodarji, obenem pa bi jim postavili tudi odličen zgled. Seveda bi obenem morali v svoji lokalni skupnosti poskrbeti za polnilno infrastrukturo,« poudarjajo predstavniki Avto-moto zveze Slovenije. V Občini Laško so pojasnili, da župan Marko Šantej za službene poti uporablja devet let star osebni avtomobil znamke Hyundai ix35. Poleg tega ima občina v svo- jem voznem parku še pet službenih vozil. Za njihovo vzdrževanje skrbi hišnik oziroma po potrebi pooblaščeni servisi. Letni stroški za njihovo vzdrževanje so med 500 in 600 evrov. Kot so še pojasnili na občini, laški župan na leto opravi od 8 do 10 tisoč kilometrov službe- nih poti. Službena vozila lahko sicer uporablja- jo vsi zaposleni v občinski upravi. O tem ima občina sprejet tudi interni pravilnik. Če je kdo od njihovih uslužbencev na službeni poti za- radi prekoračitve dovoljene hitrosti ali kršenja drugih prometnih predpisov dobil kazen, jo je moral plačati sam. Občinski proračun zaradi tega ni bil oškodovan. Žalski župan Janko Kos vozi Škodo Superb, za katero je občina lani spomladi odštela okoli 42 tisoč evrov z DDV. Za prodajo starega in nakup novega avtomobila se je odločila zaradi naraščajočih stroškov vzdrževanja vo- zila Citroen C5, ki ga je župan vozil 13 let, vse od začetka svojega mandata. Župan za službene obveznosti zunaj delovnega časa občinske uprave uporablja svoje vozilo in si ne obračunava niti potnih stroškov niti stroškov za njegovo vzdrževanje. diplomati vozijo z avtomobili srednjega cenovnega razreda. Župan Tomaž Žohar je za časnik Večer pojasnil, da avto- mobil uporablja le on in zanj plačuje boniteto v skladu z za- konodajo. Iz našega uredništva smo mu prejšnji teden poslali dodatna vprašanja – med dru- gim nas je zanimalo, koliko znaša mesečna boniteta in za- kaj se je odločil za nakup skoraj enkrat dražjega vozila. A župa- novih odgovorov do zaključka redakcije nismo prejeli. Ni v pristojnosti države Ali država ureja in nadzira upravičenost oziroma smotr- nost uporabe službenih vozil v posameznih občinah? Ne. Kot so pojasnili na Ministr- stvu za javno upravo, upo- raba službenih ni urejena z državnimi predpisi, temveč je v pristojnosti občin. »Ureja se s pravilnikom, ki ga sprej- me bodisi občinski svet bodisi župan. Kadar se s pravilnikom ureja uporabo službenih vozil zgolj za občinske funkcionar- je in javne uslužbence, je bolj primerno, če ga sprejme žu- pan, saj gre za pravila opera- tivne narave na ravni občinske uprave. Ko gre za avtomobile, ki jih javni zavodi uporablja- jo bodisi za razvoz in dostavo kosil bodisi za prevoze šolskih otrok, izvajanje pomoči na domu ali vzdrževanje javnih površin in podobno, pa se vsebina uredi s pravilnikom, ki ga sprejme občinski svet,« so navedli predstavniki mini- strstva in dodali, da mora v obeh primerih pravilnik jasno opredeliti uporabo službenih ali zasebnih vozil v službene namene in uporabo službenih vozil v zasebne namene. Električna vozila? Strokovnjaki na Avto-moto zvezi Slovenije poudarjajo, da se morajo župani in zaposle- ni v občinskih upravah voziti Po poročanju Večera je bra- slovški župan Tomaž Žohar nekaj mesecev vozil občinsko vozilo VW Tiguan, ki ga je Občina Braslovče za 40 tisoč evrov kupila decembra 2023. V začetku letošnjega junija je župan v prometni nesreči avtomobil popolnoma uničil. Zato so že na junijski redni seji braslovški svetniki potr- dili dodatna fi nančna sred- stva za nakup županovega novega avtomobila. Kot je za Večer povedal svetnik Janko Pirnat, niso vedeli, da bo novo vozilo stalo skoraj en- krat več. Novi županov avto Touareg je namreč stal pribli- žno 72 tisoč evrov. Žohar ni poslal odgovorov »Župan nas je na seji pozval, naj glasujemo za prerazpore- ditev 40 tisoč evrov za nakup osebnega avtomobila. Takrat se mi je sicer že to zdelo veliko denarja, ampak sem glasoval za, da ne bi župan bil brez avta. Šele kasneje sem odkril javno naročilo in pogodbo za skoraj 72 tisoč evrov. Počutil sem se ogoljufanega,« je sve- tnik Janko Pirnat še povedal za Večer in dodal, da je občina nekaj denarja za nakup novega županovega avtomobila vzela tudi iz postavke za prenovo braslovške občinske stavbe. Pirnat meni, da se županu ne bi bilo treba naokrog voziti z avtom visokega cenovnega ra- zreda, saj se nemalokrat celo Kos avto zamenjal lani Župan Janko Kos za službene obveznosti zunaj delovnega časa občinske uprave uporablja svoje vozilo in si ne obračunava niti potnih stroškov niti stroškov za njegovo vzdrževanje. Župan Janko Kos je od začetka mandata leta 2010 za službene poti uporabljal vozilo Citroen C5. Ker so stroški vzdrževanja postaja- li vse višji, je občina vozilo prodala na javni dražbi in ga aprila lani nadomestila s Škodo Superb L&K 2.0 TDI DSG, za katero je odštela okoli 42 tisoč evrov z DDV. S službeno Škodo Superb je tako v okviru delovnega časa od začetka letošnjega leta do konca oktobra prevozil do- brih 12.800 kilometrov. Tudi električna vozila Občina Žalec ima v svojem voznem parku še štiri vozila, in sicer hibridnega Hyundai Tucsona in električnega Nis- san Leafa ter še dva električ- na avtomobila Renault Zoe. Enega je kupila marca letos za potrebe projekta Prosto- fer, drugega pa leta 2016 in ga je zamenjala s Škodo Oc- tavio, ki je bila v občinskem voznem parku vse od leta 2007. Kot so še pojasnili v žalski občinski upravi, je bila na- bava vseh vozil predvidena v Načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Žalec za posamezna proračunska leta in je skladna z zako- nom in uredbo. Vsa službe- na vozila lahko uporabljajo vsi zaposleni po predhodni rezervaciji, ki je označena v občinskem dokumentar- nem sistemu. V primeru neupoštevanja prometnih predpisov so stroški na stra- ni voznika. Za vzdrževanje službenih vozil skrbijo vzdr- ževalec, ki je zaposlen na žalski občini, in pooblaščeni servisi. V letošnjem letu so stroški vzdrževanja in popra- vila službenih vozil znašali približno 3.600 evrov, stroški goriva pa 3.700 evrov. SJ Šantej vozi devet let starega Župan Marko Šantej se na službene poti vozi z devet let starim Hyundaiem ix35.(Foto: Nik Jarh) Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 49, 5. december 2024 Po službenih opravkih po mestu se odpravi peš ali s kolesom. (Foto: Andraž Purg NAŠA TEMA S kakšnim jeklenim konjičkom se župani vozijo po službenih poteh? Kot so pojasnili na Ministr- stvu za javno upravo, upora- ba službenih vozil ni urejena z državnimi predpisi, temveč je v pristojnosti občin. Mestna občina Vele- nje je lani na podlagi javnega razpisa najela 10 vozil v poslovni na- jem za obdobje petih let. Župan Peter Der- mol uporablja vozilo Audi A6 Avant 45. Za najem njegovega vozila občina mesečno odšteje 1.400 evrov (z DDV). Če župan uporablja vozilo tudi v zasebne namene, plača boniteto. Za potrebe redarske in inšpekcijske službe ima velenjska mestna občina najetih skupno 12 vozil, ob tem ima na voljo še osem avtomobilov, ki so v njeni lasti. Za vzdrževa- nje občinskega voznega parka ima zaposlenega skrbnika, ki obenem opravlja tudi hišniška dela. Vse stroške vzdrževanja vozil, ki jih ima občina v poslovnem najemu, plača lastnik vozil, to je Porsche leasing, razen stroškov goriva. »Letni stroški vzdrževanja vseh vozil znašajo 13.007 evrov, župan letno opravi približno 23.000 kilometrov, kar pomeni, da so letni stroški za gorivo okoli 3.000 evrov (z DDV). Vsi zaposleni na velenjski mestni upravi lahko za potrebe službe uporabljajo službena vozila z veljavnim potnim nalogom. Naša občina ima sprejet Pravilnik o uporabi službenih vozil,« so še navedli. Zanimalo nas je tudi, kdo plača kazen, če uslužbenec na službeni poti dobi kazen zaradi neupoštevanja cestnoprometnih predpisov. Odgovorili so, da se je to že zgodilo. Vsi kršitelji pa so kazni plačali sami. Matija Čakš, župan občine Šmarje pri Jelšah, je dobil kazen, ker na vozilu ni imel vinjete. Plačal jo je iz svojega žepa, pravijo na šmarski občinski upravi. Za službene in zasebne namene uporablja vozilo Tiguan Allspace R-Line 2.0 TDI 4M DSG. Občina ga je kupila lani okto- bra in zanj odštela 46.700 evrov. »Župan v službene namene letno opravi približno 15.000 kilometrov. Občina mu obračunava boniteto za uporabo vozila v zasebne namene brez goriva, saj tudi za službene namene plačuje gorivo sam. Vsak mesec plača še približno 160 evrov davka od osebnih prejemkov in prispevek za zdravstveno zavarovanje od bonitete. Davčna osnova je odvisna od vrednosti vozila, števila prevoženih kilometrov in tega, kdo plača gorivo. Trenutno davčna osnova bonitete znaša 595 evrov,« je povedala direktorica občinske uprave Patricia Goručan. Vozilo znamke Hyundai ix 35, letnik 2011, uporabljajo drugi zaposleni na občinski upravi. Vozilo znamke Ford Ranger, letnik 2010, je namenjeno za potrebe civilne zaščite in požarne varnosti, strošek vozila pa se deli med vseh šest občin ustanoviteljic skupnega organa civilne zaščite in požarne varnosti. Tovorni vozili znamke Ford Transit z dvojno kabino, letnik 2024, in Iveco Daily, letnik 2009, uporabljajo zaposleni v komunali. Za vzdrževanje vseh vozil skrbi občina. Letno v ta namen odšteje približno 25.000 evrov. Ko je govora o občinskih službenih avtomobilih, je ena izmed izjem Občina Gornji Grad, kjer na parkirišču ne najdemo nobenega službenega vozila. Niti županovega. Anton Špeh za službene poti uporablja kar svoj osebni avtomobil, za prevožene službene kilometre pa od občine ne zahteva niti centa povračila potnih stroškov. Da bo tako, je občanom obljubil pred volitvami. Kot so sporočili iz Občine Gornji Grad, ki šteje okoli 2.500 prebivalcev, župan Anton Špeh za službene poti uporablja svoj osebni avtomobil. Evidence o kilometrih, ki jih opravi za služ- bene namene, ne vodi, kot tudi ne zahteva povračila stroškov kilometrine. Ker je bila to njegova predvolilna obljuba, pravi. Občina Gornji Grad tako nima v lasti nobenega službenega vozila. Zaposleni lahko za službene namene občasno upo- rabijo električno vozilo, ki ga ima občina v najemu skupaj z Občino Ljubno. Omenjeno električno vozilo je sicer namenje- no predvsem za prevoze občanov po sistemu Prostofer. Ko je prosto, je na voljo zaposlenim na občinski upravi. Če med vožnjo storijo prekršek, morajo kazen plačati sami. SJ varno, zato bi morale biti var- nostne lastnosti vozila med pomembnejšimi merili pri izbiri službenega avtomobila. »V duhu dobrega gospodarja bi morali predstavniki občin po našem mnenju izbirati varčne avtomobile in s čim manj obre- menjujočim vplivom na okolje. Tem kriterijem danes ustreza večina novejših avtomobilov. Izjeme so le največje in tudi najdražje poslovne limuzine ter športni avtomobili, ki pa po našem mnenju tako ali tako za Župan Matija Kovač je za krajše in daljše službene poti, ki jih je opravil s službenim avtomobilom, letos prevozil 13 tisoč kilometrov, strošek porabe goriva v tem letu pa je znašal 1.248 evrov. Veliko raje kot v avto pa prvi mož celjske mestne občine sede na kolo. Kovač ima raje kolo kot avto Na Mestni občini Celje so nam odgovorili, da župan Matija Kovač za službene poti uporablja službeno vozilo Škoda Kodiaq, letnik 2020. Vozilo je bilo kupljeno leta 2020, njegova vrednost z DDV pa je znašala 27 tisoč evrov. »Kljub temu, da je avtomobil nepogrešljiv pri daljših in bolj zahtevnih poteh, župan pri vsakodnevnem delu daje prednost trajnostnim oblikam mobilnosti. Tako številne službene obveznosti po mestu opravi s kolesom ali peš, s čimer aktivno prispeva k promociji zdravju in okolju bolj prijazne mobilnosti v lokalni skupnosti,« so nam odgovo- rili na občini. Da je župan Kovač bolj zvest hoji in kolesarjenju, je že znano, saj je pogosto opa- ziti, da na srečanja ali na no- vinarske konference prihaja peš ali s kolesom. Malo manj to velja za druge zaposlene na občinski upravi, saj jih je tako vodje organov občinske uprave kot drugi javni usluž- benci. Poleg tega v vozni park spada še 10 vozil Medobčin- skega inšpektorata in redar- stva Mestne občine Celje ter občin Braslovče, Laško, Pol- zela, Štore, Tabor, Vransko in Žalec. »Za službena vozila skrbi služba za vzdrževanje na oddelku za splošne zadeve, za servis in popravila pa po- oblaščeni serviserji. Stroški vzdrževanja in popravil na letni ravni znašajo približno 12 tisoč evrov. Ta znesek ne vključuje stroškov popravil in vzdrževanja voznega parka Medobčinskega inšpektorata in redarstva,« pojasnjujejo na občini. Občina ima spre- jet pravilnik o uporabi in vzdrževanju službenih vo- zil. Ta določa pogoje in način uporabe jeklenih konjičkov. Pravico do njihove uporabe imajo župan, podžupani, di- rektor občinske uprave, vodje organov občinske uprave ter uslužbenci organov občin- ske uprave in drugi. Kot še pravijo na občini, je v skla- du s pravilnikom uporabnik službenega vozila, ki stori prometni prekršek, dolžan globo poravnati sam. SŠol tovrstne primere niso ustrezna izbira,« so zapisali. Po njihovem mnenju bi bil za občine primeren tudi nakup električnih avtomobilov. » Tako bi se župani pred svojimi obča- ni pokazali kot dobri gospodar- ji, obenem pa bi jim postavili tudi odličen zgled. Seveda bi obenem morali v svoji lokalni skupnosti poskrbeti za polnil- no infrastrukturo, ki bi koristi- la vsem lastnikom električnih avtomobilov,« poudarjajo. Ne- katere občine za svoje potrebe že kupujejo električna vozila, ne nazadnje jih k temu vabi tudi skupno javno naročilo za nakup okoljsko manj obreme- njujočih novih motornih in ele- ktričnih vozil, ki ga je izvedlo Ministrstvo za javno upravo. Nanj se lahko prijavi vsaka ob- čina. Strokovnjaki z Avto-moto zveze Slovenije še pravijo, da so električni avtomobili zaradi svoje zasnove mehansko precej bolj preprosti kot avtomobili z motorji na notranje izgoreva- nje. Praviloma je zaradi tega tudi vzdrževanje cenejše, saj pri električnih avtomobilih ni treba menjati olja, opravljati rednih servisov motorja in po- dobno. T eslini avtomobili deni- mo sploh nimajo predpisanih servisnih intervalov. OB ROBU Dva svetova vrednot To je najbrž napaka, sem pomisli- la, ko sem prebirala odgovore, ki so jih na vprašanja, povezana z upo- rabo službenih vozil, posredovali iz občine Gornji Grad. Ni me presene- tilo, da ta manjša občina s približno 2.500 prebivalci nima službenega vozila in da se župan Anton Špeh po službenih opravkih odpelje kar s svojim avtomobilom, začudilo me je, da si ne zaračunava potnih stroškov. To moram preveriti, sem si rekla, in sem ga poklicala. »Ja, res je, vendar ne želim tega izpostavljati,« mi je rekel, jaz pa sem vztrajala in želela pojasnilo, zakaj ven- dar. Po krajšem obotavljanju je dodal: »Ko sem leta 2018 prvič kandidiral za župana, sem občanom med drugim obljubil, da v primeru izvolitve občinske blagajne ne bom obremenjeval s svojimi potnimi stroški. Tako sem se odločil in obljubo držim.« Ob tem se spomnim odmevnih afer izpred let, kako so nekateri župani potvarjali podatke o potnih stroških in si iz občinske blagajne neupravičeno izplačevali enormne zneske. Ker nadzora ni, pravilnike o nakupu in uporabi službenih vozil pa si občine pišejo same. Nekateri župani pač želijo pre- stižnejše vozilo, četudi je zaradi tega potrebno prerazporejati proračunska sredstva iz ene v drugo postavko, spet drugi so povsem zadovoljni z več let starim jeklenim konjičkom nižje- ga cenovnega razreda. Dva svetova vrednot. Nekdo je rekel: »Poglej vozni park občine in vedel boš, kakšna osebnost je župan, ki jo vodi.« In jaz mu prikimavam. BARBARA FURMAN pogosteje videti v vozilu kot na kolesu ali peš. 12 službenih vozil Celjska občina ima v svo- jem voznem parku sicer 12 službenih avtomobilov, ki jih za službene poti uporabljajo Župan Anton Špeh si za službene poti ne zaračunava potnih stroškov. (Foto: Andraž Purg) Potni stroški? Ne, hvala. Prosili smo, naj nam pošljejo fotografijo županovega vozila, a so nam poslali fotografijo vozila redarske službe. (Foto: MOV) Dermol vozi Audi A6 Župan Matija Čakš uporablja avto v službene in zasebne namene. (Foto: S. Javornik) Čakš kazen plačal sam Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 49, 5. december 2024 NAŠA TEMA S kakšnim jeklenim konjičkom se župani vozijo po službenih poteh? Eni s prestižnim, drugi brez Potem ko je pred časom v javnosti odmevala novica, da je občina braslovškemu županu Tomažu Žoharju v pol leta kupila kar dva službena avtomobila visokega cenovnega razreda, saj je prvega uničil v prometni nesreči, smo se v redakciji odločili, da vzamemo pod drobnogled vozne parke občin na našem območju. Zanimalo nas je, kakšne avtomobile vozijo župani in drugi občinski uslužbenci. Koliko so stali in kolikšno breme so za občinsko blagajno potni stroški in stroški vzdrževanja službenih vozil? Ali kazni zaradi krše- nja cestno-prometnih predpisov plačajo župani sami? Kako je urejena uporaba službenih vozil in kdo, če sploh, jo nadzira? V naših krajih imamo denimo župana, ki za svoje službene poti ne želi prejeti niti centa. Eden od njih pa raje kot v avtomobil sede na kolo ali pa se po službenih opravkih v mestu odpravi kar peš. BARBARA FURMAN Del voznega parka Občine Laško (Foto: Nik Jarh) »Za občine bi bil primeren nakup električnih avtomobilov. Tako bi se župani pred svojimi občani pokazali kot dobri gospodarji, obenem pa bi jim postavili tudi odličen zgled. Seveda bi obenem morali v svoji lokalni skupnosti poskrbeti za polnilno infrastrukturo,« poudarjajo predstavniki Avto-moto zveze Slovenije. V Občini Laško so pojasnili, da župan Marko Šantej za službene poti uporablja devet let star osebni avtomobil znamke Hyundai ix35. Poleg tega ima občina v svo- jem voznem parku še pet službenih vozil. Za njihovo vzdrževanje skrbi hišnik oziroma po potrebi pooblaščeni servisi. Letni stroški za njihovo vzdrževanje so med 500 in 600 evrov. Kot so še pojasnili na občini, laški župan na leto opravi od 8 do 10 tisoč kilometrov službe- nih poti. Službena vozila lahko sicer uporablja- jo vsi zaposleni v občinski upravi. O tem ima občina sprejet tudi interni pravilnik. Če je kdo od njihovih uslužbencev na službeni poti za- radi prekoračitve dovoljene hitrosti ali kršenja drugih prometnih predpisov dobil kazen, jo je moral plačati sam. Občinski proračun zaradi tega ni bil oškodovan. Žalski župan Janko Kos vozi Škodo Superb, za katero je občina lani spomladi odštela okoli 42 tisoč evrov z DDV. Za prodajo starega in nakup novega avtomobila se je odločila zaradi naraščajočih stroškov vzdrževanja vo- zila Citroen C5, ki ga je župan vozil 13 let, vse od začetka svojega mandata. Župan za službene obveznosti zunaj delovnega časa občinske uprave uporablja svoje vozilo in si ne obračunava niti potnih stroškov niti stroškov za njegovo vzdrževanje. diplomati vozijo z avtomobili srednjega cenovnega razreda. Župan Tomaž Žohar je za časnik Večer pojasnil, da avto- mobil uporablja le on in zanj plačuje boniteto v skladu z za- konodajo. Iz našega uredništva smo mu prejšnji teden poslali dodatna vprašanja – med dru- gim nas je zanimalo, koliko znaša mesečna boniteta in za- kaj se je odločil za nakup skoraj enkrat dražjega vozila. A župa- novih odgovorov do zaključka redakcije nismo prejeli. Ni v pristojnosti države Ali država ureja in nadzira upravičenost oziroma smotr- nost uporabe službenih vozil v posameznih občinah? Ne. Kot so pojasnili na Ministr- stvu za javno upravo, upo- raba službenih ni urejena z državnimi predpisi, temveč je v pristojnosti občin. »Ureja se s pravilnikom, ki ga sprej- me bodisi občinski svet bodisi župan. Kadar se s pravilnikom ureja uporabo službenih vozil zgolj za občinske funkcionar- je in javne uslužbence, je bolj primerno, če ga sprejme žu- pan, saj gre za pravila opera- tivne narave na ravni občinske uprave. Ko gre za avtomobile, ki jih javni zavodi uporablja- jo bodisi za razvoz in dostavo kosil bodisi za prevoze šolskih otrok, izvajanje pomoči na domu ali vzdrževanje javnih površin in podobno, pa se vsebina uredi s pravilnikom, ki ga sprejme občinski svet,« so navedli predstavniki mini- strstva in dodali, da mora v obeh primerih pravilnik jasno opredeliti uporabo službenih ali zasebnih vozil v službene namene in uporabo službenih vozil v zasebne namene. Električna vozila? Strokovnjaki na Avto-moto zvezi Slovenije poudarjajo, da se morajo župani in zaposle- ni v občinskih upravah voziti Po poročanju Večera je bra- slovški župan Tomaž Žohar nekaj mesecev vozil občinsko vozilo VW Tiguan, ki ga je Občina Braslovče za 40 tisoč evrov kupila decembra 2023. V začetku letošnjega junija je župan v prometni nesreči avtomobil popolnoma uničil. Zato so že na junijski redni seji braslovški svetniki potr- dili dodatna fi nančna sred- stva za nakup županovega novega avtomobila. Kot je za Večer povedal svetnik Janko Pirnat, niso vedeli, da bo novo vozilo stalo skoraj en- krat več. Novi županov avto Touareg je namreč stal pribli- žno 72 tisoč evrov. Žohar ni poslal odgovorov »Župan nas je na seji pozval, naj glasujemo za prerazpore- ditev 40 tisoč evrov za nakup osebnega avtomobila. Takrat se mi je sicer že to zdelo veliko denarja, ampak sem glasoval za, da ne bi župan bil brez avta. Šele kasneje sem odkril javno naročilo in pogodbo za skoraj 72 tisoč evrov. Počutil sem se ogoljufanega,« je sve- tnik Janko Pirnat še povedal za Večer in dodal, da je občina nekaj denarja za nakup novega županovega avtomobila vzela tudi iz postavke za prenovo braslovške občinske stavbe. Pirnat meni, da se županu ne bi bilo treba naokrog voziti z avtom visokega cenovnega ra- zreda, saj se nemalokrat celo Kos avto zamenjal lani Župan Janko Kos za službene obveznosti zunaj delovnega časa občinske uprave uporablja svoje vozilo in si ne obračunava niti potnih stroškov niti stroškov za njegovo vzdrževanje. Župan Janko Kos je od začetka mandata leta 2010 za službene poti uporabljal vozilo Citroen C5. Ker so stroški vzdrževanja postaja- li vse višji, je občina vozilo prodala na javni dražbi in ga aprila lani nadomestila s Škodo Superb L&K 2.0 TDI DSG, za katero je odštela okoli 42 tisoč evrov z DDV. S službeno Škodo Superb je tako v okviru delovnega časa od začetka letošnjega leta do konca oktobra prevozil do- brih 12.800 kilometrov. Tudi električna vozila Občina Žalec ima v svojem voznem parku še štiri vozila, in sicer hibridnega Hyundai Tucsona in električnega Nis- san Leafa ter še dva električ- na avtomobila Renault Zoe. Enega je kupila marca letos za potrebe projekta Prosto- fer, drugega pa leta 2016 in ga je zamenjala s Škodo Oc- tavio, ki je bila v občinskem voznem parku vse od leta 2007. Kot so še pojasnili v žalski občinski upravi, je bila na- bava vseh vozil predvidena v Načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Žalec za posamezna proračunska leta in je skladna z zako- nom in uredbo. Vsa službe- na vozila lahko uporabljajo vsi zaposleni po predhodni rezervaciji, ki je označena v občinskem dokumentar- nem sistemu. V primeru neupoštevanja prometnih predpisov so stroški na stra- ni voznika. Za vzdrževanje službenih vozil skrbijo vzdr- ževalec, ki je zaposlen na žalski občini, in pooblaščeni servisi. V letošnjem letu so stroški vzdrževanja in popra- vila službenih vozil znašali približno 3.600 evrov, stroški goriva pa 3.700 evrov. SJ Šantej vozi devet let starega Župan Marko Šantej se na službene poti vozi z devet let starim Hyundaiem ix35.(Foto: Nik Jarh) Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 49, 5. december 2024 Po službenih opravkih po mestu se odpravi peš ali s kolesom. (Foto: Andraž Purg NAŠA TEMA S kakšnim jeklenim konjičkom se župani vozijo po službenih poteh? Kot so pojasnili na Ministr- stvu za javno upravo, upora- ba službenih vozil ni urejena z državnimi predpisi, temveč je v pristojnosti občin. Mestna občina Vele- nje je lani na podlagi javnega razpisa najela 10 vozil v poslovni na- jem za obdobje petih let. Župan Peter Der- mol uporablja vozilo Audi A6 Avant 45. Za najem njegovega vozila občina mesečno odšteje 1.400 evrov (z DDV). Če župan uporablja vozilo tudi v zasebne namene, plača boniteto. Za potrebe redarske in inšpekcijske službe ima velenjska mestna občina najetih skupno 12 vozil, ob tem ima na voljo še osem avtomobilov, ki so v njeni lasti. Za vzdrževa- nje občinskega voznega parka ima zaposlenega skrbnika, ki obenem opravlja tudi hišniška dela. Vse stroške vzdrževanja vozil, ki jih ima občina v poslovnem najemu, plača lastnik vozil, to je Porsche leasing, razen stroškov goriva. »Letni stroški vzdrževanja vseh vozil znašajo 13.007 evrov, župan letno opravi približno 23.000 kilometrov, kar pomeni, da so letni stroški za gorivo okoli 3.000 evrov (z DDV). Vsi zaposleni na velenjski mestni upravi lahko za potrebe službe uporabljajo službena vozila z veljavnim potnim nalogom. Naša občina ima sprejet Pravilnik o uporabi službenih vozil,« so še navedli. Zanimalo nas je tudi, kdo plača kazen, če uslužbenec na službeni poti dobi kazen zaradi neupoštevanja cestnoprometnih predpisov. Odgovorili so, da se je to že zgodilo. Vsi kršitelji pa so kazni plačali sami. Matija Čakš, župan občine Šmarje pri Jelšah, je dobil kazen, ker na vozilu ni imel vinjete. Plačal jo je iz svojega žepa, pravijo na šmarski občinski upravi. Za službene in zasebne namene uporablja vozilo Tiguan Allspace R-Line 2.0 TDI 4M DSG. Občina ga je kupila lani okto- bra in zanj odštela 46.700 evrov. »Župan v službene namene letno opravi približno 15.000 kilometrov. Občina mu obračunava boniteto za uporabo vozila v zasebne namene brez goriva, saj tudi za službene namene plačuje gorivo sam. Vsak mesec plača še približno 160 evrov davka od osebnih prejemkov in prispevek za zdravstveno zavarovanje od bonitete. Davčna osnova je odvisna od vrednosti vozila, števila prevoženih kilometrov in tega, kdo plača gorivo. Trenutno davčna osnova bonitete znaša 595 evrov,« je povedala direktorica občinske uprave Patricia Goručan. Vozilo znamke Hyundai ix 35, letnik 2011, uporabljajo drugi zaposleni na občinski upravi. Vozilo znamke Ford Ranger, letnik 2010, je namenjeno za potrebe civilne zaščite in požarne varnosti, strošek vozila pa se deli med vseh šest občin ustanoviteljic skupnega organa civilne zaščite in požarne varnosti. Tovorni vozili znamke Ford Transit z dvojno kabino, letnik 2024, in Iveco Daily, letnik 2009, uporabljajo zaposleni v komunali. Za vzdrževanje vseh vozil skrbi občina. Letno v ta namen odšteje približno 25.000 evrov. Ko je govora o občinskih službenih avtomobilih, je ena izmed izjem Občina Gornji Grad, kjer na parkirišču ne najdemo nobenega službenega vozila. Niti županovega. Anton Špeh za službene poti uporablja kar svoj osebni avtomobil, za prevožene službene kilometre pa od občine ne zahteva niti centa povračila potnih stroškov. Da bo tako, je občanom obljubil pred volitvami. Kot so sporočili iz Občine Gornji Grad, ki šteje okoli 2.500 prebivalcev, župan Anton Špeh za službene poti uporablja svoj osebni avtomobil. Evidence o kilometrih, ki jih opravi za služ- bene namene, ne vodi, kot tudi ne zahteva povračila stroškov kilometrine. Ker je bila to njegova predvolilna obljuba, pravi. Občina Gornji Grad tako nima v lasti nobenega službenega vozila. Zaposleni lahko za službene namene občasno upo- rabijo električno vozilo, ki ga ima občina v najemu skupaj z Občino Ljubno. Omenjeno električno vozilo je sicer namenje- no predvsem za prevoze občanov po sistemu Prostofer. Ko je prosto, je na voljo zaposlenim na občinski upravi. Če med vožnjo storijo prekršek, morajo kazen plačati sami. SJ varno, zato bi morale biti var- nostne lastnosti vozila med pomembnejšimi merili pri izbiri službenega avtomobila. »V duhu dobrega gospodarja bi morali predstavniki občin po našem mnenju izbirati varčne avtomobile in s čim manj obre- menjujočim vplivom na okolje. Tem kriterijem danes ustreza večina novejših avtomobilov. Izjeme so le največje in tudi najdražje poslovne limuzine ter športni avtomobili, ki pa po našem mnenju tako ali tako za Župan Matija Kovač je za krajše in daljše službene poti, ki jih je opravil s službenim avtomobilom, letos prevozil 13 tisoč kilometrov, strošek porabe goriva v tem letu pa je znašal 1.248 evrov. Veliko raje kot v avto pa prvi mož celjske mestne občine sede na kolo. Kovač ima raje kolo kot avto Na Mestni občini Celje so nam odgovorili, da župan Matija Kovač za službene poti uporablja službeno vozilo Škoda Kodiaq, letnik 2020. Vozilo je bilo kupljeno leta 2020, njegova vrednost z DDV pa je znašala 27 tisoč evrov. »Kljub temu, da je avtomobil nepogrešljiv pri daljših in bolj zahtevnih poteh, župan pri vsakodnevnem delu daje prednost trajnostnim oblikam mobilnosti. Tako številne službene obveznosti po mestu opravi s kolesom ali peš, s čimer aktivno prispeva k promociji zdravju in okolju bolj prijazne mobilnosti v lokalni skupnosti,« so nam odgovo- rili na občini. Da je župan Kovač bolj zvest hoji in kolesarjenju, je že znano, saj je pogosto opa- ziti, da na srečanja ali na no- vinarske konference prihaja peš ali s kolesom. Malo manj to velja za druge zaposlene na občinski upravi, saj jih je tako vodje organov občinske uprave kot drugi javni usluž- benci. Poleg tega v vozni park spada še 10 vozil Medobčin- skega inšpektorata in redar- stva Mestne občine Celje ter občin Braslovče, Laško, Pol- zela, Štore, Tabor, Vransko in Žalec. »Za službena vozila skrbi služba za vzdrževanje na oddelku za splošne zadeve, za servis in popravila pa po- oblaščeni serviserji. Stroški vzdrževanja in popravil na letni ravni znašajo približno 12 tisoč evrov. Ta znesek ne vključuje stroškov popravil in vzdrževanja voznega parka Medobčinskega inšpektorata in redarstva,« pojasnjujejo na občini. Občina ima spre- jet pravilnik o uporabi in vzdrževanju službenih vo- zil. Ta določa pogoje in način uporabe jeklenih konjičkov. Pravico do njihove uporabe imajo župan, podžupani, di- rektor občinske uprave, vodje organov občinske uprave ter uslužbenci organov občin- ske uprave in drugi. Kot še pravijo na občini, je v skla- du s pravilnikom uporabnik službenega vozila, ki stori prometni prekršek, dolžan globo poravnati sam. SŠol tovrstne primere niso ustrezna izbira,« so zapisali. Po njihovem mnenju bi bil za občine primeren tudi nakup električnih avtomobilov. » Tako bi se župani pred svojimi obča- ni pokazali kot dobri gospodar- ji, obenem pa bi jim postavili tudi odličen zgled. Seveda bi obenem morali v svoji lokalni skupnosti poskrbeti za polnil- no infrastrukturo, ki bi koristi- la vsem lastnikom električnih avtomobilov,« poudarjajo. Ne- katere občine za svoje potrebe že kupujejo električna vozila, ne nazadnje jih k temu vabi tudi skupno javno naročilo za nakup okoljsko manj obreme- njujočih novih motornih in ele- ktričnih vozil, ki ga je izvedlo Ministrstvo za javno upravo. Nanj se lahko prijavi vsaka ob- čina. Strokovnjaki z Avto-moto zveze Slovenije še pravijo, da so električni avtomobili zaradi svoje zasnove mehansko precej bolj preprosti kot avtomobili z motorji na notranje izgoreva- nje. Praviloma je zaradi tega tudi vzdrževanje cenejše, saj pri električnih avtomobilih ni treba menjati olja, opravljati rednih servisov motorja in po- dobno. T eslini avtomobili deni- mo sploh nimajo predpisanih servisnih intervalov. OB ROBU Dva svetova vrednot To je najbrž napaka, sem pomisli- la, ko sem prebirala odgovore, ki so jih na vprašanja, povezana z upo- rabo službenih vozil, posredovali iz občine Gornji Grad. Ni me presene- tilo, da ta manjša občina s približno 2.500 prebivalci nima službenega vozila in da se župan Anton Špeh po službenih opravkih odpelje kar s svojim avtomobilom, začudilo me je, da si ne zaračunava potnih stroškov. To moram preveriti, sem si rekla, in sem ga poklicala. »Ja, res je, vendar ne želim tega izpostavljati,« mi je rekel, jaz pa sem vztrajala in želela pojasnilo, zakaj ven- dar. Po krajšem obotavljanju je dodal: »Ko sem leta 2018 prvič kandidiral za župana, sem občanom med drugim obljubil, da v primeru izvolitve občinske blagajne ne bom obremenjeval s svojimi potnimi stroški. Tako sem se odločil in obljubo držim.« Ob tem se spomnim odmevnih afer izpred let, kako so nekateri župani potvarjali podatke o potnih stroških in si iz občinske blagajne neupravičeno izplačevali enormne zneske. Ker nadzora ni, pravilnike o nakupu in uporabi službenih vozil pa si občine pišejo same. Nekateri župani pač želijo pre- stižnejše vozilo, četudi je zaradi tega potrebno prerazporejati proračunska sredstva iz ene v drugo postavko, spet drugi so povsem zadovoljni z več let starim jeklenim konjičkom nižje- ga cenovnega razreda. Dva svetova vrednot. Nekdo je rekel: »Poglej vozni park občine in vedel boš, kakšna osebnost je župan, ki jo vodi.« In jaz mu prikimavam. BARBARA FURMAN pogosteje videti v vozilu kot na kolesu ali peš. 12 službenih vozil Celjska občina ima v svo- jem voznem parku sicer 12 službenih avtomobilov, ki jih za službene poti uporabljajo Župan Anton Špeh si za službene poti ne zaračunava potnih stroškov. (Foto: Andraž Purg) Potni stroški? Ne, hvala. Prosili smo, naj nam pošljejo fotografijo županovega vozila, a so nam poslali fotografijo vozila redarske službe. (Foto: MOV) Dermol vozi Audi A6 Župan Matija Čakš uporablja avto v službene in zasebne namene. (Foto: S. Javornik) Čakš kazen plačal sam Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 49, 5. december 2024 KRONIKA Med poostrenim nadzorom zaznali dve izstopajoči kršitvi Policisti Postaje prometne policije Celje so v soboto poostre- no nadzirali voznike tovornih vozil. Med nadzorom so zaznali dve izstopajoči kršitvi. Ustavili so voznika tovornega vozila, slovenskega državljana, ki je prevažal tehnično blago. Na vozilu so poleg drugih tehnič- nih pomanjkljivosti manjkali trije vijaki za pričvrstitev kesona. Ker omenjeno tovorno vozilo ni bilo tehnično brezhibno, so ga izločili iz prometa. Vozniku so izdali plačilni nalog, zoper samo- stojnega podjetnika pa sledi hitri prekrškovni postopek. Zaradi suma omogočanja dela na črno zoper omenjenega samostojnega podjetnika sledi še predlog drugemu prekrškovnemu organu, saj je bil voznik zaposlen pri drugi pravni osebi. Na avtocestnem počivališču T epanje so celjski policisti opravili nadzor tudi pri romunskem vozniku tovornega vozila s priklopni- kom in ugotovili, da priklopno vozilo ni bilo tehnično brezhibno, saj je bila na tretji osi priklopnega vozila nameščena pnevmatika, ki je bila povsem uničena. Priklopno vozilo so policisti izločili iz prometa. Romunskemu vozniku so zaradi ugotovljenih kršitev izdali plačilni nalog, prav tako so plačilni nalog izdali tudi pravni osebi, za katero je voznik opravljal prevoz. JF Pred nogometno tekmo pridržali nekaj poljskih navijačev V Sloveniji sta bili prejšnji četrtek odigrani dve nogometni tekmi Konferenčne lige, ena od njiju tudi v Celju, med NK Celje in Jagiellonio iz Poljske. Ogleda obeh tekem so se ude- ležili tudi navijači gostujočih ekip, na tekmah pa policija ni obravnavala kršitev. Policija je sicer v četrtek dopoldan obravnavala skupino na- vijačev iz Poljske, ki so bili namenjeni na tekmo v Celje. Med postopkom so pri njih našli predmete, za katere je bilo verjetno, da jih bodo navijači uporabili za napad oziroma bi z njimi lahko huje ogrozili javni red, splošno varnost ljudi ali premoženje. Nekaj navijačem prepovedali potovanje Policisti so pri Poljakih namreč našli nože, teleskopske palice in ščitnike za zobe. Tako so policisti šestnajstim navijačem na podlagi Zakona o nalogah in pooblastilih izrekli ukrep prekinitve potovanja. Ker navijači ukrepa niso upoštevali, so jih policisti pridržali do zaključka tekme v Celju. Zaradi neupoštevanja ukaza so policisti poljskim navijačem izrekli tudi globe zaradi kršitve Zakona o varstvu javnega reda in miru. Policisti so navijače po odpravljenem pridržanju pospremili do meje z Avstrijo. Zoper enega navijača so policisti uvedli tudi hitri postopek o prekršku zaradi posesti manjše količine prepovedane droge. JF V Velenju vlomil v trgovino z mobiteli V nedeljo, nekaj čez drugo uro zjutraj, so bili policisti ob- veščeni o sprožitvi alarma v nakupovalnem centru v Velenju. Storilca sta najprej vlomila v prostore cvetličarne, nakar sta z napravo za rezanje zidov izrezala odprtino in vstopila v so- sednjo trgovino s telekomunikacijskimi napravami. Ukradla sta več mobilnih telefonov. Velenjski policisti so v bližini prijeli 42-letnega romunskega dr- žavljana, ki je imel pri sebi ključe vozila, parkiranega v bližini. Ob vozilu je bila torba z vlomilskim orodjem. Policisti so 42-letniku odvzeli prostost, vozilo pa zasegli. Z zbiranjem obvestil so ugotovili, da je bil osumljeni, skupaj s 34-letnim romunskim državljanom, najverjetneje sostorilcem pri vlomu, prijavljen v hotelu na območju Ljubljane. V ponedeljek so policisti opravili preiskavi hotelske sobe, kjer sta bivala, in osebnega vozila, ki sta ga uporabljala, ter zasegli nekaj stvari, ki bi lahko izhajale iz preteklih vlomov. Na podlagi usmeritev pristojnega tožilstva so policisti 42-letnika izpustili na prostost. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja velike tatvine ga bodo kazensko ovadili. Za 34-letnega romunskega državljana, ki je na begu, so razpisali iskanje. JF V času množičnih prireditev tudi varnostna tveganja Prazniki pred vrati Na vozilu so manjkali trije vijaki za pričvrstitev kesona. (Foto: PU Celje) Slovenija je sicer znana kot ena najvarnejših držav v Evropi, vendar policisti opozarjajo, da med prazniki za- radi množične udeležbe na številnih javnih prireditvah te predstavljajo tudi določeno varnostno tveganje. Nepridi- pravi pogosto izkoristijo vsako nepazljivost, zato policisti svetujejo, da poskrbimo za ustrezne varnostne ukrepe. JANŽE FRIC V prazničnem času so mnogi odsotni od doma, zato policisti opozarjajo na pomen zaščite pred vlomi in tatvinami. Prav tako svetujejo varno in uvidevno uporabo pirotehnike, pozivajo pa tudi k strpni in odgovorni vožnji brez alkohola. Kot vedno po- licisti tudi v prazničnem času pozivajo vse, ki so bili žrtve kaznivih dejanj, naj o tem ta- koj obvestijo policijo. Povišana stopnja tveganja Povečano število ljudi na različnih prireditvenih pro- storih, kot so božični sejmi, pomeni dodatno varnostno tveganje, zato obiskovalcem prireditev policisti svetujejo previdnost. V državah čla- nicah EU sicer ugotavljajo, da med najbolj ogrožene lokacije sodijo javni kraji in večje javne prireditve, kot so na primer božični sejmi, kar pomeni dodatno varnostno tveganje. Večina držav EU na tovr- stnih sejmih in drugih mno- žično obiskanih prireditvah poleg povečane prisotnosti policije uvede tudi dodatne varnostne ukrepe, kot je na primer postavitev betonskih blokov ter drugih ovir, s ka- terimi je onemogočen dostop vozil. Kot pravijo pri policiji, teroristi svoja dejanja kra- jevno in časovno pogosto usmerjajo in prilagajajo na območja ter dogodke z ve- čjim številom ljudi. Obiskovalcem vseh dogod- kov, kjer se zbira večje število ljudi, kot so javna prevozna sredstva, trgovski centri, sho- di, prireditve, verski dogodki, množične zabavno-kulturne prireditve, vključno s prazno- vanji novega leta na prostem in v dvoranah, policisti sve- tujejo, naj bodo bolj pozorni. Posebej opozarjajo na skrajno previdnost ob more- bitni najdbi sumljivih pred- metov. V teh primerih je treba takoj obvestiti policijo. Previdno ob plačevanju z gotovino V policiji opozarjajo, da se v prazničnem času zaradi po- večanega obsega gotovinskih transakcij poveča tveganje za unovčevanje ponarejenih evrskih bankovcev. Posebej opozarjajo na stojnice, jav- ne prireditve in trgovine, kjer hitrost transakcij pogo- sto oteži natančno preverja- nje gotovine. Ponarejevalci merijo na okolja, kjer je preverjanje gotovine manj natančno ali kjer ni naprav za preverjanje pristnosti bankovcev. Policisti svetujejo, da svo- je bankovce preverjamo pri vsakem gotovinskem pla- čilu, še posebej v primeru večjih zneskov. Če prejmete sumljiv bankovec, ga ne po- skušajte uporabiti, ampak ga raje odnesite na banko ali obvestite policijo. Previdni tudi doma Dragocenosti in denarja ne puščajte na vidnih mestih, še posebej ne v bližini oken ali vhodnih vrat. Če načrtujete daljšo odsotnost, o tem ob- vestite sosede, da bodo po- zorni na sumljive okoliščine, in poskrbite, da vaš dom ne bo videti prazen, kar lahko storite na primer z avtomobi- lom na dvorišču ali uporabo časovnika za vžig luči. Praznični čas je tudi čas deljenja trenutkov prek družbenih omrežij, vendar policisti opozarjajo, da se izogibajte objavljanju infor- macij o svoji odsotnosti ali potovanjih, saj lahko s tem nehote pomagate tatovom. Varnost otrok Ob vstopu v prednovole- tno obdobje, ko se poveču- je število javnih prireditev, obiskov trgovskih centrov in druženj, policisti opozar- jamo na pomembnost var- nosti otrok in mladostnikov ter preprečevanja nasilja med vrstniki. V tem času, ko so otroci in mladostniki pogosteje na prostem ali na priredi- tvah, je ključnega pomena, da starši in skrbniki še po- sebej poskrbijo za njihovo varnost. V policiji svetu- jejo, da se otroci vedno gibljejo v spremstvu odra- slih, naj bodo seznanjeni s pomembnimi varnostnimi informacijami in naj vedo, s kom stopiti v stik v nujnih primerih. Odgovorna uporaba pirotehnike Med božično-novoletnimi prazniki se poveča upora- ba ognjemetnih izdelkov. Policisti sicer odsvetujejo uporabo pirotehnike, ne- premišljena, neprevidna in objestna uporaba piro- tehničnih izdelkov lahko namreč povzroči hude te- lesne poškodbe in je zelo moteča za živali. Globa za prekršek znaša med 400 in 1200 evri, pri tem policisti izdelek tudi zasežejo. Na prireditvah na prostem mora- mo poskrbeti za svojo varnost. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 49, 5. december 2024 ŠPORT Igralci Hokejskega kluba RST Pellet Celje so postavili tri v vrsto: dve zmagi proti Cortini in eno proti Jesenicam v gosteh. To je za ekipo z večino neuveljavljenih igralcev pravi uspeh. Skočila je celo na peto mesto na lestvici. DEAN ŠUSTER Slovenska hokejska kluba v Alpski ligi sta odigrala drugi medsebojni obračun v rednem delu sezone. Celjani so prve- ga dobili doma, drugega, ki je spet štel za državno prvenstvo, pa v gosteh. Izjemen Heiskanen Na Jesenicah so slavili z 2 : 1. V uvodni tretjini so povedli »železarji«. Gostje so izenačili v 14. minuti, ko je bil uspešen Ahmet Jakupović. V drugi tre- tjini so povedli Celjani, Miha Logar je zadel v 27. minuti in že takrat presenetljivo postavil končni izid. Novinec pred celj- skimi vrati, Finec Aleksanteri Heiskanen, se je izkazal s kar 46 obrambami. Trener celjskih vitezov Gal Koren ni skrival veselja: »Tekma je bila zahtev- na in tudi nabita s čustvi, saj je štela dvojno. Našim fantom se je poznalo, da so čutili po- sledica so zadnje zmage.« Se je lahko veselil golov proti svoji nekdanji ekipi? »Na prijateljski tekmi sem zadel 15 sekund pred koncem. Kar gorelo je v meni. V Podmežakli je bilo drugače. Čutim spoštovanje do svoje dvorane in tudi do nek- danjega kluba.« Četrti strelec za Celje je bil Mark Sojer. Finca prišla »za sendvič« Vodilni mož HK RST Pel- let Celje Vid Valenčak je že večkrat na vrh težav postavil denarno stanje, medtem ko ga navdušujejo igralci, trener- ji in številni prostovoljci: »Res na trenutke nekatere stvari delujejo čudežno, toda vse je posledica trdega dela, premi- šljenih odločitev in dobre iz- bire igralcev. Upam, da bo šlo v tej smeri do konca sezone. Uvrstitev v končnico Alpske lige je zdaj povsem objektiven cilj. Upam, da se nam bo želja uresničila. Obenem se zaveda- mo, da je mlada ekipa nagnje- na k nihanjem v igri in s tem k spodrsljajem.« Celje ima prvič dva fi nska igralca. »K nam sta prišla ›za sendvič‹, kot pravi- mo. Želita se dokazati v Alpski ligi. Na Finskem je ogromno igralcev, ki na začetku sezone ostanejo brez kluba. Prepri- čan sem, da bosta v tej sezoni pokazala še marsikaj.« Danes bo v Celju gostoval Sisak, Je- seničani bodo prišli v celjsko ledeno dvorano 30. decembra. Foto: Matias Demšar Danes v Celju slovensko-hrvaški obračun v Alpski ligi V Podmežakli za zmago Celja zadela Jeseničana dner), na drugem je bil odli- čen Heiskanen in vse točke so ostale doma (4 : 3). Italijani so povedli že po dveh minutah, a so se Celjani hitro pobrali in med 11. in 14. minuto dose- gli tri zadetke – strelci so bili Mikus Mintautiškis, Ahmet Jakupović in Maks Bukovec. Jakupović je bil strelec tudi na Jesenicah, o nizkoproračun- skem moštvu, ki mu uspevajo skoraj čudeži, je dejal: »Ne ozi- ramo se na proračun. Bistveno nam je, da ekipa diha kot eno in da vsak dan napreduje. Po- membnost srečanja. To je bilo očitno v prvi tretjini. V nadalje- vanju smo odigrali vrhunsko, ko smo imeli igralca manj na ledu. Vsi fantje si zaslužijo po- hvale, saj so garali do zadnjega zvoka sirene. Zdržali so zadnji pritisk Jeseničanov, tokrat sta bila za zmago dovolj dva gola.« Finski vratar si boljšega krstne- ga nastopa ne bi mogel želeti. Celje bo imelo v polfi nalu DP prednost domačega igrišča in bo slovenski predstavnik v ce- linskem pokalu v naslednji se- zoni. »Heiskanen je bil resnič- no izjemen,« je končal Koren. Spoštovanje do svoje dvorane Dogovor med klubi je imel za posledico, da je Celje pred tekmo z Jesenicami in po njej gostilo Cortino. Na prvem ob- računu (4 : 2) je pred vrati ble- stel 21-letni Celjan Jaka Gajšek (mesto ob Savinji je zapustil avstrijski vratar Jakob Bran- Napadalec Danil Carkovskij je pomembna pridobitev za celjski napad. Med pritiskom Jeseničanov v končnici derbija je bilo vroče pred celjskimi vrati. Aleksanteri Heiskanen je s svojimi izjemnimi obrambami rahljal živce jeseniškim hokejistom. Za najboljšega celjskega igralca obračuna v Pod- mežakli je bil izbran Miha Logar. Jure Povše (s ploščkom) in Maks Bukovec med napa- dalno akcijo proti Cortini (Foto: Nik Jarh) Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 49, 5. december 2024 ŠPORT Gostitelji so vodili dvakrat, in sicer po golih Davida Zeca in Juanja Nieta. Spisali delček zgodovine Poljaki so povedli v 78. mi- nuti, nato pa so si le dve minu- ti kasneje zabili avtogol. Celje ima zdaj štiri točke, poljsko moštvo deset. Trener Albert Riera je bil razočaran nad razpletom: »Zame rezultat ni pravičen, saj smo imeli več zrelih priložnosti za zadetke. Toda danes je bilo pri nas pre- več posamičnih napak. Res je, da je končna statistika med moštvoma dokaj izenačena, toda naše priložnosti so bile resnično zelo lepe. Trikrat smo bili od vrat oddaljeni le dva ali tri metre.« Španec ni bil zgolj razočaran: »Jezen sem, saj imam občutek, da bi mi mora- li zmagati. Tudi igralci se tako počutijo. To je negativna stran današnje tekme. Pozitivna pa je, da smo proti klubu, ki je Tri celjska moštva so pred tednom dni igrala istočasno (še rokometno in hokejsko). Najbolj odmevna tekma je bila na celjskem nogometnem stadionu. V 4. krogu konferenčne lige sta se Celje in poljska Jagiellonia razšla z izidom 3 : 3. DEAN ŠUSTER Drugi izidi 17. kroga: Domžale – Bravo 2 : 3, Koper – Maribor 1 : 1, Primorje – Mura 1 : 0 in Olimpija – Kalcer Radomlje 2 : 0. NK Celje in Riera »zakockala« dve točki v Lendavi Jagielloniji so dali tri gole, Nafti nobenega poljski prvak, osvojili točko. Končali smo niz porazov slo- venskih ekip proti poljskim. Iz tega vidika smo spisali delček zgodovine. Imamo dokaz, da se lahko kosamo z vsako ekipo, četudi je na višji ravni od naše. Na to smo lahko ponosni.« Čestital Lendavčanom Riera je še dodal, da ima njegova ekipa težave z izkori- ščanjem priložnosti iz ugodnih položajev in da bo skupaj s so- igralci odpravljanju te težave posvetil še več časa. Očitno ga je imel premalo. V nedeljo je skupaj s svojim moštvom »za- kockal« dve točki v Lendavi. Na srečo v 17. krogu 1. SNL ni zadela tudi Nafta (0 : 0), čeprav je imela – kot zadnjeuvrščena na lestvici – štiri strele več v notranjost okvirja gola od fa- voriziranega moštva. A se je večkrat izkazal vratar Luka Kolar. Najstnik je bil med svo- jim prvoligaškim prvencem v Luka Kolar je vskočil v zvezdniško moštvo in ga rešil pred porazom ter upravičil zaupanje trenerja Alberta Riere. (Foto: NK Celje) celjskem dresu najboljši igralec tekme. Levica je tokrat izdala Svita Sešlarja, ki se je dvakrat znašel v položaju, ko bi lahko zlahka matiral domačega vra- tarja. A tudi takšne tekme pri- dejo. »Gostiteljem sem čestital za predstavo, odigrali so zelo motivirano in bojevito. Upam, da bodo tako zagnani tudi proti drugim ekipam,« je dejal Riera. Na vrhu lestvice ima Olimpija osem točk prednosti pred Ma- riborom, Koprom in Celjem, ki se bo v zadnjem letošnjem prvoligaškem dejanju skušalo znesti nad Domžalami, ki so zamenjale Nafto na repu raz- predelnice. Foto: Andraž Purg Trener Albert Riera rad počne marsikaj. Vrata Poljakov je poskusil ogroziti tudi Mark Zabukovnik. Aljoša Matko znova in znova prihaja pred na- sprotne vratarje, toda … LESTVICA 1. SNL OLIMPIJA 17 11 5 1 25:5 38 MARIBOR 17 8 6 3 27:14 30 KOPER 17 9 3 5 24:13 30 CELJE 17 9 3 5 30:24 30 BRAVO 16 8 4 4 25:17 28 PRIMORJE 17 7 2 8 19:27 23 MURA 17 6 3 8 21:22 21 KALCER 16 5 2 9 19:23 17 NAFTA 17 2 3 12 11:29 9 DOMŽALE 17 2 3 12 11:38 9 Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 49, 5. december 2024 ŠPORT Peti na svetovnem prvenstvu Člani Športnega društva Modri ščit iz Žalca so policisti iz celotne Slovenije in se že vrsto let udeležujejo različnih športnih dogodkov po Evropi. V zadnjih letih se jim je več- krat ponudila možnost udeležbe na največjem policijskem turnirju v Evropi, in sicer na svetovnem prvenstvu javnih uslužbencev v malem nogometu na Nizozemskem. To je vsako leto novembra. Kljub izjemni konkurenci nogo- metnih reprezentanc je slovensko moštvo lani igralo v finalu omenjenega turnirja in po izjemno napeti tekmi izgubilo proti domači ekipi. Letos se je naša selekcija udeležila omenjenega turnirja v starostni kategoriji 45+. V predtekmovalni skupini so Sebastjan Špeglič, Gregor Knez, Alen Fugina, Matej Sironič, Andrej Struna, Goran Jolić, Dražen Bukovac, Dario Kranjec, Bo- štjan Tome, Rade Rusmir, Nermin Isić in Mladen Golub pristali na tretjem mestu s štirimi zmagami in brez poraza. V osmini finala je Modri ščit naletel na slovenske tekmece iz ekipe Ipa Ljubljana in jih premagal z 2: 0 ter se uvrstil med najboljšo osme- rico. V četrtfinalu je bil nasprotnik National police Netherland, kar je pomenilo ponovitev lanskega finala. Kljub naklonjenosti sodnikov gostiteljem so zmagovalce (po rednem delu je bilo 2: 2, strelca Rusmir in Jolić) odločili šele dodatni streli, pri katerih so bili spretnejši Nizozemci. Ti so na koncu osvojili bronaste medalje, v finalu so bili Kazahstanci boljši od Hrvatov. DŠ Ekipa Modrega ščita (Foto: arhiv ŠD Modri ščit) Rokometaši Celja Pivovarne Laško so se »vrgli na glavo«, a več kot zmage z dvema goloma razlike na povratni tekmi 3. kroga evropskega pokala jim proti Runarju ni uspelo doseči (32 : 30). Zaradi visokega poraza na prvi tekmi na Norveškem (41 : 28) so izpa- dli iz nadaljnjega tekmovanja. DEAN ŠUSTER Celjski rokometaši so se poslovili od evropskega tekmovanja Daleč od čudeža, a s častnim slovesom »Zame pravi mali čudež« Mylin: Celjski deskar Tim Mastnak je na uvodnem pa- ralelnem slalomu sezone svetovnega pokala na Kitajskem osvojil četrto mesto, kar je njegov drugi najboljši rezultat v tej disciplini. »Letos sem več poudarka dal vadbi slalo- ma. Upam, da sem naredil korak naprej, čeprav sem že v preteklosti imel podobne občutke, a preboja v slalomu NA KRATKO ni in ni bilo,« je pred odhodom na dolgo pot govoril Tim. V kvalifikacijah je zasedel 14. mesto, v izločilnih bojih pa je imel tudi nekaj sreče, saj sta tako Nemec Baumaister kot tudi Avstrijec Auner storila veliki napaki. V polfinalu je Tima premagal Italijan Bormolini, v boju za tretje mesto pa še Avstrijec Messner. »Po vsem, kar se je dogajalo v pri- pravljalnem obdobju, je tole zame pravi mali čudež. Vedno sem vesel, ko pridem v izločilne boje v slalomu, priti do malega finala pa je sploh lepo. Veselim se že prihodnjega konca tedna, ko nas čakata novi dve tekmi svetovnega po- kala na Kitajskem,« je bil dobre volje Mastnak. Rok Marguč je v kvalifikacijah zasedel 17 . mesto, Gloria Kotnik je bila med dekleti 30. Poraz prvakinj v Črni gori Podgorica: Košarkarice Cinkarne Celje so doživele prvi poraz v sezoni. V derbiju Jadranske lige so morale v Podgo- rici priznati premoč Budučnosti z 71 : 64. Najboljše strelke pri Cinkarni, ki je v zadnjih treh letih trikrat osvojila naslov prvakinj, so bile Leticia Soares s 14 ter Lea Bartelme, Blaža Čeh in Zoja Štirn s po 11 točkami. Včeraj so Celjanke doma igrale s košarkaricami zagrebške Trešnjevke. DŠ Slovenskim rokometaši- cam je pred odhodom na evropsko prvenstvo na Ma- džarskem ter v Švici in Av- striji le malokdo pripisoval možnosti za preboj v glavni del tekmovanja. Po zmagah proti Slovakinjam in Avstrij- kam v skupinskem delu jim je uspel veliki met in odhod na Dunaj. V Innsbrucku jim bi v ponedeljek zadostoval remi proti domačinkam, a jim jih je uspelo premagati s 25 : 24. Opazen je bil delež Celjank; krožna napadalka Nataša Ljepoja je prispevala tri gole, Ema Markovič z de- snega krila dva. V nedeljo so ob zelo dobrem vzdušju v Zlatorogu vodili tudi za sedem golov, senzacional- ni preobrat pa jim je preprečil predvsem izjemno razpolože- ni vratar Mats Bjernstad s 15 obrambami. Vodili za sedem golov Tik pred začetkom obračuna so vsi prisotni z minuto molka počastili spomin na nedavno preminulega podpornika špor- ta Francija Pliberška. Domači rokometaši so se trudili po svo- jih najboljših močeh. Hitro so povedli z 8 : 4 in zbudil se je spomin na otvoritveno tekmo v dvorani Zlatorog pred 21 leti, ko so varovanci trenerja Mira Požuna v nepozabni predsta- vi proti Ademarju nadoknadili 13 golov zaostanka iz Leona. T okrat so »pivovarji« polčas do- bili le s 16 : 15, potem pa znova zaigrali tvegano, kar se jim je obrestovalo. Po golu Luke Pe- rića v 40. minuti so namreč povedli s 24 : 17. Toda v pre- lomnih trenutkih dvoboja so bili »vikingi« preudarni. V 53. minuti so zaostanek znižali na le dva gola in celjskih upov gle- de napredovanja je bilo konec. »Veliko smo tvegali« V domačem taboru se lah- ko tolažijo, ker jim je žreb na- menil najbrž najmočnejšega tekmeca. V celjski ekipi je bil najbolj učinkovit Uroš Mili- čević s sedmimi goli: »Slab dan v Sandefjordu nas je stal napredovanja. Danes je bilo vse boljše. Mlada ekipa je pri- dobila novo izkušnjo.« Perić in Žiga Mlakar sta dosegla po pet zadetkov, vratar Gal Gaberšek pa je zbral 13 obramb: »Verjeli smo, da lahko pripravimo velik preobrat. Toda zapravili smo preveč strelov iz čistih položa- jev. Njihov vratar je branil zelo dobro. Na prvi tekmi smo kar 18-krat izgubili žogo. Za vse smo bili kaznovani.« Mlada celjska zasedba vsekakor ni razočarala, dejstvo je, da je bil zanjo žreb neusmiljen. »Veliko smo tvegali, predvsem v obrambi, kjer smo puščali precej prostora. Na nasprotni strani smo hitreje zaključevali napade. Zapravili smo preveč zelo zrelih priložnosti. Runar je zelo nevaren v protinapadih. V Sandefjord smo prispeli po zelo dolgem potovanju. Naj omenim, da so nam z veliko zamudo postregli s kosilom pred tekmo. To ni izgovor za poraz, je pa dejstvo. Tudi če vsega tega ne bi bilo, bi Rudar napredoval. Ima precej bolj izkušeno moštvo,« je tekmi povzel trener Paulo Pereira. Foto: Andraž Purg Norvežani so bili zelo trdni in trdi v obrambi. Na fotografiji sta rokometaša Celja Mai Marguč (levo) in Uroš Miličević (z žogo). Paulo Pereira je salutiral v slovo evropskemu pokalu. Tio Malovič si bo tekmo zapo- mnil po dveh doseženih zadetkih v drugem polčasu. Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 49, 5. december 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 5. 12. 18.00 Kulturni center Laško Ženske brez filtra Komedija, Popup teater 17.00 Gledališče Celje Johanna Spyri: Heidi Predstava za izven 19.00 Galerija Račka Celje Velvet Odprtje 5. izdaje festivala erotične ilustracije 20.00 Gledališče Celje CE dur – CElju Dajemo Urbani Ritem Vita Mavrič/Jani Kovačič: Kontra –Alba Koncert PETEK, 6. 12. 17.00 Park pod Rimskimi termami Pravljične Rimske Toplice: Matej Lebič in Nagajivi tris Koncert 17.00 Anina galerija Rogaška Slatina Aleksander in vurbeški zmaj Odprtje razstave ilustracij Vanje Flis 17.00 in 18.30 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Hrestač ob soju sveč Glasbeno-baletna pravljica 18.00 Kulturni center Laško Likovne variacije na iskanje izgubljenega časa Odprtje likovne razstave slikarja Stojana Špegla 18.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Portret duše Odprtje likovne razstave slikarja in arhitekta Tadeja Žugmana 19.00 Kvartirna hiša Celje Mazalaai Odprtje razstave celjskega fotografa Tomaža Črneja 19.00 Šlandrov trg Žalec Čarobni december v Žalcu: Rock Partyzani Koncert 19.00 Dom svobode Zidani most MePZ Spev Zidani most Praznični koncert 19.00 Športna dvorana Vransko Ansambel Zupan z gosti Veliki koncert ob 35. letnici delovanja 20.00 3izložbe, Umetniška četrt Celje/U4 Samorast Predstavitev ustvarjalk in ustvarjalcev SOBOTA, 7. 12. 10.30 Dom kulture Velenje Čarobne sobotnice: Kako diši sreča? Lutkovno-igrana predstava, Gledališče Pravljičarna 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski Javno vodstvo po razstavi 11.00 Kulturni center Rogaška Slatina Advent Rogaška Slatina: Sneguljčica Igrana predstava KUD Zarja Trnovlje 17.00 Park pod Rimskimi termami Pravljične Rimske Toplice: Ansambel Eks Koncert 18.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Alfa samski Komedija Špas teatra 18.00 Stolp Kristal Rogaška Slatina Advent Rogaška Slatina: Božični New Swing Quartet v novi zasedbi Koncert; vstop prost 18.00 Dom kulture Slovenske Konjice Na rdeči preprogi Decembrska zgodba Godbe na pihala Slovenske Konjice; tudi v nedeljo ob istem času 19.30 Glasbena šola Velenje Pihalni orkester Premogovnika Velenje Novoletni koncert NEDELJA, 8. 12. 16.00 Park pod Rimskimi Toplicami Pravljične Rimske Toplice: Pevski zbori Koncert 18.00 OŠ Blaža Kocena Ponikva Big band Šentjur in Vlado Kreslin Tradicionalni decembrski koncert 18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Skok čez plot Komedija, KPD Franc Schreiner, Šentilj pri Velenju 19.00 Cerkev svetega Jožefa Celje Koralni zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani Adventni koncert 19.30 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Praznična zgodba: Matjaž Kumelj, Nuša Derenda, Alenka Godec z orkestrom in vokalnim triom Ladybugz Koncert PONEDELJEK, 9. 12. 19.19 Knjižnica Velenje Na klancu Predstavitev knjige Tine Vrščaj 19.30 Gledališče Celje Pesem za Laro – Ujetnica časa Gledališko – glasbeni projekt Lare Jankovič; TOREK, 10. 12. 17.00 Knjižnica Šentjur – Enota Ponikva Palčki Pospravljalčki Predstava v izvedbi dramskega krožka OŠ Blaža Kocena Ponikva 18.00 Knjižnica Laško Dejan Kušer: Glasbena obdobja na klasični harmoniki Koncert 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Božični koncert Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur Predstavili se bodo učenci z oddelkov pihal, trobil in tolkal 18.00 Vila Bianca Velenje Vstopimo skupaj v svet opernih arij Sopranistka Mojca Bitenc, baritonist Domen Križaj, pianist Simon Dvoršak 18.30 Fotohiša Pelikan, Galerija Božena Valovanje, tkanina agrarne krajine Odprtje fotografske razstave Andreje Ravnak 18.30 Narodni dom Celje Koncert orkestra harf, v sodelovanju z oddelkom baleta in z Otroškim pevskim zborom 19.19 Knjižnica Velenje Elda Viler in Ivo Gajič: Elda Predstavitev knjige in kratek glasbeni nastop Elde Viler 19.30 Gledališče Celje Emil Filipčič: Veselja dom Abonma po posebnem razporedu in izven SREDA, 11. 12. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Praznična detektivka Gledališka predstava Gledališča Smejček 19.00 Dvorana Glasbene šole skladateljev Šentjur Ponovitev koncerta v počastitev Planinčanke Anike Wambrechtsamer ob 90-letnici njene smrti 19.30 Glasbena šola Velenje Labirint luči: Sofia Ristić, harfa in Petra Vidmar, tolkala Abonma Klasika in izven; 20.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Alpski Ranko Komedija Ranka Babića, Gost Admir Baltić, Špas teater Pravljično Celje ČETRTEK, 5. 12. 17.00 Krekov trg Miklavževanje Obdarovanje za najmlajše 17.00 Mestno središče Pravljični zvoki lajne PETEK, 6. 12. 17.00 Stanetova ulica Glasba iz K67: Glasbena šola Celje Praznično obarvane melodije; tudi v sredo ob istem času 19.00 Na zvezdi Muzka bo! Duo Del Negro Glasba v živo za vse okuse 20.00 Drsališče v Mestnem parku Celje Disko na ledu: Retro hiti devetdesetih SOBOTA, 7. 12. 10.00 Drsališče v Mestnem parku Celje Pravljična matineja: Ledeni plesi Čarobno dopoldne na ledu 10.00 do 16.00 Celjski grad Zimski srednjeveški gozd na Celjskem gradu Obisk gozda je brezplačen in je v sklopu ogleda gradu; vsak dan do 31. 12. 16.00 do 22.00 Celjski grad Zimski srednjeveški dan Igra ognja in svetlobe, akrobati, pravljični cirkus; nedelja od 10.00 do 14.00 19.00 Krekov trg COT90S – Dominik Kozarič, Sebastian in Anja Rupel Koncert na prostem NEDELJA, 8. 12. 16.00 Mestno središče Celja Pravljično Celje pod lupo kulinarike Ogled z lokalnim vodnikom 16.30 Mestno središče, Prešernova 2 Muzikal v izložbi KUD Abomi in plesna šola Zgibanka 17.00 Slomškov trg in mestno središče Prižig druge svečke ter adventno petje in pevski sprehod ob svetovnem dnevu zborovskega petja PONEDELJEK, 9. 12. 17.00 Na zvezdi Ledena kraljica Sumalle Ulična animacija 18.00 Celjski dom Slovenska pravljica Tradicionalni koncert glasbene šole Pop Music center TOREK, 10. 12. 19.00 Glavni trg Maja Keuc Koncert na prostem SREDA, 11. 12. 19.00 Mestno središče Muska bo! Duo Artcoustic Legendarne ex-yu rock priredbe ter slovenske in svetovne uspešnice Druge prireditve ČETRTEK, 5. 12. 9.00 Hiša generacij Laško Praznične voščilnice Ustvarjalna delavnica 16.30 Mestni in Stari trg Slovenske Konjice Prižig prazničnih luči 16.30 Drsališče na Mestnem trgu Slovenske Konjice Drsajmo brezplačno: Odprtje drsališča 16.30 Cerkev sv. Jakoba Galicija Miklavževanje 16.30 Šlandrov trg Žalec Čarobni december v Žalcu: odprtje drsališča (16.30), prižig lučk in odprtje Čarobnega kotička (17.00), otroška igrica TKD Levec (17.15) in prihod Miklavža s spremstvom (17.30) 16.30 do 19.30 Ploščad pred cerkvijo sv. Jurija Zgornji trg Šentjur Miklavžev sejem Domači izdelki in dobrote, glasbeni nastopi 17.00 Cerkev sv. Ožbolta Pernovo Miklaževanje 17.00 Rudarski muzej v Govcah Pohod z lučkami in prihod Miklavža 17.00 Park pod Rimskimi termami Pravljične Rimske Toplice Prihod sv. Miklavža, Rudna Kvintet in Godba na pihala Vrh nad Laškim 17.00 Jurijev trg Tabor Prižig prazničnih luči, prihod Miklavža, igrica in obdarovanje otrok 17.00 Kardeljeva ploščad Velenje Prižig prazničnih lučk in predpraznično srečanje 17.00 Staro Velenje Miklavževanje 17.00 in 18.00 Cerkev sv. Jurija Zgornji trg Šentjur Predstava za otroke in obisk svetega Miklavža 17.00 in 18.00 Dom kulture Slovenske Konjice Miklavževanje 18.00 Celjski dom Uvodno informativno predavanje Bruna Gröninga 18.00 Občinska knjižnica Prebold Občina Prebold po meri invalidov Pogovorno-glasbeni večer v počastitev mednarodnega dneva invalidov 19.19 Knjižnica Velenje V tridesetih dneh okoli sveta Potopisno predavanje Ivana Ramšaka Kolarja in Jožeta Kolarja PETEK, 6. 12. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Praznične hišice Hermanova otroška ustvarjalnica 16.30 Dobrina Prižig novoletnih lučk in druženje ob vrednotah prazničnega decembra 19.00 Glasbena šola Velenje Oblike v orgelski in komorni glasbi Tradicionalni Miklavžev koncert v izvedbi učencev GŠ Velenje in dijakov Umetniške gimnazije Celje 21.00 Krčma TamKoUčiri Celje Disco dance party: didžejka Mojca Decembrski žuri v klubu TKU; vstop prost SOBOTA, 7. 12. 8.00 do 10.00 Start pohoda: Na Pečovju (na igrišču) 22. Barbarin pohod po Barbarini poti (na Sv. Barbaro – Trobni dol) 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 11.15 Dom kulture Velenje Zaželimo si srečo v Novem letu Sobotne praznične delavnice 17.00 Krčma TamKoUčiri Celje Čaj ob petih Druženje in sladkanje s prazničnimi slaščicami NEDELJA, 8. 12. 10.00 Velenjski grad Pravljično nedeljsko dopoldne 15.00 Kartuzija Jurklošter Odprtje razstave jaslic, maša in blagoslov s Karlom Gržanom 16.00 Dvorana POŠ Sedraž 20. jubilejni novoletni bazar s prihodom dedka Mraza PONEDELJEK, 9. 12. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Šege in navade v božično- novoletnem času Življenje in delo Maksima Gasparija TOREK, 10. 12. 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 16.00 do 17.00 Hiša sadeži družbe Žalec Božična ustvarjalna delavnica 17.00 Osrednja knjižnica Celje Praznična harmonija: Ohranjanje duševnega ravnovesja v tretjem življenjskem obdobju 17.00 Hiša generacij Laško Adventna sladka ustvarjalnica: teranov in čokoladni liker 17.00 Knjižnica Velenje Novoletna voščilnica Ustvarjalna delavnica 17.00 Velenjski grad Pogovor o Stari vasi in starovaščanih z Andrejem Grebenškom 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Čarobna snežna krogla Ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Cankarjeva ulica Velenje Plesna predstava za otroke s Plesno šolo M-dance Ulični nastop in animacija 18.00 Mladinski center Žalec Izdelaj svojo praznično voščilnico Delavnica SREDA, 11. 12. 11.00 Kavarna Celjski dom Revma – ko trga v sklepih Predavanje Anite Šturm Trupej Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 5. 12. 19.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Ko klasična glasba sreča popularno Dobrodelni koncert za šolski sklad GŠ Rista Savina Žalec SREDA, 11. 12. 19.00 Dvorana Thermana Park Laško Praznični dobrodelni koncert za družino Knez iz Sedraža Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 49, 5. december 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Umrl je naš upokojeni sodelavec JOŽEF ŽNIDAR nazadnje je bil zaposlen kot bolničar transporter na področju zdravstvene nege v sprejemni kopalnici Ohranili ga bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje n Smrti Celje Umrli so: Zvonimir HUDEJ iz Celja, 77 let, Franc KOKOL iz Latkove vasi, 80 let, Ivan CVIKL iz Šempetra, 54 let, Marija OVČAR GRIČAR z Zgornjega Tinskega, 78 let, Srečko ROTOVNIK iz Vele- nja, 78 let, Rafael KRAJNC iz Velenja, 78 let, Danijela Vera PEMIČ iz Brezja ob Slomu, 94 let, Ervin BELAK iz Dramelj, 81 let, Marija KAŠUBA z Re- čice ob Savinji, 76 let, Marija MARN z Vranskega, 85 let. Svet je tišji brez tvojega glasu, a melodija tvojega smeha še vedno odmeva v nas. Spomin nate je pesem, ki nežno odzvanja, cvet, ki vedno znova poganja. Tvoja vedrina je svetloba, ki srca nam ogreje, ljubezen, ki časa ne šteje. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, tast, dedek, prijatelj in gasilec ANTON BOBEK s Planine pri Sevnici (4. 7. 1947–5. 11. 2024) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo za besede tolažbe in spodbude, ki smo jih prejeli v težkih trenutkih. Hvaležni smo vsem, ki ste Antona pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre sosedom, sorodnikom, pogrebni služ- bi Žalujka, Gasilskemu društvu Planina za žalno sejo in gasilski pogreb, Andražu Hladinu za govor, gospodu župni- ku Jožetu Vengustu, Moškemu pevskemu zboru Planina, Minki Jazbinšek za prebrane čuječe besede, Mojci Jenič za glasbeno spremljavo ter pranoterapiji Brumec. Iskrena zahvala družinski zdravnici Anji Hvalc Kolman, dr. med., za vso pomoč, patronažnim sestram iz Šentjurja ter gospo- du Šmidu, dr. med., iz Ljubljane. Hvala vsem, ki boste Antona ohranili v lepem spominu. Njegovi najdražji p DOGODKI V OSREDNJI KNJIŽNICI CELJE WWW.KNJIZNICA-CELJE.SI PONEDELJEK, 9. december, ob 17.30 ŠEGE IN NAVADE V PRAZNI ČNEM ČASU Robert Ku žnik je v svoji knjigi prikazal življenje in delo znamenitega slikarja Maksima Gasparija na temo domoljubnih motivov. Študijska čitalnica TOREK, 10. december, ob 17.00 PRAZNI ČNA HARMONIJA: OHRANJANJE DUŠEVNEGA RAVNOVESJA Dotaknili se bomo razli čnih tem, kako prazni čni čas vpliva na zdravje, stres in osamljenost in spoznali tehnike sproš čanja. Oddelek Glasba-film Foto: Mojca Videmšek #celjskiknjižničarji SRE ČNO 2025! TOREK, 10. december, ob 17.00 MIŠKO KNJI ŽNO NA SEVERNEM POLU Letos bo pravlji čno tudi na Muzejskem trgu, kjer stoji zasne ženi SEVERNI POL. Obiskal ga bo tudi Miško Knji žko s knji žni čarkami. Za najmlajše pripravljamo številne prazni čne aktivnosti. Foto: Mojca Videmšek #celjskiknji žni čarji # # # #c c c ce ce ce e el l l lj lj lj j js s s sk k k ki ki ki i ik k k kn kn kn n nj nj nj j j nj nj nj n nj n n n nj n n n i i i i ž ž ž žn n n ni i i i č č č ča ča ča a ar r r rj rj rj j j rj rj rj r rj r r r rj r r r i i i i SRE ČNO 2025! r PRAZNI ČNA HARMONIJA: OHRANJANJE DUŠEVNEGA RAV AV A NOVESJA r MIŠKO KNJI ŽNO NA SEVERNEM POLU Letos bo pravlji čno tudi na Muzejskem trgu kj kj k er WWW.KNJIZNICA-CELJE.SI pri ipravl lj jamo š št tevi il lne prazni i č čne ak kt ti ivnost ti i. www.muzej-nz-ce.si Vabljeni v galerijo MnZC, kjer je do 28. februarja 2025 na ogled nova občasna razstava SPOROČILNOST PLAKAT A. STROJI PRODAM ROLBO za sneg, Muta priklop, na dva vijaka in par sprednjih koles za traktor »enopo- gonec«, prodam. Telefon 070 993-922. 632 CEPILEC na sveder, lepo ohranjen, konica ni nič poškodovana, prodam. Telefon 041 980-188. L 37 MOTORNO žago MS 170 Stihl, odlično ohra- njeno, prodam za 220 EUR. Telefon 041 987-305. 637 DVOREDNI pletilni stroj Regina in šivalni stroj Bagat Ruža prodam. Telefon 031 210-136. 640 POSEST PRODAM ENOTRETJINSKI solastniški delež na hiši, vrt, asfalt, okolica Žalca, prodam. Telefon 068 146-810. 638 KUPIM BIVALNI vikend ali hišo, do 60.000 EUR, kupim. Telefon 041 846-570. 590 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, težke od 100 do 170 kg, prodam. Telefon 041 836-398. p MLADIČKE kraškega ovčarja, rodovniški, odličnih staršev, čipirani in cepljeni, pro- dam. Telefon 031 464-656. 624 KOKOŠI nesnice, že v nesnosti, možna dosta- va, prodam. Telefon 031 311-476. p PRAŠIČE, težke od 30 do 250 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 051 720-294. p BIKCA šarole, starega štiri mesece, prodam. Telefon 031 382-790. 634 KOZLA, srnasta sanska pasma, starega štiri leta, je obilen, zelo lepo rejen, prodam. Telefon 041 980-188. L 37 TELICO, težko 650 kg, primerno za zakol, prodam. Telefon 041 556-020. 639 KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p ODDAM PSIČKA, starega šest mesecev, mešanec (z nemškim ovčarjem), oddam. Telefon 070 799-029. 642 OSTALO PRODAM PLUG, cisterno za kurilno olje, cisterno za gnojnico in alfo za kuhanje prašičem prodam. Telefon (03) 5778-332. 619 CISTERNI, 300 in 400 l, in stiskalnico, 150 l, prodam. Telefon 070 690-196. 635 SUHA bukova metrska drva, po 350 EUR, in cisterno za kurilno olje, 2.000 l, prodam. Smo v okolici Laškega. Informacije po te- lefonu 031 316-175. 636 DVE gumi Sava Eskimo S3, zimski (m + s), 195/65/R15, prodam za 50 EUR. Telefon 041 987-305. 637 SUHA bukova, hrastova ali mešana drva, metrska ali kratko žagana, s prevozom, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 367-257. 643 KOKOŠI nesnice, za začetek nesnosti, rjave, črne, grahaste, bele leghorn, prodajamo v decembru. Prodajamo kakovostno lastno krmo za piščance in kokoši. Vsak dan od 8. do 16. ure, v soboto do 12. ure. Tele- fon (03) 700-1446. Farma Zg. Roje, reja perutnine Dobravc, Šempeter v Savinjski dolini. p 5.000 kosov opeke Bobrovec, v zelo dobrem stanju, prodam. Telefon 041 976-668. 641 MOŠKI zimski plašč, temne barve, dobro ohranjen, prodam za 22 EUR. Telefon 051 845-404. 644 RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, sina, dedija in tasta BRANKA KADILNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri- jateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše ter izrečene in napisane besede sožalja. Zahvala gospodu župniku za opravljen mašni obred, govor- nici za izrečene besede slovesa, pevcem za odpete žalostin- ke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebni službi Raj. Žalujoči: vsi njegovi najdražji, ki ga bomo neskončno pogrešali. 645 Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 49, 5. december 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 5. 12. 18.00 Kulturni center Laško Ženske brez filtra Komedija, Popup teater 17.00 Gledališče Celje Johanna Spyri: Heidi Predstava za izven 19.00 Galerija Račka Celje Velvet Odprtje 5. izdaje festivala erotične ilustracije 20.00 Gledališče Celje CE dur – CElju Dajemo Urbani Ritem Vita Mavrič/Jani Kovačič: Kontra –Alba Koncert PETEK, 6. 12. 17.00 Park pod Rimskimi termami Pravljične Rimske Toplice: Matej Lebič in Nagajivi tris Koncert 17.00 Anina galerija Rogaška Slatina Aleksander in vurbeški zmaj Odprtje razstave ilustracij Vanje Flis 17.00 in 18.30 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Hrestač ob soju sveč Glasbeno-baletna pravljica 18.00 Kulturni center Laško Likovne variacije na iskanje izgubljenega časa Odprtje likovne razstave slikarja Stojana Špegla 18.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Portret duše Odprtje likovne razstave slikarja in arhitekta Tadeja Žugmana 19.00 Kvartirna hiša Celje Mazalaai Odprtje razstave celjskega fotografa Tomaža Črneja 19.00 Šlandrov trg Žalec Čarobni december v Žalcu: Rock Partyzani Koncert 19.00 Dom svobode Zidani most MePZ Spev Zidani most Praznični koncert 19.00 Športna dvorana Vransko Ansambel Zupan z gosti Veliki koncert ob 35. letnici delovanja 20.00 3izložbe, Umetniška četrt Celje/U4 Samorast Predstavitev ustvarjalk in ustvarjalcev SOBOTA, 7. 12. 10.30 Dom kulture Velenje Čarobne sobotnice: Kako diši sreča? Lutkovno-igrana predstava, Gledališče Pravljičarna 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski Javno vodstvo po razstavi 11.00 Kulturni center Rogaška Slatina Advent Rogaška Slatina: Sneguljčica Igrana predstava KUD Zarja Trnovlje 17.00 Park pod Rimskimi termami Pravljične Rimske Toplice: Ansambel Eks Koncert 18.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Alfa samski Komedija Špas teatra 18.00 Stolp Kristal Rogaška Slatina Advent Rogaška Slatina: Božični New Swing Quartet v novi zasedbi Koncert; vstop prost 18.00 Dom kulture Slovenske Konjice Na rdeči preprogi Decembrska zgodba Godbe na pihala Slovenske Konjice; tudi v nedeljo ob istem času 19.30 Glasbena šola Velenje Pihalni orkester Premogovnika Velenje Novoletni koncert NEDELJA, 8. 12. 16.00 Park pod Rimskimi Toplicami Pravljične Rimske Toplice: Pevski zbori Koncert 18.00 OŠ Blaža Kocena Ponikva Big band Šentjur in Vlado Kreslin Tradicionalni decembrski koncert 18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Skok čez plot Komedija, KPD Franc Schreiner, Šentilj pri Velenju 19.00 Cerkev svetega Jožefa Celje Koralni zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani Adventni koncert 19.30 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Praznična zgodba: Matjaž Kumelj, Nuša Derenda, Alenka Godec z orkestrom in vokalnim triom Ladybugz Koncert PONEDELJEK, 9. 12. 19.19 Knjižnica Velenje Na klancu Predstavitev knjige Tine Vrščaj 19.30 Gledališče Celje Pesem za Laro – Ujetnica časa Gledališko – glasbeni projekt Lare Jankovič; TOREK, 10. 12. 17.00 Knjižnica Šentjur – Enota Ponikva Palčki Pospravljalčki Predstava v izvedbi dramskega krožka OŠ Blaža Kocena Ponikva 18.00 Knjižnica Laško Dejan Kušer: Glasbena obdobja na klasični harmoniki Koncert 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Božični koncert Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur Predstavili se bodo učenci z oddelkov pihal, trobil in tolkal 18.00 Vila Bianca Velenje Vstopimo skupaj v svet opernih arij Sopranistka Mojca Bitenc, baritonist Domen Križaj, pianist Simon Dvoršak 18.30 Fotohiša Pelikan, Galerija Božena Valovanje, tkanina agrarne krajine Odprtje fotografske razstave Andreje Ravnak 18.30 Narodni dom Celje Koncert orkestra harf, v sodelovanju z oddelkom baleta in z Otroškim pevskim zborom 19.19 Knjižnica Velenje Elda Viler in Ivo Gajič: Elda Predstavitev knjige in kratek glasbeni nastop Elde Viler 19.30 Gledališče Celje Emil Filipčič: Veselja dom Abonma po posebnem razporedu in izven SREDA, 11. 12. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Praznična detektivka Gledališka predstava Gledališča Smejček 19.00 Dvorana Glasbene šole skladateljev Šentjur Ponovitev koncerta v počastitev Planinčanke Anike Wambrechtsamer ob 90-letnici njene smrti 19.30 Glasbena šola Velenje Labirint luči: Sofia Ristić, harfa in Petra Vidmar, tolkala Abonma Klasika in izven; 20.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Alpski Ranko Komedija Ranka Babića, Gost Admir Baltić, Špas teater Pravljično Celje ČETRTEK, 5. 12. 17.00 Krekov trg Miklavževanje Obdarovanje za najmlajše 17.00 Mestno središče Pravljični zvoki lajne PETEK, 6. 12. 17.00 Stanetova ulica Glasba iz K67: Glasbena šola Celje Praznično obarvane melodije; tudi v sredo ob istem času 19.00 Na zvezdi Muzka bo! Duo Del Negro Glasba v živo za vse okuse 20.00 Drsališče v Mestnem parku Celje Disko na ledu: Retro hiti devetdesetih SOBOTA, 7. 12. 10.00 Drsališče v Mestnem parku Celje Pravljična matineja: Ledeni plesi Čarobno dopoldne na ledu 10.00 do 16.00 Celjski grad Zimski srednjeveški gozd na Celjskem gradu Obisk gozda je brezplačen in je v sklopu ogleda gradu; vsak dan do 31. 12. 16.00 do 22.00 Celjski grad Zimski srednjeveški dan Igra ognja in svetlobe, akrobati, pravljični cirkus; nedelja od 10.00 do 14.00 19.00 Krekov trg COT90S – Dominik Kozarič, Sebastian in Anja Rupel Koncert na prostem NEDELJA, 8. 12. 16.00 Mestno središče Celja Pravljično Celje pod lupo kulinarike Ogled z lokalnim vodnikom 16.30 Mestno središče, Prešernova 2 Muzikal v izložbi KUD Abomi in plesna šola Zgibanka 17.00 Slomškov trg in mestno središče Prižig druge svečke ter adventno petje in pevski sprehod ob svetovnem dnevu zborovskega petja PONEDELJEK, 9. 12. 17.00 Na zvezdi Ledena kraljica Sumalle Ulična animacija 18.00 Celjski dom Slovenska pravljica Tradicionalni koncert glasbene šole Pop Music center TOREK, 10. 12. 19.00 Glavni trg Maja Keuc Koncert na prostem SREDA, 11. 12. 19.00 Mestno središče Muska bo! Duo Artcoustic Legendarne ex-yu rock priredbe ter slovenske in svetovne uspešnice Druge prireditve ČETRTEK, 5. 12. 9.00 Hiša generacij Laško Praznične voščilnice Ustvarjalna delavnica 16.30 Mestni in Stari trg Slovenske Konjice Prižig prazničnih luči 16.30 Drsališče na Mestnem trgu Slovenske Konjice Drsajmo brezplačno: Odprtje drsališča 16.30 Cerkev sv. Jakoba Galicija Miklavževanje 16.30 Šlandrov trg Žalec Čarobni december v Žalcu: odprtje drsališča (16.30), prižig lučk in odprtje Čarobnega kotička (17.00), otroška igrica TKD Levec (17.15) in prihod Miklavža s spremstvom (17.30) 16.30 do 19.30 Ploščad pred cerkvijo sv. Jurija Zgornji trg Šentjur Miklavžev sejem Domači izdelki in dobrote, glasbeni nastopi 17.00 Cerkev sv. Ožbolta Pernovo Miklaževanje 17.00 Rudarski muzej v Govcah Pohod z lučkami in prihod Miklavža 17.00 Park pod Rimskimi termami Pravljične Rimske Toplice Prihod sv. Miklavža, Rudna Kvintet in Godba na pihala Vrh nad Laškim 17.00 Jurijev trg Tabor Prižig prazničnih luči, prihod Miklavža, igrica in obdarovanje otrok 17.00 Kardeljeva ploščad Velenje Prižig prazničnih lučk in predpraznično srečanje 17.00 Staro Velenje Miklavževanje 17.00 in 18.00 Cerkev sv. Jurija Zgornji trg Šentjur Predstava za otroke in obisk svetega Miklavža 17.00 in 18.00 Dom kulture Slovenske Konjice Miklavževanje 18.00 Celjski dom Uvodno informativno predavanje Bruna Gröninga 18.00 Občinska knjižnica Prebold Občina Prebold po meri invalidov Pogovorno-glasbeni večer v počastitev mednarodnega dneva invalidov 19.19 Knjižnica Velenje V tridesetih dneh okoli sveta Potopisno predavanje Ivana Ramšaka Kolarja in Jožeta Kolarja PETEK, 6. 12. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Praznične hišice Hermanova otroška ustvarjalnica 16.30 Dobrina Prižig novoletnih lučk in druženje ob vrednotah prazničnega decembra 19.00 Glasbena šola Velenje Oblike v orgelski in komorni glasbi Tradicionalni Miklavžev koncert v izvedbi učencev GŠ Velenje in dijakov Umetniške gimnazije Celje 21.00 Krčma TamKoUčiri Celje Disco dance party: didžejka Mojca Decembrski žuri v klubu TKU; vstop prost SOBOTA, 7. 12. 8.00 do 10.00 Start pohoda: Na Pečovju (na igrišču) 22. Barbarin pohod po Barbarini poti (na Sv. Barbaro – Trobni dol) 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 11.15 Dom kulture Velenje Zaželimo si srečo v Novem letu Sobotne praznične delavnice 17.00 Krčma TamKoUčiri Celje Čaj ob petih Druženje in sladkanje s prazničnimi slaščicami NEDELJA, 8. 12. 10.00 Velenjski grad Pravljično nedeljsko dopoldne 15.00 Kartuzija Jurklošter Odprtje razstave jaslic, maša in blagoslov s Karlom Gržanom 16.00 Dvorana POŠ Sedraž 20. jubilejni novoletni bazar s prihodom dedka Mraza PONEDELJEK, 9. 12. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Šege in navade v božično- novoletnem času Življenje in delo Maksima Gasparija TOREK, 10. 12. 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 16.00 do 17.00 Hiša sadeži družbe Žalec Božična ustvarjalna delavnica 17.00 Osrednja knjižnica Celje Praznična harmonija: Ohranjanje duševnega ravnovesja v tretjem življenjskem obdobju 17.00 Hiša generacij Laško Adventna sladka ustvarjalnica: teranov in čokoladni liker 17.00 Knjižnica Velenje Novoletna voščilnica Ustvarjalna delavnica 17.00 Velenjski grad Pogovor o Stari vasi in starovaščanih z Andrejem Grebenškom 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Čarobna snežna krogla Ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Cankarjeva ulica Velenje Plesna predstava za otroke s Plesno šolo M-dance Ulični nastop in animacija 18.00 Mladinski center Žalec Izdelaj svojo praznično voščilnico Delavnica SREDA, 11. 12. 11.00 Kavarna Celjski dom Revma – ko trga v sklepih Predavanje Anite Šturm Trupej Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 5. 12. 19.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Ko klasična glasba sreča popularno Dobrodelni koncert za šolski sklad GŠ Rista Savina Žalec SREDA, 11. 12. 19.00 Dvorana Thermana Park Laško Praznični dobrodelni koncert za družino Knez iz Sedraža Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 49, 5. december 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Umrl je naš upokojeni sodelavec JOŽEF ŽNIDAR nazadnje je bil zaposlen kot bolničar transporter na področju zdravstvene nege v sprejemni kopalnici Ohranili ga bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje n Smrti Celje Umrli so: Zvonimir HUDEJ iz Celja, 77 let, Franc KOKOL iz Latkove vasi, 80 let, Ivan CVIKL iz Šempetra, 54 let, Marija OVČAR GRIČAR z Zgornjega Tinskega, 78 let, Srečko ROTOVNIK iz Vele- nja, 78 let, Rafael KRAJNC iz Velenja, 78 let, Danijela Vera PEMIČ iz Brezja ob Slomu, 94 let, Ervin BELAK iz Dramelj, 81 let, Marija KAŠUBA z Re- čice ob Savinji, 76 let, Marija MARN z Vranskega, 85 let. Svet je tišji brez tvojega glasu, a melodija tvojega smeha še vedno odmeva v nas. Spomin nate je pesem, ki nežno odzvanja, cvet, ki vedno znova poganja. Tvoja vedrina je svetloba, ki srca nam ogreje, ljubezen, ki časa ne šteje. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, tast, dedek, prijatelj in gasilec ANTON BOBEK s Planine pri Sevnici (4. 7. 1947–5. 11. 2024) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo za besede tolažbe in spodbude, ki smo jih prejeli v težkih trenutkih. Hvaležni smo vsem, ki ste Antona pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre sosedom, sorodnikom, pogrebni služ- bi Žalujka, Gasilskemu društvu Planina za žalno sejo in gasilski pogreb, Andražu Hladinu za govor, gospodu župni- ku Jožetu Vengustu, Moškemu pevskemu zboru Planina, Minki Jazbinšek za prebrane čuječe besede, Mojci Jenič za glasbeno spremljavo ter pranoterapiji Brumec. Iskrena zahvala družinski zdravnici Anji Hvalc Kolman, dr. med., za vso pomoč, patronažnim sestram iz Šentjurja ter gospo- du Šmidu, dr. med., iz Ljubljane. Hvala vsem, ki boste Antona ohranili v lepem spominu. Njegovi najdražji p DOGODKI V OSREDNJI KNJIŽNICI CELJE WWW.KNJIZNICA-CELJE.SI PONEDELJEK, 9. december, ob 17.30 ŠEGE IN NAVADE V PRAZNI ČNEM ČASU Robert Ku žnik je v svoji knjigi prikazal življenje in delo znamenitega slikarja Maksima Gasparija na temo domoljubnih motivov. Študijska čitalnica TOREK, 10. december, ob 17.00 PRAZNI ČNA HARMONIJA: OHRANJANJE DUŠEVNEGA RAVNOVESJA Dotaknili se bomo razli čnih tem, kako prazni čni čas vpliva na zdravje, stres in osamljenost in spoznali tehnike sproš čanja. Oddelek Glasba-film Foto: Mojca Videmšek #celjskiknjižničarji SRE ČNO 2025! TOREK, 10. december, ob 17.00 MIŠKO KNJI ŽNO NA SEVERNEM POLU Letos bo pravlji čno tudi na Muzejskem trgu, kjer stoji zasne ženi SEVERNI POL. Obiskal ga bo tudi Miško Knji žko s knji žni čarkami. Za najmlajše pripravljamo številne prazni čne aktivnosti. Foto: Mojca Videmšek #celjskiknji žni čarji # # # #c c c ce ce ce e el l l lj lj lj j js s s sk k k ki ki ki i ik k k kn kn kn n nj nj nj j j nj nj nj n nj n n n nj n n n i i i i ž ž ž žn n n ni i i i č č č ča ča ča a ar r r rj rj rj j j rj rj rj r rj r r r rj r r r i i i i SRE ČNO 2025! r PRAZNI ČNA HARMONIJA: OHRANJANJE DUŠEVNEGA RAV AV A NOVESJA r MIŠKO KNJI ŽNO NA SEVERNEM POLU Letos bo pravlji čno tudi na Muzejskem trgu kj kj k er WWW.KNJIZNICA-CELJE.SI pri ipravl lj jamo š št tevi il lne prazni i č čne ak kt ti ivnost ti i. www.muzej-nz-ce.si Vabljeni v galerijo MnZC, kjer je do 28. februarja 2025 na ogled nova občasna razstava SPOROČILNOST PLAKAT A. STROJI PRODAM ROLBO za sneg, Muta priklop, na dva vijaka in par sprednjih koles za traktor »enopo- gonec«, prodam. Telefon 070 993-922. 632 CEPILEC na sveder, lepo ohranjen, konica ni nič poškodovana, prodam. Telefon 041 980-188. L 37 MOTORNO žago MS 170 Stihl, odlično ohra- njeno, prodam za 220 EUR. Telefon 041 987-305. 637 DVOREDNI pletilni stroj Regina in šivalni stroj Bagat Ruža prodam. Telefon 031 210-136. 640 POSEST PRODAM ENOTRETJINSKI solastniški delež na hiši, vrt, asfalt, okolica Žalca, prodam. Telefon 068 146-810. 638 KUPIM BIVALNI vikend ali hišo, do 60.000 EUR, kupim. Telefon 041 846-570. 590 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, težke od 100 do 170 kg, prodam. Telefon 041 836-398. p MLADIČKE kraškega ovčarja, rodovniški, odličnih staršev, čipirani in cepljeni, pro- dam. Telefon 031 464-656. 624 KOKOŠI nesnice, že v nesnosti, možna dosta- va, prodam. Telefon 031 311-476. p PRAŠIČE, težke od 30 do 250 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 051 720-294. p BIKCA šarole, starega štiri mesece, prodam. Telefon 031 382-790. 634 KOZLA, srnasta sanska pasma, starega štiri leta, je obilen, zelo lepo rejen, prodam. Telefon 041 980-188. L 37 TELICO, težko 650 kg, primerno za zakol, prodam. Telefon 041 556-020. 639 KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p ODDAM PSIČKA, starega šest mesecev, mešanec (z nemškim ovčarjem), oddam. Telefon 070 799-029. 642 OSTALO PRODAM PLUG, cisterno za kurilno olje, cisterno za gnojnico in alfo za kuhanje prašičem prodam. Telefon (03) 5778-332. 619 CISTERNI, 300 in 400 l, in stiskalnico, 150 l, prodam. Telefon 070 690-196. 635 SUHA bukova metrska drva, po 350 EUR, in cisterno za kurilno olje, 2.000 l, prodam. Smo v okolici Laškega. Informacije po te- lefonu 031 316-175. 636 DVE gumi Sava Eskimo S3, zimski (m + s), 195/65/R15, prodam za 50 EUR. Telefon 041 987-305. 637 SUHA bukova, hrastova ali mešana drva, metrska ali kratko žagana, s prevozom, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 367-257. 643 KOKOŠI nesnice, za začetek nesnosti, rjave, črne, grahaste, bele leghorn, prodajamo v decembru. Prodajamo kakovostno lastno krmo za piščance in kokoši. Vsak dan od 8. do 16. ure, v soboto do 12. ure. Tele- fon (03) 700-1446. Farma Zg. Roje, reja perutnine Dobravc, Šempeter v Savinjski dolini. p 5.000 kosov opeke Bobrovec, v zelo dobrem stanju, prodam. Telefon 041 976-668. 641 MOŠKI zimski plašč, temne barve, dobro ohranjen, prodam za 22 EUR. Telefon 051 845-404. 644 RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, sina, dedija in tasta BRANKA KADILNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri- jateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše ter izrečene in napisane besede sožalja. Zahvala gospodu župniku za opravljen mašni obred, govor- nici za izrečene besede slovesa, pevcem za odpete žalostin- ke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebni službi Raj. Žalujoči: vsi njegovi najdražji, ki ga bomo neskončno pogrešali. 645 Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 49, 5. december 2024 HUMANITARNOST Člani humanitarnega društva Enostavno pomagam so odprli Božičkovo tovarno daril. Že deseto leto zapored bodo razveselili otroke različnih starosti iz socialno šibkejših družin iz širše celjske regije. Celjani in Celjanke tako lahko kupijo in zavijejo darilo, lahko pa tudi nakažejo denar. Darilo bo društvo osebno izročilo otrokom. SIMONA ŠOLINIČ Darujte tudi vi Božičkova tovarna daril je odprta! Prvi dve darili sta zavila predsednik društva Eno- stavno pomagam Milan Ninić in celjski župan Matija Kovač. (Foto: Društvo EP) »December žal ni za vse družine najbolj čaroben čas v letu, saj po podatkih Statistič- nega urada RS pod pragom tveganja revščine živi od 37 tisoč do 41 tisoč otrok, ki so stari do 17 let. Prav tej najra- nljivejši skupini želimo pro- stovoljci z Božičkovo tovar- no daril polepšati praznične decembrske dni. Z nakupom daril lahko pomagajo tako posamezniki kot podjetja,« pravijo v društvu Enostavno pomagam. Kaj lahko storite? Tisti, ki želi obdariti otro- ka iz socialno šibke druži- ne, na spletni strani www. bozickovatovarna.si izbe- re otroka, nato darilo zanj zavije v Božičkovi tovarni daril. »Po izboru otroka priskrbite darilo, primerno za njegovo starost. Vsebo- vati mora najmanj po en izdelek iz vsake od šestih kategorij, in sicer igrače, knjige, šolske potrebščine ali material za ustvarjanje, sladke dobrote in izdelki za osebno nego. Darilo je v Božičkovo tovarno daril po izboru otroka na spletni strani treba dostaviti najka- sneje v treh dneh, sicer je izbor obdarovanca razvelja- vljen,« dodajajo v društvu. Ljudje lahko pomagajo tudi tako, da na spletni strani izberejo vrednost darila in izvedejo plačilo. V tem pri- meru nakup darila opravijo prostovoljci, vsebuje pa vse omejene izdelke. Društvo Enostavno poma- gam je v vseh letih od prve Božičkove tovarne daril ob- darilo že 8.600 otrok. »Vesel sem, da nam je uspelo odpreti jubilejno, 10. Božičkovo tovarno daril, s katero želimo tudi letos obdariti vsaj tisoč otrok iz socialno šibkejšega okolja. Rad bi poudaril še, da da- rila osebno dostavimo na domove obdarjenih otrok, pri tem nam pomagajo tudi naši dolgoletni partnerji iz Poklicne gasilske enote Ce- lje, prostovoljni gasilci iz Ga- silske zveze Celje in Gasilske zveze Laško ter policisti iz Policijske uprave Celje,« je dejal predsednik humani- tarnega društva Enostavno pomagam Milan Ninić. Božičkova tovarna je del Pravljične dežele v središču Celja, na Glavnem trgu 8. Odprta bo do 24. decembra vsak dan v tednu med 15. in 20. uro ter konec tedna od 8. do 20. ure. V tem času bo na lokaciji prisoten tudi prostovoljec društva, že nekaj dni pred zaprtjem tovarne bodo začeli darila osebno dostavljati na domove vseh otrok. Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 49/ Leto 79 / Celje, 5. december 2024 Str. 31 Str. 28 Vse naše pravljice v Grižah Drugačni manekeni na modni pisti Str. 24-25 Spomin na prvo gasilsko vajo V pričakovanju prvega dobrega moža, svetega Miklavža, ki goduje 6. decembra, so po številnih krajih in šolah že v preteklih dneh organizirali različna miklavževanja in sejme. Miklavžev semenj so minuli konec tedna pripravili tudi v Waldorfski šoli in vrtcu Savinja, kjer ni šlo le za klasični prodajni sejem, temveč za celodnevno druženje otrok, staršev in učiteljev. Glavno vlogo so tudi letos odigrali starši in učitelji, ki so v čast dobremu možu, ki s sabo prinaša sporočilo o dobroti in medse- bojni pomoči, za otroke pripravili bogat program in številne zanimive dejavnosti. SINTIJA JURIČ Obiskali smo Miklavžev semenj v Waldorfski šoli in vrtcu Savinja »Pomembno je, da vsi delamo za vse« starši, otroci pa so se lahko v telovadnici preizkusili tudi v športnem poligonu. V drugih učilnicah so bile medtem na ogled razstave izdelkov, foto stojnica, srečelov, pripravili so tudi kavarno in čajnico ter sladki in slani kotiček. Ob tematskih sobah in dru- gih dejavnostih je v osrednjem programu Miklavževega se- mnja potekalo še več dejavno- sti. Vse od lutkovne pravljice in različnih delavnic do nastopov učencev in učiteljev. Že drugo leto zapored so organizirali tudi okroglo mizo, na kateri so sodelovali nekdanji učenci waldorfske šole in njihovi star- ši. »Nekdanji učenci so govorili o svojem prehodu iz osnovne v srednjo šolo, saj je kljub temu, da je na naši šoli šola- nje zaključila že 6. generacija otrok, to še vedno tabu. Starše namreč zelo zanima, kako je potem, ko otrok zapusti šolo, in ta vprašanja smo naslovili tudi v okrogli mizi,« je poudaril Školc. Dobrodelna nota Ker ima Miklavžev semenj, katerega namen je predvsem druženje, tudi dobrodelno noto, so v šoli izkupiček od srečelova, kavarne, izdelkov otrok, staršev in učiteljev tudi letos namenili za šolski sklad. »Dobitke za srečelov pridobi- mo tudi s pomočjo več dona- torjev. Celoten izkupiček pa gre za potrebe šole in za social- no šibke družine,« je poudaril ravnatelj. V preteklosti so tako pomagali tudi družinam otrok, katerih domovi so bili popla- vljeni v lanskih avgustovskih poplavah, prav tako so razširi- li tudi šolske prostore. S peko palačink in pokovke pa so prispevke za končni izlet po- sebej zbirali tudi devetošolci. »Dogajanje na semnju je vselej zelo razgibano. Za vsakogar se namreč nekaj najde. Tudi star- ši zelo uživajo v druženju, saj smo kot ena velika družina,« je še povedal ravnatelj šole, v katero je letos vpisanih 140 učencev. Foto: Nik Jarh Miklavžev semenj ima v Waldorfski šoli in vrtcu Sa- vinja že dolgoletno tradici- jo. Nanj vsako leto povabijo zdajšnje in nekdanje učence ter njihove starše, ki skupaj dejavno preživijo z dejavnost- mi bogat dan. »Celotna šola se spremeni v pravljično deželo, ki jo starši s pomočjo učiteljev dan prej okrasijo. Medtem ko se lahko otroci ves dan igrajo, se starši med sabo družijo in hkrati dežurajo,« je poudaril ravnatelj Jože Školc. Darilo svojim otrokom Tudi letos so glavno orga- nizacijo pri pripravi semnja imeli starši in učitelji, ki so za otroke v šoli pripravili različne tematske sobe, kot so palčkov rudnik, pajkova mreža, labi- rint, vilinska hišica in podob- no, kjer so se otroci lahko čez cel dan prepustili svoji domi- šljiji. Pripravili so tudi sobo sreče, kjer so lahko otroci dobili igrače, ki so jih darovali V osrednjem programu so nastopili tudi otroci. Naprodaj so bili tudi razno- liki izdelki. Semnja se vselej radi udeležijo tudi nekdanji učenci in njihovi starši, ki pridejo pozdraviti nekdanje učitelje in pogledat svojo osnovno šolo. Ravnatelj Jože Školc »To vse skupaj so pripravili starši s pomočjo učiteljev kot darilo svojim otrokom, ki so na tej šoli,« je poudaril ravnatelj Jože Školc. Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 49, 5. december 2024 HUMANITARNOST Člani humanitarnega društva Enostavno pomagam so odprli Božičkovo tovarno daril. Že deseto leto zapored bodo razveselili otroke različnih starosti iz socialno šibkejših družin iz širše celjske regije. Celjani in Celjanke tako lahko kupijo in zavijejo darilo, lahko pa tudi nakažejo denar. Darilo bo društvo osebno izročilo otrokom. SIMONA ŠOLINIČ Darujte tudi vi Božičkova tovarna daril je odprta! Prvi dve darili sta zavila predsednik društva Eno- stavno pomagam Milan Ninić in celjski župan Matija Kovač. (Foto: Društvo EP) »December žal ni za vse družine najbolj čaroben čas v letu, saj po podatkih Statistič- nega urada RS pod pragom tveganja revščine živi od 37 tisoč do 41 tisoč otrok, ki so stari do 17 let. Prav tej najra- nljivejši skupini želimo pro- stovoljci z Božičkovo tovar- no daril polepšati praznične decembrske dni. Z nakupom daril lahko pomagajo tako posamezniki kot podjetja,« pravijo v društvu Enostavno pomagam. Kaj lahko storite? Tisti, ki želi obdariti otro- ka iz socialno šibke druži- ne, na spletni strani www. bozickovatovarna.si izbe- re otroka, nato darilo zanj zavije v Božičkovi tovarni daril. »Po izboru otroka priskrbite darilo, primerno za njegovo starost. Vsebo- vati mora najmanj po en izdelek iz vsake od šestih kategorij, in sicer igrače, knjige, šolske potrebščine ali material za ustvarjanje, sladke dobrote in izdelki za osebno nego. Darilo je v Božičkovo tovarno daril po izboru otroka na spletni strani treba dostaviti najka- sneje v treh dneh, sicer je izbor obdarovanca razvelja- vljen,« dodajajo v društvu. Ljudje lahko pomagajo tudi tako, da na spletni strani izberejo vrednost darila in izvedejo plačilo. V tem pri- meru nakup darila opravijo prostovoljci, vsebuje pa vse omejene izdelke. Društvo Enostavno poma- gam je v vseh letih od prve Božičkove tovarne daril ob- darilo že 8.600 otrok. »Vesel sem, da nam je uspelo odpreti jubilejno, 10. Božičkovo tovarno daril, s katero želimo tudi letos obdariti vsaj tisoč otrok iz socialno šibkejšega okolja. Rad bi poudaril še, da da- rila osebno dostavimo na domove obdarjenih otrok, pri tem nam pomagajo tudi naši dolgoletni partnerji iz Poklicne gasilske enote Ce- lje, prostovoljni gasilci iz Ga- silske zveze Celje in Gasilske zveze Laško ter policisti iz Policijske uprave Celje,« je dejal predsednik humani- tarnega društva Enostavno pomagam Milan Ninić. Božičkova tovarna je del Pravljične dežele v središču Celja, na Glavnem trgu 8. Odprta bo do 24. decembra vsak dan v tednu med 15. in 20. uro ter konec tedna od 8. do 20. ure. V tem času bo na lokaciji prisoten tudi prostovoljec društva, že nekaj dni pred zaprtjem tovarne bodo začeli darila osebno dostavljati na domove vseh otrok. Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 49/ Leto 79 / Celje, 5. december 2024 Str. 31 Str. 28 Vse naše pravljice v Grižah Drugačni manekeni na modni pisti Str. 24-25 Spomin na prvo gasilsko vajo V pričakovanju prvega dobrega moža, svetega Miklavža, ki goduje 6. decembra, so po številnih krajih in šolah že v preteklih dneh organizirali različna miklavževanja in sejme. Miklavžev semenj so minuli konec tedna pripravili tudi v Waldorfski šoli in vrtcu Savinja, kjer ni šlo le za klasični prodajni sejem, temveč za celodnevno druženje otrok, staršev in učiteljev. Glavno vlogo so tudi letos odigrali starši in učitelji, ki so v čast dobremu možu, ki s sabo prinaša sporočilo o dobroti in medse- bojni pomoči, za otroke pripravili bogat program in številne zanimive dejavnosti. SINTIJA JURIČ Obiskali smo Miklavžev semenj v Waldorfski šoli in vrtcu Savinja »Pomembno je, da vsi delamo za vse« starši, otroci pa so se lahko v telovadnici preizkusili tudi v športnem poligonu. V drugih učilnicah so bile medtem na ogled razstave izdelkov, foto stojnica, srečelov, pripravili so tudi kavarno in čajnico ter sladki in slani kotiček. Ob tematskih sobah in dru- gih dejavnostih je v osrednjem programu Miklavževega se- mnja potekalo še več dejavno- sti. Vse od lutkovne pravljice in različnih delavnic do nastopov učencev in učiteljev. Že drugo leto zapored so organizirali tudi okroglo mizo, na kateri so sodelovali nekdanji učenci waldorfske šole in njihovi star- ši. »Nekdanji učenci so govorili o svojem prehodu iz osnovne v srednjo šolo, saj je kljub temu, da je na naši šoli šola- nje zaključila že 6. generacija otrok, to še vedno tabu. Starše namreč zelo zanima, kako je potem, ko otrok zapusti šolo, in ta vprašanja smo naslovili tudi v okrogli mizi,« je poudaril Školc. Dobrodelna nota Ker ima Miklavžev semenj, katerega namen je predvsem druženje, tudi dobrodelno noto, so v šoli izkupiček od srečelova, kavarne, izdelkov otrok, staršev in učiteljev tudi letos namenili za šolski sklad. »Dobitke za srečelov pridobi- mo tudi s pomočjo več dona- torjev. Celoten izkupiček pa gre za potrebe šole in za social- no šibke družine,« je poudaril ravnatelj. V preteklosti so tako pomagali tudi družinam otrok, katerih domovi so bili popla- vljeni v lanskih avgustovskih poplavah, prav tako so razširi- li tudi šolske prostore. S peko palačink in pokovke pa so prispevke za končni izlet po- sebej zbirali tudi devetošolci. »Dogajanje na semnju je vselej zelo razgibano. Za vsakogar se namreč nekaj najde. Tudi star- ši zelo uživajo v druženju, saj smo kot ena velika družina,« je še povedal ravnatelj šole, v katero je letos vpisanih 140 učencev. Foto: Nik Jarh Miklavžev semenj ima v Waldorfski šoli in vrtcu Sa- vinja že dolgoletno tradici- jo. Nanj vsako leto povabijo zdajšnje in nekdanje učence ter njihove starše, ki skupaj dejavno preživijo z dejavnost- mi bogat dan. »Celotna šola se spremeni v pravljično deželo, ki jo starši s pomočjo učiteljev dan prej okrasijo. Medtem ko se lahko otroci ves dan igrajo, se starši med sabo družijo in hkrati dežurajo,« je poudaril ravnatelj Jože Školc. Darilo svojim otrokom Tudi letos so glavno orga- nizacijo pri pripravi semnja imeli starši in učitelji, ki so za otroke v šoli pripravili različne tematske sobe, kot so palčkov rudnik, pajkova mreža, labi- rint, vilinska hišica in podob- no, kjer so se otroci lahko čez cel dan prepustili svoji domi- šljiji. Pripravili so tudi sobo sreče, kjer so lahko otroci dobili igrače, ki so jih darovali V osrednjem programu so nastopili tudi otroci. Naprodaj so bili tudi razno- liki izdelki. Semnja se vselej radi udeležijo tudi nekdanji učenci in njihovi starši, ki pridejo pozdraviti nekdanje učitelje in pogledat svojo osnovno šolo. Ravnatelj Jože Školc »To vse skupaj so pripravili starši s pomočjo učiteljev kot darilo svojim otrokom, ki so na tej šoli,« je poudaril ravnatelj Jože Školc. Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 49, 5. december 2024 INTERVJU V začetku nemirnih devetdesetih let je iz Beograda, kjer je bila zaposlena kot social- na delavka, prišla z družino v Slovenijo živet v hišo svojih staršev. Da se je tukaj lažje vključila v družbo, so ji pomagali sorodniki, sosedi in prijatelji, ki jih je poznala že iz otroških let. V Sloveniji je prvo službo sprejela v celjski bolnišnici, kjer je v oddelku interne intenzivne medicine delala kot medicinska sestra. A njeno poslanstvo jo je ponovno vodilo na področje sociale. Nekaj let je bila vodja zdravstva in socialnega varstva v CVD Golovec, nakar se je leta 2000 zaposlila v Centru za socialno delo Celje kot socialna delavka. Delala je v Kriznem centru Celje. Nato je leta 2007 prevzela vodenje CSD Celje. Konec tega leta odhaja v pokoj. Mag. Olga Bezenšek Lalić, univ. dipl. soc. del., pozna vse razsežnosti socialnega dela z ljudmi. Ve tudi, kaj je stiska, saj pravi, da jo je doživela tudi sama. »Dobro vem, kaj pomeni, če imaš, če izgubiš, in kako je, ko se ponovno postaviš na noge,« pravi. SIMONA ŠOLINIČ Direktorica CSD Celje in mag. Olga Bezenšek Lalić, univ. dipl. soc. del., ob odhodu v pokoj »Ne bodite odtujeni do sebe in drugih« »Socialno delo je proces. Spreminjajo se ljudje, okolje, družine in življenjske okoliščine. Nikoli ne vemo, kaj se bo zgodilo po neki odločitvi. Morda neka rejniška družina, kamor smo z najboljšimi nameni namestili otroka, čez čas ne bo zmogla opraviti svoje naloge. Toda center za socialno delo je tisti, ki je sprejel odločitev za namestitev otroka v to rejniško družino in je odgovoren. Vedno moramo narediti najboljše, še posebej za otroke, ki so zaradi okoliščin, v katerih se znajdejo, že tako ali tako ranjeni.« Kot direktorica CSD Celje je z javnostjo ves čas sodelovala korektno. Razumela je tisto, česar marsikdo v državnih uradih ne: javnost ima pravico vedeti in mora biti obveščena. Pri tem nikoli ni prekršila pravila varovanja osebnih podatkov uporabnikov. Delo z ljudmi je specifi čno, tudi zahtevno in težko. Toda nikoli ni obupala, dodaja. »Pogosto sem pred seboj imela ljudi, ki so v stiski bili žaljivi, me obtoževali, toda vedno sem v njih videla nekoga, ki potrebuje pomoč. Poskušala sem ohraniti dostojanstvo vseh, v žalitvah ljudi sem prepoznala izraz njihovega obupa. Res je, da so me žalitve kdaj tudi priza- dele, vendar sem to zmogla predelati tako, da sem lažje našla opravičilo za njihove odzive.« Socialni delavci imajo zaradi zakonodaje pogosto zvezane roke, čeprav bi radi poma- gali. Ljudje pogosto ne izbirajo besed, ko kri- tizirajo. Tarča so zaposleni. Vas je to bolelo? Velikokrat. Priznam, da sem na nekatere kritike ali provokacije želela odgovoriti ta- koj. Sem zelo impulzivna in neposredna, a življenjske izkušnje so mi dale modrost, ki me je naučila, da se je treba kdaj ustaviti in poča- kati, nato zadevo rešiti. Nisem ravno verna, a sem spoznala, da obstaja neka »eko ener- gija«, ki nekatere stvari v svetu vendarle na koncu izravna. Pogosto sem se morala braniti, pričati na sodišču kot strokovna delavka in direktorica CSD, vendar se je na koncu vedno izkazalo, da so bile odločitve pravilne. CSD so pogosto v medijih, a so vezani na zaščito osebnih podatkov, kar pomeni, da ne morejo pojasniti okoliščin primerov, če- prav se ljudje sami izpostavijo. Iskreno: ste kdaj pomislili, da bi kakšen primer, o kate- rem se sicer ni pisalo, moral priti v medije, da bi javnost vedela, kaj se dogaja? Mislite pozitiven ali negativen? Oboje. Zelo veliko je pozitivnih zadev pri delu CSD, ki ne pridejo v medije. Vedno sem spodbujala zaposlene, naj obvestijo javnost, ko se zgodi kaj dobrega. Na tem področju bi se pri osveščanju javnosti o delu CSD lahko storilo še ogromno. Vsaka pozitivna zgodba je zame ekskluziv- na. Pri primerih, ki so prišli v javnost, toda zaradi varstva osebnih podatkov nismo mogli posredovati vseh informacij, priznam, da sem včasih razmišljala: »Oh, če bi javnost vedela, kaj vse je v ozadju, bi razumela, da je CSD odločil popolnoma pravilno.« Čeprav senza- cionalističnih novic, ki bi se nanašale na naš CSD, ni bilo veliko. Z mediji sem vedno imela korektne odnose. Res je, da ste bili vedno dostopni in ste odgovorili na vprašanja. Niste bili ohla- pni pri odgovorih … … zato, ker mi je bilo pomembno, da jav- nost razume, kako CSD dela. In če že pride do primera, ki je za javnost zanimiv, lahko ta sama spozna, da morda zgodba, ki jo kdo medijem posreduje, ni ravno takšna, kot jo v javnosti predstavlja. Ravno zato sem želela, da smo v enotah centrov uporabljali timsko metodo dela. Imeli smo sestanke, supervi- zije, pogovore. Obravnavani primeri so pogosto boleči, socialni delavec je ve- dno prvi izpostavljen. Razmišlja, ali je odločitev bila pravilna oziroma ali bi lahko odločil drugače. Zato je omogočeno, da skozi inter- vizije, supervizije in neredko skozi psihosocialne terapije predelajo obravnavane bole- če primere. Je veliko stisk med zapo- slenimi? Zelo veliko. In na timskih sestankih smo zaposle- ni skupaj videli, ali je za uporabnika narejeno vse in najboljše. Tim- ski posveti ne pome- nijo razporeditve odgovornosti, saj mora v vsakem primeru biti nosilec določen socialni delavec, ki mora za svojo odločitvijo tudi stati. S timskim sodelovanjem podajamo različna mnenja, iščemo rešitve v okviru možnega in razumskega. V določenih primerih, kot je nasilje, neposredno vključujemo uporabnike, ocenjujemo stopnje tveganja. Nekako ›preizku- šamo‹, ali je odločitev pravilna, ali je ustvarjena skupaj z uporabnikom in usklajena z zakono- dajo. To tudi zaposlenim nudi večji občutek varnosti, saj so že tako izredno izpostavljeni. Ko rečete izpostavljeni, želite s tem pove- dati, da so tudi tarče groženj? Da. Nekateri uporabniki tudi grozijo. Bili so primeri, ko so sledili zaposlenim, jim govorili, da vedo, kje živijo, koliko otrok imajo in podobno. T o so zelo stre- sne situacije, še posebej ker mora zaposleni kljub grožnjam svo- je delo normalno opravljati naprej. So tudi primeri fi zičnega nasilja nad zaposlenimi? Da, ampak gre za redke primere, kot sta denimo, da uporabnik s pestjo udari mimo zaposlenega po steni ali vrže stol … Tudi sama sem imela ta- kšno izkušnjo. Kljub spoštovanju uporabnika pa je treba vztrajati pri spoštovanju dostojanstva strokovnega delavca, zato takšnih vedenj ni- sem dovolila. Imeli smo tudi sodne postopke, saj v tovrstnih primerih zagotavljamo stro- kovno podporo in zagovornike za strokovne delavce. So te grožnje razlog za odhod zaposlenih? K sreči ne. Razlog za odhod zaposlenih je večletna napačna socialna politika, ki je velik del upravnih postopkov prenesla na CSD, kar je izpodrinilo socialno delo. Razlogi so kadro- vski primanjkljaj, odgovornost, ki jo imamo, pričakovanja javnosti, pogosta izpostavlje- nost javni kritiki … Vendar večino zaposle- nih obdrži na centrih prav ta ponotranjena potreba, da pomagajo ljudem. Zaposleni so strokovnjaki in večina se zna odzvati v ta- kšnih situacijah, vendar smo vsi samo ljudje. Predelava vseh teh izkušenj je seveda odvisna tudi od osebnostne strukture. Kot sem omeni- la, ima vsak zaposleni možnost psihosocialne pomoči in terapije. Vas zato še toliko bolj moti, da nekateri ljudje zaposlene na centrih vidijo največ- krat kot birokrate? To je pogosto mogoče slišati. Da. Gre za začaran krog sistema. Vsa ta leta poudarjam, da nekaterih služb centri za so- cialno delo ne bi smeli imeti v okviru svojih dejavnosti, saj ne spadajo na področje soci- alnega dela. Pri tem mislim na odločanje po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sred- stev, torej glede štipendij, otroških dodatkov in na področju starševskega varstva. Vse te pravice bi država z lahkoto ponovno vrnila drugim službam. Moram poudariti, da sta socialna transferja, kot sta denarna pomoč in izredna denarna pomoč, izključno socialni kategoriji. Posebej pri dolgotrajni brezposel- nosti se zavedamo, da sta nujna poglobljeno svetovalno delo in aktivacija uporabnikov. Toda zakonodaja je omogočila, da vloge za denarno pomoč obravnavamo brez razgovora z uporabniki. Torej rešujemo vloge, ne da bi imeli stik z uporabnikom! Vzroki dolgotrajne brezposelnosti pa so globlji: psihosocialne te- žave, nesposobnost socialnega vključevanja, invalidnost, različne oblike zasvojenosti. Ve- činoma gre za ljudi, ki so se brez svoje krivde in volje znašli v situaciji, da so potisnjeni na rob družbe. Ves čas sem opozarjala na to, pisala v različnih strokovnih člankih, toda mnogi vztrajajo, da je dobro, da imamo vsa tovrstna odločanja pod eno streho. Toda tako ne moremo dati prednosti tistim področjem, ki so izrazito socialna. Tudi zdaj še vedno menim enako in mislim, da o tem počasi odpirajo oči tudi drugi. Se vam kdaj zdi, da nekateri ljudje sis- tem denarnih pomoči tudi izkoriščajo? Denarne socialne pomoči so zelo nizke. Nekateri poskušajo na vse načine priti do nekaterih storitev, ampak tega izkoriščanja ni toliko, da bi lahko rekli, da je to družbeni problem. Denarne pomoči so tako imenovani Kot direktorica CSD Celje je z javnostjo ves čas sodelovala korektno. Razumela je tisto, česar marsikdo v državnih uradih ne: javnost ima pravico vedeti in mora biti obveščena. Pri tem nikoli ni prekršila pravila varovanja osebnih podatkov uporabnikov. Delo z ljudmi je specifi čno, tudi zahtevno in težko. Toda »Pogosto sem pred seboj imela ljudi, ki so v stiski bili žaljivi, me obtoževali, toda vedno sem v njih videla nekoga, ki potrebuje pomoč. Poskušala sem ohraniti dostojanstvo vseh, v žalitvah ljudi sem prepoznala izraz njihovega obupa. Res je, da so me žalitve kdaj tudi priza- dele, vendar sem to zmogla predelati tako, da sem lažje našla opravičilo za njihove odzive.« Socialni delavci imajo zaradi zakonodaje pogosto zvezane roke, čeprav bi radi poma- gali. Ljudje pogosto ne izbirajo besed, ko kri- tizirajo. Tarča so zaposleni. Vas je to bolelo? Velikokrat. Priznam, da sem na nekatere kritike ali provokacije želela odgovoriti ta- koj. Sem zelo impulzivna in neposredna, a življenjske izkušnje so mi dale modrost, ki me je naučila, da se je treba kdaj ustaviti in poča- kati, nato zadevo rešiti. Nisem ravno verna, a sem spoznala, da obstaja neka »eko ener- gija«, ki nekatere stvari v svetu vendarle na koncu izravna. Pogosto sem se morala braniti, pričati na sodišču kot strokovna delavka in direktorica CSD, vendar se je na koncu vedno CSD so pogosto v medijih, a so vezani na zaščito osebnih podatkov, kar pomeni, da ne morejo pojasniti okoliščin primerov, če- prav se ljudje sami izpostavijo. Iskreno: ste kdaj pomislili, da bi kakšen primer, o kate- rem se sicer ni pisalo, moral priti v medije, Zelo veliko je pozitivnih zadev pri delu CSD, ki ne pridejo v medije. Vedno sem spodbujala zaposlene, naj obvestijo javnost, ko se zgodi kaj dobrega. Na tem področju bi se pri osveščanju javnosti o delu CSD lahko storilo še ogromno. Vsaka pozitivna zgodba je zame ekskluziv- na. Pri primerih, ki so prišli v javnost, toda zaradi varstva osebnih podatkov nismo mogli posredovati vseh informacij, priznam, da sem včasih razmišljala: »Oh, če bi javnost vedela, kaj vse je v ozadju, bi razumela, da je CSD cionalističnih novic, ki bi se nanašale na naš CSD, ni bilo veliko. Z mediji sem vedno imela Res je, da ste bili vedno dostopni in ste odgovorili na vprašanja. Niste bili ohla- … zato, ker mi je bilo pomembno, da jav- nost razume, kako CSD dela. In če že pride do primera, ki je za javnost zanimiv, lahko ta sama spozna, da morda zgodba, ki jo kdo medijem posreduje, ni ravno takšna, kot jo v javnosti predstavlja. Ravno zato sem želela, da smo v enotah centrov uporabljali timsko metodo dela. Imeli smo sestanke, supervi- zije, pogovore. Obravnavani primeri so pogosto boleči, socialni delavec je ve- dno prvi izpostavljen. Razmišlja, ali je odločitev bila pravilna oziroma ali bi lahko odločil drugače. Zato je omogočeno, da skozi inter- vizije, supervizije in neredko skozi psihosocialne terapije predelajo obravnavane bole- če primere. Je veliko stisk med zapo- slenimi? Zelo veliko. In na timskih sestankih smo zaposle- ni skupaj videli, ali je za uporabnika narejeno vse in najboljše. Tim- ski posveti ne pome- primeri, ko so sledili zaposlenim, jim govorili, da vedo, kje živijo, koliko otrok imajo in podobno. T o so zelo stre- sne situacije, še posebej ker mora zaposleni kljub grožnjam svo- je delo normalno opravljati naprej. So tudi primeri fi zičnega nasilja nad zaposlenimi? Da, ampak gre za redke primere, kot sta denimo, da uporabnik s pestjo udari mimo zaposlenega po steni ali vrže stol … Tudi sama sem imela ta- kšno saj v tovrstnih primerih zagotavljamo stro- kovno podporo in zagovornike za strokovne delavce. So te grožnje razlog za odhod zaposlenih? K sreči ne. Razlog za odhod zaposlenih je večletna napačna socialna politika, ki je velik del upravnih postopkov prenesla na CSD, kar je izpodrinilo socialno delo. Razlogi so kadro- vski primanjkljaj, odgovornost, ki jo imamo, pričakovanja javnosti, pogosta izpostavlje- nost javni kritiki … Vendar večino zaposle- nih obdrži na centrih prav ta ponotranjena potreba, da pomagajo ljudem. Zaposleni so strokovnjaki in večina se zna odzvati v ta- kšnih situacijah, vendar smo vsi samo ljudje. Predelava vseh teh izkušenj je seveda odvisna tudi od osebnostne strukture. Kot sem omeni- la, ima vsak zaposleni možnost psihosocialne pomoči in terapije. Vas zato še toliko bolj moti, da nekateri ljudje zaposlene na centrih vidijo največ- krat kot birokrate? To je pogosto mogoče slišati. Da. Gre za začaran krog sistema. Vsa ta leta poudarjam, da nekaterih služb centri za so- cialno delo ne bi smeli imeti v okviru svojih dejavnosti, saj ne spadajo na področje soci- alnega dela. Pri tem mislim na odločanje po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sred- stev, torej glede štipendij, otroških dodatkov in na področju starševskega varstva. Vse te pravice bi država z lahkoto ponovno vrnila drugim službam. Moram poudariti, da sta socialna transferja, kot sta denarna pomoč in izredna denarna pomoč, izključno socialni kategoriji. Posebej pri dolgotrajni brezposel- nosti se zavedamo, da sta nujna poglobljeno svetovalno delo in aktivacija uporabnikov. Toda zakonodaja je omogočila, da vloge za denarno pomoč obravnavamo brez razgovora z uporabniki. Torej rešujemo vloge, ne da bi imeli stik z uporabnikom! Vzroki dolgotrajne brezposelnosti pa so globlji: psihosocialne te- žave, nesposobnost socialnega vključevanja, invalidnost, različne oblike zasvojenosti. Ve- činoma gre za ljudi, ki so se brez svoje krivde in volje znašli v situaciji, da so potisnjeni na rob družbe. Ves čas sem opozarjala na to, pisala v različnih strokovnih člankih, toda mnogi vztrajajo, da je dobro, da imamo vsa tovrstna odločanja pod eno streho. Toda tako ne moremo dati prednosti tistim področjem, ki so izrazito socialna. Tudi zdaj še vedno menim enako in mislim, da o tem počasi odpirajo oči tudi drugi. tem denarnih pomoči tudi izkoriščajo? Nekateri poskušajo na vse načine priti do nekaterih storitev, ampak tega izkoriščanja ni toliko, da bi lahko rekli, da je to družbeni problem. Denarne pomoči so tako imenovani »Bila sem stroga direktorica. Ampak samo zato, ker sem želela, da vsak opravi svoje delo dobro. To je bil moj cilj. Priznam, da sem človek, ki mora imeti stvari pod nadzorom. Kajti če nisem imela nadzora nad tem, za kar sem odgovarjala, sem bila negotova.« »Če v času tehnologije ne bo več osebnega stika, če ne bo pogovora in če bomo postali še bolj odtujeni, bo to pomenilo civilizacijski pogrom.« »Vodstvo CSD Celje za menoj prevzema Polonca Teršek, ki je vodila laško enoto CSD, bila je tudi moja pomočnica in sodelovali sva zelo dobro. Je izredna strokovnjakinja na področju defektologije in psi- hoterapevtka. Morda se raz- likujeva le v temperamentu. Medtem ko sem jaz impulziv- na in človek akcije, je ona bolj umirjena. Verjamem, da ji bo to pomagalo,« pravi z nasme- hom Olga Bezenšek Lalić, ki bo letos odšla v pokoj. Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 49, 5. december 2024 INTERVJU socialni korektiv in družba tega ne sme razu- meti kot breme. Ko razmišljam o tem, vedno trdim, da je treba ljudi motivirati, da pride- jo do uvida, kaj pomeni soustvarjati in biti vključen v družbene in delovne procese. Med prejemniki denarnih pomoči namreč niso le tisti, ki imajo finančne težave, ampak tudi tisti, ki imajo pomanjkljive socialne veščine, kar jim onemogoča večjo vključenost v družbo. Ne želim verjeti, da kdo ne želi biti vključen v družbeno življenje po lastni volji. Vedno je v ozadju nek razlog. Kot strokovnjakinja na socialnem področju pa moram hkrati razumeti uporabnike, da so v stiski. V resnici so social- ne pomoči najpogosteje povezane s težkimi življenjskimi situacijami, stiskami, psihološki- mi in z zdravstvenimi posebnostmi, a tudi z nevključenostjo v družbo. Od vseh socialnih področij, katero je tre- ba še bolj okrepiti? Ranljive skupine: otroci in starejši. Pri tem dajem prednost preventivnemu delu z druži- nami in otroki. Dejstvo je, da vsi ljudje niso pripravljeni, ne znajo ali ne zmorejo sprejeti odgovornosti za starševstvo. Zato potrebujejo pomoč strokovnjakov. Kje je družba pogrnila, da nekateri ne znajo vzgajati otrok? Velikokrat razmišljam o tem in prepričana sem, da smo z razvojem sodobne informacij- ske tehnologije padli v past. Na tem področju smo kot družba storili premalo. Zdi se mi, kot da samo gasimo požar. Človeštvo je izumilo tehnologijo, da mu pomaga. Ta napredek sem razumela tako, da bomo ljudje ob tem imeli več časa zase, za družino, širjenje svoje socialne mreže, toda zgodilo se je ravno obratno. Druž- ba oziroma civilizacija je šla v napačno smer. Tehnologija je omogočila še hitrejši tempo, še hitrejšo izmenjavo informacij, ne potrebujemo pa pritiskov, ki si jih sami ustvarjamo, da se na informacijo odzivamo takoj. Vse te frustracije in stresi se namreč prenašajo na družino, nato pa ostane premalo časa za ukvarjanje z otroki. Bo čez nekaj let še slabše? Če sem iskrena, ne vidim ravno optimi- stične prihodnosti … Kot bi svet prehajal v kaos … Bojim se, kako bodo današnje mlade generacije kasneje živele s tem. Kako bodo iz tehnologije, ki smo jo ustvarili ljudje, znale narediti nekaj zase. Kot da ljudje ne znamo ustvariti ravnovesja in tonemo še globlje. Ko sva pri tehnologiji … Mnogi se spra- šujejo, ali bo umetna inteligenca nadome- stila zdravnike, psihologe, sodnike. Kaj pa socialne delavce? Da bi sociala obstajala brez stika? Ne verja- mem. Sicer že obstajajo z umetno inteligenco ustvarjeni svetovalci in »družabniki«, ki jih v svetu že uporabljajo. Vendar moram priznati, tudi če zveni nespodobno: ta način komuni- kacije je zame sprevržen in nas pelje v civili- zacijski pogrom. Naše delovanje in duševno zdravje sta odvisna tudi od medsebojnega komuniciranja. Individualizem človeka od- tujuje od njegovega osnovnega bistva: to je potreba po sobivanju z drugimi ljudmi. To je že filozofsko vprašanje in vprašanje za priho- dnost, ki pa je pomembno zdaj, saj se sprašu- jemo, v kakšno smer drvi naša civilizacija in kje je v vsem tem človek. Mislim, da umetna inteligenca ne more nadomestiti socialnega delavca ali psihologa. Morda pri testiranju, pri osebnem stiku nikoli. Če osebni stik ne bo ostal osebni, če ne bo razgovora in če bomo postali še bolj odtujeni, mislim, da bo to re- snično pomenilo civilizacijski pogrom. Tehnologija že izpodriva kadre. Kakšna je sicer kadrovska situacija v CSD? Takšna, kot je na področju celotne drža- ve. Dolgoročna napačna socialna politika se je spreminjala v različnih vladah, ni pa se akcijsko odzvala na spremembe družbenih dogajanj, kot so vojne, migracije, staranje pre- bivalstva, pasti sodobne tehnologije … Pri tem so vlade pozabile, da so socialni delavci tisti, ki so nosilni strokovnjaki in ki znajo delati z različno populacijo in niso uradniki. Name- sto da bi nas spodbujali, pravilno ovrednotili naše delo, smo prišli do tega, da smo pogosto zaradi neupravičenih kritik odrinjeni v zadnje vrste poklicnega in profesionalnega ugleda ter premalo spoštovani v družbi. Zaposle- nih na centrih ni dovolj, so preobremenjeni, opravljati morajo dodatna dela, zahteve in pričakovanja pa se povečujejo. Generacija sta- rejših delavcev se je upokojila, torej je tudi mentorjev, ki bi uvajali, vse manj. Glede na zahtevnost in izpostavljenost stalnemu nad- zoru ter preverjanju kakovosti delo na centrih ni pravilno ovrednoteno in razlik med delavci v različnih nevladnih sektorjih in javnih or- ganizacijah ni. Centri odlično sodelujemo z nekaterimi izjemno strokovnimi nevladnimi organizacijami, nekatere pa ponujajo pomoč, toda dejansko nimajo strokovnih vsebin. Ena- ko je na področju psihoterapije, kjer še ve- dno ni krovnega zakona, na terenu pa vladata zmeda in nudenje storitev različnih takšnih in drugačnih »strokovnjakov«. Tudi to področje je potrebno čimprej urediti, saj zdaj ni jasno, ali morda kak tak »strokovnjak« komu naredi celo več škode kot koristi. Nadzora ni. Velikokrat ste bili kritični do države, sis- tema, zakonodaje. Kaj sporočate odločeval- cem, ki včasih dela na terenu ne vidijo od blizu, a odločajo o pomembnih rečeh? Za delo z ljudmi in izboljšanje družbe ter sistema mora biti na socialnem področju za- poslenih dovolj ljudi tudi za preventivno de- lovanje. To se je dobro izkazalo na področju družinskega nasilja, kjer je tudi osveščanje pripomoglo, da ga ženske prijavijo prej. Na splošno bi morala država urediti razmere v zdravstvu, ki je prav tako povezano s socialo. Slovenska družba se stara. Začeli smo upo- rabljati del storitev dolgotrajne oskrbe. Do trenutka, ko bo zakon popolnoma zaživel v praksi, menim, da je še dolga pot. Zavedati se moramo, da gre pri dolgotrajni oskrbi za revo- lucionaren poseg v socialno varnost, zato ne moremo pričakovati, da bodo razmere ureje- ne od danes na jutri. Skrb za socialno varnost starejših mora biti prav tako prednost države. Ne pričakujem, da bo na področju dolgotrajne oskrbe vse urejeno naslednje leto, a pričaku- »Kdaj pa kdaj se pošalim, da nikoli ne bi zmogla biti mediator, saj sem preveč temperamentna in impulzivna. Čeprav so mi življenjske izkušnje dale spoznanje, da je včasih treba tudi počakati. Toda če vidim, da obstaja rešitev za nek problem, potem verjamem, da se proces reševanja lahko začne takoj.« jem veliko novel oziroma sprememb zakona in večjega vključevanja vseh ministrstev. Bo- jim se, da bo država preveč storitev prepustila zasebnemu trgu, kar ni dobro. Država mora biti bolj vključena v socialno varstvo starejših, ker bo tako zagotovila večjo socialno varnost državljanov in večji nadzor. Ker prehajanje izvajanja socialnih storitev v zasebni sektor lahko zmanjša kakovost storitev in možnosti dostopa do pravic, ki jih imajo državljani. Kakšno je vaše sporočilo ljudem, ki se znajdejo v stiski, ob koncu vaše delovne kariere? Opažam, da so ljudje v sodobni družbi osre- dotočeni večinoma na svoje probleme. Vidijo le sebe. Nekateri pričakujejo, da bodo njihove probleme rešili drugi oziroma da so jih drugi dolžni rešiti, ker so odgovorni ali krivi zanje. Zavedati se je treba, da rešitev nikoli ni v dru- gih, ampak vedno v človeku. Zato se v social- nem delu držimo načela, da je »vsak človek strokovnjak svojega življenja«. Strokovnjaki ga le usmerjajo in skupaj z njim iščejo možne in uresničljive rešitve. Izbere pa človek vedno sam. Velikokrat sem se pri poslušanju življenj- skih zgodb ljudi poskušala postaviti v njihove čevlje ali pomisliti, kako bi bilo meni, če bi bila v njihovem položaju. Tako sem jim pomagala iskati rešitve. Zavedati sem se morala, da lju- dje nimamo enake energije, moči in socialnih veščin ter da od vsakega ne morem pričakova- ti tistega, kar pričakujem od sebe. Imamo pa drug drugega. Vse te izkušnje so me oblikovale kot človeka. Spominjam se, da je moja takratna selitev v Slovenjo zaradi družbeno-politične situacije v meni prebudila veliko negotovosti in frustracij. Soočila sem se z realnostjo: bila sem brez službe, čakajoča v vrsti na upravni enoti. Idealizirana predstava o moji deželi iz otroštva se je zrušila kot hiša iz kart. Opazovala sem takrat tudi pristope in komunikacijo uslužben- cev do priseljencev … Ker sem vedela, kako je to, ko potrebuješ pomoč, sem pri svojem delu vedno želela, da vsak, ki se po pomoč zateče k socialnemu delavcu, ne sme od njega nikoli oditi jezen ali nepomirjen. To je za socialnega delavca najbolj pomembno. Foto: Andraž Purg »Marsikaj sem si morala izboriti v življenju, marsikdaj sem morala narediti veliko več od drugih, da sem v svojem okolju dokazala, da zmorem. A brez podpore ljudi, ki so v meni prepoznali znanje za vodenje CSD, mi to ne bi uspelo. To so ljudje, ki so zaupali vame. To je tudi moja družina. Brez njih ne bi bila to, kar sem.« »Te dni se poslavljam od sodelavcev v vsaki enoti CSD Celje. Ob slovesu jim želim izkazati zahvalo, ker sem se ob vsakem obisku in sestanku v enotah počutila dobrodošla. Vedno sem čutila, da so mi zaposleni zaupali, da verjamejo vame in da se name lahko zanesejo.« Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 49, 5. december 2024 INTERVJU socialni korektiv in družba tega ne sme razu- meti kot breme. Ko razmišljam o tem, vedno trdim, da je treba ljudi motivirati, da pride- jo do uvida, kaj pomeni soustvarjati in biti vključen v družbene in delovne procese. Med prejemniki denarnih pomoči namreč niso le tisti, ki imajo finančne težave, ampak tudi tisti, ki imajo pomanjkljive socialne veščine, kar jim onemogoča večjo vključenost v družbo. Ne želim verjeti, da kdo ne želi biti vključen v družbeno življenje po lastni volji. Vedno je v ozadju nek razlog. Kot strokovnjakinja na socialnem področju pa moram hkrati razumeti uporabnike, da so v stiski. V resnici so social- ne pomoči najpogosteje povezane s težkimi življenjskimi situacijami, stiskami, psihološki- mi in z zdravstvenimi posebnostmi, a tudi z nevključenostjo v družbo. Od vseh socialnih področij, katero je tre- ba še bolj okrepiti? Ranljive skupine: otroci in starejši. Pri tem dajem prednost preventivnemu delu z druži- nami in otroki. Dejstvo je, da vsi ljudje niso pripravljeni, ne znajo ali ne zmorejo sprejeti odgovornosti za starševstvo. Zato potrebujejo pomoč strokovnjakov. Kje je družba pogrnila, da nekateri ne znajo vzgajati otrok? Velikokrat razmišljam o tem in prepričana sem, da smo z razvojem sodobne informacij- ske tehnologije padli v past. Na tem področju smo kot družba storili premalo. Zdi se mi, kot da samo gasimo požar. Človeštvo je izumilo tehnologijo, da mu pomaga. Ta napredek sem razumela tako, da bomo ljudje ob tem imeli več časa zase, za družino, širjenje svoje socialne mreže, toda zgodilo se je ravno obratno. Druž- ba oziroma civilizacija je šla v napačno smer. Tehnologija je omogočila še hitrejši tempo, še hitrejšo izmenjavo informacij, ne potrebujemo pa pritiskov, ki si jih sami ustvarjamo, da se na informacijo odzivamo takoj. Vse te frustracije in stresi se namreč prenašajo na družino, nato pa ostane premalo časa za ukvarjanje z otroki. Bo čez nekaj let še slabše? Če sem iskrena, ne vidim ravno optimi- stične prihodnosti … Kot bi svet prehajal v kaos … Bojim se, kako bodo današnje mlade generacije kasneje živele s tem. Kako bodo iz tehnologije, ki smo jo ustvarili ljudje, znale narediti nekaj zase. Kot da ljudje ne znamo ustvariti ravnovesja in tonemo še globlje. Ko sva pri tehnologiji … Mnogi se spra- šujejo, ali bo umetna inteligenca nadome- stila zdravnike, psihologe, sodnike. Kaj pa socialne delavce? Da bi sociala obstajala brez stika? Ne verja- mem. Sicer že obstajajo z umetno inteligenco ustvarjeni svetovalci in »družabniki«, ki jih v svetu že uporabljajo. Vendar moram priznati, tudi če zveni nespodobno: ta način komuni- kacije je zame sprevržen in nas pelje v civili- zacijski pogrom. Naše delovanje in duševno zdravje sta odvisna tudi od medsebojnega komuniciranja. Individualizem človeka od- tujuje od njegovega osnovnega bistva: to je potreba po sobivanju z drugimi ljudmi. To je že filozofsko vprašanje in vprašanje za priho- dnost, ki pa je pomembno zdaj, saj se sprašu- jemo, v kakšno smer drvi naša civilizacija in kje je v vsem tem človek. Mislim, da umetna inteligenca ne more nadomestiti socialnega delavca ali psihologa. Morda pri testiranju, pri osebnem stiku nikoli. Če osebni stik ne bo ostal osebni, če ne bo razgovora in če bomo postali še bolj odtujeni, mislim, da bo to re- snično pomenilo civilizacijski pogrom. Tehnologija že izpodriva kadre. Kakšna je sicer kadrovska situacija v CSD? Takšna, kot je na področju celotne drža- ve. Dolgoročna napačna socialna politika se je spreminjala v različnih vladah, ni pa se akcijsko odzvala na spremembe družbenih dogajanj, kot so vojne, migracije, staranje pre- bivalstva, pasti sodobne tehnologije … Pri tem so vlade pozabile, da so socialni delavci tisti, ki so nosilni strokovnjaki in ki znajo delati z različno populacijo in niso uradniki. Name- sto da bi nas spodbujali, pravilno ovrednotili naše delo, smo prišli do tega, da smo pogosto zaradi neupravičenih kritik odrinjeni v zadnje vrste poklicnega in profesionalnega ugleda ter premalo spoštovani v družbi. Zaposle- nih na centrih ni dovolj, so preobremenjeni, opravljati morajo dodatna dela, zahteve in pričakovanja pa se povečujejo. Generacija sta- rejših delavcev se je upokojila, torej je tudi mentorjev, ki bi uvajali, vse manj. Glede na zahtevnost in izpostavljenost stalnemu nad- zoru ter preverjanju kakovosti delo na centrih ni pravilno ovrednoteno in razlik med delavci v različnih nevladnih sektorjih in javnih or- ganizacijah ni. Centri odlično sodelujemo z nekaterimi izjemno strokovnimi nevladnimi organizacijami, nekatere pa ponujajo pomoč, toda dejansko nimajo strokovnih vsebin. Ena- ko je na področju psihoterapije, kjer še ve- dno ni krovnega zakona, na terenu pa vladata zmeda in nudenje storitev različnih takšnih in drugačnih »strokovnjakov«. Tudi to področje je potrebno čimprej urediti, saj zdaj ni jasno, ali morda kak tak »strokovnjak« komu naredi celo več škode kot koristi. Nadzora ni. Velikokrat ste bili kritični do države, sis- tema, zakonodaje. Kaj sporočate odločeval- cem, ki včasih dela na terenu ne vidijo od blizu, a odločajo o pomembnih rečeh? Za delo z ljudmi in izboljšanje družbe ter sistema mora biti na socialnem področju za- poslenih dovolj ljudi tudi za preventivno de- lovanje. To se je dobro izkazalo na področju družinskega nasilja, kjer je tudi osveščanje pripomoglo, da ga ženske prijavijo prej. Na splošno bi morala država urediti razmere v zdravstvu, ki je prav tako povezano s socialo. Slovenska družba se stara. Začeli smo upo- rabljati del storitev dolgotrajne oskrbe. Do trenutka, ko bo zakon popolnoma zaživel v praksi, menim, da je še dolga pot. Zavedati se moramo, da gre pri dolgotrajni oskrbi za revo- lucionaren poseg v socialno varnost, zato ne moremo pričakovati, da bodo razmere ureje- ne od danes na jutri. Skrb za socialno varnost starejših mora biti prav tako prednost države. Ne pričakujem, da bo na področju dolgotrajne oskrbe vse urejeno naslednje leto, a pričaku- »Kdaj pa kdaj se pošalim, da nikoli ne bi zmogla biti mediator, saj sem preveč temperamentna in impulzivna. Čeprav so mi življenjske izkušnje dale spoznanje, da je včasih treba tudi počakati. Toda če vidim, da obstaja rešitev za nek problem, potem verjamem, da se proces reševanja lahko začne takoj.« jem veliko novel oziroma sprememb zakona in večjega vključevanja vseh ministrstev. Bo- jim se, da bo država preveč storitev prepustila zasebnemu trgu, kar ni dobro. Država mora biti bolj vključena v socialno varstvo starejših, ker bo tako zagotovila večjo socialno varnost državljanov in večji nadzor. Ker prehajanje izvajanja socialnih storitev v zasebni sektor lahko zmanjša kakovost storitev in možnosti dostopa do pravic, ki jih imajo državljani. Kakšno je vaše sporočilo ljudem, ki se znajdejo v stiski, ob koncu vaše delovne kariere? Opažam, da so ljudje v sodobni družbi osre- dotočeni večinoma na svoje probleme. Vidijo le sebe. Nekateri pričakujejo, da bodo njihove probleme rešili drugi oziroma da so jih drugi dolžni rešiti, ker so odgovorni ali krivi zanje. Zavedati se je treba, da rešitev nikoli ni v dru- gih, ampak vedno v človeku. Zato se v social- nem delu držimo načela, da je »vsak človek strokovnjak svojega življenja«. Strokovnjaki ga le usmerjajo in skupaj z njim iščejo možne in uresničljive rešitve. Izbere pa človek vedno sam. Velikokrat sem se pri poslušanju življenj- skih zgodb ljudi poskušala postaviti v njihove čevlje ali pomisliti, kako bi bilo meni, če bi bila v njihovem položaju. Tako sem jim pomagala iskati rešitve. Zavedati sem se morala, da lju- dje nimamo enake energije, moči in socialnih veščin ter da od vsakega ne morem pričakova- ti tistega, kar pričakujem od sebe. Imamo pa drug drugega. Vse te izkušnje so me oblikovale kot človeka. Spominjam se, da je moja takratna selitev v Slovenjo zaradi družbeno-politične situacije v meni prebudila veliko negotovosti in frustracij. Soočila sem se z realnostjo: bila sem brez službe, čakajoča v vrsti na upravni enoti. Idealizirana predstava o moji deželi iz otroštva se je zrušila kot hiša iz kart. Opazovala sem takrat tudi pristope in komunikacijo uslužben- cev do priseljencev … Ker sem vedela, kako je to, ko potrebuješ pomoč, sem pri svojem delu vedno želela, da vsak, ki se po pomoč zateče k socialnemu delavcu, ne sme od njega nikoli oditi jezen ali nepomirjen. To je za socialnega delavca najbolj pomembno. Foto: Andraž Purg »Marsikaj sem si morala izboriti v življenju, marsikdaj sem morala narediti veliko več od drugih, da sem v svojem okolju dokazala, da zmorem. A brez podpore ljudi, ki so v meni prepoznali znanje za vodenje CSD, mi to ne bi uspelo. To so ljudje, ki so zaupali vame. To je tudi moja družina. Brez njih ne bi bila to, kar sem.« »Te dni se poslavljam od sodelavcev v vsaki enoti CSD Celje. Ob slovesu jim želim izkazati zahvalo, ker sem se ob vsakem obisku in sestanku v enotah počutila dobrodošla. Vedno sem čutila, da so mi zaposleni zaupali, da verjamejo vame in da se name lahko zanesejo.« Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 49, 5. december 2024 SPOŠTOVANJE TRADICIJE Na prvi decembrski dan leta 1929 so gasilska dru- štva v takratni Gornjesavinjski župi izvedla prvo sku- pno gasilsko vajo. Šlo je za namišljen požar v cerkvi sv. Frančiška Ksaverija, za pogasitev katerega so mo- rali gasilci črpati vodo iz dva kilometra oddaljene Savinje. V spomin na dogodek izpred 95 let je Pro- stovoljno gasilsko društvo Radmirje minulo nedeljo organiziralo isto vajo, a s sodobno tehnologijo. Na njej je sodelovalo 118 gasilcev iz vseh 15 zgornjesavinjskih gasilskih društev, ki so se preizkusili v črpanju vode in hkrati izkazali spoštovanje do prednikov. Dogodka so se udeležili tudi vsi še živeči poveljniki Gasilske zveze (GZ) Zgornje Savinjske doline in podpoveljnik GZ Slovenije. Gasilce in njihovo opremo je po končani gasilski vaji blagoslovil tudi celjski škof. SINTIJA JURIČ V Radmirju so obudili spomin na prvo gasilsko vajo Kot je bilo pred 95 leti, a tokrat bolj sodobno S prvo skupinsko vajo gasil- skih društev Zgornje Savinj- ske doline leta 1929 so gasilci skušali preveriti usklajenost v primeru resničnega požara, ki so si ga zamislili v cerkvi sv. Frančiška Ksaverija v Radmir- ju, kjer je zakladnica mašnih plaščev. Kot je pojasnil pred- sednik GZ Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar, je po starih zapisih sodeč, takrat na vaji sodelovalo vseh 12 pro- stovoljnih gasilskih društev. »Razdalja za črpanje vode iz Savinje do cerkve je bila pri- bližno dva kilometra, višinske razlike je bilo približno sto »Vaja je bila odlična in smo jo izpeljali zelo dobro. Zelo smo zadovoljni s pristopom in z vestnostjo gasilcev,« je poudaril Damijan Nerat. opremljeni z osmimi motorni- mi brizgalnami in ker je bila dolžina celotnega voda dolga dva kilometra, so morali cevi povsem raztegniti, da so lahko iz Savinje napeljali vod do cer- drugačne tudi cevi, ki so bile včasih platnene in zato niso zdržale močnega vodnega tla- ka. So pa sodobne cevi tudi na nedeljski vaji povzročile nekaj težav. »Nekaj cevi, ki smo jih Vsi še živeči poveljniki gasilskih društev Zgornje Savinjske doline. Na vaji je sodelovalo 118 gasilcev iz 15 društev Zgornje Savinjske doline. Gasilce je po končani vaji blagoslovil tudi celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž. »Gasilska vaja je bila spomin na dogodek 1. decembra 1929. Tudi takrat je bila to prva adventna nedelja in tudi takrat je bila zahvalna maša pri sv. Frančišku,« je poudaril Janko Žuntar. Namesto cerkve so gasilci nato pogasili star hlev pod njo. metrov. Gasilci so za črpanje vode takrat imeli štiri črpalke,« je povedal Žuntar in dodal, da so ob usklajenosti enot prever- jali tudi, kako bi lahko v pri- meru resničnega požara prišli do vode za gašenje s čim manj stroški. Oprema je precej drugačna Na pobudo mozirskega ga- silca Jožeta Zlatinška, ki je zbral podatke in zapise o prvi vaji v Zgornji Savinjski dolini, so v PGD Radmirje na prvi decembrski dan 95 let kasne- je ponovno organizirali isto gasilsko vajo. »Razlika je bila, da je zdaj sodelovalo vseh 15 društev iz naše gasilske zveze, saj so v tem času nastala še tri nova. Gasilci so bili na vaji kve sv. Frančiška Ksaverija,« je poudaril predsednik PDG Rad- mirje Damijan Nerat. Kot je dodal, so ob drugač- nih brizgalnah danes povsem Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 49, 5. december 2024 SPOŠTOVANJE TRADICIJE Več informacij: naročnine@nt-rc.si, telefon: 03 422 51 71 SET 3 POSOD AMAZON Nizka kozica 16 cm, 1,5 l, s stekleno pokrovko Nizka kozica 20 cm, 2,75 l, s stekleno pokrovko Visoka kozica 20 cm, 4 l, s stekleno pokrovko Ime in priimek: Naslov: Telefon: Datum naročila: Naročnino bom plačeval: mesečno Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) Podpis: na 3 mesece na 6 mesecev letno E-naslov: S podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Pogoji in spletna prijava: www.novitednik.si/postanite-narocnik NAROČILNICA ZA NT &RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje To pa še ni vse! Med vsemi obstoječimi naročniki bomo izžrebali 10 prejemnikov setov posod. Naročniška akcija bo trajala do razdelitve posod oziroma do 31. 12. 2024 SET TREH POSOD ZA VSE NOVE NAROČNIKE NOVEGA TEDNIKA www.novitednik.si Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje www.svetposode.si uporabili, ni delalo, zato smo jih morali zamenjati. Ta ugo- tovitev je pravzaprav zelo do- bra, saj lahko zaradi tega cevi zamenjamo še pred resničnim posredovanjem,« je poudaril Nerat in dodal, da se je pribli- žno uro dolga vaja izkazala kot dobra in učinkovita. Ker je bila minulo nedeljo, enako kot je bila tudi pred 95 leti, v cerkvi sv. Frančiška zahval- na maša, je na njej maševal tudi celjski škof msgr. dr. Ma- ksimilijan Matjaž, ki je nato blagoslovil gasilce in njihovo opremo. Sledilo je druženje s poveljniki GZ Zgornje Savinj- ske doline, podpoveljnikom GZ Slovenije in z drugimi go- sti ter domačini. Foto: Nik Jarh Gasilci so gasili namišljen požar v cerkvi sv. Frančiška Ksaverija, kjer je še danes zakladnica mašnih plaščev. Polaganje cevi … V slabi uri je bila brizgalna pripravljena za brizganje vode in gašenje namišlje- nega požara. Vodo so črpali iz dva kilometra oddaljene Savinje. Budno spremljanje vaje z razglednega mesta Vaja se je izkazala za zelo učinkovito. Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 49, 5. december 2024 SPOŠTOVANJE TRADICIJE Na prvi decembrski dan leta 1929 so gasilska dru- štva v takratni Gornjesavinjski župi izvedla prvo sku- pno gasilsko vajo. Šlo je za namišljen požar v cerkvi sv. Frančiška Ksaverija, za pogasitev katerega so mo- rali gasilci črpati vodo iz dva kilometra oddaljene Savinje. V spomin na dogodek izpred 95 let je Pro- stovoljno gasilsko društvo Radmirje minulo nedeljo organiziralo isto vajo, a s sodobno tehnologijo. Na njej je sodelovalo 118 gasilcev iz vseh 15 zgornjesavinjskih gasilskih društev, ki so se preizkusili v črpanju vode in hkrati izkazali spoštovanje do prednikov. Dogodka so se udeležili tudi vsi še živeči poveljniki Gasilske zveze (GZ) Zgornje Savinjske doline in podpoveljnik GZ Slovenije. Gasilce in njihovo opremo je po končani gasilski vaji blagoslovil tudi celjski škof. SINTIJA JURIČ V Radmirju so obudili spomin na prvo gasilsko vajo Kot je bilo pred 95 leti, a tokrat bolj sodobno S prvo skupinsko vajo gasil- skih društev Zgornje Savinj- ske doline leta 1929 so gasilci skušali preveriti usklajenost v primeru resničnega požara, ki so si ga zamislili v cerkvi sv. Frančiška Ksaverija v Radmir- ju, kjer je zakladnica mašnih plaščev. Kot je pojasnil pred- sednik GZ Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar, je po starih zapisih sodeč, takrat na vaji sodelovalo vseh 12 pro- stovoljnih gasilskih društev. »Razdalja za črpanje vode iz Savinje do cerkve je bila pri- bližno dva kilometra, višinske razlike je bilo približno sto »Vaja je bila odlična in smo jo izpeljali zelo dobro. Zelo smo zadovoljni s pristopom in z vestnostjo gasilcev,« je poudaril Damijan Nerat. opremljeni z osmimi motorni- mi brizgalnami in ker je bila dolžina celotnega voda dolga dva kilometra, so morali cevi povsem raztegniti, da so lahko iz Savinje napeljali vod do cer- drugačne tudi cevi, ki so bile včasih platnene in zato niso zdržale močnega vodnega tla- ka. So pa sodobne cevi tudi na nedeljski vaji povzročile nekaj težav. »Nekaj cevi, ki smo jih Vsi še živeči poveljniki gasilskih društev Zgornje Savinjske doline. Na vaji je sodelovalo 118 gasilcev iz 15 društev Zgornje Savinjske doline. Gasilce je po končani vaji blagoslovil tudi celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž. »Gasilska vaja je bila spomin na dogodek 1. decembra 1929. Tudi takrat je bila to prva adventna nedelja in tudi takrat je bila zahvalna maša pri sv. Frančišku,« je poudaril Janko Žuntar. Namesto cerkve so gasilci nato pogasili star hlev pod njo. metrov. Gasilci so za črpanje vode takrat imeli štiri črpalke,« je povedal Žuntar in dodal, da so ob usklajenosti enot prever- jali tudi, kako bi lahko v pri- meru resničnega požara prišli do vode za gašenje s čim manj stroški. Oprema je precej drugačna Na pobudo mozirskega ga- silca Jožeta Zlatinška, ki je zbral podatke in zapise o prvi vaji v Zgornji Savinjski dolini, so v PGD Radmirje na prvi decembrski dan 95 let kasne- je ponovno organizirali isto gasilsko vajo. »Razlika je bila, da je zdaj sodelovalo vseh 15 društev iz naše gasilske zveze, saj so v tem času nastala še tri nova. Gasilci so bili na vaji kve sv. Frančiška Ksaverija,« je poudaril predsednik PDG Rad- mirje Damijan Nerat. Kot je dodal, so ob drugač- nih brizgalnah danes povsem Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 49, 5. december 2024 IZJEMEN GRADBENI PODVIG Mnenja so se kresala, a most zdaj stoji Zgodovinska paša za oči Pretekli petek je celjska Špica privabila ogromno obiskovalcev, ki so spremljali gradbeno-inženirski pod- vig: postavljanje 123-tonskega kolesarskega mostu čez Savinjo. A pravi podvig je bilo sestavljanje dvigala, tako imenovanega goseničnega žerjava. Samo ta je težek 650 ton. Da so izvajalci sestavili žerjav, je bilo potrebnih kar 50 vlačilcev. SIMONA ŠOLINIČ se ne strinjajo niti z barvo mo- stu, ki naj se ne bi »vklopila« v naravo. Spet drugi se ne stri- njajo z lokacijo mostu. A most zdaj stoji. Jeklena konstrukcija mostu je del kolesarske povezave Celje–Žalec. V celjski občini pravijo, da bo most prinesel priložnosti za rekreacijo in pre- življanje prostega časa, in sicer tudi v luči nastajajočega pro- jekta Zelena cona v Medlogu. Most je bil narejen in pripeljan v treh delih, dokončno zavarjen in prebarvan je bil na desnem bregu reke Savinje. Dvigalo, s katerim so ga dvignili, so pri- peljali iz Hrvaške. Pogodbena vrednost gradnje kolesarske povezave Celje–Žalec znaša 4,4 milijona evrov, od tega je vrednost mostu 2,36 milijona evrov in trase 2,11 milijona evrov. Projekt je sofinanciran s sredstvi Evropske unije. Foto: Andraž Purg O novem kolesarskem mo- stu smo do zdaj poročali že večkrat, tudi o tem, da je nje- gova postavitev terjala zaporo dela Partizanske ulice, s čimer se niso strinjali vsi. In o tem, da so zaradi mostu morali odstra- niti tudi nekaj dreves, nekateri Most je dolg 76 metrov, težek 123 ton. Po namestitvi mostu bodo sledili izdelava voz- iščne konstrukcije ter namestitev ograje in dokončanje dostopnih klančin. Rok za do- končanje vseh del je 30. maj naslednje leto. Višina »roke« žerjava, s katerim je bil most nameščen na opornike, je približno 70 metrov. Zahteven dvig, nato premik ter namestitev kon- strukcije na ležišča so trajali pet ur. Žerjav, s katerim je bil most dvignjen, je težek več kot 600 ton. Pri takšnem podvigu se ne sme zgoditi niti najmanjša napaka. Vse na svoje mesto! Špica je bila polna. Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 49, 5. december 2024 POT VASE »Na življenje sem gledala pesimistično, zagrenjeno, brez nasmeha. Pogrešala sem resnično sebe, tisto deklico iz otroštva, v kateri je bilo toliko žara in se je pogosto iz srca nasmejala do solz,« se Polona Jančič s Stranic spominja obdobja osebnih stisk, ki so se odrazile tudi na njenem zdravju. Odločila se je, da bo pot iz težav poiskala sama. Ni bilo lahko, poudarja, a ji je uspelo z vztrajnim in s predanim delom na področju osebnostne rasti. Znanje in izkušnje je pridobivala doma in v tujini. Nekdanja učiteljica razrednega pouka danes kot energijska terapevtka, hipnoterapevtka in svetovalka za osebnostno rast pomaga drugim. »Najpomembnejša pot v našem življenju je pot vase,« je prepričana. BARBARA FURMAN Ob besedi otroštvo najprej pomisli na brez- skrbnost, sproščenost, igrivost in radovednost. »Spomnim se, kako pogosto sem se kot deklica iz srca nasmejala do solz. Starša sta mi preda- la številne vrednote, ki narekujejo moj način življenja. V ospredje postavljam družino, lju- bezen, spoštovanje in zvestobo. Pomembni vrednoti sta zame tudi pravičnost in enakost med ljudmi,« pravi Polona Jančič, ki se je za uči- teljski poklic odločila, ker so ji pri srcu otroška iskrivost, radovednost in ustvarjalnost. Tista deklica Kot učiteljica razrednega pouka je dvajset let poučevala v Osnovni šoli Zreče. Na ti dve de- setletji jo vežejo, kot pravi, večinoma prijetni spomini. » T o obdobje mi je podarilo veliko zna- nja in izkušenj pri delu z učenci. Najbolj si ga bom zapomnila po iskrenih otroških nasmehih in pristnih vezeh s sodelavkami.« »Ljudje smo energijska bitja. Vsak človek si zasluži, da svojo energijo izžareva v polnosti ter živi izpopolnjeno in radostno. Sami sebe moramo postaviti na prvo mesto. Šele takrat, ko se sami počutimo srečno in izpolnjeno, lahko pomagamo drugim.« Zaradi vsakodnevnega stresa, hitrega tempa življenja in predvsem zaradi izgu- be očeta se je začela spraševati o smislu življenja in minljivosti. »Na življenje sem gledala pesimistično, zagrenjeno, brez nasmeha. Pogrešala sem resnično sebe, tisto deklico iz otroštva, v kateri je bilo toliko žara in se je tako pogosto iz srca nasmejala do solz.« Priznava, da se je zara- di vsakodnevnega stresa njen imunski sistem porušil, zato je pogosto zbolevala. Pestila jo je astma, dobila je vnetje ščitnice in trebušne slinavke, zdravstvene težave ji je povzročila še želodčna bakterija. »Stres je začel puščati posledice tudi na mojem psihičnem zdravju. V meni so se prepletala ob- čutja žalosti, jeze, strahu in nemoči. Ves čas sem bila utrujena in brez energije. Bila sem na robu izgorelosti. Zato sem začela iskati načine, kako bi si lahko sama pomagala. Vedela sem, da zdravila ne bodo odpravila vzroka mojih težav, zato sem pomoč iskala v alternativni medicini,« se spominja težkega obdobja. Prelomna odločitev Rekla si je, da bo vajeti svo- jega življenja naposled vzela v svoje roke. Začela je umir- jati svoj um, meditirati in se sproščati, delati na sebi ter osebnostno rasti. »Sčasoma sem začutila, da se v meni ponovno priž- iga tisti poživljajoči žar do življenja. Moje zdravje in počutje sta bila iz dne- va v dan boljša. Zato sem se odloči- la, da bom s svetovanjem in z izvaja- njem te- rapij za spro- šča- nje uma, telesa in duha pomagala tudi dru- gim.« Takrat je bila Polona še zaposlena v zreški osnovni šoli. Nenehno hitenje in delo v zelo številnih oddelkih sta zanjo postala preveč obremenjujoča. »V takšnem okolju nisem videla možnosti za osebnostno rast, ki sem jo želela nadgrajevati. Poleg tega sem takrat že začela opravljati delo energijske terapevtke in sveto- valke za osebnostno rast. Nasprotje med enim in drugim področjem dela je postalo preveliko, da bi lahko tako nadaljevala,« priznava. Pot vase Pred približno tremi leti je stopila na podje- tniško pot z jasno vizijo. Pravi, da želi pomagati tistim, ki se soočajo s podobnimi težavami, kot so pred leti pestile njo. Uspela jih je premagati in zaživeti na novo. »Moje poslanstvo je pomagati ljudem, ki so v stresu. Želim jim pokazati, kako naj se sprosti- jo, umirijo in napolnijo z novo energijo, a tudi kako naj od- pravijo napačna in omejujo- ča prepričanja. Predstavim jim načine, kako se lahko povežejo sami s seboj, s svojo notranjo močjo. Predvsem jim želim spo- ročiti, da nikoli niso sami in da so spremembe vedno mogoče, ko smo pripra- vljeni zanje nekaj na- rediti. Po- memb- no je, da se odpravimo na pot vase. To je pravzaprav naj- pomembnejša pot v našem življenju.« Ljudem nudi različne terapije. »V svojem ener- gijskoterapevtskem salonu izvajam T esla terapijo s Schumannovo frekvenco, terapijo Access Bars, aromatično doživetje, hipnoterapijo in energijski lifting. Izvajam tudi skupinske in individualne hipnotične meditacije. Z vsemi temi terapijami dosežemo umiritev delovanja možganov tako na fizični kot na energijski ravni. Znanja, s katerimi pomagam ljudem, sem pridobivala tako v Slove- niji kot tujini,« doda sogovornica. Kdo prihaja? K njej prihajajo predvsem ljudje, ki potrebu- jejo globoko sprostitev in jim je mar za svoje dobro počutje. »K meni prihajajo posamezniki, ki se soočajo z občutki strahu, tesnobe, depre- sije, manjvrednosti oziroma slabe samopodobe in so se pripravljeni zazreti vase. Nekateri imajo fizične bolečine oziroma različne zdravstvene izzive. Verjamem, da se pojavijo kot posledica stresa in naših nepredelanih, potlačenih čustev. Odzivi ljudi so zelo pozitivni. Nad učinki terapij so navdušeni, saj z njimi dosežejo blagodejen notranji mir. Številni se k meni vračajo in me priporočajo svojim prijateljem, sorodnikom in znancem.« Sogovornica je prepričana, da je za zdravo in zadovoljno življenje najbolj pomembno najti rav- novesje med umom in telesom, med vsakodnev- nimi obveznostmi in skrbjo zase, predvsem za svoje mentalno zdravje. »Ljudje smo energijska bitja. Vsak človek si zasluži, da svojo energijo izžareva v polnosti ter živi izpopolnjeno in rado- stno. Sami sebe moramo postaviti na prvo me- sto. Šele takrat, ko se sami počutimo srečno in izpolnjeno, lahko pomagamo drugim. Verjamem v lepoto življenja. Radostijo me drobni trenutki, preživeti v krogu družine in iskrenih ljudi.« Čas je, da zasiješ Svoje podjetje je poimenovala Shiny me. »Ta naziv sem izbrala, ker predstavlja osebo, ki sije zase in tudi za ljudi okoli sebe. Čas je, da zasiješ tudi ti je moj slogan. Želim, da bi ljudje v stiski znali in zmogli povrniti tisti navdihujoč ži- vljenjski žar, tako kot sem si ga jaz,« poudari sogovornica, ki terapije izvaja v prostorih Hiše zdravja v Perovcu pri Slovenskih Ko- njicah, meditacije in hipnoterapijo pa po potrebi tudi na daljavo. Meditacije ji poleg miru in sproščenosti, kot še pravi, zagota- vljajo večjo ustvarjalnost. In podobne učinke opaža tudi pri drugih. Zelo učinkovite so hi- pnotične meditacije, ki jim dodaja elemente hipnoze. Na svoji spletni strani med drugim ponuja brezplačno meditacijo. »Iz ljubezni do otrok sem pred kratkim pripravila dve otroški meditaciji in izdelala aromaterapevtsko muco Kitty, ki otrokom omogoča lahkoten spanec,« je še povedala Po- lona Jančič, ki medtem že snuje nove načrte. Foto: osebni arhiv Polona Jančič poziva, naj sebe v življenju postavimo na prvo mesto Učiteljica, ki je postala učenka življenja »Stres je začel puščati posledice tudi na mojem psihičnem zdravju. V meni so se prepletala občutja žalosti, jeze, strahu in nemoči. Ves čas sem bila utrujena in brez energije. Bila sem na robu izgorelosti. Zato sem začela iskati načine, kako bi si lahko sama pomagala.« Polona Jančič danes živi zadovoljno in ustvarjalno. 20 let je poučevala v osnovni šoli, danes predaja ljudem drugačna znanja. Strankam nudi raznovrstne terapije. K njej prihajajo ljudje s podobnimi težavami, kot so njo pestile pred leti. Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 49, 5. december 2024 IZJEMEN GRADBENI PODVIG Mnenja so se kresala, a most zdaj stoji Zgodovinska paša za oči Pretekli petek je celjska Špica privabila ogromno obiskovalcev, ki so spremljali gradbeno-inženirski pod- vig: postavljanje 123-tonskega kolesarskega mostu čez Savinjo. A pravi podvig je bilo sestavljanje dvigala, tako imenovanega goseničnega žerjava. Samo ta je težek 650 ton. Da so izvajalci sestavili žerjav, je bilo potrebnih kar 50 vlačilcev. SIMONA ŠOLINIČ se ne strinjajo niti z barvo mo- stu, ki naj se ne bi »vklopila« v naravo. Spet drugi se ne stri- njajo z lokacijo mostu. A most zdaj stoji. Jeklena konstrukcija mostu je del kolesarske povezave Celje–Žalec. V celjski občini pravijo, da bo most prinesel priložnosti za rekreacijo in pre- življanje prostega časa, in sicer tudi v luči nastajajočega pro- jekta Zelena cona v Medlogu. Most je bil narejen in pripeljan v treh delih, dokončno zavarjen in prebarvan je bil na desnem bregu reke Savinje. Dvigalo, s katerim so ga dvignili, so pri- peljali iz Hrvaške. Pogodbena vrednost gradnje kolesarske povezave Celje–Žalec znaša 4,4 milijona evrov, od tega je vrednost mostu 2,36 milijona evrov in trase 2,11 milijona evrov. Projekt je sofinanciran s sredstvi Evropske unije. Foto: Andraž Purg O novem kolesarskem mo- stu smo do zdaj poročali že večkrat, tudi o tem, da je nje- gova postavitev terjala zaporo dela Partizanske ulice, s čimer se niso strinjali vsi. In o tem, da so zaradi mostu morali odstra- niti tudi nekaj dreves, nekateri Most je dolg 76 metrov, težek 123 ton. Po namestitvi mostu bodo sledili izdelava voz- iščne konstrukcije ter namestitev ograje in dokončanje dostopnih klančin. Rok za do- končanje vseh del je 30. maj naslednje leto. Višina »roke« žerjava, s katerim je bil most nameščen na opornike, je približno 70 metrov. Zahteven dvig, nato premik ter namestitev kon- strukcije na ležišča so trajali pet ur. Žerjav, s katerim je bil most dvignjen, je težek več kot 600 ton. Pri takšnem podvigu se ne sme zgoditi niti najmanjša napaka. Vse na svoje mesto! Špica je bila polna. Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 49, 5. december 2024 POT VASE »Na življenje sem gledala pesimistično, zagrenjeno, brez nasmeha. Pogrešala sem resnično sebe, tisto deklico iz otroštva, v kateri je bilo toliko žara in se je pogosto iz srca nasmejala do solz,« se Polona Jančič s Stranic spominja obdobja osebnih stisk, ki so se odrazile tudi na njenem zdravju. Odločila se je, da bo pot iz težav poiskala sama. Ni bilo lahko, poudarja, a ji je uspelo z vztrajnim in s predanim delom na področju osebnostne rasti. Znanje in izkušnje je pridobivala doma in v tujini. Nekdanja učiteljica razrednega pouka danes kot energijska terapevtka, hipnoterapevtka in svetovalka za osebnostno rast pomaga drugim. »Najpomembnejša pot v našem življenju je pot vase,« je prepričana. BARBARA FURMAN Ob besedi otroštvo najprej pomisli na brez- skrbnost, sproščenost, igrivost in radovednost. »Spomnim se, kako pogosto sem se kot deklica iz srca nasmejala do solz. Starša sta mi preda- la številne vrednote, ki narekujejo moj način življenja. V ospredje postavljam družino, lju- bezen, spoštovanje in zvestobo. Pomembni vrednoti sta zame tudi pravičnost in enakost med ljudmi,« pravi Polona Jančič, ki se je za uči- teljski poklic odločila, ker so ji pri srcu otroška iskrivost, radovednost in ustvarjalnost. Tista deklica Kot učiteljica razrednega pouka je dvajset let poučevala v Osnovni šoli Zreče. Na ti dve de- setletji jo vežejo, kot pravi, večinoma prijetni spomini. » T o obdobje mi je podarilo veliko zna- nja in izkušenj pri delu z učenci. Najbolj si ga bom zapomnila po iskrenih otroških nasmehih in pristnih vezeh s sodelavkami.« »Ljudje smo energijska bitja. Vsak človek si zasluži, da svojo energijo izžareva v polnosti ter živi izpopolnjeno in radostno. Sami sebe moramo postaviti na prvo mesto. Šele takrat, ko se sami počutimo srečno in izpolnjeno, lahko pomagamo drugim.« Zaradi vsakodnevnega stresa, hitrega tempa življenja in predvsem zaradi izgu- be očeta se je začela spraševati o smislu življenja in minljivosti. »Na življenje sem gledala pesimistično, zagrenjeno, brez nasmeha. Pogrešala sem resnično sebe, tisto deklico iz otroštva, v kateri je bilo toliko žara in se je tako pogosto iz srca nasmejala do solz.« Priznava, da se je zara- di vsakodnevnega stresa njen imunski sistem porušil, zato je pogosto zbolevala. Pestila jo je astma, dobila je vnetje ščitnice in trebušne slinavke, zdravstvene težave ji je povzročila še želodčna bakterija. »Stres je začel puščati posledice tudi na mojem psihičnem zdravju. V meni so se prepletala ob- čutja žalosti, jeze, strahu in nemoči. Ves čas sem bila utrujena in brez energije. Bila sem na robu izgorelosti. Zato sem začela iskati načine, kako bi si lahko sama pomagala. Vedela sem, da zdravila ne bodo odpravila vzroka mojih težav, zato sem pomoč iskala v alternativni medicini,« se spominja težkega obdobja. Prelomna odločitev Rekla si je, da bo vajeti svo- jega življenja naposled vzela v svoje roke. Začela je umir- jati svoj um, meditirati in se sproščati, delati na sebi ter osebnostno rasti. »Sčasoma sem začutila, da se v meni ponovno priž- iga tisti poživljajoči žar do življenja. Moje zdravje in počutje sta bila iz dne- va v dan boljša. Zato sem se odloči- la, da bom s svetovanjem in z izvaja- njem te- rapij za spro- šča- nje uma, telesa in duha pomagala tudi dru- gim.« Takrat je bila Polona še zaposlena v zreški osnovni šoli. Nenehno hitenje in delo v zelo številnih oddelkih sta zanjo postala preveč obremenjujoča. »V takšnem okolju nisem videla možnosti za osebnostno rast, ki sem jo želela nadgrajevati. Poleg tega sem takrat že začela opravljati delo energijske terapevtke in sveto- valke za osebnostno rast. Nasprotje med enim in drugim področjem dela je postalo preveliko, da bi lahko tako nadaljevala,« priznava. Pot vase Pred približno tremi leti je stopila na podje- tniško pot z jasno vizijo. Pravi, da želi pomagati tistim, ki se soočajo s podobnimi težavami, kot so pred leti pestile njo. Uspela jih je premagati in zaživeti na novo. »Moje poslanstvo je pomagati ljudem, ki so v stresu. Želim jim pokazati, kako naj se sprosti- jo, umirijo in napolnijo z novo energijo, a tudi kako naj od- pravijo napačna in omejujo- ča prepričanja. Predstavim jim načine, kako se lahko povežejo sami s seboj, s svojo notranjo močjo. Predvsem jim želim spo- ročiti, da nikoli niso sami in da so spremembe vedno mogoče, ko smo pripra- vljeni zanje nekaj na- rediti. Po- memb- no je, da se odpravimo na pot vase. To je pravzaprav naj- pomembnejša pot v našem življenju.« Ljudem nudi različne terapije. »V svojem ener- gijskoterapevtskem salonu izvajam T esla terapijo s Schumannovo frekvenco, terapijo Access Bars, aromatično doživetje, hipnoterapijo in energijski lifting. Izvajam tudi skupinske in individualne hipnotične meditacije. Z vsemi temi terapijami dosežemo umiritev delovanja možganov tako na fizični kot na energijski ravni. Znanja, s katerimi pomagam ljudem, sem pridobivala tako v Slove- niji kot tujini,« doda sogovornica. Kdo prihaja? K njej prihajajo predvsem ljudje, ki potrebu- jejo globoko sprostitev in jim je mar za svoje dobro počutje. »K meni prihajajo posamezniki, ki se soočajo z občutki strahu, tesnobe, depre- sije, manjvrednosti oziroma slabe samopodobe in so se pripravljeni zazreti vase. Nekateri imajo fizične bolečine oziroma različne zdravstvene izzive. Verjamem, da se pojavijo kot posledica stresa in naših nepredelanih, potlačenih čustev. Odzivi ljudi so zelo pozitivni. Nad učinki terapij so navdušeni, saj z njimi dosežejo blagodejen notranji mir. Številni se k meni vračajo in me priporočajo svojim prijateljem, sorodnikom in znancem.« Sogovornica je prepričana, da je za zdravo in zadovoljno življenje najbolj pomembno najti rav- novesje med umom in telesom, med vsakodnev- nimi obveznostmi in skrbjo zase, predvsem za svoje mentalno zdravje. »Ljudje smo energijska bitja. Vsak človek si zasluži, da svojo energijo izžareva v polnosti ter živi izpopolnjeno in rado- stno. Sami sebe moramo postaviti na prvo me- sto. Šele takrat, ko se sami počutimo srečno in izpolnjeno, lahko pomagamo drugim. Verjamem v lepoto življenja. Radostijo me drobni trenutki, preživeti v krogu družine in iskrenih ljudi.« Čas je, da zasiješ Svoje podjetje je poimenovala Shiny me. »Ta naziv sem izbrala, ker predstavlja osebo, ki sije zase in tudi za ljudi okoli sebe. Čas je, da zasiješ tudi ti je moj slogan. Želim, da bi ljudje v stiski znali in zmogli povrniti tisti navdihujoč ži- vljenjski žar, tako kot sem si ga jaz,« poudari sogovornica, ki terapije izvaja v prostorih Hiše zdravja v Perovcu pri Slovenskih Ko- njicah, meditacije in hipnoterapijo pa po potrebi tudi na daljavo. Meditacije ji poleg miru in sproščenosti, kot še pravi, zagota- vljajo večjo ustvarjalnost. In podobne učinke opaža tudi pri drugih. Zelo učinkovite so hi- pnotične meditacije, ki jim dodaja elemente hipnoze. Na svoji spletni strani med drugim ponuja brezplačno meditacijo. »Iz ljubezni do otrok sem pred kratkim pripravila dve otroški meditaciji in izdelala aromaterapevtsko muco Kitty, ki otrokom omogoča lahkoten spanec,« je še povedala Po- lona Jančič, ki medtem že snuje nove načrte. Foto: osebni arhiv Polona Jančič poziva, naj sebe v življenju postavimo na prvo mesto Učiteljica, ki je postala učenka življenja »Stres je začel puščati posledice tudi na mojem psihičnem zdravju. V meni so se prepletala občutja žalosti, jeze, strahu in nemoči. Ves čas sem bila utrujena in brez energije. Bila sem na robu izgorelosti. Zato sem začela iskati načine, kako bi si lahko sama pomagala.« Polona Jančič danes živi zadovoljno in ustvarjalno. 20 let je poučevala v osnovni šoli, danes predaja ljudem drugačna znanja. Strankam nudi raznovrstne terapije. K njej prihajajo ljudje s podobnimi težavami, kot so njo pestile pred leti. Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 49, 5. december 2024 DOBRODELNI DECEMBER Za socialno šibke učence Kot je poudarila ravna- teljica Marija Pavčnik, so šolski sklad ta večer obo- gatili s približno 3.600 evri. Še vedno sicer prejemajo donacije podjetij, katerim so poslali prošnje. Po nje- nih besedah bodo denar porabili v skladu s pravili delovanja Šolskega sklada Osnovne šole Griže. Večji del bo šel za sofi nanciranje posameznih dejavnosti so- cialno šibkih učencev, de- loma pa tudi za zviševanje standarda vzgojno-izobra- ževalnih dejavnosti in na- kup nadstandardne opreme ter pripomočkov za pouk. V griški osnovni šoli pripravili dobrodelno prireditev S koncertom so pričarali pravo zimsko pravljico »Ni nam žal ne časa ne truda, saj smo s sodelovanjem, z zavzetostjo, s srčnostjo želeli dati svoj prispevek k dobrodelnosti in čaru prazničnega decembra,« je poudarila ravnateljica Marija Pavčnik. Nad koncertom je bdela Julija Lubej, ki poje tudi v učitelj- skem zboru. Tudi gostujoči bend A'n'J je pričaral praznično vzdušje. Nekaj dni pred vstopom v praznični december je dobrodelnost zajela tudi Osnovno šolo Griže, ki je s Podružnično Osnovno šolo Liboje pripravila dobro- delno prireditev Vse naše pravljice. »V sporočilu pesmi Vse naše pravljice od Vlada Kreslina smo videli veliko priložnosti za glasbene točke programa, ki so jih pri- spevali otroci in zaposleni v šoli ter vrtcu. Hkrati smo želeli, da se sporočilnost točk programa dotakne vseh odraslih na prireditvi,« je ob tem poudarila ravnateljica šole Marija Pavčnik. Še pred osrednjim koncertom so učenci na božičnem sejmu v zameno za izdelke zbirali tudi dobrosrčne prispevke. Šolski sklad so tako ta večer obogatili za približno 3.600 evrov, ki bodo namenjeni predvsem socialno šibkim učencem. SINTIJA JURIČ Dobrodelne prireditve imajo v griški šoli že dolgo tradicijo, v zadnjih letih pa jih povezujejo še z božič- nim sejmom, na katerem so otroci tudi letos v zameno za prispevke ponujali raznolike izdelke. »Vedno se potrudi- mo, da so izdelki uporabni, dekorativni in da izražajo otroško ustvarjalnost, ki jo spodbujajo učitelji. V delav- nicah in pri pripravah sodelu- jejo učenci in zaposleni. Tudi to nas povezuje,« je poudarila ravnateljica. Čas za pravljico Po božičnem sejmu je bil čas za osrednji koncert, duša in srce katerega je bila šolska svetovalna delavka in pevka Julija Lubej. Pred polno dvo- rano griške osnovnošolske telovadnice so tako nastopili pevski zbori griške in libojske osnovne šole, učiteljski pev- ski zbor, solisti, šolski bend, vrtčevski otroci, plesna sku- pina OŠ Griže in gostujoči bend A'n'J. Prireditev je po- vezoval Franci Podbrežnik. »Čustveni naboj, ki ga da takšna prireditev, je neizme- ren. Številno občinstvo je na- stopajoče nagradilo z bučnim ploskanjem. Lahko rečem, da sem ponosna na otroke, zaposlene v vrtcu in šoli, ter hvaležna staršem, krajanom, ustanoviteljici in prijateljem šole, ker nas podpirajo,« je še poudarila Pavčnikova in dodala, da v sodelovanje in povezovanje šole, staršev in krajanov verjamejo tudi v prihodnje. Foto: Nik Jarh Kljub deževnemu vremenu so otroci na bazarju z nasme- ški ponujali svoje izdelke. Otroška energija je še dodatno popestrila večer. Otroci so poželi bučne aplavze gledalcev. Na koncertu je nastopila tudi šolska folklorna plesna skupina. Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 49, 5. december 2024 ZGODBE O IPAVCIH »Ponosen sem, da sem Slovenec. Imam občutek, da prihaja čas, ko bomo morali to še bolj poudarjati. Zato so mi Ipavci še posebej blizu.« Tako je na dan, ko je izšla knjiga Slovenec sem! Vesele, zaljubljene in žalostne o Ipavcih – odličnih zdravnikih in skla- dateljih, dejal izjemno plodovit in priljubljen pisatelj mag. Ivan Sivec. Prvo predstavitev knjižnega dela, ki prinaša 24 črtic in bogato slikovno darilo, je na povabilo Knjižnice Šentjur pripravil v tamkajšnjem kulturnem centru zadnji torek v novembru. TINA STRMČNIK Kot je na literarnem večeru povedala voditeljica pogo- vora Polonca Jazbinšek, je Sivec eden najbolj plodovitih pisateljev v državi, že dve desetletji je med prvimi najbolj branimi avtorji. Na ljubljanski filozofski fakulteti je diplo- miral na oddelku za slovenistiko, na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo je pridobil naziv magister etnolo- ških znanosti. Član Društva slovenskih pisateljev je od leta 1987 . Natisnjenih je bilo več kot 400 tisoč izvodov njegovih knjig, več jih je bilo prevedenih v nemščino, angleščino in italijanščino. Zaslužna profesorica Helga Glušič je njegovo literarno ustvarjanje označila kot vitalistični realizem s pri- mesmi dokumentaristike. Po njegovih štirih romanih so bili posneti celovečerni filmi in televizijske nadaljevanke. Na- pisal je več kot tri tisoč besedil za popularno glasbo ter več besedil za pevske zbore. Znanstveno je obdeloval razvoj na- rodnozabavne glasbe in napisal več monografij o slovenskih skladateljih. Je tudi prejemnik številnih odmevnih nagrad. Življenje Ipavcev predstavljeno v knjigi Ivana Sivca O odločilnih zasukih znamenite glasbeno-zdravniške dinastije »Že dolgo sem na svetu, zato sem veliko naredil. Res rad delam, ne morem gledati v zrak, ne predstavljam si, da ne bi česa počel,« je povedal Ivan Sivec. »Jeseni poskrbimo za ozimnico. Knjige so duhovna ozimnica,« je prepričan znan slovenski pisatelj. Sivec je znan po svojem obsežnem literarnem opusu, saj je doslej izdal 190 knjig. Je tudi avtor več kot tri tisoč besedil za popularno glasbo. »Že dolgo sem na svetu, zato sem veliko naredil. Res rad delam, ne morem gledati v zrak in ne predstavljam si, da ne bi česa počel,« je dejal v pogovoru s Polonco Jazbin- šek. Glavni krivec, da je Sivec napisal knjigo o Ipavcih, je šentjurski rojak ddr. Igor Gr- dina, ki že vrsto let raziskuje in piše o tej družini sklada- teljev in zdravnikov. Medtem ko se Grdina Ipavcem posve- ča na znanstven način, je Siv- ca spodbudil, naj o njih piše na poljuden način, tako da bo njegovo pisanje razumel najširši krog ljudi. »Ipavci so večni. Pripraviti delo, ki ga bo razumel vsakdo v Slove- niji, zamejstvu in kje drugje, torej delo za vse tiste, ki so ponosni, da so Slovenci, je težko,« je dejal pisatelj. Po- jasnil je, da se je pisanja o Ipavcih lotil tudi za zanamce, saj je prepričan, da tisto, kar je zapisano, ne bo nikoli več izbrisano. Zdravili tudi z glasbo Preden se je Ivan Sivec lotil ustvarjanja, je prebral vse gradivo, ki so ga o Ipav- cih napisali Grdina in drugi avtorji. Pregledal je glasbeno literaturo, obiskal muzejsko zbirko v Ipavčevi hiši. Med raziskovanjem je ugotovil, da je premalo vedel o članih družine. »Marsikdo od pred- nikov današnjih Šentjurča- nov je ostal živ zaradi njih kot zdravnikov. Seveda so za svoje delo pričakovali plači- lo, a če je k njim prišel revež, so ga ravno tako pozdravili. Tako so ohranjali poseljenost v okolici. Šentjur ob Južni železnici je bil v preteklosti morda še bolj pomemben kraj kot zdaj, ko vsi samo hitimo in bežimo.« Izpostavil je, da so Ipavci kot zdravniki veliko hodi- li po terenu, po podeželju. »Takrat so bile izjemno slabe higienske razmere, ljudje so živeli v istem prostoru, kjer so živeli tudi kokoši in pra- šiči. Normalno, da se je bo- lezen hitro razvijala. Ipavci so ljudi učili, da morajo skr- beti za svoje zdravje, da se morajo vsaj enkrat na teden umivati.« Medtem ko so izva- jali operacije, je v sosednjem prostoru kdo od domačih igral na klavir. Bolnik, ki je trpel vražje muke, je lahko vmes poslušal glasbo, ki je tako preusmerila njegovo pozornost. Po besedah Siv- ca tudi danes, ko je način operiranja drugačen, medi- cino v marsikateri ustanovi dopolnjujejo z glasbo. »Glas- ba zdravi, človeka ponese v drug svet, da ne premišljuje toliko o svoji bolečini,« je dejal. Zlata nit življenja in ljubezni do naroda V pogovoru je še izposta- vil, da so bili Ipavci hkrati iz- Ivan Sivec: »Poudariti svoje poreklo, svoje korenine, hkrati sedanjost in preteklost, se mi zdi zelo pomembno. Če se bodo korenine preveč zrahljale, ne bo dobro. Naš narod je na stičišču kultur in hkrati na velikem prepihu. Tukaj smo obstali predvsem zaradi jezika in knjig ter zaradi velikih ljudi.« redno praktični in zelo pono- sni ljudje. Zlata nit življenja in ljubezni do naroda je šla pri njih iz roda v rod. Dali so tudi jasno vedeti, da Šentjur ni bil le obrobje Habsburške ali Avstro-Ogrske monarhije. »Takrat so se dogajale zelo pomembne stvari, ki so jim Ipavci dali ogromen pečat.« Sivca je navdušila njihova vsestranskost, med drugim tudi to, kaj vse je Gustav Ipa- vec, ki je bil šentjurski župan, naredil za svoj kraj. »Gustav Ipavec ni bil le zaveden Slove- nec, ampak je za kraj naredil tisoč stvari, s ponosom je to pokazal cesarju in vsem dru- gim, ki so prišli. Morda lahko na podlagi tega spoznamo, da smo danes premalo samoza- vestni.« V uvodniku svoje knjige je poudaril, da se Ipavčev rod od drugih slovenskih rodov razlikuje po tem, kaj so dali drugim ljudem, kako velika je njihova zapuščina in kako čudovito nas oplaja tudi v današnjih dneh. »Čeprav je zgodovina njihovega rodu omejena z letnicami, je nji- hov prispevek brezčasen, za- radi svoje veličine in globine tako rekoč večen.« Foto: Nik Jarh Kot je Ivan Sivec povedal v pogovoru s Polonco Jazbinšek, je v knjigi zajel razcvet Ipavčevega rodu, a tudi tragične zgodbe, ki so pripeljale do njegovega konca. Sivca pri pisanju knjig vodi to, da delno spremenijo člo- veka, ki jih prebere, da se dotaknejo njegove duše in v njem sprožijo razmislek. Pri snovanju dela o Ipavcih ga je vodila želja, da bi kar največ bralcev spoznalo te velike može. Avtor knjige je prepričan, da bi bilo zapuščino Ipavcev v slovenskem prostoru treba veliko bolj pou- darjati. To poslanstvo med drugim opravlja Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev Šentjur. Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 49, 5. december 2024 NA KOLESU Društvo je s pomočjo kra- janov iz Ločice ob Savinji s trdim delom pripravilo kro- žno progo. Zmaga Oskarja Mernika Dolžina krožne proge je znašala dva kilometra. Na njej so postavili različne na- ravne in umetne ovire. V raz- ličnih starostnih kategorijah je nastopilo 100 tekmovalk in tekmovalcev. Najslabše je bila zastopana ženska kate- gorija, najprivlačnejši so bili boji v kategorijah članov in starejših mladincev. V šte- vilni konkurenci mlajših mladincev je zmagal Oskar Mernik, član Kolesarskega društva knežjega mesta Ce- lje. Med starejšimi mladinci Na avtopoligonu v Ločici ob Savinji je Športno društvo Savinja 2000 izvedlo prvo tekmo v ciklokrosu. Gre za ura- dno disciplino Mednarodne kolesarske zveze (UCI) in združuje prvine cestnega ter gorskega kolesarstva. Dirke v ciklokrosu so ponavadi v jesenskem in zimskem času, pogosto v snegu in blatu. DEAN ŠUSTER Privlačno tekmovanje v Ločici ob Savinji sta se spopadla prvak Gašper Štajnar (Adria Mobil) in Jaka Utranker iz Kolesarskega dru- štva Celje-2Simpl. Utranker je osvojil drugo mesto, za zmagovalcem je zaostal za 77 sekund. Slavil tudi Filip Utranker Med člani je državni prvak Mihael Štajnar (Ljubljana Gu- sto Santic) že pred polovico dirke ušel Filipu Utrankerju (KD Celje-2Simpl), ki je pr- vič nastopil v članski konku- renci. Prvič je pobegnil že kmalu po startu, a ga je po padcu Utranker ujel. Kmalu je Štajnar spet napadel, a si ni prikolesaril dovolj prednosti, da bi ubranil vodstvo, ko se je z odlomljenim menjalnikom začasno preselil med tekače. Na poti do tehničnega obmo- čja in do rezervnega kolesa ga je najprej prehitel veteran Matej Lovše na gorskem ko- lesu, torej v konkurenci Zim- ske lige, nato še Utranker, ki je slavil svojo prvo člansko zmago. Foto: Bojan Šižgorič Ciklokros je zmes cestnega in gorskega kolesarstva Včasih drevo predstavlja nevarno oviro, včasih pride prav pri premagovanju vzpona. Predsednik Športnega društva Savinja 2000 Bojan Krivec je pred mikrofon povabil kolesarskega poznavalca Toneta Tislja. Oskar Mernik Ni bil sneg in tudi led po toči ne, temveč pesek, po katerem je lažje hoditi kot kolesariti. Hoja po stopnicah z oprtanim ko- lesom je zelo zahtevna. Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 49, 5. december 2024 MODNA POT PROSTOVOLJSTVA »Dokazali smo, da skupaj zmoremo vse. Predvsem prinesti nasmeh v življenje starejših, ki si ga res za- služijo,« pravijo v Zavodu Aktivna starost po petko- vem izjemnem dogodku v Domu sv. Jožefa Celje. Ta je bil prizorišče posebne modne revije. Na njej so sodelovali starejši, ki bivajo v različnih domovih za starejše po Sloveniji. Celotna prireditev je bila na pro- stovoljni bazi. Starejše so oblekle in uredile vrhunske slovenske oblikovalke, vizažistke in frizerke. Starejši so na modni pisti blesteli, med njimi je bila tudi Vera Menhart. Slednja se je v svoji mladosti kot vrhunska manekenka sprehajala po pistah v Milanu in Parizu. SIMONA ŠOLINIČ Modna revija Modna pot prostovoljstva je bila del pro- jekta Postani prijatelj srca, ki ga pripravljajo v Zavodu Ak- tivna starost. »Projekt je na- stal na podlagi naših izkušenj na terenu, saj smo opazili, da ima vsak uporabnik svoje potrebe. Nekateri potrebujejo samo pogovor, nekateri finanč- no pomoč, nekateri druženje. Zato smo svojo pomoč indivi- dualizirali in jo uredili tako, da je vsaka storitev naravnana na potrebe neke starejše osebe. Če kdo reče, da mu veliko pomeni literatura, je to zelo pomemb- no za naše prostovoljce, ki se povežejo z njim,« pravi Anja Skale iz omenjenega zavoda. Ob tem so projekt nagradi- li z modno revijo, da bi tudi javnost videla in spoznala, da Modna revija, ki je odkrila lepoto in glamur starejših Lepa jesen življenja na modni pisti lahko v življenje starejših sku- paj vnesemo veselje, a tudi gla- mur. Iz 13 domov so k modni reviji povabili starejše, ki so že- leli sodelovati na njej. Modne strokovnjakinje so jih naličile in oblekle. Verjeli ali ne, med tistimi, ki so se sprehodili po modni pisti, je bila tudi gospa, ki je bila ob tej priložnosti prvič pri frizerki. Nobena od strokovnjakinj, ki so poskrbe- le za modni videz starejših, ni prejela niti centa, vse so sode- lovale brezplačno, s čimer so poskrbele za dan, ki je starej- šim pomenil ogromno. Modno revijo je vodila Nuša Lesar, med nastopajočimi je bila tudi Nataša Dolenc, legenda me- dijske scene, ki je tudi preje- mnica kristalnega mikrofona, viktorja za življenjsko delo in številnih drugih medijskih na- grad. »Resnično smo veseli, da smo v življenje starejših vne- Med modnimi strokovnjakinjami in drugimi, ki so po- magali ustvariti dogodek Modna pot prostovoljstva, so bili Jolanda Thaler, Maja Štamol Droljc in Urša Drofenik, fri- zerski salon MM styling, Humanic in trgovina Šolnček, Nika Svetlin in Nuša Lesar. Vsi so sodelovali prostovoljno. Modno revijo je vodila Nuša Lesar. Zavod Aktivna starost, ki deluje tudi v naši regiji, nudi starejšim številne dejavnosti in pomoč. Tisti, ki bi radi prostovoljno pomagali, se lahko prijavijo na spletni strani www.zavodas.si. sli eleganco in mladost,« pravi Skaletova iz Zavoda Aktivna starost. Dan starejših je bil tako poln nasmeha, občutka, da zmorejo in da so še vedno lepi navzven in navznoter. A pritekla je tudi kakšna solza sreče, da je uspelo tako orga- nizatorjem kot nastopajočim, ki so pokazali, kako srečna in lepa je lahko starost. In koliko se iz nje lahko naučimo tudi vsi drugi. Bravo! Foto: Nik Jarh Blesteti v vsakem obdobju življenja Eleganca ne glede na leta Energičnost Glamur Elegan- tna spro- ščenost Ne glede na leta nihče ne izgubi čara in šarma. Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 49, 5. december 2024 NA KOLESU Društvo je s pomočjo kra- janov iz Ločice ob Savinji s trdim delom pripravilo kro- žno progo. Zmaga Oskarja Mernika Dolžina krožne proge je znašala dva kilometra. Na njej so postavili različne na- ravne in umetne ovire. V raz- ličnih starostnih kategorijah je nastopilo 100 tekmovalk in tekmovalcev. Najslabše je bila zastopana ženska kate- gorija, najprivlačnejši so bili boji v kategorijah članov in starejših mladincev. V šte- vilni konkurenci mlajših mladincev je zmagal Oskar Mernik, član Kolesarskega društva knežjega mesta Ce- lje. Med starejšimi mladinci Na avtopoligonu v Ločici ob Savinji je Športno društvo Savinja 2000 izvedlo prvo tekmo v ciklokrosu. Gre za ura- dno disciplino Mednarodne kolesarske zveze (UCI) in združuje prvine cestnega ter gorskega kolesarstva. Dirke v ciklokrosu so ponavadi v jesenskem in zimskem času, pogosto v snegu in blatu. DEAN ŠUSTER Privlačno tekmovanje v Ločici ob Savinji sta se spopadla prvak Gašper Štajnar (Adria Mobil) in Jaka Utranker iz Kolesarskega dru- štva Celje-2Simpl. Utranker je osvojil drugo mesto, za zmagovalcem je zaostal za 77 sekund. Slavil tudi Filip Utranker Med člani je državni prvak Mihael Štajnar (Ljubljana Gu- sto Santic) že pred polovico dirke ušel Filipu Utrankerju (KD Celje-2Simpl), ki je pr- vič nastopil v članski konku- renci. Prvič je pobegnil že kmalu po startu, a ga je po padcu Utranker ujel. Kmalu je Štajnar spet napadel, a si ni prikolesaril dovolj prednosti, da bi ubranil vodstvo, ko se je z odlomljenim menjalnikom začasno preselil med tekače. Na poti do tehničnega obmo- čja in do rezervnega kolesa ga je najprej prehitel veteran Matej Lovše na gorskem ko- lesu, torej v konkurenci Zim- ske lige, nato še Utranker, ki je slavil svojo prvo člansko zmago. Foto: Bojan Šižgorič Ciklokros je zmes cestnega in gorskega kolesarstva Včasih drevo predstavlja nevarno oviro, včasih pride prav pri premagovanju vzpona. Predsednik Športnega društva Savinja 2000 Bojan Krivec je pred mikrofon povabil kolesarskega poznavalca Toneta Tislja. Oskar Mernik Ni bil sneg in tudi led po toči ne, temveč pesek, po katerem je lažje hoditi kot kolesariti. Hoja po stopnicah z oprtanim ko- lesom je zelo zahtevna. Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 49, 5. december 2024 MODNA POT PROSTOVOLJSTVA »Dokazali smo, da skupaj zmoremo vse. Predvsem prinesti nasmeh v življenje starejših, ki si ga res za- služijo,« pravijo v Zavodu Aktivna starost po petko- vem izjemnem dogodku v Domu sv. Jožefa Celje. Ta je bil prizorišče posebne modne revije. Na njej so sodelovali starejši, ki bivajo v različnih domovih za starejše po Sloveniji. Celotna prireditev je bila na pro- stovoljni bazi. Starejše so oblekle in uredile vrhunske slovenske oblikovalke, vizažistke in frizerke. Starejši so na modni pisti blesteli, med njimi je bila tudi Vera Menhart. Slednja se je v svoji mladosti kot vrhunska manekenka sprehajala po pistah v Milanu in Parizu. SIMONA ŠOLINIČ Modna revija Modna pot prostovoljstva je bila del pro- jekta Postani prijatelj srca, ki ga pripravljajo v Zavodu Ak- tivna starost. »Projekt je na- stal na podlagi naših izkušenj na terenu, saj smo opazili, da ima vsak uporabnik svoje potrebe. Nekateri potrebujejo samo pogovor, nekateri finanč- no pomoč, nekateri druženje. Zato smo svojo pomoč indivi- dualizirali in jo uredili tako, da je vsaka storitev naravnana na potrebe neke starejše osebe. Če kdo reče, da mu veliko pomeni literatura, je to zelo pomemb- no za naše prostovoljce, ki se povežejo z njim,« pravi Anja Skale iz omenjenega zavoda. Ob tem so projekt nagradi- li z modno revijo, da bi tudi javnost videla in spoznala, da Modna revija, ki je odkrila lepoto in glamur starejših Lepa jesen življenja na modni pisti lahko v življenje starejših sku- paj vnesemo veselje, a tudi gla- mur. Iz 13 domov so k modni reviji povabili starejše, ki so že- leli sodelovati na njej. Modne strokovnjakinje so jih naličile in oblekle. Verjeli ali ne, med tistimi, ki so se sprehodili po modni pisti, je bila tudi gospa, ki je bila ob tej priložnosti prvič pri frizerki. Nobena od strokovnjakinj, ki so poskrbe- le za modni videz starejših, ni prejela niti centa, vse so sode- lovale brezplačno, s čimer so poskrbele za dan, ki je starej- šim pomenil ogromno. Modno revijo je vodila Nuša Lesar, med nastopajočimi je bila tudi Nataša Dolenc, legenda me- dijske scene, ki je tudi preje- mnica kristalnega mikrofona, viktorja za življenjsko delo in številnih drugih medijskih na- grad. »Resnično smo veseli, da smo v življenje starejših vne- Med modnimi strokovnjakinjami in drugimi, ki so po- magali ustvariti dogodek Modna pot prostovoljstva, so bili Jolanda Thaler, Maja Štamol Droljc in Urša Drofenik, fri- zerski salon MM styling, Humanic in trgovina Šolnček, Nika Svetlin in Nuša Lesar. Vsi so sodelovali prostovoljno. Modno revijo je vodila Nuša Lesar. Zavod Aktivna starost, ki deluje tudi v naši regiji, nudi starejšim številne dejavnosti in pomoč. Tisti, ki bi radi prostovoljno pomagali, se lahko prijavijo na spletni strani www.zavodas.si. sli eleganco in mladost,« pravi Skaletova iz Zavoda Aktivna starost. Dan starejših je bil tako poln nasmeha, občutka, da zmorejo in da so še vedno lepi navzven in navznoter. A pritekla je tudi kakšna solza sreče, da je uspelo tako orga- nizatorjem kot nastopajočim, ki so pokazali, kako srečna in lepa je lahko starost. In koliko se iz nje lahko naučimo tudi vsi drugi. Bravo! Foto: Nik Jarh Blesteti v vsakem obdobju življenja Eleganca ne glede na leta Energičnost Glamur Elegan- tna spro- ščenost Ne glede na leta nihče ne izgubi čara in šarma. Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 49, 5. december 2024 INFORMACIJE LOKACIJA: Mala Nedelja, 23 km od Moravskih Toplic BAZEN: pet zunanjih bazenov v skupni površini 1400 m 2 s temperaturo vode med 30 ° C in 36 ° C (v zimskem času so odprti samo trije sprostitveni bazeni). Na voljo so bazeni s hitro reko, masažni in otroški. V pokritem bazenskem kompleksu vam je na voljo 600 m 2 vodnih površin v petih notranjih bazenih s temperaturo vode med 30°( in 36 ° C. Na voljo so finska, turška, infrardeča in zeliščna savna. STORITEV: samopostrežni zajtrk in samopostrežna večerja KLIMATIZIRANO: da INTERNET: Wi-Fi brezplačno PARKIRIŠČE: brezplačno pokrito parkirišče OSTALO: zunanje in notranje finske savne, infrardeča in zeliščna savna, različne masaže, fitnes center. hotel BIOTERME 4* HOTEL BIOTERME - NOTRANJI BAZEN HOTEL BIOTERME - SAVNE HOTEL BIOTERME MASAŽE EKIPA TERAPEVTA BERNARDA NIKŠIĆA HOTEL BIOTERME Termin: 5. 1. 2025 že za 489 eur CENA 489 € VKLJUČUJE: • 5 x polpenzion v hotelu BIOTERME 4* v sobi 1/2 TWC T SAT TV SEF KL • sladico dobrodošlice • neomejen vstop v bazene in fitnes • 3 x neomejen vstop v savno • palice za nordijsko hojo • MEDICINSKI WELLNESS »NADO PROGRAM« (12 medicinskih tretmajev) – pod vodstvom Bernarda Nikšica – priznanega hrvaškega terapevta • vsak večer glasbo • senior klub program • slovenskega predstavnika/ animatorja • organizacijo in izvedbo programa POPUSTI: odrasla oseba na dodatnem ležišču 10 % popusta. DOPLAČILA: Za avtobusni prevoz 39 EUR po osebi. Za TT na licu mesta. Za enopos- teljno sobo 129 EUR. Za stroške posredovanja 24 EUR na prijavnico (voucher). Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5 % na paketno ceno. SENIOR KLUB vključuje: Organizacijo in izvedbo klubskih aktivnosti (vsak dan, razen na dan vašega prihoda): • aktivnosti za razvedrilo in dobro počutje • športne in družabne igre • večerno animacijo • glasbo vsak večer • predstavnika - animatorja v hotelu 24 ur na dan V TERMINU 5. 1. 2025 CENA VKLJUČUJE 12 MEDICINSKIH TRETMAJEV: (trajanje enega tretmaja 15–20 min) • 3 x KLASIČNA ROČNA MASAŽA • 3 x TERMO TERAPIJA Z GELOM • 3 x ELEKTROTERAPIJA • 3 x TERAPIJA PO IZBIRI DODATNI TRETMAJI ZA DOPLAČILO 25 EUR: • MASAŽA 15–20 min • LIMFNA DRENAŽA (25 min) DODATNI TRETMAJI ZA DOPLAČILO 25 €: (trajanje enega tretmaja 15–20 min) • VIBRACIJSKA MASAŽA • TERAPIJA Z INFRARDEČIM SEVANJEM • TERAPIJA S KISIKOM • INHALACIJE RAZVAJANJE: wellness, masaže in zabava Za življenje brez bolečin »PREMIUM NADO PROGRAM« – ZA ŽIVLJENJE BREZ BOLEČIN Zdravljenje oseb s težavami hrbtenice in lokomotornega sistema na naraven in neinvaziven način Za življenje brez bolečin RELAXOV ANIMACIJSKI PROGRAM MOŽNO DOPLAČILO ZA AVTOBUSNI PREVOZ Glej doplačila. VELJA DO ZASEDBE MEST OZ. PREKLICA. RAZVAJANJE V BIOTERMAH PE CELJE: Stanetova 6, 03 428 83 20, PE CELJE - CITY CENTER 03 428 83 40 V TERMINU 5. 1. 2025 Z V A M I B O E K I P A R A D I A C E L J E Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 49, 5. december 2024 PISMA BRALCEV V človekovi zavesti se pogosto zgodi, da začnemo ceniti dobroto, šele ko jo izgubimo. V minulem mesecu je iz tako znane vedute Kalobja izginila šola, ki je s cerkvijo predsta- vljala identiteto kraja. Njenega pomena smo se prvikrat za- vedali v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je država z reformo osnovnega šolstva v manjših krajih želela ukiniti osemletke in jih organizirati v podružnične šole. Vztrajnost mojega očeta in močna podpora trmastih krajanov, ki so se zavedali, kaj vse lahko kraj izgubi z ukinitvijo šole, sta spremenili odločitev oblastnikov. Čeprav je zgodovina šol- stva v moji nekdanji vasi podrobno opisana v šolski kroniki in drugih krajevnih opisih, je prav, da mlajše generacije seznanimo, da se je prva organizirana oblika osnovnega šolanja začela v Časlovci, v objektu, ki stoji še zdaj. Ustanova, ki je bila skozi zgodovino bistvena za razvoj kraja V spomin in slovo »stari« kalobški šoli V skladu z reformami javne- ga življenja, ki jih je uveljavila cesarica Marija Terezija, so bili določeni kraji in velikosti šolskih okolišev, kjer je oblast postavila nove šolske zgrad- be. Novo mesto šole v našem kraju je bilo izbrano v vaškem jedru, med cerkvijo in gostil- no. Z novo stavbo so nastali pogoji za razcvet prosvetnega in kulturnega življenja, pro- stori za zbiranje in odločanje krajanov, razvoj krajevne in pozneje lokalne samouprave. Prvotni šolski okoliš je bil po- doben mejam župnije, pozneje se je z uvedbo cestnih povezav zmanjševal, saj so bile druge šole lažje dostopne zaradi uvedbe javnega prevoza. Kljub temu so v začetku sedemdese- tih let prejšnjega stoletja moji najbolj oddaljeni sošolci v šolo pešačili v povprečju po dve uri in naj spomnim, da je v tistem času našo osemletko vsako leto obiskovalo v povprečju več kot sto otrok. Ko so bile šole samooskrbne Konec prejšnjega stoletja so vaško jedro dopolnili novi objekti: gasilski dom, trgovina, pošta in mrliška vežica. Pri tem ne smemo zanemariti, da so po prvi svetovni vojni vaškim šolam oblasti dodelile tudi dolžnosti, da so kar najbolj gospodarne in samooskrbne. Tako sta za šolskim igriščem obstajala velik šolski vrt in pomožni objekt (drvarnica s svinjakom), v bližini »prvotne šole« pa je bila šolska njiva. Namen pripadajočih šolskih zemljišč je bil, da so s pouč- nimi vsebinami »gospodinj- skega pouka« med učence ši- rile delovne navade, potrebno znanje o vzgoji in rabi vrtnin, sadja, poljskih pridelkov in reji domačih živali. Te so bile po predelavi namenjene prehrani učencev in so bile uporabljene kot osnovne surovine za šolsko kuhinjo. Prostore kuhinje, shrambe in kleti so uporabili za skla- diščenje pridelkov, ki so bili na jedilniku celo šolsko leto. Po drugi svetovni vojni, ko je število prebivalcev počasi naraščalo in je samooskrba začela pešati, je država šolam in drugim javnim ustanovam z organizirano javno prehra- no dodajala osnovna živila iz svojih blagovnih rezerv ame- riške povojne pomoči UNRA, to so bili mleko in jajca v pra- hu, moka, konzervirani sir in drugo. Težke razmere Ob vsem tem ne smemo pozabiti na podporno osebje šole, kuharice in čistilke, ki so v vsem času obstoja šole ime- le pomembno vlogo. Zavedati se moramo tudi pogojev dela zaposlenih in učencev, saj vse do konca petdesetih let prejšnjega stoletja v kraju ni bilo osnovne infrastrukture, elektrike, javnega vodovoda in cestne povezave. Ogrevanje šolskih prostorov je bilo ure- jeno s pečmi na trdo gorivo z drvmi, ki so jih okoliški kmetje dostavljali z vozovi, pozneje so jih na račun občine na svojih hrbtih prenašali iz doline »bo- sanski konjički«. Z uvedbo ma- kadamske povezave iz Jezerc je drva nadomestil premog, ki so ga dostavljali kamioni. Za razrez drv je poskrbel bližnji kmet s krožno žago, za njiho- vo skladiščenje v drvarnico pa »dežurni« učenci. Podobno na- logo so opravili pri skladišče- nju premoga v kletne prostore. Tudi dom naše družine Naj v ta zapis vključim tudi lastno anekdoto, ki kaže, kako se izgubljajo spomini, ki jih v obliki lastnih izkušenj ne zna- mo prenašati na mlajše genera- cije. V razgovorih z različnimi sogovorniki nikoli ne pozabim svojih korenin. Ponosen sem na svoje poreklo in na to, da sem otrok učiteljske družine. Tako me je mlada učiteljica pred nekaj meseci vprašala: »Gospod, kdaj ste prvič presto- pili šolski prag?« Moj odgovor jo je zelo presenetil: »Ko sem bil star pet dni!« Začudeno od- govori: »Gotovo ste se zmotili, mislite pet let?« Seveda sem ji pojasnil, da so nekdanje šole imele poleg učilnic tudi šolska stanovanja za ravnatelja in uči- telje in takoj po svojem rojstvu sem že živel v šoli. Zato ima šola v mojem življenju pose- ben čustven pomen, saj je bila dom naše družine vse do leta 1978. Učitelji v našem in okoli- ških krajih niso opravljali samo svojega poklica, ampak so se v prostem času, ko so sobivali z nami, trudili za razvoj, kul- turno in športno dejavnost v kraju. Tudi učitelji so pešačili v šolo Tisti učitelji, ki niso stanova- li na Kalobju, so se tja vozili z avtobusom in s končne avto- busne postaje še najmanj štiri kilometre z nekaterimi učenci pešačili v šolo. Nič bolje se ni godilo šolskim nadzornikom, svetovalcem in šolskim dispan- zerjem. Z uvedbo avtobusne povezave do našega kraja so se njihovi pogoji za delo izboljšali in jim omogočili še večjo pre- danost učiteljskemu poklicu. V našem kraju je občina v šest- desetih letih prejšnjega stoletja poleg dveh stanovanj v šoli v soglasju z župnijo obnovila cerkveni objekt, ki je omogočal bivanje treh učiteljev. Ko sta- novanja zaradi preoblikovanja šolstva niso bila več potrebna, je bila v cerkveni stavbi zača- sno krajevna knjižnica, po- zneje je bila omenjena stavba vrnjen župnišču. Od potresov do požara Šolski objekt je v svojem ob- stoju prestal srečna in nesrečna obdobja, ki niso bila povezana samo s krajevno zgodovino. Večkrat je bil poškodovan za- radi potresnih sunkov, najhuje seveda pred pol stoletja, ko je Kozjansko prizadel hud potres. V letu 1974 je bila večina šol v naši občini tako poškodova- na, da so namesto njih zgra- dili nove, strokovnjaki so za našo šolo predlagali temeljito obnovo. Tako je zgradba zdr- žala statično presojo do pred nekaj leti, in sicer do hudega potresa, ki se je zgodil na Hr- vaškem. Takrat je bila sprejeta strokovna odločitev, da objekt za nadaljnje šolanje in varnost učiteljev in učencev ni več pri- meren. Za pripravo dokumen- tacije za gradnjo nove šole je bilo treba veliko truda vodstva krajevne skupnosti, učiteljev in vodstva podružnične šole, da so strokovno javnost in od- ločevalce prepričali za gradnjo novega objekta. Čestitam za vztrajnost in pogum vsem, ki ste pomagali, da je bila ta od- ločitev sprejeta. Zgodovinska dejstva lahko nepoznavalsko ocenjujemo samo s časovne razdalje. Moje mnenje je, da sta bila šolska stavba in župnišče proti koncu druge svetovne vojne požga- na po nepotrebnem. V šoli je bil sedež okupatorja, majhna vojaška enota ni pomenila ve- likega varnostnega tveganja za kraj, zato se mi odločitev osvoboditeljev za požig ne zdi primerna. Verjetno so obstajali še drugi načini, kako pregnati okupatorja iz stavbe in kraja. Najbolj me žalosti, da je za- četno breme obnove požgane šolske stavbe padlo na ramena nič dolžnih krajanov, poznejši obnovi pa je država iz povojne obnove namenila nekaj sred- stev. Središče krajevnega življenja Kljub temu je šola v sociali- stičnem sistemu odigrala svo- jo vlogo, tako kot je oblast od nje tudi pričakovala. V njej so bili predavanja za krajane, kot so SLO in DS (splošni ljudski odpor in družbena samoza- ščita), program usposabljanja civilnega prebivalstva NNNP (nič nas ne sme presenetiti) in druge preventivne akcije. V njenih prostorih je bil osrednji prireditveni prostor z odrom, na katerem so se vrstili igre, predstave in kulturni dogodki ter različne proslave. Opravlja- la je vlogo volišča in zbornega mesta za rezervni vojaški se- stav in nabornike. V stavbi so izvajali tudi pre- ventivne zdravstvene progra- me za učence in krajane. Naj- večkrat so to bili sistematski pregledi šolarjev in prebival- cev ter cepljenja proti hudim nalezljivim boleznim in različ- nim epidemijam. Osebno sem ponosen, da je šolska stavba med osamosvojitveno vojno za Slovenijo z gasilskim domom odigrala pomembno vlogo in dala svoj pečat državotvornim dogodkom. Stik s svetom in tehnologijo Pred vzpostavitvijo »prave pošte« na Kalobju je bila v šoli »pomožna pošta«. Dostavo po- šiljk je najprej peš in pozneje z mopedom opravljal pismonoša iz Šentjurja, učenci so navadne pisemske pošiljke dostavljali do domov. Vsekakor ne sme- mo pozabiti, da so naši učenci lahko v šoli in gostilni že v za- četku šestdesetih let prejšnjega stoletja spremljali TV-spored in da so se nekaj desetletij po- zneje hitro spoznali z računal- nikom ter s telefonom, da so med prvimi pili zdravo pitno vodo in se redno prehranjevali z zdravo prehrano, ki je doma še niso imeli. Šola je omogoči- la nastanitev in razvoj varstva otrok – vrtca in male šole – v njej so bile prve naprave za ti- skanje na papir (ciklostil, foto- kopirni stroj, tiskalnik), ob šol- skem zidu je vse do letos stala krajevna telefonska centrala. Učitelji in učenci so z ve- seljem sodelovali v kulturnih programih ob različnih sveča- nostih, prireditvah in prazno- vanjih na krajevni ali lokalni ravni, kraj so tudi zaradi šole obiskali številni politiki in zna- ne osebnosti. Odlični pedago- gi so spodbujali k nabiranju znanja in zdaj se lahko v tako majhnem kraju pohvalimo s številnimi rojaki – znanimi imeni, ki so ustvarila pomemb- ne dosežke za kraj, občino Šentjur, državo in uspela v tujini. Prostorska stiska in neprimerni pogoji Z vsakim novim desetletjem prejšnjega stoletja je šola sicer doživela potrebno prenovo prostorov, ki pa niso več omo- gočali pravega razvoja šolske dejavnosti. Pri tem ne smemo pozabiti prizadevanj vodje podružnične šole, ravnate- ljev matične šole in vodstva občine. Mladina je v kraju z lastnim delom in ob podpori krajevne skupnosti zgradila asfaltirano igrišče, ki je poleg zadostitve potreb po športnih dejavnostih omogočalo prime- ren prostor za večje prireditve. Kulturne dejavnosti so se bile večinoma na dotrajanem odru v eni od učilnic, zaradi prostor- ske omejenosti so bile pogosto tudi v drugih prostorih v kraju. Velikokrat sta zaradi neprimer- nih pogojev učencem in vrtče- vskim otrokom svoje prostore odstopila gasilski in župnijski dom. Na koncu so prizadeti in odločevalci našli skupen jezik ter se po dolgem času odločili, da bodo staro šolo podrli in bodo v neposredni bližini po- stavili novo. Upanje v boljši jutri Z marsikaterim krajanom sem ob rušenju zgradbe delil čustveno slovo in številni so mi priznali, da se jim je utr- nila solza v spomin na dneve in leta, ki so jih prebili v šoli. Zagotovo je bilo najtežje pre- bivalcem vaškega središča, ki so dolga leta sobivali v soži- tju s tem objektom. Tudi sam sem občutil žalost in obudil lepe spomine na šolske dni in svoj dom. Ob rušenju objekta in spremenjeni veduti Kalo- bja, ki jo iz Gorice pri Slivnici spremljam že trideset let, sem se sprijaznil, da je ta dogodek priložnost za osebno rast, dojemanje minljivosti našega življenja in za upanje v boljše življenje. Naj obvelja star ljudski pre- govor: »Po vsakem dežju posije sonce.« Trdno verjamem, da se novi šoli v našem kraju obetajo lepši časi. Zbogom, stara kalobška gospa, in v veselju ter upanju dobrodošla, nova kalobška mladenka! JANKO CEKVENIK, foto: arhiv KS Kalobje Stara šola ob obisku nekda- nje ministrice za izobraževa- nje, znanost in šport Simone Kustec. Pogled na središče Kalobja v času rušenja stare šole. Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 49, 5. december 2024 PISMA BRALCEV V človekovi zavesti se pogosto zgodi, da začnemo ceniti dobroto, šele ko jo izgubimo. V minulem mesecu je iz tako znane vedute Kalobja izginila šola, ki je s cerkvijo predsta- vljala identiteto kraja. Njenega pomena smo se prvikrat za- vedali v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je država z reformo osnovnega šolstva v manjših krajih želela ukiniti osemletke in jih organizirati v podružnične šole. Vztrajnost mojega očeta in močna podpora trmastih krajanov, ki so se zavedali, kaj vse lahko kraj izgubi z ukinitvijo šole, sta spremenili odločitev oblastnikov. Čeprav je zgodovina šol- stva v moji nekdanji vasi podrobno opisana v šolski kroniki in drugih krajevnih opisih, je prav, da mlajše generacije seznanimo, da se je prva organizirana oblika osnovnega šolanja začela v Časlovci, v objektu, ki stoji še zdaj. Ustanova, ki je bila skozi zgodovino bistvena za razvoj kraja V spomin in slovo »stari« kalobški šoli V skladu z reformami javne- ga življenja, ki jih je uveljavila cesarica Marija Terezija, so bili določeni kraji in velikosti šolskih okolišev, kjer je oblast postavila nove šolske zgrad- be. Novo mesto šole v našem kraju je bilo izbrano v vaškem jedru, med cerkvijo in gostil- no. Z novo stavbo so nastali pogoji za razcvet prosvetnega in kulturnega življenja, pro- stori za zbiranje in odločanje krajanov, razvoj krajevne in pozneje lokalne samouprave. Prvotni šolski okoliš je bil po- doben mejam župnije, pozneje se je z uvedbo cestnih povezav zmanjševal, saj so bile druge šole lažje dostopne zaradi uvedbe javnega prevoza. Kljub temu so v začetku sedemdese- tih let prejšnjega stoletja moji najbolj oddaljeni sošolci v šolo pešačili v povprečju po dve uri in naj spomnim, da je v tistem času našo osemletko vsako leto obiskovalo v povprečju več kot sto otrok. Ko so bile šole samooskrbne Konec prejšnjega stoletja so vaško jedro dopolnili novi objekti: gasilski dom, trgovina, pošta in mrliška vežica. Pri tem ne smemo zanemariti, da so po prvi svetovni vojni vaškim šolam oblasti dodelile tudi dolžnosti, da so kar najbolj gospodarne in samooskrbne. Tako sta za šolskim igriščem obstajala velik šolski vrt in pomožni objekt (drvarnica s svinjakom), v bližini »prvotne šole« pa je bila šolska njiva. Namen pripadajočih šolskih zemljišč je bil, da so s pouč- nimi vsebinami »gospodinj- skega pouka« med učence ši- rile delovne navade, potrebno znanje o vzgoji in rabi vrtnin, sadja, poljskih pridelkov in reji domačih živali. Te so bile po predelavi namenjene prehrani učencev in so bile uporabljene kot osnovne surovine za šolsko kuhinjo. Prostore kuhinje, shrambe in kleti so uporabili za skla- diščenje pridelkov, ki so bili na jedilniku celo šolsko leto. Po drugi svetovni vojni, ko je število prebivalcev počasi naraščalo in je samooskrba začela pešati, je država šolam in drugim javnim ustanovam z organizirano javno prehra- no dodajala osnovna živila iz svojih blagovnih rezerv ame- riške povojne pomoči UNRA, to so bili mleko in jajca v pra- hu, moka, konzervirani sir in drugo. Težke razmere Ob vsem tem ne smemo pozabiti na podporno osebje šole, kuharice in čistilke, ki so v vsem času obstoja šole ime- le pomembno vlogo. Zavedati se moramo tudi pogojev dela zaposlenih in učencev, saj vse do konca petdesetih let prejšnjega stoletja v kraju ni bilo osnovne infrastrukture, elektrike, javnega vodovoda in cestne povezave. Ogrevanje šolskih prostorov je bilo ure- jeno s pečmi na trdo gorivo z drvmi, ki so jih okoliški kmetje dostavljali z vozovi, pozneje so jih na račun občine na svojih hrbtih prenašali iz doline »bo- sanski konjički«. Z uvedbo ma- kadamske povezave iz Jezerc je drva nadomestil premog, ki so ga dostavljali kamioni. Za razrez drv je poskrbel bližnji kmet s krožno žago, za njiho- vo skladiščenje v drvarnico pa »dežurni« učenci. Podobno na- logo so opravili pri skladišče- nju premoga v kletne prostore. Tudi dom naše družine Naj v ta zapis vključim tudi lastno anekdoto, ki kaže, kako se izgubljajo spomini, ki jih v obliki lastnih izkušenj ne zna- mo prenašati na mlajše genera- cije. V razgovorih z različnimi sogovorniki nikoli ne pozabim svojih korenin. Ponosen sem na svoje poreklo in na to, da sem otrok učiteljske družine. Tako me je mlada učiteljica pred nekaj meseci vprašala: »Gospod, kdaj ste prvič presto- pili šolski prag?« Moj odgovor jo je zelo presenetil: »Ko sem bil star pet dni!« Začudeno od- govori: »Gotovo ste se zmotili, mislite pet let?« Seveda sem ji pojasnil, da so nekdanje šole imele poleg učilnic tudi šolska stanovanja za ravnatelja in uči- telje in takoj po svojem rojstvu sem že živel v šoli. Zato ima šola v mojem življenju pose- ben čustven pomen, saj je bila dom naše družine vse do leta 1978. Učitelji v našem in okoli- ških krajih niso opravljali samo svojega poklica, ampak so se v prostem času, ko so sobivali z nami, trudili za razvoj, kul- turno in športno dejavnost v kraju. Tudi učitelji so pešačili v šolo Tisti učitelji, ki niso stanova- li na Kalobju, so se tja vozili z avtobusom in s končne avto- busne postaje še najmanj štiri kilometre z nekaterimi učenci pešačili v šolo. Nič bolje se ni godilo šolskim nadzornikom, svetovalcem in šolskim dispan- zerjem. Z uvedbo avtobusne povezave do našega kraja so se njihovi pogoji za delo izboljšali in jim omogočili še večjo pre- danost učiteljskemu poklicu. V našem kraju je občina v šest- desetih letih prejšnjega stoletja poleg dveh stanovanj v šoli v soglasju z župnijo obnovila cerkveni objekt, ki je omogočal bivanje treh učiteljev. Ko sta- novanja zaradi preoblikovanja šolstva niso bila več potrebna, je bila v cerkveni stavbi zača- sno krajevna knjižnica, po- zneje je bila omenjena stavba vrnjen župnišču. Od potresov do požara Šolski objekt je v svojem ob- stoju prestal srečna in nesrečna obdobja, ki niso bila povezana samo s krajevno zgodovino. Večkrat je bil poškodovan za- radi potresnih sunkov, najhuje seveda pred pol stoletja, ko je Kozjansko prizadel hud potres. V letu 1974 je bila večina šol v naši občini tako poškodova- na, da so namesto njih zgra- dili nove, strokovnjaki so za našo šolo predlagali temeljito obnovo. Tako je zgradba zdr- žala statično presojo do pred nekaj leti, in sicer do hudega potresa, ki se je zgodil na Hr- vaškem. Takrat je bila sprejeta strokovna odločitev, da objekt za nadaljnje šolanje in varnost učiteljev in učencev ni več pri- meren. Za pripravo dokumen- tacije za gradnjo nove šole je bilo treba veliko truda vodstva krajevne skupnosti, učiteljev in vodstva podružnične šole, da so strokovno javnost in od- ločevalce prepričali za gradnjo novega objekta. Čestitam za vztrajnost in pogum vsem, ki ste pomagali, da je bila ta od- ločitev sprejeta. Zgodovinska dejstva lahko nepoznavalsko ocenjujemo samo s časovne razdalje. Moje mnenje je, da sta bila šolska stavba in župnišče proti koncu druge svetovne vojne požga- na po nepotrebnem. V šoli je bil sedež okupatorja, majhna vojaška enota ni pomenila ve- likega varnostnega tveganja za kraj, zato se mi odločitev osvoboditeljev za požig ne zdi primerna. Verjetno so obstajali še drugi načini, kako pregnati okupatorja iz stavbe in kraja. Najbolj me žalosti, da je za- četno breme obnove požgane šolske stavbe padlo na ramena nič dolžnih krajanov, poznejši obnovi pa je država iz povojne obnove namenila nekaj sred- stev. Središče krajevnega življenja Kljub temu je šola v sociali- stičnem sistemu odigrala svo- jo vlogo, tako kot je oblast od nje tudi pričakovala. V njej so bili predavanja za krajane, kot so SLO in DS (splošni ljudski odpor in družbena samoza- ščita), program usposabljanja civilnega prebivalstva NNNP (nič nas ne sme presenetiti) in druge preventivne akcije. V njenih prostorih je bil osrednji prireditveni prostor z odrom, na katerem so se vrstili igre, predstave in kulturni dogodki ter različne proslave. Opravlja- la je vlogo volišča in zbornega mesta za rezervni vojaški se- stav in nabornike. V stavbi so izvajali tudi pre- ventivne zdravstvene progra- me za učence in krajane. Naj- večkrat so to bili sistematski pregledi šolarjev in prebival- cev ter cepljenja proti hudim nalezljivim boleznim in različ- nim epidemijam. Osebno sem ponosen, da je šolska stavba med osamosvojitveno vojno za Slovenijo z gasilskim domom odigrala pomembno vlogo in dala svoj pečat državotvornim dogodkom. Stik s svetom in tehnologijo Pred vzpostavitvijo »prave pošte« na Kalobju je bila v šoli »pomožna pošta«. Dostavo po- šiljk je najprej peš in pozneje z mopedom opravljal pismonoša iz Šentjurja, učenci so navadne pisemske pošiljke dostavljali do domov. Vsekakor ne sme- mo pozabiti, da so naši učenci lahko v šoli in gostilni že v za- četku šestdesetih let prejšnjega stoletja spremljali TV-spored in da so se nekaj desetletij po- zneje hitro spoznali z računal- nikom ter s telefonom, da so med prvimi pili zdravo pitno vodo in se redno prehranjevali z zdravo prehrano, ki je doma še niso imeli. Šola je omogoči- la nastanitev in razvoj varstva otrok – vrtca in male šole – v njej so bile prve naprave za ti- skanje na papir (ciklostil, foto- kopirni stroj, tiskalnik), ob šol- skem zidu je vse do letos stala krajevna telefonska centrala. Učitelji in učenci so z ve- seljem sodelovali v kulturnih programih ob različnih sveča- nostih, prireditvah in prazno- vanjih na krajevni ali lokalni ravni, kraj so tudi zaradi šole obiskali številni politiki in zna- ne osebnosti. Odlični pedago- gi so spodbujali k nabiranju znanja in zdaj se lahko v tako majhnem kraju pohvalimo s številnimi rojaki – znanimi imeni, ki so ustvarila pomemb- ne dosežke za kraj, občino Šentjur, državo in uspela v tujini. Prostorska stiska in neprimerni pogoji Z vsakim novim desetletjem prejšnjega stoletja je šola sicer doživela potrebno prenovo prostorov, ki pa niso več omo- gočali pravega razvoja šolske dejavnosti. Pri tem ne smemo pozabiti prizadevanj vodje podružnične šole, ravnate- ljev matične šole in vodstva občine. Mladina je v kraju z lastnim delom in ob podpori krajevne skupnosti zgradila asfaltirano igrišče, ki je poleg zadostitve potreb po športnih dejavnostih omogočalo prime- ren prostor za večje prireditve. Kulturne dejavnosti so se bile večinoma na dotrajanem odru v eni od učilnic, zaradi prostor- ske omejenosti so bile pogosto tudi v drugih prostorih v kraju. Velikokrat sta zaradi neprimer- nih pogojev učencem in vrtče- vskim otrokom svoje prostore odstopila gasilski in župnijski dom. Na koncu so prizadeti in odločevalci našli skupen jezik ter se po dolgem času odločili, da bodo staro šolo podrli in bodo v neposredni bližini po- stavili novo. Upanje v boljši jutri Z marsikaterim krajanom sem ob rušenju zgradbe delil čustveno slovo in številni so mi priznali, da se jim je utr- nila solza v spomin na dneve in leta, ki so jih prebili v šoli. Zagotovo je bilo najtežje pre- bivalcem vaškega središča, ki so dolga leta sobivali v soži- tju s tem objektom. Tudi sam sem občutil žalost in obudil lepe spomine na šolske dni in svoj dom. Ob rušenju objekta in spremenjeni veduti Kalo- bja, ki jo iz Gorice pri Slivnici spremljam že trideset let, sem se sprijaznil, da je ta dogodek priložnost za osebno rast, dojemanje minljivosti našega življenja in za upanje v boljše življenje. Naj obvelja star ljudski pre- govor: »Po vsakem dežju posije sonce.« Trdno verjamem, da se novi šoli v našem kraju obetajo lepši časi. Zbogom, stara kalobška gospa, in v veselju ter upanju dobrodošla, nova kalobška mladenka! JANKO CEKVENIK, foto: arhiv KS Kalobje Stara šola ob obisku nekda- nje ministrice za izobraževa- nje, znanost in šport Simone Kustec. Pogled na središče Kalobja v času rušenja stare šole. Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 49, 5. december 2024 BRALCI POROČEVALCI Iščemo prostovoljce za projekt Starejši za starejše V Društvu upokojencev Dramlje že od leta 2005 izva- jamo humanitarni program Starejši za starejše, ki je pod okriljem Zveze društev upokojencev Slovenije. Program temelji na medgeneracijskem sodelovanju, solidarnosti in nudenju pomoči starejšim nad 69 let. Naše prosto- voljke po dogovoru obiskujejo krajane na domu, se z njimi pogovarjajo in jim pomagajo, kadar rabijo kakšno pomoč. Splošni namen programa je, da bi starejši lahko čim dlje samostojno živeli v domačem okolju. V društvu smo imeli do nedavnega šest prostovoljk, ve- čina jih sodeluje že od začetka. Nekatere bodo po novem letu prenehale biti prostovoljke. Zato potrebujemo nove prostovoljce in se s tem javnim pismom obračamo na širšo lokalno javnost. Če ste po duši solidarni, etični in imate empatijo do soljudi, ki potrebujejo pomoč, potem vas va- bimo, da se nam pridružite in postanete prostovoljec/-ka projekta Starejši za starejše. Plemenito in osrečujoče je nameniti svoj čas in del svojega srca ljudem, ki potrebujejo morda le toplo besedo, razumevanje in sočutje. Če se boste odločili sodelovati, pokličite na telefonsko številko 070 466 608 in naša koordinatorka Ana Pirh vas bo seznanila z vsem, kar morate vedeti, ter vas vključila v prostovoljsko delo. Potrebujemo prostovoljce/-ke za vasi Svetelka, Marija Dobje, Jarmovec, del Dramelj, Slemene in Stražo na Gori. Lepo vabljeni k sodelovanju. PRIMOŽ LAUBIČ Po nova znanja na Nizozemsko »V četrtek dopoldne pri- spejo sadike, dva tisoč vam jih pripeljejo iz drevesnice v Muti …« se je glasilo elek- tronsko obvestilo našega re- virnega gozdarja, ki nam je v času, ko je orkanski veter v našem gozdu izruval ogro- mno število dreves, nadvse odgovorno in s številnimi nasveti veliko pomagal. Nešteto ur z rokami in de- lovnimi stroji je bilo potrebnih za odstranitev podrtih dreves in ureditev zemljišča, da je spet postalo prehodno. Pogled na veliko jaso ozroma prazni- no sredi gozda je bil za nas, ki smo vse življenje povezani z njim, zelo žalosten. »V našem gozdu ni več gozda, ostalo je le nekaj dreves ob gozdnem robu …« je bil še najboljši opis dejanskega stanja, kadar je pogovor nanesel na naravo in njeno silno moč, ki jo pokaže takrat, ko to človek najmanj pričakuje. Prevrnjene skladovnice drv, zabojev, igral in raznih posod nas niso skrbele, saj smo jih naslednji dan spet postavili na svoje mesto, huje je bilo, ko je veter poškodoval strešnike in jih pometal s streh, kar se je vedno pogosteje dogajalo. Do predlanskega poletja, ko se je zgodilo najhujše. Sreča v nesreči je bila v tem, da se je orkanski veter sredi gozda po čudežu obrnil in poiskal izhod v južni smeri in tako preprečil vdor proti stavbam Delavni upokojenci na Ljubečni Na Lopato z lopato V ponedeljek, 14. oktobra, se nas je šest dijakinj 4. le- tnika programa veterinarski tehnik Srednje poklicne in strokovne šole Šolskega cen- tra Šentjur v okviru mobil- nosti Erasmus+ odpravilo na Nizozemsko. Spremljali sta nas dr. Lucija Kolar, profesorica veterinar- skih predmetov, in Patricija Ro- šker, profesorica slovenskega jezika. Že prvi dan našega stro- kovnega izpopolnjevanja je bil poln izzivov. Odpravile smo se v veterinarsko šolo Zone Col- lege v Doetinchemu, kjer smo spoznale sovrstnike. Gostitelji so nas prijazno sprejeli in nam predstavili šolo, vključno z učilnicami za strokovne pred- mete, ki so bogato opremljene z didaktičnimi materiali in mo- deli ter živalmi, ki jih imajo v šoli. Po ogledu smo tudi same začele pridobivati nova znanja. Najprej smo se preizkusile v nasoesofagealnem sondira- nju ter v pripravi bolnika na anestezijo. Pridobile smo tudi nova znanja o radiologiji, od priprave in fi ksacije bolnika do postopkov za ustvarjanje rent- genskih slik. Preizkusile smo se tudi v osnovnih preiskavah urina, blata in krvi ter urile svoje laboratorijske veščine. Med obiskom šole smo do- dobra spoznale tamkajšnje šol- ske živali – imajo kačo, orjaške polže, legvane, morske prašič- ke, kunce in druge manjše ži- vali – po tem se precej razliku- jejo od nas, saj imamo v naši šoli tudi živali velike prakse (konje, govedo, ovce, koze). Sledil je še dan praktičnega usposabljanja, kjer se je vsaka dijakinja odpravila na prakso v ambulanto ali na farmo in tako spoznala, kako poteka delovni dan veterinarja na Ni- zozemskem. Drugačen šolski sistem V naslednjih dneh smo se seznanile s šolskim sistemom na Nizozemskem, ki se razli- kuje od našega. Naši sovrstniki Društvo upokojencev na Ljubečni, ki šteje približno 240 članov in bo čez približno leto praznovalo 50-letnico, se lahko pohvali z letošnjim uspešnim delom. V društvu posebno pozornost posvečajo druženju in izobraževanju. Tako so izvedli vrsto izobra- ževalnih delavnic, izletov, športnih in kulturnih dru- ženj. Vse to izvajajo v okviru svojega programa Aktivno upokojensko življenje. Tudi v dnevih iztekajočega se leta ne bodo mirovali. Po martinovanju in sodelovanju na humanitarnem bazarju v šoli na Ljubečni bodo v de- cembru opravili še nekaj de- javnosti. Tako bodo v skupini, ki plete izdelke iz vrbovega šibja, nabrali šibje za delo v zimskih mesecih. Skupina Čebelice, ki vključuje čla- nice, ki lepo pišejo z roko, bodo končale pripravo pisa- nja kuharskih receptov babic. Člani bodo sredi decembra v okviru muzejske transverza- le obiskali muzej čokolade v Ljubljani in se poveselili še na ulicah glavnega mesta. Za silvestrovo bodo nekateri obi- skali še muzikal Nesrečniki v Zagrebu. Pred koncem leta bodo imeli še zadnjo sejo zelo marljivega upravnega odbora in začeli pripravljati program dela za prihodnje leto. Glede nekaterih nalog so že dogovorjeni. Tako bodo junija z Javno agencijo RS za varnost prometa izvedli de- lavnico o vožnji po avtocesti, izvedli bodo dva izleta in več delavnic, ki jih bodo namenili izobraževanju ter obveščanju članov. Program bo zagotovo tudi prihodnje leto zelo bogat in raznovrsten, zato pričaku- jejo, da se jim bo pridružilo tudi več novih članov. Tako kot letos bodo tudi naslednje leto zagotovo vsi dnevi v te- dnu zapolnjeni z njihovo de- javnostjo. Letošnje leto so delavni- ce končali konec novembra, ko so s Centrom za krepitev zdravja ZD Celje opravili de- lavnico tehnik sproščanja, ki jo je vodila Zala Motaln Hren, magistrica psihologije. Na fo- tografi ji so udeleženci med de- lom, ki jih je zelo pritegnilo. Po koncu delavnice so izrazili željo, da bi društvo tudi nada- ljevalo organizacijo podobnih srečanj. na naši domačiji in naprej v vas, s čimer bi lahko nastala škoda še na stanovanjskih in drugih stavbah. Priprave na delo Posaditi dva tisoč dreves na površini enega hektarja, v naj- krajšem možnem času in to v vremenu, ki že diši po zimi, ko so jutra mrzla in dnevi vse krajši, prav gotovo ni mačji kašelj. Novica o tem, da nam je država prišla nasproti s svo- jimi ukrepi, me je razveselila, hkrati pa naložila naši druži- ni veliko skrb in odgovornost, kako pristopiti k temu delu in se najbolje organizirati. Brez gasilcev ne bomo zmogli, smo si bili enotni, ko smo preštevali ljudi in pri- pravljali seznam, koga bomo zaprosili za pomoč. Ko mi je predsednik našega gasilskega društva obljubil vso podporo in pomoč svojih članov, nam je delno že odleglo, ko pa so nam svojo udeležbo potrdili še sorodniki, sosedje in pri- jatelji, je bila naša skrb samo še v smislu hrane, pijače ter drugih podrobnosti, kar pade na pleča ženskega dela ekipe. A tudi to je steklo brez težav. Česar nimaš doma, imajo v tr- govini, česar ne zmoreš sam, zmorejo prijatelji! Povezani za dober namen Dan delovne akcije – 16. november 2024 je tako zapi- san v zgodovino našega kraja kot pomemben dogodek ne samo v smislu skupnega dela in druženja, temveč kot dan posebnih občutkov poveza- nosti, enotnosti in pripadno- sti vseh udeležencev, ki so tega dne prišli na Lopato – z lopato. Vsi z enakim name- nom, za isto stvar! Lopata je ime naše prijetne vasice, lo- pata pa je tudi delovno orod- je, brez katerega si posege v zemljo težko predstavljamo. Vsak udeleženec je prinesel svojo, tako je bilo dogovorje- no, nekaj pa smo jih priskrbe- li domači. »Če imaš delavce, moraš poskrbeti za orodje,« so včasih rekli. Pa ne samo za orodje. Tudi za to, da so želodčki polni in da ljudje niso žejni. Tudi za to je bilo tisti dan dobro poskrbljeno. Lepo je bilo videti prihaja- joče v delovnih oblačilih, v primernih čevljih, z lopato na rami … Nekateri so prišli kar peš, gasilci pa so se pripeljali v svojih gasilskih vozilih. Po zakuski, za katero so poskr- bele pridne roke sosedov, pri- jateljev in domačih, popitem čaju in kavici ter jasnih navo- dilih gozdarja so se udeležen- ci družno podali v gozd, da opravijo delo, zaradi katerega so prišli. Delali so v parih po nasvetih gozdarja, ki je sploh na začetku delo skrbno nad- zoroval in pomagal, da je vse steklo, kot je treba. Za vsako drevo je bilo potrebno izko- pati luknjo, posaditi sadiko in jo opremiti s količkom in tul- cem, vsako drevo pa še pose- bej označiti z rdečim trakom. Teren je bil zahteven zaradi goste podrasti, visokih trav in trnja, kar je delo, ki bi sicer potekalo hitreje, dosti upo- časnilo. A do prvega odmo- ra s toplo malico in kratkim počitkom je bila posajena že skoraj polovica sadik, ostali del pa v popoldanskem času, tako da je bila delovna akcija zaključena še pred temo. V slogi je moč Za zaključek tega velikega dogodka je sledil« likof«, kot se po starih šegah in navadah spodobi. »Vedno je dobro, če se dobro konča«, pravi pre- govor. V domači kmečki hiši, stari več kot dvesto let, ki je še vedno v uporabi, smo že dan prej zakurili, da je bilo prijetno toplo, pripravili klo- pi in mize in udeležence po- stregli s hrano in pijačo. Bili so utrujeni od celodnevnega dela, a so se kljub temu za- dovoljnih obrazov in iskrivih pogledov posedli za obloženo mizo. Hvala naši gasilski organi- zaciji in vsem, ki so tisti so- botni dan podarili dobremu namenu in se odzvali klicu narave. Nič se ne zgodi čez noč in veliko časa bo moralo miniti, da bodo posajeni hra- sti, bukve, javorji in češnje zrasli in s svojimi zelenimi krošnjami zapolnili prazni- no v našem gozdu. Mi smo naredili svoje, čas pa bo tisti, ki bo svoje dodal. Vedno je tako. MARIJA DEŽELAK Pridne roke so pomagale posaditi kar 2000 dreves. Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 49, 5. december 2024 BRALCI POROČEVALCI Iščemo prostovoljce za projekt Starejši za starejše V Društvu upokojencev Dramlje že od leta 2005 izva- jamo humanitarni program Starejši za starejše, ki je pod okriljem Zveze društev upokojencev Slovenije. Program temelji na medgeneracijskem sodelovanju, solidarnosti in nudenju pomoči starejšim nad 69 let. Naše prosto- voljke po dogovoru obiskujejo krajane na domu, se z njimi pogovarjajo in jim pomagajo, kadar rabijo kakšno pomoč. Splošni namen programa je, da bi starejši lahko čim dlje samostojno živeli v domačem okolju. V društvu smo imeli do nedavnega šest prostovoljk, ve- čina jih sodeluje že od začetka. Nekatere bodo po novem letu prenehale biti prostovoljke. Zato potrebujemo nove prostovoljce in se s tem javnim pismom obračamo na širšo lokalno javnost. Če ste po duši solidarni, etični in imate empatijo do soljudi, ki potrebujejo pomoč, potem vas va- bimo, da se nam pridružite in postanete prostovoljec/-ka projekta Starejši za starejše. Plemenito in osrečujoče je nameniti svoj čas in del svojega srca ljudem, ki potrebujejo morda le toplo besedo, razumevanje in sočutje. Če se boste odločili sodelovati, pokličite na telefonsko številko 070 466 608 in naša koordinatorka Ana Pirh vas bo seznanila z vsem, kar morate vedeti, ter vas vključila v prostovoljsko delo. Potrebujemo prostovoljce/-ke za vasi Svetelka, Marija Dobje, Jarmovec, del Dramelj, Slemene in Stražo na Gori. Lepo vabljeni k sodelovanju. PRIMOŽ LAUBIČ Po nova znanja na Nizozemsko »V četrtek dopoldne pri- spejo sadike, dva tisoč vam jih pripeljejo iz drevesnice v Muti …« se je glasilo elek- tronsko obvestilo našega re- virnega gozdarja, ki nam je v času, ko je orkanski veter v našem gozdu izruval ogro- mno število dreves, nadvse odgovorno in s številnimi nasveti veliko pomagal. Nešteto ur z rokami in de- lovnimi stroji je bilo potrebnih za odstranitev podrtih dreves in ureditev zemljišča, da je spet postalo prehodno. Pogled na veliko jaso ozroma prazni- no sredi gozda je bil za nas, ki smo vse življenje povezani z njim, zelo žalosten. »V našem gozdu ni več gozda, ostalo je le nekaj dreves ob gozdnem robu …« je bil še najboljši opis dejanskega stanja, kadar je pogovor nanesel na naravo in njeno silno moč, ki jo pokaže takrat, ko to človek najmanj pričakuje. Prevrnjene skladovnice drv, zabojev, igral in raznih posod nas niso skrbele, saj smo jih naslednji dan spet postavili na svoje mesto, huje je bilo, ko je veter poškodoval strešnike in jih pometal s streh, kar se je vedno pogosteje dogajalo. Do predlanskega poletja, ko se je zgodilo najhujše. Sreča v nesreči je bila v tem, da se je orkanski veter sredi gozda po čudežu obrnil in poiskal izhod v južni smeri in tako preprečil vdor proti stavbam Delavni upokojenci na Ljubečni Na Lopato z lopato V ponedeljek, 14. oktobra, se nas je šest dijakinj 4. le- tnika programa veterinarski tehnik Srednje poklicne in strokovne šole Šolskega cen- tra Šentjur v okviru mobil- nosti Erasmus+ odpravilo na Nizozemsko. Spremljali sta nas dr. Lucija Kolar, profesorica veterinar- skih predmetov, in Patricija Ro- šker, profesorica slovenskega jezika. Že prvi dan našega stro- kovnega izpopolnjevanja je bil poln izzivov. Odpravile smo se v veterinarsko šolo Zone Col- lege v Doetinchemu, kjer smo spoznale sovrstnike. Gostitelji so nas prijazno sprejeli in nam predstavili šolo, vključno z učilnicami za strokovne pred- mete, ki so bogato opremljene z didaktičnimi materiali in mo- deli ter živalmi, ki jih imajo v šoli. Po ogledu smo tudi same začele pridobivati nova znanja. Najprej smo se preizkusile v nasoesofagealnem sondira- nju ter v pripravi bolnika na anestezijo. Pridobile smo tudi nova znanja o radiologiji, od priprave in fi ksacije bolnika do postopkov za ustvarjanje rent- genskih slik. Preizkusile smo se tudi v osnovnih preiskavah urina, blata in krvi ter urile svoje laboratorijske veščine. Med obiskom šole smo do- dobra spoznale tamkajšnje šol- ske živali – imajo kačo, orjaške polže, legvane, morske prašič- ke, kunce in druge manjše ži- vali – po tem se precej razliku- jejo od nas, saj imamo v naši šoli tudi živali velike prakse (konje, govedo, ovce, koze). Sledil je še dan praktičnega usposabljanja, kjer se je vsaka dijakinja odpravila na prakso v ambulanto ali na farmo in tako spoznala, kako poteka delovni dan veterinarja na Ni- zozemskem. Drugačen šolski sistem V naslednjih dneh smo se seznanile s šolskim sistemom na Nizozemskem, ki se razli- kuje od našega. Naši sovrstniki Društvo upokojencev na Ljubečni, ki šteje približno 240 članov in bo čez približno leto praznovalo 50-letnico, se lahko pohvali z letošnjim uspešnim delom. V društvu posebno pozornost posvečajo druženju in izobraževanju. Tako so izvedli vrsto izobra- ževalnih delavnic, izletov, športnih in kulturnih dru- ženj. Vse to izvajajo v okviru svojega programa Aktivno upokojensko življenje. Tudi v dnevih iztekajočega se leta ne bodo mirovali. Po martinovanju in sodelovanju na humanitarnem bazarju v šoli na Ljubečni bodo v de- cembru opravili še nekaj de- javnosti. Tako bodo v skupini, ki plete izdelke iz vrbovega šibja, nabrali šibje za delo v zimskih mesecih. Skupina Čebelice, ki vključuje čla- nice, ki lepo pišejo z roko, bodo končale pripravo pisa- nja kuharskih receptov babic. Člani bodo sredi decembra v okviru muzejske transverza- le obiskali muzej čokolade v Ljubljani in se poveselili še na ulicah glavnega mesta. Za silvestrovo bodo nekateri obi- skali še muzikal Nesrečniki v Zagrebu. Pred koncem leta bodo imeli še zadnjo sejo zelo marljivega upravnega odbora in začeli pripravljati program dela za prihodnje leto. Glede nekaterih nalog so že dogovorjeni. Tako bodo junija z Javno agencijo RS za varnost prometa izvedli de- lavnico o vožnji po avtocesti, izvedli bodo dva izleta in več delavnic, ki jih bodo namenili izobraževanju ter obveščanju članov. Program bo zagotovo tudi prihodnje leto zelo bogat in raznovrsten, zato pričaku- jejo, da se jim bo pridružilo tudi več novih članov. Tako kot letos bodo tudi naslednje leto zagotovo vsi dnevi v te- dnu zapolnjeni z njihovo de- javnostjo. Letošnje leto so delavni- ce končali konec novembra, ko so s Centrom za krepitev zdravja ZD Celje opravili de- lavnico tehnik sproščanja, ki jo je vodila Zala Motaln Hren, magistrica psihologije. Na fo- tografi ji so udeleženci med de- lom, ki jih je zelo pritegnilo. Po koncu delavnice so izrazili željo, da bi društvo tudi nada- ljevalo organizacijo podobnih srečanj. na naši domačiji in naprej v vas, s čimer bi lahko nastala škoda še na stanovanjskih in drugih stavbah. Priprave na delo Posaditi dva tisoč dreves na površini enega hektarja, v naj- krajšem možnem času in to v vremenu, ki že diši po zimi, ko so jutra mrzla in dnevi vse krajši, prav gotovo ni mačji kašelj. Novica o tem, da nam je država prišla nasproti s svo- jimi ukrepi, me je razveselila, hkrati pa naložila naši druži- ni veliko skrb in odgovornost, kako pristopiti k temu delu in se najbolje organizirati. Brez gasilcev ne bomo zmogli, smo si bili enotni, ko smo preštevali ljudi in pri- pravljali seznam, koga bomo zaprosili za pomoč. Ko mi je predsednik našega gasilskega društva obljubil vso podporo in pomoč svojih članov, nam je delno že odleglo, ko pa so nam svojo udeležbo potrdili še sorodniki, sosedje in pri- jatelji, je bila naša skrb samo še v smislu hrane, pijače ter drugih podrobnosti, kar pade na pleča ženskega dela ekipe. A tudi to je steklo brez težav. Česar nimaš doma, imajo v tr- govini, česar ne zmoreš sam, zmorejo prijatelji! Povezani za dober namen Dan delovne akcije – 16. november 2024 je tako zapi- san v zgodovino našega kraja kot pomemben dogodek ne samo v smislu skupnega dela in druženja, temveč kot dan posebnih občutkov poveza- nosti, enotnosti in pripadno- sti vseh udeležencev, ki so tega dne prišli na Lopato – z lopato. Vsi z enakim name- nom, za isto stvar! Lopata je ime naše prijetne vasice, lo- pata pa je tudi delovno orod- je, brez katerega si posege v zemljo težko predstavljamo. Vsak udeleženec je prinesel svojo, tako je bilo dogovorje- no, nekaj pa smo jih priskrbe- li domači. »Če imaš delavce, moraš poskrbeti za orodje,« so včasih rekli. Pa ne samo za orodje. Tudi za to, da so želodčki polni in da ljudje niso žejni. Tudi za to je bilo tisti dan dobro poskrbljeno. Lepo je bilo videti prihaja- joče v delovnih oblačilih, v primernih čevljih, z lopato na rami … Nekateri so prišli kar peš, gasilci pa so se pripeljali v svojih gasilskih vozilih. Po zakuski, za katero so poskr- bele pridne roke sosedov, pri- jateljev in domačih, popitem čaju in kavici ter jasnih navo- dilih gozdarja so se udeležen- ci družno podali v gozd, da opravijo delo, zaradi katerega so prišli. Delali so v parih po nasvetih gozdarja, ki je sploh na začetku delo skrbno nad- zoroval in pomagal, da je vse steklo, kot je treba. Za vsako drevo je bilo potrebno izko- pati luknjo, posaditi sadiko in jo opremiti s količkom in tul- cem, vsako drevo pa še pose- bej označiti z rdečim trakom. Teren je bil zahteven zaradi goste podrasti, visokih trav in trnja, kar je delo, ki bi sicer potekalo hitreje, dosti upo- časnilo. A do prvega odmo- ra s toplo malico in kratkim počitkom je bila posajena že skoraj polovica sadik, ostali del pa v popoldanskem času, tako da je bila delovna akcija zaključena še pred temo. V slogi je moč Za zaključek tega velikega dogodka je sledil« likof«, kot se po starih šegah in navadah spodobi. »Vedno je dobro, če se dobro konča«, pravi pre- govor. V domači kmečki hiši, stari več kot dvesto let, ki je še vedno v uporabi, smo že dan prej zakurili, da je bilo prijetno toplo, pripravili klo- pi in mize in udeležence po- stregli s hrano in pijačo. Bili so utrujeni od celodnevnega dela, a so se kljub temu za- dovoljnih obrazov in iskrivih pogledov posedli za obloženo mizo. Hvala naši gasilski organi- zaciji in vsem, ki so tisti so- botni dan podarili dobremu namenu in se odzvali klicu narave. Nič se ne zgodi čez noč in veliko časa bo moralo miniti, da bodo posajeni hra- sti, bukve, javorji in češnje zrasli in s svojimi zelenimi krošnjami zapolnili prazni- no v našem gozdu. Mi smo naredili svoje, čas pa bo tisti, ki bo svoje dodal. Vedno je tako. MARIJA DEŽELAK Pridne roke so pomagale posaditi kar 2000 dreves. Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 49, 5. december 2024 BRALCI POROČEVALCI Gostili konferenco o čiščenju onesnaženih tal Zgodbe tistega dne Svetovna zdravstvena organizacija je imenovala tretjo nedeljo v novembru za svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Ob tem prazniku, ki ga v Slo- veniji zaradi pobude orga- nizacije Varna pot obeležu- jemo od leta 2007, Občina Polzela vsako leto pripravi spominsko slovesnost ob obeležju v spomin žrtvam prometnih nesreč. Obeležje na pokopališču na Polzeli je edino v Spodnji Savinjski dolini. Letos je bila spominska slovesnost v ponedeljek, 18. novembra. Številne, ki so se zbrali na njej, je najprej nagovoril podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik, nato še predsednik Združenja šo- ferjev in avtomehanikov Spo- dnje Savinjske doline Anton Pečnik. Geslo tega svetov- nega dne je Spominjamo se, pomagajmo, ukrepajmo. Letošnja rdeča nit dejavnosti je Tisti dan – dan, ko se je žrtvam za vedno ustavil ali spremenil tok življenja. Vsa- ka ima svojo zgodbo tistega dne, ki jo svojci, prijatelji in znanci za vedno nosimo v spominu. Čustveni naboj tistega dne je tako močan, da za vedno ostane v našem spominu. Zato letos na dan spomina na žrtve prometnih nesreč izpostavljamo zgodbe tistega dne. Slovenske ceste so od leta 1991 do 2024 zahtevale 7 .885 življenj, približno 329.758 ljudi se je v prometnih nesre- čah hudo telesno poškodova- lo. Leta 2007, ko so na Polzeli postavili to spominsko obe- ležje, je bilo v Sloveniji 130 smrtnih žrtev prometnih ne- sreč. Lani 82, letos že 70. V programu, ki je sledil, so nastopili otroci Vrtca Polzela. Člani ZŠAM Spodnje Savinj- ske doline s predsednikom Milanom Pečnikom, pred- stavniki OŠ Polzela z ravna- teljico Bernardko Sopčič in drugi prisotni pa so se s pri- žigom sveč poklonili žrtvam prometnih nesreč. TT Zlata poroka zakoncev Pirš Ciril in Stanka Pirš sta v soboto, 19. oktobra, v cerkvi sv. Jerneja v Vojniku pra- znovala zlato poroko. Slovesno zlato poročno mašo je vodil škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek ob soma- ševanju župnikov Antona Pergerja in Janka Ivančiča. Prisotnost visokih cerkvenih predstavnikov je dogodku do- dala poseben pomen, slavje je s svojo prisotnostjo po- častil župan Mestne občine Celje Matija Kovač. Ciril Pirš, diplomirani eko- nomist, ki je bil vso svojo kariero zaposlen v Petrolu, in njegova žena Stanka, ki je dolga leta delala v tekstil- ni industriji, sta ob obletnici strnila spomine na prehojeno skupno pot. V mladosti sta si kot marsi- kateri mlad par želela ustvari- ti dom in družino. S trudom, z vztrajnostjo in medseboj- nim spoštovanjem jima je uspelo uresničiti svoje sanje. V srečnem zakonu sta vzgo- jila sina Aleša in hčer Marjet- ko, danes pa njuno življenje bogatijo vnuki Sven, Anže in Žiga, ki jima dajejo nov smi- sel in veselje do življenja. Zdaj ko sta v pokoju in imata več časa, rada pri- pravita kovčke in odrineta na potovanja. Menita, da je odkrivanje novih krajev, kul- tur in znamenitosti čudovit način za bogatitev njunega življenja. »Petdeset let je dolga doba,« pravita zlatoporočen- ca, »a minilo je, kot bi mignil. Veliko odrekanja je bilo, a lju- bezen in vzajemno spoštova- nje sta tisto, kar naju ohranja močna.« Prav te vrednote so bile poudarjene tudi pri nju- ni zlati obletnici, ki je bila praznik družine, ljubezni in veselja. Naj bo ta zgodba nav- dih za vse pare, ki se podajajo na skupno življenjsko pot. CP Šola za hortikulturo in vi- zualne umetnosti Celje je 20. novembra gostila strokovno konferenco na temo Čiščenje onesnaženih tal in ozelenje- vanje degradiranih površin. Konferenco sta odprli di- rektorica šole Štefanija Kos Zidar in ravnateljica višje strokovne šole Nada Reber- šek Natek z uvodnim nago- vorom, ki je poudaril pomen celostnega pristopa k ohra- njanju in oživljanju tal. Predavatelji so izpostavili pomen sanacije tal za pre- hransko varnost, okolje in biodiverziteto. Dr. Helena Grčman je predstavila vrste degradacij tal in sanacijske pristope, medtem ko je dr. Borut Vrščaj opozoril na tveganja težkih kovin ter potrebo po posodobitvi za- konodaje. Dr. Marko Zupan je poudaril pomen fitoreme- diacije, Ožbej in Jani Zorko sta predstavila učinkovite metode za oživljanje tal, one- snaženih z organskimi snov- mi. Mag. Marko Ranzinger je opisal izzive rekultivacije rudniških območij. Vladimir Planinšek je poudaril vlogo mikorize pri ozelenitvi, Igor Škerbot pa vpliv težkih kovin na pridelavo zelenjadnic. Konferenca se je končala z razpravo in ugotovitvijo, da sta trajnostno upravljanje tal in oživljanje degradiranih območij pomemben izziv, ki ga je treba reševati sistema- tično in dolgoročno. Več kot 80 udeležencev je z zanima- njem poslušalo, spraševalo in sodelovalo v razpravi. BARBARA PAJK na Zone Collegeu obiskuje- jo drugi letnik veterinarske šole, medtem ko smo me že v četrtem letniku. Nizozemski učenci obiskujejo osnovno šolo od 4. do 12. leta, pri 12 le- tih opravijo teste, ki določajo, za katero stopnjo izobrazbe so primerni. Glede na rezul- tate se nato vpišejo na šole, namenjene tistim z nižjimi rezultati, ali na gimnazije, ki so namenjene tistim z najviš- jimi. Nizozemski dijaki so pri učenju in opravljanju nalog zelo samostojni ter velik del snovi predelajo sami. Name- sto klasičnih zvezkov upora- bljajo računalnike, tudi pisna ocenjevanja znanja rešujejo na njih. Navadno opravljajo celoletne zaključne teste ali pišejo en test v obdobju, ki traja približno dva meseca. Šola ima tudi mobilno učil- nico, ki omogoča virtualno učenje na različnih mestih. Seveda nismo ves čas le pridno delale, ogledale smo si tudi nekatere znamenito- sti. Sobotni dan smo name- nile obisku Amsterdama. Najprej smo obiskale muzej Vincenta van Gogha, nato smo se odpravile na pano- ramsko vožnjo z ladjico po kanalih, s katere smo si ogledale znamenitosti in izjemno arhitekturo mesta, ki povezuje zgodovino s so- dobnostjo. Ob koncu našega druženja na Zone Collegeu smo preje- le potrdila o opravljeni mo- bilnosti in doseženih znanjih v okviru projekta Erasmus+. LAURA BRATUŠA, ZALA ZUPAN, 4. VT še st 14 16 enajst 25 Božiče 10 1 2 5 3 tir 7 9 21 12 15 17 20 štiindvajset 23 19 13 18 še st 1 3 Poslušajte jutranji program in odpirajte adventna okenca 21 Božiče Božiče štiindvajset štiindvajset 23 Božiče štiindvajset 25 Božiče štiindvajset Božiče štiindvajset štiindvajset 21 Prijavite se na www.radiocelje.si Poslušajte jutranji program, odpirajte adventna okenca in prejmite lepo darilo. Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 49, 5. december 2024 AKTUALNA PONUDBA Kako se manualna medicina razlikuje od drugih ročnih tehnik? Razlika med manualno medicino in drugimi ročnimi tehni- kami, kot so na primer fi zioterapija, masaža ali kiropraktika, je predvsem v tem, da tehnike manualne medicine lahko izvajajo le zdravniki z dodatno specializacijo iz nevrologije ali ortopedije. Terapije so zato varne in učinkovite ter primerne za zdravljenje številnih stanj. V svetu je manualna medicina precej razširjena in v večini držav prisotna tudi v javnem zdravstvu. V Sloveniji jo poznamo od leta 1991, ko je bil ustanovljen prvi zasebni center za manualno medicino Mogy. Hrbtenica vam bo hvaležna »Bolniki, ki jih uspešno zdravimo z manualnimi tehnikami, imajo večinoma težave s hrbtenico, z išiasom, bolečinami v skle- pih, glavoboli in s težavami po poškodbah in operacijah. Veliko je tudi otrok s težavami zaradi prisilne drže in neenakomerne rasti. Ob prvem pregledu je jasno, ali lahko pomagamo in kako uspešne bi lahko bile terapije. V večini primerov je treba opraviti od štiri do šest terapij, da odpravimo glavne simptome,« pojasni mag. Zrimškova. Če za postavitev diagnoze potrebujemo še dodatne preiskave, bolnika nanje napotimo. Če gre za stanje, ki sega zunaj našega področja, bolnika ustrezno usmerimo naprej. Ljudje so nam is- kreno hvaležni za nasvet in pomoč. Bistvo zdravljenja je pravilna diagnoza Prvi pregled obsega pogovor, klinični pregled in analizo me- dicinske dokumentacije, če jo bolnik ima. Pravilna postavitev diagnoze je ključ do uspešnega zdravljenja, poudari sogovorni- ca in pove, da veliko ljudi po pomoč prihaja z najrazličnejšimi težavami, ki so povezane. Imenujemo jih funkcionalne težave. Pogosta diagnoza je tudi hernija diska. Tehnike manualne medi- cine so več kot 85-odstotno učinkovite pri zdravljenju bolnikov z okvaro medvretenčne ploščice (hernije diska), tudi tistih, ki so zaradi te diagnoze že napoteni na operativni poseg. Visok odstotek učinkovitosti tako tehnike manualne medicine uvršča med najbolj učinkovite konservativne metode zdravljenja. Za koga so primerne terapije? Terapije so primerne za zdravljenje ljudi vseh starosti z najra- zličnejšimi težavami. Najbolj pogoste in najbolj akutne težave imajo ljudje v srednjih letih zaradi obrabnih sprememb, preo- bremenjenosti, prisilne drže in stresa. Sledijo starostniki z najra- zličnejšimi težavami zaradi degeneracije ter stanj po operativnih posegih, precej v porastu je tudi delež otrok in mladostnikov. »S terapijami večinoma odpravljamo bolečine, izboljšamo gibljivost ter predvsem zaustavimo nadaljnje napredovanje sprememb,« razloži Sanja Zrimšek. Ordinacije po vsej Sloveniji, tudi v Celju Medicinski center Mogy, ki letos praznuje že 33. obletnico, ima ordinacije po vsej Sloveniji. V njih deluje osem zdravnikov Praznično darilo – brezplačna terapija v Celju Manualna medicina je del uradnega zdravstva in je osredotočena na zdravljenje gibalnega sistema: hrbtenice, sklepov, mišic, vezivnega in drugih mehkih tkiv. Obsega diagnostično in terapevtsko zdravljenje, kar pomeni, da preglede in terapije izvajajo zdravniki specialisti, ki so v osnovi nevrologi in ortopedi. Terapije, ki jih izvajajo zdrav- niki specialisti, so bistveno bolj učinkovite in ponujajo hitre rezultate. Na pogovor smo povabili vodjo ordinacije Mogy mag. Sanjo Zrimšek. www.mogy.si Naročila in informacije: ordinacija Mogy Celje, Mariborska cesta 76 (Ludvig dental), T: 040 866 456 Roman Burdeniuk, dr. med., spec. ortoped, spec. manualne medicine ordinacija Mogy Trzin, T: 01 561 25 21 Andrej Kotov, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine ordinacija Mogy Maribor in Tišina, T: 02 470 24 13 Sergej Fedorov, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine Vladimir Fedorov, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine ordinacija Mogy Nova Gorica in Koper, T: 05 300 23 77 Arkadij Januškevič, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine Genadij Filipov, dr. med., spec. nevrolog, spec. ortoped, spec. manualne medicine Dimitrij Gaidukevich, dr. med., spec. ortoped, spec. manualne medicine ordinacija Mogy Novo mesto, T: 040 56 56 65 Vasilij Banin, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine BREZPLAČNA TERAPIJA za naročila do konca decembra Brezplačno terapijo lahko izkoristite vsi, ki do 31.12.2024 rezervirate termin v ordinaciji Mogy v Celju. Ob izbiri termina nam povejte, da želite izkoristiti ugodnost – brezplačno terapijo ob pregledu. Vrednost brezplačne terapije je 50 evrov in bo izvedena po presoji zdravnika v primeru indikacij za zdravljenje. Velja za vse nove bolnike ob plačilu prvega pregleda. Informacije in naročila: 040 866 456 Katere težave rešuje manualna medicina? · bolečine v hrbtenici (predvsem v vratnem in ledve- nem delu) · bolečine v sklepih (koleno, rama, kolk), sindrom zamrznjene rame · bolečine v rokah ali nogah (tudi občutki otopelosti, nemoči in mravljinčenja) · glavoboli, vrtoglavice in nespečnost · nepravilno ukrivljena hrbtenica (izravnana lordoza, kifoza, skolioza) · spremembe medvretenčnih ploščic (protruzija, her- nija diska) · draženje vegetativnih ganglijev avtonomnega živč- nega sistema · epikodilitis (teniški komolec), sindrom karpalnega kanala · tinitus (šumenje v ušesih), neprijetni občutki po obrazu, motnje vida · otroška skolioza I. in II. stopnje · obrabne spremembe na hrbtenici (hondroza, spon- diloza, spondilartroza …) · posledica draženja živčnih pletežev (lumbalgija, iši- algija, cervikalgija …) Manualna medicina – specialisti za hrbtenico in sklepe specialistov in številno strokovno osebje. V ordinaciji Mogy v Celju deluje zdravnik Roman Burdeniuk, dr. med., specialist ma- nualne medicine. Čakalne dobe so odvisne od posameznega mesta, v povprečju je na prvi pregled treba počakati do 14 dni. Če vam zdravnik na podlagi pregleda predpiše terapije, nanje ne boste čakali. Vodja ordinacij Mogy mag. Sanja Zrimšek pravi: »Imamo posluh za ljudi in njihove težave.« Ekipa strokovnjakov iz ordinaciji Mogy je v 33 letih delovanja uspešno obravnavala več deset tisoč ljudi z najrazličnejšimi težavami. Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 49, 5. december 2024 PODLISTEK Na slikovitem hribčku na severni strani Šmarja pri Jelšah v naselju Sotensko stoji cerkev sv. Miklavža. Popotnika pozdravi, ko se iz celjske strani pripelje na Halerjev breg in se nato spu- sti v šmarsko dolino. Izgradnja cerkve datira v čas proti koncu 15. stoletja. Leta 1750 so ji na južni strani pri- zidali kapelo sv. Marka in leta 1766 so cerkev obokali. Okoli leta 1770 je bil postavljen glav- ni oltar, ki ima v osrednji niši www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Podružnična cerkev sv. Miklavža: župnija Marije Vnebovzete v Šmarju pri Jelšah lep kip škofa in dobrotnika sv. Miklavža, ob njem pa še kipe svetnikov: Primoža, Fe- licijana, Donata in Florjana. Ob slavoločni steni sta oltarja sv. Elizabete na levi strani, na desni pa Matere Božje z Je- zuščkom. Oba oltarja sodita v kategorijo malih zlatih oltar- jev iz okoli leta 1670. V južni kapeli je oltar sv. Marka iz leta 1753. Orgle so baročne in so jih leta 1857 prenesli iz župnij- ske cerkve Marije Vnebovzete iz Šmarja pri Jelšah. Cerkev je bila v zadnjih letih lepo obnovljena. Celoten hrib z okolico predstavlja lepo po- hodniško točko in nudi pogled na šmarsko dolino z okolico, Kalvarijo s sv. Rokom in v ozadju še cerkvi na Tinskem. Sveti Nikolaj oziroma sveti Miklavž je eden najbolj pri- ljubljenih svetnikov. V 19. stoletju se je skoraj po vseh slovenskih pokrajinah razši- rilo miklavževanje – obhod Miklavža s spremstvom na predvečer svetnikovega godu. Po legendi namreč ta svetnik na predvečer svojega godu s spremstvom (angeli in par- keljni) hodi od hiše do hiše in pridnim otrokom prinaša da- rila, porednim pa šibe. Njegov godovni dan, 6. decembra, je namenjen krščanski dobrodel- nosti. Svetnik Nikolaj se je rodil v 3. stoletju v Mali Aziji. Ka- sneje je postal škof v mestu Na zgornji črno-beli spominski fotografiji smo dijaki E-razreda Šole za blagovni promet Celje ob zaključku tri- letnega izobraževanja leta 1974; v prvi vrsti tretji z leve je prof. Ratimir Pušelja (1941–2015) in peti z leve razrednik prof. Antej Žutič. Na spodnji barvni fotografiji smo nekda- nji dijaki ob 50-letnici mature leta 2024. ALBUM S CELJSKEGA Maturanti Šole za blagovni promet Celje (1974–2024) pa smo opravljali obvezno prakso. Šolanje smo končali z zaključnim izpitom, ki je vključeval tudi praktični iz- pit v trgovini. Vsa tri leta šo- lanja je bil naš razrednik Ante Žutič, profesor slovenskega jezika. Med dijaki je bil zelo priljubljen, prav tako tudi te- danji ravnatelj šole mag. Lud- vik Rebeušek, ki je bil med mnogimi generacijami v šoli poznan kot sicer strog zelo pošten profesor. Po zaključenem triletnem izobraževanju smo v večini nadaljevali šolanje na področju komerciale in poslovodstva. Vsa minula desetletja smo ostali zelo povezani, kar smo vzdrževali z rednimi srečanji vsakih deset let, tako smo se zbrali tudi v letošnjem letu ob petdesetletnici in se skupaj nasmejali mnogim spominom in anekdotam in se poslovili v želji, da ostanemo zdravi in se kaj kmalu zopet snidemo. Prispevala: Cvetka Škoflek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra. si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Po triletnem vajenskem izobraževanju smo se izu- čili za prodajalce živilske, neživilske in mešane smeri. Polovico šolskega leta smo imeli pouk, drugo polovico Mira v današnji Turčiji. Veliko premoženje, ki ga je podedo- val po starših, je razdelil med reveže. Njegovo življenje je prepleteno s številnimi legen- dami, med katerimi je najbolj znana legenda o treh zlatih jabolkih. Na slovenskem ozemlju je sv. Nikolaju (Miklavžu) po- svečenih 120 cerkva: 36 žu- pnijskih in 84 podružničnih, med njimi kar tri stolnice (Ljubljana, Murska Sobota in Novo mesto). V celjski škofiji so mu po- svečene štiri župnijske cer- kve: Polje ob Sotli, Sevnica, Sv. Miklavž nad Laškim in Žalec; in štirinajst podružnič- nih: Sv. Miklavž na Miklav- škem hribu nad Celjem, Vrba (Dobrna), Drevenik (Kostriv- nica), Planina (Ljubno ob Sa- vinji), Ljubija (Mozirje), Šmi- klavž (Nova Štifta), Podvin (Polzela), Lemberg (Sladka Gora), Vinarje (Slivnica pri Celju), Tisova gora (Tabor), Planinska vas (Šentvid pri Planini), Sotesko (Šmarje pri Jelšah), Loke (Trbovlje), Ple- šivec (Velenje) in Stari Grad (Videm – Krško). Pripravila: Jožef Čakš in Srečko Maček Viri: Topografsko gradivo VII. Sakralni spomeniki na območju občine Šmarje pri Jelšah. Zavod za spomeniško varstvo Celje, 1967. https://katoliska-cerkev.si/ god-sv-nikolaja-miklavza https://revija.ognjisce. si/revija-ognjisce/432- svetniski-domovi/ Foto: Slavko Ciglenečki Miklavž v cerkvi sv. Miklavža v naselju Sotensko. (Foto: Mira Čakš.) Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 49, 5. december 2024 AKTUALNA PONUDBA Kako se manualna medicina razlikuje od drugih ročnih tehnik? Razlika med manualno medicino in drugimi ročnimi tehni- kami, kot so na primer fi zioterapija, masaža ali kiropraktika, je predvsem v tem, da tehnike manualne medicine lahko izvajajo le zdravniki z dodatno specializacijo iz nevrologije ali ortopedije. Terapije so zato varne in učinkovite ter primerne za zdravljenje številnih stanj. V svetu je manualna medicina precej razširjena in v večini držav prisotna tudi v javnem zdravstvu. V Sloveniji jo poznamo od leta 1991, ko je bil ustanovljen prvi zasebni center za manualno medicino Mogy. Hrbtenica vam bo hvaležna »Bolniki, ki jih uspešno zdravimo z manualnimi tehnikami, imajo večinoma težave s hrbtenico, z išiasom, bolečinami v skle- pih, glavoboli in s težavami po poškodbah in operacijah. Veliko je tudi otrok s težavami zaradi prisilne drže in neenakomerne rasti. Ob prvem pregledu je jasno, ali lahko pomagamo in kako uspešne bi lahko bile terapije. V večini primerov je treba opraviti od štiri do šest terapij, da odpravimo glavne simptome,« pojasni mag. Zrimškova. Če za postavitev diagnoze potrebujemo še dodatne preiskave, bolnika nanje napotimo. Če gre za stanje, ki sega zunaj našega področja, bolnika ustrezno usmerimo naprej. Ljudje so nam is- kreno hvaležni za nasvet in pomoč. Bistvo zdravljenja je pravilna diagnoza Prvi pregled obsega pogovor, klinični pregled in analizo me- dicinske dokumentacije, če jo bolnik ima. Pravilna postavitev diagnoze je ključ do uspešnega zdravljenja, poudari sogovorni- ca in pove, da veliko ljudi po pomoč prihaja z najrazličnejšimi težavami, ki so povezane. Imenujemo jih funkcionalne težave. Pogosta diagnoza je tudi hernija diska. Tehnike manualne medi- cine so več kot 85-odstotno učinkovite pri zdravljenju bolnikov z okvaro medvretenčne ploščice (hernije diska), tudi tistih, ki so zaradi te diagnoze že napoteni na operativni poseg. Visok odstotek učinkovitosti tako tehnike manualne medicine uvršča med najbolj učinkovite konservativne metode zdravljenja. Za koga so primerne terapije? Terapije so primerne za zdravljenje ljudi vseh starosti z najra- zličnejšimi težavami. Najbolj pogoste in najbolj akutne težave imajo ljudje v srednjih letih zaradi obrabnih sprememb, preo- bremenjenosti, prisilne drže in stresa. Sledijo starostniki z najra- zličnejšimi težavami zaradi degeneracije ter stanj po operativnih posegih, precej v porastu je tudi delež otrok in mladostnikov. »S terapijami večinoma odpravljamo bolečine, izboljšamo gibljivost ter predvsem zaustavimo nadaljnje napredovanje sprememb,« razloži Sanja Zrimšek. Ordinacije po vsej Sloveniji, tudi v Celju Medicinski center Mogy, ki letos praznuje že 33. obletnico, ima ordinacije po vsej Sloveniji. V njih deluje osem zdravnikov Praznično darilo – brezplačna terapija v Celju Manualna medicina je del uradnega zdravstva in je osredotočena na zdravljenje gibalnega sistema: hrbtenice, sklepov, mišic, vezivnega in drugih mehkih tkiv. Obsega diagnostično in terapevtsko zdravljenje, kar pomeni, da preglede in terapije izvajajo zdravniki specialisti, ki so v osnovi nevrologi in ortopedi. Terapije, ki jih izvajajo zdrav- niki specialisti, so bistveno bolj učinkovite in ponujajo hitre rezultate. Na pogovor smo povabili vodjo ordinacije Mogy mag. Sanjo Zrimšek. www.mogy.si Naročila in informacije: ordinacija Mogy Celje, Mariborska cesta 76 (Ludvig dental), T: 040 866 456 Roman Burdeniuk, dr. med., spec. ortoped, spec. manualne medicine ordinacija Mogy Trzin, T: 01 561 25 21 Andrej Kotov, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine ordinacija Mogy Maribor in Tišina, T: 02 470 24 13 Sergej Fedorov, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine Vladimir Fedorov, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine ordinacija Mogy Nova Gorica in Koper, T: 05 300 23 77 Arkadij Januškevič, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine Genadij Filipov, dr. med., spec. nevrolog, spec. ortoped, spec. manualne medicine Dimitrij Gaidukevich, dr. med., spec. ortoped, spec. manualne medicine ordinacija Mogy Novo mesto, T: 040 56 56 65 Vasilij Banin, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine BREZPLAČNA TERAPIJA za naročila do konca decembra Brezplačno terapijo lahko izkoristite vsi, ki do 31.12.2024 rezervirate termin v ordinaciji Mogy v Celju. Ob izbiri termina nam povejte, da želite izkoristiti ugodnost – brezplačno terapijo ob pregledu. Vrednost brezplačne terapije je 50 evrov in bo izvedena po presoji zdravnika v primeru indikacij za zdravljenje. Velja za vse nove bolnike ob plačilu prvega pregleda. Informacije in naročila: 040 866 456 Katere težave rešuje manualna medicina? · bolečine v hrbtenici (predvsem v vratnem in ledve- nem delu) · bolečine v sklepih (koleno, rama, kolk), sindrom zamrznjene rame · bolečine v rokah ali nogah (tudi občutki otopelosti, nemoči in mravljinčenja) · glavoboli, vrtoglavice in nespečnost · nepravilno ukrivljena hrbtenica (izravnana lordoza, kifoza, skolioza) · spremembe medvretenčnih ploščic (protruzija, her- nija diska) · draženje vegetativnih ganglijev avtonomnega živč- nega sistema · epikodilitis (teniški komolec), sindrom karpalnega kanala · tinitus (šumenje v ušesih), neprijetni občutki po obrazu, motnje vida · otroška skolioza I. in II. stopnje · obrabne spremembe na hrbtenici (hondroza, spon- diloza, spondilartroza …) · posledica draženja živčnih pletežev (lumbalgija, iši- algija, cervikalgija …) Manualna medicina – specialisti za hrbtenico in sklepe specialistov in številno strokovno osebje. V ordinaciji Mogy v Celju deluje zdravnik Roman Burdeniuk, dr. med., specialist ma- nualne medicine. Čakalne dobe so odvisne od posameznega mesta, v povprečju je na prvi pregled treba počakati do 14 dni. Če vam zdravnik na podlagi pregleda predpiše terapije, nanje ne boste čakali. Vodja ordinacij Mogy mag. Sanja Zrimšek pravi: »Imamo posluh za ljudi in njihove težave.« Ekipa strokovnjakov iz ordinaciji Mogy je v 33 letih delovanja uspešno obravnavala več deset tisoč ljudi z najrazličnejšimi težavami. Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 49, 5. december 2024 PODLISTEK Na slikovitem hribčku na severni strani Šmarja pri Jelšah v naselju Sotensko stoji cerkev sv. Miklavža. Popotnika pozdravi, ko se iz celjske strani pripelje na Halerjev breg in se nato spu- sti v šmarsko dolino. Izgradnja cerkve datira v čas proti koncu 15. stoletja. Leta 1750 so ji na južni strani pri- zidali kapelo sv. Marka in leta 1766 so cerkev obokali. Okoli leta 1770 je bil postavljen glav- ni oltar, ki ima v osrednji niši www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Podružnična cerkev sv. Miklavža: župnija Marije Vnebovzete v Šmarju pri Jelšah lep kip škofa in dobrotnika sv. Miklavža, ob njem pa še kipe svetnikov: Primoža, Fe- licijana, Donata in Florjana. Ob slavoločni steni sta oltarja sv. Elizabete na levi strani, na desni pa Matere Božje z Je- zuščkom. Oba oltarja sodita v kategorijo malih zlatih oltar- jev iz okoli leta 1670. V južni kapeli je oltar sv. Marka iz leta 1753. Orgle so baročne in so jih leta 1857 prenesli iz župnij- ske cerkve Marije Vnebovzete iz Šmarja pri Jelšah. Cerkev je bila v zadnjih letih lepo obnovljena. Celoten hrib z okolico predstavlja lepo po- hodniško točko in nudi pogled na šmarsko dolino z okolico, Kalvarijo s sv. Rokom in v ozadju še cerkvi na Tinskem. Sveti Nikolaj oziroma sveti Miklavž je eden najbolj pri- ljubljenih svetnikov. V 19. stoletju se je skoraj po vseh slovenskih pokrajinah razši- rilo miklavževanje – obhod Miklavža s spremstvom na predvečer svetnikovega godu. Po legendi namreč ta svetnik na predvečer svojega godu s spremstvom (angeli in par- keljni) hodi od hiše do hiše in pridnim otrokom prinaša da- rila, porednim pa šibe. Njegov godovni dan, 6. decembra, je namenjen krščanski dobrodel- nosti. Svetnik Nikolaj se je rodil v 3. stoletju v Mali Aziji. Ka- sneje je postal škof v mestu Na zgornji črno-beli spominski fotografiji smo dijaki E-razreda Šole za blagovni promet Celje ob zaključku tri- letnega izobraževanja leta 1974; v prvi vrsti tretji z leve je prof. Ratimir Pušelja (1941–2015) in peti z leve razrednik prof. Antej Žutič. Na spodnji barvni fotografiji smo nekda- nji dijaki ob 50-letnici mature leta 2024. ALBUM S CELJSKEGA Maturanti Šole za blagovni promet Celje (1974–2024) pa smo opravljali obvezno prakso. Šolanje smo končali z zaključnim izpitom, ki je vključeval tudi praktični iz- pit v trgovini. Vsa tri leta šo- lanja je bil naš razrednik Ante Žutič, profesor slovenskega jezika. Med dijaki je bil zelo priljubljen, prav tako tudi te- danji ravnatelj šole mag. Lud- vik Rebeušek, ki je bil med mnogimi generacijami v šoli poznan kot sicer strog zelo pošten profesor. Po zaključenem triletnem izobraževanju smo v večini nadaljevali šolanje na področju komerciale in poslovodstva. Vsa minula desetletja smo ostali zelo povezani, kar smo vzdrževali z rednimi srečanji vsakih deset let, tako smo se zbrali tudi v letošnjem letu ob petdesetletnici in se skupaj nasmejali mnogim spominom in anekdotam in se poslovili v želji, da ostanemo zdravi in se kaj kmalu zopet snidemo. Prispevala: Cvetka Škoflek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra. si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Po triletnem vajenskem izobraževanju smo se izu- čili za prodajalce živilske, neživilske in mešane smeri. Polovico šolskega leta smo imeli pouk, drugo polovico Mira v današnji Turčiji. Veliko premoženje, ki ga je podedo- val po starših, je razdelil med reveže. Njegovo življenje je prepleteno s številnimi legen- dami, med katerimi je najbolj znana legenda o treh zlatih jabolkih. Na slovenskem ozemlju je sv. Nikolaju (Miklavžu) po- svečenih 120 cerkva: 36 žu- pnijskih in 84 podružničnih, med njimi kar tri stolnice (Ljubljana, Murska Sobota in Novo mesto). V celjski škofiji so mu po- svečene štiri župnijske cer- kve: Polje ob Sotli, Sevnica, Sv. Miklavž nad Laškim in Žalec; in štirinajst podružnič- nih: Sv. Miklavž na Miklav- škem hribu nad Celjem, Vrba (Dobrna), Drevenik (Kostriv- nica), Planina (Ljubno ob Sa- vinji), Ljubija (Mozirje), Šmi- klavž (Nova Štifta), Podvin (Polzela), Lemberg (Sladka Gora), Vinarje (Slivnica pri Celju), Tisova gora (Tabor), Planinska vas (Šentvid pri Planini), Sotesko (Šmarje pri Jelšah), Loke (Trbovlje), Ple- šivec (Velenje) in Stari Grad (Videm – Krško). Pripravila: Jožef Čakš in Srečko Maček Viri: Topografsko gradivo VII. Sakralni spomeniki na območju občine Šmarje pri Jelšah. Zavod za spomeniško varstvo Celje, 1967. https://katoliska-cerkev.si/ god-sv-nikolaja-miklavza https://revija.ognjisce. si/revija-ognjisce/432- svetniski-domovi/ Foto: Slavko Ciglenečki Miklavž v cerkvi sv. Miklavža v naselju Sotensko. (Foto: Mira Čakš.) Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 49, 5. december 2024 Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Sobotni vstop vaše vladarice Venere v sorodnega vodnarja je odlična novica za vas. Čakajo vas prijetni dnevi. Ko nekoga sprejmete za svojega, je to za vedno. Tudi tokrat bo tako. Znali boste deliti svoj optimi- zem in dobro voljo in ljudje se bodo v vaši družbi počutili zelo dobro. Energija, tudi pripravlje- nost za delo, bo nekoliko niha- la. Tokrat boste delovali precej kampanjsko, enkrat boste ho- teli narediti vse, drugič pa nič. Vaš vladar Pluton je dokonč- no spremenil znamenje svojega potovanja. Izstop iz kozoroga, po katerem je potoval od leta 2008 v vodnarja, v katerem bo do leta 2044, ima predvsem generacij- ski vpliv. Prisotne bodo težnje po svobodnejšem in naprednejšem izražanju kolektivne zavesti, katere del pa boste tudi vi. Neka oseba iz vaše preteklosti vam ne bo dala miru. Kar naprej se bo pojavljala v vaših mislih. Ugoto- vili boste, kaj je vzrok. To obdobje je čas, v katerem lahko resnično zablestijo vaše najlepše značajske lastnosti, saj sta v vašem znaku Sonce in Merkur. Energija, ki jo izžare- vate, je zelo sijoča, podpira vas Mars v sorodnem znamenju. Prijetnim presenečenjem bodo sledila nova. Merkur bo s svojo retrogradnostjo pomagal dokon- čati zadevo, ki je že nekaj časa stala na stranskem tiru. To vam bo prineslo olajšanje, saj se bo- ste zavedali, da je obljuba delala dolg. V četrtek in v petek bo Venera še v vašem znamenju, zato izko- ristite ta pozitiven vpliv v svoje dobro. Poiščite družbo ljudi, ki so vam blizu, pojdite na obisk, obiščite kakšno prireditev, ku- pite si kaj za svojo dušo, lepo vam bo. T udi na ljubezen ne po- zabite! Sicer bodo tudi ti dnevi delovni. Dobro se boste organi- zirali in opravili tudi tisto, česar sprva niste nameravali. Pošteno si boste oddahnili zaradi novice, ki ste jo čakali kar nekaj časa. V četrtek in v petek bo Luna potovala po vašem znamenju, kar vam prinaša prijetno preži- vet čas v družbi ljudi, ki so vam blizu. Srečanj, zabave, pogovo- rov in smeha ne bo primanjko- valo in odlično se boste sprostili, saj bo od sobote naprej Venera v vašem znaku. Ideja, ki ste jo ime- li v mislih že dlje časa, vam ne bo dala miru. Trenutno še nimate pogojev, vendar to ne pomeni, da boste opustili svoj načrt. Čez vikend in še v ponedeljek dopoldne bo Luna v vašem zna- ku. V nedeljo bo tvorila prvi kra- jec. Kvadrat med Luno in Son- cem lahko povzroči v tem dnevu nekoliko slabše počutje, ki pa bo kratkotrajno. Vaši občutki bodo izredno močni, zaupajte jim. Sa- nje so lahko zelo slikovite, sku- šajte si jih zapomniti, saj vam lahko veliko povedo. Nekoliko negotovosti lahko povzroči vpliv vašega vladarja Neptuna, ki se bo obrnil neposredno. Vendar gre za aspekt, ki bo hitro minil. Vaš vladar Mars, ki potuje po sorodnem znamenju, se bo v tem tednu obrnil retrogradno. To je za vas veliko opozorilo, da bodite zmerni pri svojem delo- vanju, da ne iščite konfl iktov in ne ustvarjajte sporov. Mimogre- de vas lahko zanese v reakcijah in dobro je, da se tega vpliva zavedate. Retrogradni Merkur bo pomagal, da lahko uredite zmedo preteklih dni, saj bo- ste dobili nove informacije, ki bodo marsikaj pojasnile. V soboto bo vaša vladarica Venera zapustila znak kozoro- ga in se preselila v vodnarja. Na zasebnem področju imate vedno manj skrbi, bistveno kakovostnejši bodo tudi vaši medsebojni odnosi, kar bo posledica neke razčiščene si- tuacije. Preženite razmišljanja o poklicnih dilemah in se po- svetite družini ter prijateljem. Vaše družabno življenje bo zacvetelo, kar velja še zlasti za vikend. Merkur, vaš vladar, je še vedno retrograden, kar vam koristi, da uredite zaostale zadeve. Kljub temu, da bo vaš pogled uprt v preteklost, vam bodo misli uhajale tudi v prihodnje dogodke. Zabava izniči stres in prežene napeto- sti. Imejte to v mislih, ko boste razmišljali, kako bi preživeli proste trenutke. Nujno je, da se pošteno sprostite in si da- ste duška. Kar nekaj planetov vam nasprotuje, zato je to nuj- no potrebno. Z neko odločitvijo boste pre- senetili tako sebe kot tudi ljudi v svoji okolici. Vaši načrti bodo velikopotezni, vendar ima dan samo 24 ur in nič več. Ne od- ločajte se za večjo spremembo, saj se to odsvetuje zaradi retro- gradnosti Merkurja in tudi za- radi obrata Neptuna. Zmožnost presoje bo zmanjšana. Kasneje bi ugotovili, da je bila to napa- ka. Vikend bo romantičen, po- skrbite za sprostitev in odlično družbo. Odlično vam gre zadnje čase in kaže, da se bo ta trend tudi nadaljeval. Mars v vašem zna- ku vam prinaša ogromno ener- gije. Sicer se v tem tednu obrača retrogradno, kar pomeni, da ne rinite z glavo skozi zid, kajti to lahko povzroči v trenutku vročo kri. Zadovoljstva na številnih področjih vam sicer ne bi smelo primanjkovati. Da si le ne bo- ste postavljali previsokih ciljev, kajti ambicioznost bo v velikem porastu. Delo bo v ospredju. Kljub vaši pridnosti se kaže zastoj, ki pa ne bo nastal po vaši krivdi, am- pak bo splet okoliščin. Težko se boste umirili, saj vas bo nekaj v vaši notranjosti sililo k aktivno- sti. Vendar čas ni ugoden za po- membnejše premike. Potrebno bo počakati, da se situacija bolj razjasni. Retrogradni Merkur prinaša tudi vam odgovore na vprašanja, ki si jih zastavljate. Eden med njimi vas bo še pose- bej presenetil. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Kosilo Po rahlem prepiru mož vpraša ženo: »Kaj bo pa danes za kosilo?« Žena reče: »Nič.« »Saj si včeraj tudi rekla, da nič.« »Ja, ker sem skuhala za dva dni.« Ugriz psa Dva prijatelja se srečata in prvi vpraša drugega: »Kam pa pelješ psa?« On pravi: »K veterinarju, ker je obgrizel taščo.« »Ga pelješ uspavat?« »Ne, samo zobe nabrusit.« Nočitev V Laškem vpraša turist v hotelu: »Kako da je nočitev pri vas 150 evrov? Julija sem tudi prenočil pri vas in takrat je bila nočitev 100 evrov?« »Ja, takrat so bile noči še krajše.« Šale je prispeval Nande Jakopič iz Laškega Slušni aparat Močno naglušen skopuh si je kupil kos tankega kabla. En konec je vtaknil v zgornji žep suknjiča, drugega v uho. »To je moj novi slušni aparat,« je dejal ves zadovoljen. »Ali se ti blede?« mu reče prijatelj. »S tem ne boš nič bolje slišal.« »O pač, ko bodo ljudje to videli, bodo govorili glasneje.« Napotki »Kako pridem do naslednjega naselja?« vpraša voznik av- tomobila v puščavi nekega domačina. »Vozite ves čas naravnost, pojutrišnjem pa zavijte v levo.« Joga Netopirji visijo v votlini z glavami navzdol, le eden čepi na skalnem robu. Eden izmed netopirjev vpraša soseda: »Kaj pa mu je?« »Ah, nič. Z jogo se je začel ukvarjati.« Ločitev Jež zaupa prijatelju: »Ločil se bom. Dovolj imam ženinega zbadanja.« Prstan Srečata se dva prijatelja. Prvi vpraša drugega: »Zakaj ne nosiš poročnega prstana? Mislil sem, da si poročen.« Drugi odgovori: »Saj tudi sem. Ampak ta teden nosi poročni prstan moja žena.« Digitalna ura Janez si je kupil digitalno uro in med druženjem z Jožetom ga ta vpraša: »Koliko je ura?« Janez molči, zato ga Jože še enkrat vpraša, a ne dobi od- govora. Ves jezen mu reče: »Me slišiš? Sprašujem te, koliko je ura!« »Potrpi, ne vem še! Pa ti poskusi deliti 17:23, če se ti tako mudi!« mu razburjeno odgovori Janez. Krožne nadzorne kamere pokrivajo 360 stopinj. Mož se je želel tiho vrniti iz gostilne, a je imela žena drugačne načrte. V življenju je pomembno, da smo ob pravem času na pravem mestu. Otroci radi pomagajo. Prosimo, vzemite številko. Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 49, 5. december 2024 Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Sobotni vstop vaše vladarice Venere v sorodnega vodnarja je odlična novica za vas. Čakajo vas prijetni dnevi. Ko nekoga sprejmete za svojega, je to za vedno. Tudi tokrat bo tako. Znali boste deliti svoj optimi- zem in dobro voljo in ljudje se bodo v vaši družbi počutili zelo dobro. Energija, tudi pripravlje- nost za delo, bo nekoliko niha- la. Tokrat boste delovali precej kampanjsko, enkrat boste ho- teli narediti vse, drugič pa nič. Vaš vladar Pluton je dokonč- no spremenil znamenje svojega potovanja. Izstop iz kozoroga, po katerem je potoval od leta 2008 v vodnarja, v katerem bo do leta 2044, ima predvsem generacij- ski vpliv. Prisotne bodo težnje po svobodnejšem in naprednejšem izražanju kolektivne zavesti, katere del pa boste tudi vi. Neka oseba iz vaše preteklosti vam ne bo dala miru. Kar naprej se bo pojavljala v vaših mislih. Ugoto- vili boste, kaj je vzrok. To obdobje je čas, v katerem lahko resnično zablestijo vaše najlepše značajske lastnosti, saj sta v vašem znaku Sonce in Merkur. Energija, ki jo izžare- vate, je zelo sijoča, podpira vas Mars v sorodnem znamenju. Prijetnim presenečenjem bodo sledila nova. Merkur bo s svojo retrogradnostjo pomagal dokon- čati zadevo, ki je že nekaj časa stala na stranskem tiru. To vam bo prineslo olajšanje, saj se bo- ste zavedali, da je obljuba delala dolg. V četrtek in v petek bo Venera še v vašem znamenju, zato izko- ristite ta pozitiven vpliv v svoje dobro. Poiščite družbo ljudi, ki so vam blizu, pojdite na obisk, obiščite kakšno prireditev, ku- pite si kaj za svojo dušo, lepo vam bo. T udi na ljubezen ne po- zabite! Sicer bodo tudi ti dnevi delovni. Dobro se boste organi- zirali in opravili tudi tisto, česar sprva niste nameravali. Pošteno si boste oddahnili zaradi novice, ki ste jo čakali kar nekaj časa. V četrtek in v petek bo Luna potovala po vašem znamenju, kar vam prinaša prijetno preži- vet čas v družbi ljudi, ki so vam blizu. Srečanj, zabave, pogovo- rov in smeha ne bo primanjko- valo in odlično se boste sprostili, saj bo od sobote naprej Venera v vašem znaku. Ideja, ki ste jo ime- li v mislih že dlje časa, vam ne bo dala miru. Trenutno še nimate pogojev, vendar to ne pomeni, da boste opustili svoj načrt. Čez vikend in še v ponedeljek dopoldne bo Luna v vašem zna- ku. V nedeljo bo tvorila prvi kra- jec. Kvadrat med Luno in Son- cem lahko povzroči v tem dnevu nekoliko slabše počutje, ki pa bo kratkotrajno. Vaši občutki bodo izredno močni, zaupajte jim. Sa- nje so lahko zelo slikovite, sku- šajte si jih zapomniti, saj vam lahko veliko povedo. Nekoliko negotovosti lahko povzroči vpliv vašega vladarja Neptuna, ki se bo obrnil neposredno. Vendar gre za aspekt, ki bo hitro minil. Vaš vladar Mars, ki potuje po sorodnem znamenju, se bo v tem tednu obrnil retrogradno. To je za vas veliko opozorilo, da bodite zmerni pri svojem delo- vanju, da ne iščite konfl iktov in ne ustvarjajte sporov. Mimogre- de vas lahko zanese v reakcijah in dobro je, da se tega vpliva zavedate. Retrogradni Merkur bo pomagal, da lahko uredite zmedo preteklih dni, saj bo- ste dobili nove informacije, ki bodo marsikaj pojasnile. V soboto bo vaša vladarica Venera zapustila znak kozoro- ga in se preselila v vodnarja. Na zasebnem področju imate vedno manj skrbi, bistveno kakovostnejši bodo tudi vaši medsebojni odnosi, kar bo posledica neke razčiščene si- tuacije. Preženite razmišljanja o poklicnih dilemah in se po- svetite družini ter prijateljem. Vaše družabno življenje bo zacvetelo, kar velja še zlasti za vikend. Merkur, vaš vladar, je še vedno retrograden, kar vam koristi, da uredite zaostale zadeve. Kljub temu, da bo vaš pogled uprt v preteklost, vam bodo misli uhajale tudi v prihodnje dogodke. Zabava izniči stres in prežene napeto- sti. Imejte to v mislih, ko boste razmišljali, kako bi preživeli proste trenutke. Nujno je, da se pošteno sprostite in si da- ste duška. Kar nekaj planetov vam nasprotuje, zato je to nuj- no potrebno. Z neko odločitvijo boste pre- senetili tako sebe kot tudi ljudi v svoji okolici. Vaši načrti bodo velikopotezni, vendar ima dan samo 24 ur in nič več. Ne od- ločajte se za večjo spremembo, saj se to odsvetuje zaradi retro- gradnosti Merkurja in tudi za- radi obrata Neptuna. Zmožnost presoje bo zmanjšana. Kasneje bi ugotovili, da je bila to napa- ka. Vikend bo romantičen, po- skrbite za sprostitev in odlično družbo. Odlično vam gre zadnje čase in kaže, da se bo ta trend tudi nadaljeval. Mars v vašem zna- ku vam prinaša ogromno ener- gije. Sicer se v tem tednu obrača retrogradno, kar pomeni, da ne rinite z glavo skozi zid, kajti to lahko povzroči v trenutku vročo kri. Zadovoljstva na številnih področjih vam sicer ne bi smelo primanjkovati. Da si le ne bo- ste postavljali previsokih ciljev, kajti ambicioznost bo v velikem porastu. Delo bo v ospredju. Kljub vaši pridnosti se kaže zastoj, ki pa ne bo nastal po vaši krivdi, am- pak bo splet okoliščin. Težko se boste umirili, saj vas bo nekaj v vaši notranjosti sililo k aktivno- sti. Vendar čas ni ugoden za po- membnejše premike. Potrebno bo počakati, da se situacija bolj razjasni. Retrogradni Merkur prinaša tudi vam odgovore na vprašanja, ki si jih zastavljate. Eden med njimi vas bo še pose- bej presenetil. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Kosilo Po rahlem prepiru mož vpraša ženo: »Kaj bo pa danes za kosilo?« Žena reče: »Nič.« »Saj si včeraj tudi rekla, da nič.« »Ja, ker sem skuhala za dva dni.« Ugriz psa Dva prijatelja se srečata in prvi vpraša drugega: »Kam pa pelješ psa?« On pravi: »K veterinarju, ker je obgrizel taščo.« »Ga pelješ uspavat?« »Ne, samo zobe nabrusit.« Nočitev V Laškem vpraša turist v hotelu: »Kako da je nočitev pri vas 150 evrov? Julija sem tudi prenočil pri vas in takrat je bila nočitev 100 evrov?« »Ja, takrat so bile noči še krajše.« Šale je prispeval Nande Jakopič iz Laškega Slušni aparat Močno naglušen skopuh si je kupil kos tankega kabla. En konec je vtaknil v zgornji žep suknjiča, drugega v uho. »To je moj novi slušni aparat,« je dejal ves zadovoljen. »Ali se ti blede?« mu reče prijatelj. »S tem ne boš nič bolje slišal.« »O pač, ko bodo ljudje to videli, bodo govorili glasneje.« Napotki »Kako pridem do naslednjega naselja?« vpraša voznik av- tomobila v puščavi nekega domačina. »Vozite ves čas naravnost, pojutrišnjem pa zavijte v levo.« Joga Netopirji visijo v votlini z glavami navzdol, le eden čepi na skalnem robu. Eden izmed netopirjev vpraša soseda: »Kaj pa mu je?« »Ah, nič. Z jogo se je začel ukvarjati.« Ločitev Jež zaupa prijatelju: »Ločil se bom. Dovolj imam ženinega zbadanja.« Prstan Srečata se dva prijatelja. Prvi vpraša drugega: »Zakaj ne nosiš poročnega prstana? Mislil sem, da si poročen.« Drugi odgovori: »Saj tudi sem. Ampak ta teden nosi poročni prstan moja žena.« Digitalna ura Janez si je kupil digitalno uro in med druženjem z Jožetom ga ta vpraša: »Koliko je ura?« Janez molči, zato ga Jože še enkrat vpraša, a ne dobi od- govora. Ves jezen mu reče: »Me slišiš? Sprašujem te, koliko je ura!« »Potrpi, ne vem še! Pa ti poskusi deliti 17:23, če se ti tako mudi!« mu razburjeno odgovori Janez. Krožne nadzorne kamere pokrivajo 360 stopinj. Mož se je želel tiho vrniti iz gostilne, a je imela žena drugačne načrte. V življenju je pomembno, da smo ob pravem času na pravem mestu. Otroci radi pomagajo. Prosimo, vzemite številko. Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 49, 5. december 2024 RAZVEDRILO Nagradna križanka REŠITEV SUDOKU 650 SUDOKU 651 SUDOKU 342 REŠITEV SUDOKU 341 Nagradni razpis: STOJI … ZI- DANA, PRED NJO JE STARA JABLANA JASNOVIDEC ČASTITLJIV MOŽ RUM … POGUM DIVJI GOVEDI PTICE ROPARICE ZELO HITER TEK PRI KONJU PO NJEM PRIPELJEMO K HIŠI PROGRAM- SKA NAPAKA (ŽARG.) RUBELJ POKRAJINA V SV DELU ISTRE ZORMANOVA LITERARNA JUNAKINJA OVENEL FIGURA, PODOBA PARNO KAMNITE GMOTE NE (ANG.) NE VROČA, NE HLADNA GIBLJIV STIK KOSTI SORTA JABOLK VIVODNIK JE NAJVIŠJI VRH … PLANINE … PINOT JE RDEČE VINO ILIADA JE HOMERJEV JUNAŠKI … ODVEČNE STVARI ZDRAVILNA RASTLINA TRANSAKCIJ- SKI RAČUN KOREJSKI AVTO PRITOK SAVE ZATEGOVA- NJE OPICA Z DOLGO ORANŽNO DLAKO ŠVICARSKA DOLINA SIRSKI PREDSEDNIK (BAŠAR AL) ZRAČNA OBRAMBA KAZALNI ZAIMEK DIVJI MAČKI IZDELUJE OKENSKE NAVOJNICE SKUPNOST NEODVISNIH DRŽAV ZELO TOPEL SO 3 ALI CO 2 SLOVENSKI KIRURG BRECELJ ITALIJANSKA SOPRANIST- KA TEBALDI SL. PEVEC RUDAN TIROLSKA (ORIG.) ZAGNANOST, ELAN NEKDANJI SLOVENSKI MANEKEN KOBILICA ... HORVAT: LAHKO NOČ PIRAN RIMSKI HIŠNI BOGOVI AMERICIJ SNOV PRIJETNEGA VONJA GLAS PRI REZGETANJU KOVANEC JE … DENAR DO, …, MI, FA, SO, LA UMETNO USNJE SPODBUDI, NAVDUŠI MEJI NA IRAN BURKINA … JE AFRIŠKA DRŽAVA STOK OB BOLEČINI NESEBIČNO RAVNANJE Povsod z vami … OKNO DOLI GLEDA ENA ZAVBER DEKLICA MESTO NA FLORIDI PLAČILO ZA PORABLJENO VODO IGRALNA KARTA PREDRAMI OBOK SLOVENSKI TELEVIZIJEC (IGOR E.) CEREBRAL- NA PARALIZA SL. PEVKA PRODNIK KRAJ NA PAGU LAČEN … VOLK MEDVED (ANG.) AM. IGRALEC IN PEVEC WAHLBERG ZLITINA TAK, KI VSEBUJE MAŠČOBE LJUBEZENSKI PESNIK ODPRAVIM SE ŽENA NEK- DANJEGA PREDSED- NIKA ZDA ROOSEVELTA BITI NA NOGAH EVROPSKI UMETNOSTNI SLOG S PRITISKOM NANJO USTAVIMO VOZILO SL. IGRALEC SOTLAR SKUPINE PTIC V LETU KOSILO …-KLJUČEK NARCIS JE ZAGLEDAN … BOKSARSKO BORIŠČE A. ŠIFRER: OSTAN PR ... VETER NA JADRANU OBDANA, OMOTANA REKA NA DOLENJ- SKEM VRGEL JE ŠE ZADNJI … MI…AK JE MIŠJI SAMEC ORIENTAL- SKA TRŽNICA VASCO … GAMA UVRŠČENO JE ZA 40. NAJEM ČLAN SAZU 9 15 10 4 8 7 1 5 2 14 3 13 12 11 6 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON 12345 678 91 01 11 21 31 41 5 Geslo iz številke 48: Bliža se adventni čas Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado (majico Novega tednika & Radia Celje) prejmejo: Marica Pavić iz Loke pri Žusmu, Erika Topolak iz Štor in Ivica Topovšek z Gomilskega. Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo oseb- no na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v obdobju enega meseca. Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada – majica Novega tednika & Radia Celje. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Ce- lje, do torka, 10. decembra. Upoštevali bomo reši- tve na kuponu, ki ga lah- ko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Novi TEDNIK št. 49 5. 12. 2024  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 49, 5. december 2024 PISANI SVET V Citycentru Celje so že 16. leto postavili novoletno jelko želja. Vsako leto tudi zapo- sleni Novega tednika in Radia Celje sodelujemo v tej srčni dobrodelni akciji obdarovanja otrok iz rejniških družin. Čarobne praznike bomo pričarali 6-letni Lani, ki si je zaželela govorečega dojenčka in ga tudi zelo lepo narisala. Center managerki Citycentra Celje Darji Lesjak je darilo za Lano izročila prokuristika Novega tednika in Radia Celje Anica Šrot Aužner. V tej edinstveni pobudi, ki združuje srčnost in solidarnost, sodelujejo vse enote Centra za socialno delo Celje ter Centra za socialno delo Savinjsko-Šaleška. Do 11. decembra lahko obiskovalci ustvarite praznično čarobnost – izberite risbico na jelki želja pri Citycentrovi infotočki, uresničite otroško željo in narišete nasmeh na obrazih otrok, starih od 5 do 10 let. »Da pa noben otrok ne bi ostal brez darila, bo Citycenter Celje poskrbel, da bodo tudi tisti, katerih želje niso bile narisane, prejeli darilne bone Desetak iz našega humanitarnega sklada Citycentrovo srce. Naj bo letošnji december poln topline, radosti in nepozabnih trenutkov,« je poudarila center managerka Darja Lesjak. NT V ponedeljek, 9. decembra, si bodo lahko obiskovalci ogledali gledališko-glasbeni projekt gledališke igralke in pevke Lare Jankovič z naslo- vom Pesem za Laro – ujetnica časa. Kot je dejala umetnica, je navdih za predstavo čr- pala iz svojega imena, ki ga je dobila po junakinji fi lma Dr. Živago Lari, in iz pesmi Somewhere, my love istoi- menskega fi lma. Predstava je iskrena, čustvena in slavi ljubezen, je povedala Lara Jankovič. »Ko sem se rodila, je bilo ime Lara zelo redko in se mi je vedno zdelo posebno, še posebej ko sem brala roman in si petkrat ogledala fi lm,« je pojasnila igralka. Vse to jo je pahnilo v radovedno brskanje po zgodovini in jo pripeljalo do romaneskne osebne izpovedi prave Lare, Olge Ivinske, ki je z enim najvidnejših predstav- nikov ruske književnosti Bori- som Pasternakom ljubimkala dolgih 14 let. »Ko sem kupila knjigo Olginih spominov na Pasternaka, me je njena zgod- ba globoko ganila in prevzela. Videla sem, da je bila fi lmska Lara resnična ženska, kar mi je dalo zagon, da sem ustva- rila to predstavo,« je dodala. »On je bil zanjo bog, njej se je Več kot 15 tisoč evrov je izkupiček, ki so ga minulo nedeljo zbrali organizatorji dobro- delnega koncerta za družino Skok, ki je sredi oktobra zaradi požara ostala brez doma. Na povabilo k sodelovanju na koncert v športni dvorani OŠ Blaža Kocena Ponikva se je odzvalo enajst nastopajočih. Približno 850 obiskovalcev je s svojim obiskom in prosto- voljnimi prispevki dokazalo svojo željo, da bi šestčlanska družina čim prej spet zaživela pod skupno streho novega doma. Dogodek za pomoč družini s Ponikve v občini Šentjur sta organizirala Slovenska demo- kratska mladina in Prostovoljno gasilsko društvo Ponikva. Sodelujoče je vodila misel na to, da člani družine Skok decembrske dni, ko so številni ljudje ob polno obloženi mizi in ob toplem ognjišču, še vedno preživljajo v bivalnih zabojnikih. Pogorela hiša je že porušena, družina pridobiva gradbeno dovoljenje za nov dom, za gradnjo pa seveda potrebuje denarno pomoč. Klemen Mastnak iz SDM je prepričan, da so Skokovi minulo nedeljo dobili potrditev, da jim želi pomagati širši krog ljudi, ne le njihovi sorodniki in sosedje. Na povabilo k sodelovanju se je odzvalo enajst skupin, skupno je na oder stopilo kar 67 nastopajočih, med drugim 25-član- ski harmonikarski orkester Banovšek. »Koncert je trajal dve uri, a glede na dober namen mislim, da je vsakemu minil prehitro,« je dejal sogovornik. Izrazil je zahvalo medijski hiši Novi tednik in Radio Celje, ki je bila eden od medijskih sponzorjev dogodka. Dobra novica je, da sta organizatorja še po koncertu prejela nekaj pobud za donacije. TS, foto: Andraž Purg Stopili skupaj za družino Skok Pri organizaciji dogodka so bili nepogrešljivi tudi člani Prostovoljnega gasilskega društva Ponikva. Dogodek je bil ganljiv za družino Skok. Starša vse življenje delata na kmetiji, ki je edini vir preživetja, tam pridno pomagajo tudi vsi štirje otroci. Lučke in dogajanja vabijo S sobotnim prižigom lučk v središču Celja se je začelo Pravljično Celje, ki bo do konca leta postreglo z več kot 65 dogodki. Praznične luči bodo svetile do 6. januarja. Spomnimo, da bo Pravljična dežela, ki bo letos doživela nekaj novosti, vrata odprla 20. decembra. Dogajanje v soju decembrskih luči se je tako že začelo na različnih ulicah v knežjem mestu. Na Krekovem trgu je postavljen vrtiljak, na Celjski mestni hranilnici se vrti projekcija praznič- no obarvanih zgodb z liki iz celjske zgodovine, Severni pol je na Muzejskem trgu. Koncerti, 19 jih bo, se bodo vrstili na Krekovem in Glavnem trgu. Živahno je že v Stanetovi ulici, kjer je postavljen legendarni kiosk K67 . Praznična bosta tudi Stari grad in celjsko drsališče. Silvestro- vanje bo na Krekovem trgu z Nušo Derenda in s predskupino Sanpark. Med nastopajočimi na koncertih v Celju bodo decembra med drugimi tudi Maja Keuc, Gal Gjurin, Celjski Dixieland, Žan Serčič s Šakali in Crvena jabuka. SŠol Celjsko središče je bilo v soboto ob prižigu luči polno obiskovalcev. (Foto: Andraž Purg) O goreči ljubezni v ruskem mrazu (Foto: arhiv Lare Jankovič) življenje spremenilo, ko ga je spoznala. On je njuno ljube- zensko zgodbo prelil v roman o Živagu in Lari.« Lara Jankovič v predstavi igra Olgo in osvetli pomemb- ne utrinke iz njunega življenja, ki je bilo burno kot v fi lmu. »Zaradi romana Dr. Živago so oblasti namreč Pasternaka preganjale kot protisovjetskega človeka, ker je pisal resnico,« je poudarila. Dr. Igor Saksida v slovenščino skoraj neopazno vnese čudovito prepesnjene ruske pesmi in romance, ki zgodbo še podčrtujejo, je povedala Jankovičeva, na odru pa jo spremljajo še štir- je glasbeniki Ravi Shrestha, Tilen Stepišnik, Gašper Pri- možič in Aleksej Ermakov. Režiserka je Yulia Kristoforo- va. LJ Izpolnili željo na novoletni jelki želja Z leve: prokuristka Novega tednika in Radia Celje Anica Šrot Aužner in center managerka Citycentra Celje Darja Lesjak (Foto: SB) Oder je med drugim zavzel 25-članski harmonikarski orkester Banovšek.