Poštnina plačana \/ gotovim
Maribor, četrtek 27. septembra 1934
Stev. 219
MARIBORSKI
Leto Vlil. Xv.,
—EHBBBB—
Cena 1 Din
VECERNIK
(JradnlStvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredniitva 2440, uprave 246S Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 16. url / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poStl 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / Poitnl čekovni račun St. 11.409
99
JUTRA
99
Razdor v velikih pogajanjih
Po krivdi Italije in njenih zahtev so dospela pogaianla za garancijo avstrijske neodvisnosti na mrtvo točko — Slabi izgledi tudi za sporazum
med Italijo in Francijo
Ena mite! dvajsetih milijonov južnih Slovanov
Letošnji majski prevrat v Bolgariji je napovedal že od vsega začetka zgodovinske spremembe v odnošajih med B o i g arijo in Jugoslavijo. Vsi, v Bolgariji in v Jugoslaviji, smo napeto in nestrpno pričakovali, kdaj bodo padli še zadnji plotovi, ki so nas delili in branili bratom do bratov v prisrčni lin neločljivi objem. Toda bilo bi napačno forsirati stvari, ki potrebujejo mirnega dozoretja, zato je bilo treba vsaj nekaj mesecev, da se je do potrebne mere okrepila obojestranska pripravljenost za dokončn/i likvidacijo preteklosti. Ti meseci, ki so pretekli od majskega prevrata v Bolgariji, ki je postavil na krmilo našega bratskega južnoslovanskega naroda iskrene in neomajne prijatelje bratskega sodelovanja, zavezništva in prijateljstva z ministrskim predsednikom Kimonom Geor-gijevim na čelu, so obrodili dovelj sadov in so izpolnili v obili meri vsa naša pričakovanja, dasi se rezultati tihega in stvarnega dela doslej niso obešali na veliki zvon. Danes pa moremo tudi jav-^o ugotoviti, da je preteklost dokončno pokopana ter stopata Bolgarija in Jugoslavija v novo dobo lepše bodočnosti.
Oficielni začetek te dobe pomeni sedanji obisk našega kralja Aleksandra in naše kraljice Marije pri bolgarskem kralju Borisu in bolgarski kraljici Ivani v So-fi.fi- Naša suverena sta odpotovala v brat-| sko bolgarsko prestolnico, da vrneta obisk bolgarskima suverenoma, ki sta bila lani ^ v decembru gosta beograjskega dvora, in da slovesno otvorita novo iskreno i vzajemnost vseh južnih Slovanov od Tri I glava do Marice. Zato ta obisk ni samo Pakt navadne, često le prazne vljudnosti,
I ampak je morda sploh najpomembnejši dogodek po zedinjenju Srbov, Hrvatov in ■ Slovencev v kraljevino Jugoslavijo. Ob Priliki tega obiska sc sankcionirajo re-: zultati večmesečnih resnih naporov za dokončno oblikovanje bratstva in zavez-mštva Bolgarov ter Jugoslovanov. Ministrski predsednik Kimon Georgi je v jc napovedal žc pred obiskom, da bo nudil priložnost za uresničenje zbližanja o-beh bratskih narodov in vzajemno sodelovanje vseli balkanskih Slovanov. Notra nji minister M i d il e v je pa rekel: »Praktični rezultati tega obiska bodo za idejo zbližanja gotovo ogromni, ker se bo v zelo kratkem času mogla spremeniti v iskreno sodelovanje in prijateljstvo. Menim, da bosta oba naša naroda zadovoljna s tem obiskom.«
Še bolj iasen je pa bil prometni minister Nikola Z a h a r i j e v s svojo zgodovinsko pomembno izjavo: »Kar je bilo še pred dvema letoma želja bolgarskega naroda, postaja dejstvo. Velika prizadevanja, ki so jih izvedli pristaši ideje zbližanja, doživljajo narH>slcd uspehe. Strem lienje naših dveh narodov, da se snideta iz oči v oči in da od srca do srca rešujeta probleme, ki ju zanimajo, dobiva realen Izraz v sestankih in obiskih naših kronanih vladarjev ter odgovornih držav »ikov naših dveh držav. Črni oblaki, ki so se leta kopičili nad obema bratskima narodoma, so se po zaslugi bratskih čustev, ki prihajajo iz dna duše bolgarskega in jugoslovanskega naroda, razbežali in sc nikdar več ne bodo, kakor trdno verujem, pojavili nad njima. Mi smo bratje po krvi, naša pota so ista. Roko v r«k| in ne drug proti drugemu! To zafote va naše bratstvo. V duhovni slogi in i Pomočjo bratskega zbližanja bomo mo-Sli postati vojaki miru ter nosilci kulture in napredka na Balkanu.« Po teh izjavah Vodilnih bolgarskih državnikov pač ne
PARIZ, 27. septembra. V tukajšnjih političnih krogih se splošno zatrjuje, da so ženevska pogajanja o zagotovitvi avstrijske neodvisnosti dospela na mrtvo točko, in to ne po krivdi Francije, temveč po krivdi Italije. Francija je, upoštevajoč stališče inale antante, izdelala načrt, po katerem naj bi avstrijsko neodvisnost garantirale enako vse zainteresirane države. To stališče je zastopala in zastopa tudi Anglija, ki nikakor ne dovoli, da bi se mandat za eventuelno intervencijo v prilog avstrijske neodvisnosti podelil samo Italiji. Mimo tega je zahteva pred loga, da se razsojanje o eventuelnih sankcijah izroči Društvu narodov. Italija pa nasprotno odklanja tako rešitev in zahteva v Avstriji ter v Podonavju popolnoma svobodne roke, na kar pa Francija nikdar in nikakor ne more pristati, ker bi to pomenilo definitivni prelom prijateljstva z državami male iantante. Njeno stališče
je, da ne sme nobena država v Podonavju imeti monopolnega položaja in to stališče je Barthou tudi odkrito spo ročil italijanskim diplomatom v Ženevi. Ker taka rešitev, kakor jo predlaga Italija, ne bi bila nikaka rešitev, ampak še večje poslabšanje podonav skega problema. Samo, ako se Italija odreče svojim načrtom in zahtevam po monopolu v Avstriji in Podonavju, je podonavski problem mogoče rešiti. Ako se to ne zgodi, ne bo krivda Francije, ampak Italije, ki naj potem tudi nosi odgovornost za vse posledice. V poučenih krogih se s tem v zvezi zatrjuje, da so se tudi izgledi za sporazum med Francijo in Italijo zelo zmanjšali. Stališče male antante glede avstrijskega vprašanja, kakor tudi glede vseh ostalih sporazumov, je, da se tretira kot enakopravna sila, dočim Italija tega noče priznati in zahteva tudi pri sporazumevanju s Francijd proste roke glede svoje po-
litike do male antante, posebno pa še Jugoslavije. Po informacijah tukajšnjih političnih krogov Italija v dveh vprašanjih absolutno ne misli popustiti, to je v vprašanju glede svoje po litike na Jadranu in pomorske paritete. Zelo nepopustljiva pa je tudi glede vprašanja nemške oboroževalne enakopravnosti, katero zagovarja, in ustanavljanja večje protinemške fronte. katere ne mara.
Po vsem tem izgleda, da postaja s takim optimizmom napovedano spora zumevanje vsak dan težje in mani izvedljivo i,n se bo končalo tako, kakor vse večje akcije zadnjih let.
PARIZ, 27. septembra. »Temps« poroča, da so v pogajanjih zaradi pomorske paritete z Italijo nastale .take težkoče, da so se morala prekiniti do prihodnje pomladi. Barthou torej ob priliki svojega obiska v Rimu o njih sploh ne bo razpravljal.
Benešeu načrt mmššlniskega sporazuma
POSEBEN SPORAZUM MED ČEŠKO SLOVAŠKO IN MADŽARSKO OBVEZNOSTI MIROVNIH POGODB.
PREKO
PRAGA, 27. septembra. Dr. Beneš je sprožil v Ženevi vj>rašanje sklenitve dogovora o narodnih manjšinah med Češkoslovaško in Madžarsko. Dogovor bi bil podoben češkoslovaško-poljskemu dogovoru o pravnih in finančnih vprašanjih, ki se je Izkazal zelo dobrega zlasti za časa obojestranskih političnih napetosti. Češkoslovaška jc pripravljena dati madžarski narodni manjšini razne pravice in
ugodnosti preko določil mirovnih pogodb, ako se ta manjšina obveže voditi iojalno politiko napram državi in ako bo Madžarska enako postopala s slovaško narodno manjšino na svojiem ozemlju. S pogodbo bi se Češkoslovaška in Madžarska obvezali, da ne bosta nasilno raznarodovali Madžarov odnosno Slovakov, zlasti pa, da ne bosta silili manjšinskih otrok v večinske šole.
Snovanje dneh front b Franciji
BOJ ZA IN PROTI USTAVNI REFORM I. PRED NEIZPROSNIM. SPOPADOM MARKSISTOV IN NACIONALISTOV.
PARIZ, 27. septembra. »United Press« poroča, da bo v kratkem sklicano v Ver-sailes francosko narodno predstavništvo, da razpravlja o francoski državni reformi. Najvažnejše je sedaj vprašanje, ali bo Dourmergue izvedel svojo ustavno reformo docela preko narodnega predstavništva, ali pa naredbenim potom. — Douniergue mora zaenkrat računati samo s pomočjo konservativcev in nacionalistov. Stališče centrumaških in desničarskih skupin levičarskih strank še ni jasno, dasi se tudi v njihovih krogih priznava potreba po okrepitvi državne avto ritete. Odkrito napovedujejo Daumerguc-
ovim načrtom boj samo komunisti in socialisti, ki zatrjujejo, da se bodo pri svojem odporu poslužili vseh sredstev in bodo mobilizirali odpor, kakršnega Fran cija še doslej ni doživela. Komunisti sami napovedujejo celo revolucijo, ki naj onemogoči fašistične namere Doumer-guea. Obenem so pa marksisti sklenili prirediti 13. oktobra po vsej Franciji o-gromne demonstracije proti Doumergueu in njegovim načrtom. Istočasno zahtevajo takojšnjo sklicanje senata in parlamenta, uvedbo proporca v volilnem sistemu in takojšnji razpis volitev. To je pa napotilo bivše bojevnike, ki štejejo v svo-
zgodovinskeni pomenu tega potovanja Nj. Vel. kralja Aleksandra in Nj. Vel. kraljice Marije v Sofijo.
V trenutku, ko leži nad tisto Evropo, ki je še nedavno s prezirom zrla na slovanski Balkan kot na izhodišče vseh nemirov, temna megla sovraštva, iz katerega se lahko vsak trenutek razvije nova krvava nevihta, doživlja ta slovanski Balkan svoje najsvetlejše, najbolj solnčne dneve. Doživlja uresničenje tistega, kar je bilo še vse do včeraj samo vročični sen hrepenenja redkih posameznikov! Danes jc to realno hotenje dvajsetih milijonov južnih Slovanov. Zadnji
lahko mirno trdimo, ne da bi se bali kakršnegakoli pretiravanja, da ga od Triglava do Marice in Črnega morja ni južnega Slovana, ki mu srce ne bi bilo od radosti spričo bratskega objema, ki zdru žuje brate iste krvi v skupno bodočnost. Po tem dogodku smo postali močni in n e p r e m a g 1 j i v i. Ni se nam več treba bati nikogar, pa naj nam grozi s še takim sovraštvom in silo. Dvajset milijonov južnih Slovanov stoji na straži, pripravljenih braniti z vso neuklonljivo voljo svojo zemljo. Dvajset milijonov južnih Slovanov, na ozemlju .350.000 km3, ki ima pi^>stora za še enkrat toliko bodočih
niore biti prav nobenega dvoma več o I meseci so zbližali vsa naša srca in danes I prebivalcev!
jih organizacijah 3 milijone članov, da so se docela postavili na Doumergueovo stran. Letošnja jesen bo tako zelo živahna. Francija se deli na dve neizprosni fronti levice in desnice.
Nemčija se vrne v Ženevo?
PARIZ, 27. septembra. »Havas« poroča iz Berlina, da je Hitler spremenil svoje stališče in skleni! vrnitev Nemčije v Društvo narodov, da ženevsko tribuno uporabi za obrambo nemške enakopravnosti. Vrnitev bi se izvršila kmalu po saarskeni plebiscitu, še prej pa bi prispe) v Ženevo Riibbentrop, ki bi proučil re* zultate pogajanj med velesilami in Rusijo. Nemčija bi popustila v mnogih vprašanjih, ako doseže smoter: popoiuo enakopravnost glede oboroževanja. To spremembo je povzročilo sklepanje politično in vojaške zavezniške pogodbe med Fran cijo in Rusijo
Antihabsburški ukrep madžar-vlade
BUDIMPEŠTA, 27. sept.. Madžarska vlada je odredila, da se bo odslej praznoval 6. oktober kot državni praznik. Tega dne so bili 1. 1848. v Košntovi revoluciji juslificirani generali, ki so se borili v osvobodilni vojni proti Habsburžanom. V političnih krogih smatrajo, da je osta vladinega dekreta naperjena proti legitimistom in deloma tudi proti militantnemu katolicizmu, ki ga kalvinski krogi vlade ne puste priti zaradi Habsburžanov do upliva.
POLJSKI ODGOVOR ODKLONILEN.
ŽENEVA, 27. septembra. Poljski zunanji minister Beck je izročil Barthouju odgovor na noto o vzhodnem paktu. Dasi besedilo odgovora doslej še ni bilo objavljeno, se vendar doznava, da je prav tako odklonilno, kakor nemško. Poljska je pripravljena sklepati samo dvostranske pogodbe.
ST ALJIN DELI FEVDE.
REV AL, 27. septembra. Po vesteh iz Moskve je sovjetska vlada po Staljino-vem nalogu darovala Dimitrovu za njegove velike zasluge za sovjetsko revolucijo kot osebno lastništvo neko celn -r. vas v bližini Moskve.
Dnevne vesti
Strašen samomor pod kolesi brzovlaka
V	nedeljo ob 3. uri zjutraj se je vrgel pod brzovlak nied Ponikvo in Poljčanami 22-letni tovarniški delavec Jože Mejavšek in bil takoj mrtev. Našel ga je ob 4. zjutraj progovni obhodnik Kvas, ki je takoj obvestil železniško postajo v Poljčanah. Sodna komisija, ki se je nato podala na kraj in truplo raztelesila, jo ugotovila samomor. Kolesa so nesrečniku glavo popolnoma odrezala. Truplo je ležalo pravokotno na tiru, kar dokazuje, da je Mejavšek sam položil glavo na tir. Iz ozadja dogodka se doznava sledeče.
Mejavšek je bil v soboto doma pri kožu-hanju, pri katerem se je zaradi obilo zaužitega vina vnel prepir. Pri tem je pokojnik grozil svojemu bratu in drugim, da jih bo zaklal. Čez nekaj časa se je pa odstranil z besedami: »Z bratom bom že obračunal!« Potem je pa dejal, da gre proti železniški progi. Ko so našli njegovo truplo, je imel za škornjem še zataknjen dolg nož. Prepir je nastal baje zaradi tega, ker so pokojnika pri kožu-hanju dražili z nekim dekletom. Pokojnikovo truplo so pokopali včeraj v Ločah.
trzatm
Iz učiteljske službe. Upokojena je me-ščanskošolska učiteljica Ana Pečovniko-va na II. dekliški meščanski šoli v Mariboru.
Iz sodne službe. Pred dnevi, so položili pri tukajšnjem okrožnem sodišču strokovni izpit za jetniške -paznike pazniki-pri- j pravniki gg. Franjo Črepinko, Anton Pre : ložnik in Janko Vrbnjak. Čestitamo!
Novi grobovi. Pretekli teden so v Mariboru umrli: trgovski poslovodja Božidar Kumer, star 31 let: posestnikova hčerka Albina Fiderškova, 15 let; ključavničarjeva žena Ana Petrovičeva, 38 let; krojačev sin Stanko Zorko, 4 leta; knjigovez Rudolf Lorbek, 39 let; upok. davčni uradnik Andrej Križmanič, 69 let; upokojeni višji železniški inšpektor Josip Hauswirt, 72 let; brivski mojster Drago Riedl, 47 let; uradnik državnih železnic Fr. Kristl, 45 let; strugar državnih že-leznicMiha Lešnik, 65 let; Franc-Korošec, 53 let; Alojzij Špes, 64 let; J. Plav-čak, 60 let; Ivan Kolar, 9 mesecev; Rudolf Herrčko, 1 leto; Marija Cviklova, 60 iet; Franc Arh, 55 let; Marija Vohova, 45 let in Elizabeta Rožmanova. stara 29 let.
Poroke. Te dni so se v Mariboru poročili: posestniški sin Anton Poklic in Marija Šalkovičeva, mesarski pomočnik Valter Majer in Marija Hribarškova, trgovec Jože Lamgerške in Hermina Švar-čeva, posestnik France Jančič in Ana Repova, mizar drž. žel. France Podlipnik in Hermina Kovačičeva, tkalec Fr. Rebernjak in Štefka Kozarjeva, kovač Ivan Muhič in Francka Fifujeva ter tkalec France Kirič in Marija Harmanova. Bilo srečno!
»Dunajski jarek«. «Slovenec« je v svojem poročilu v štev. 216 z dne 23. t. m. »Meje velikega Maribora« zopet privlekel na dan nepopisno neumnost ^Dunajskega jarka« za naše lepe slovenske Vinarje ali kakor nekateri govore. Vinsko grabo. Naši jezikoslovci so že davno povedali, da so Nemci napravili svoj »Wie-nergraben« iz slovenskih Vinarij ali Vinskega dola, dasi ta nima pVav nobenega opravka z Dunajem. Iz te spakedrankc pa so po prevratu nekateri sem priseljeni Slovenci, ki razmer niso poznali, napravili neumnost — »Dunajski jarek«. Menimo, da bi bil že skrajni čas, da sc ta spakedranka ne bi nikoli več pojavila v naši govorici, še manj pa seveda v listih. Prav tako pa tudi ne verno, zakaj piše nemški priimek Wolfzctl po slovenskem pravopisu, slovenska Dervušek in Kokošinek pa po nemškem? Naj vsaj naši listi ne bi dalje ohranjevali takih spak!
Mnenje nekaterih o priključitvi okoliče k mestu. Vprašanje inkorporacije okoliških občin k mestu je postalo zopet predmet živahnih razprav tudi med našimi okoličani. Prejeli smo odgovor na čla* nek, »Okolica ima besedo«, ki je bil objavljen te dni v nekem ljubljanskem listu z ozirom na odklonilno stališče za priključitev okoliških občin k mestu. Podpisani prizadeti občani bivše krčevinske občine se ne strinjajo s člankarjevimi trditvami in pravijo, da je večina hišnih posestnikov bivše krčevinske občine za priključitev k mestu, kar je tudi dokaz plebiscit, ki je bil izveden pred nekaj leti. Okoliške občine utemeljujejo, da so iz lastnih sredstev zgradile vodovod in kanalizacijo, vendar pa ne bo tako točno. Znano je na primer, da je bivša krčevinska občina poslala vsem posestnikom, ki so zidali hiše v letih 1929 do 1931 račun sa. kritje stroškov za gradnjo vodovoda
in kanalizacije ter je nekatere obremenila z znatnimi zneski, ki jih morajo še danes plačevati v obrokih novi občini Košaki. Pa tudi za popravilo ulic in cest se prejšnje občine niso brigale v izdatni meri. Marsikatera prošnja je romala na občinski urad, toda rešena ni bila nikdar. 0-stalo je samo pri obljubah in je pretežna večina okoličanov trdno prepričana, da jim njihove obljube lahko samo izpolni velika občina mariborska. Toliko v vednost tistim, ki zatrjujejo, da je vse občane v živo zadel predlog za priključitev okoliških občin k mestu.
Velika kmetijska razstava v Mariboru. Pod devizo »Maribor v jeseni« bo v soboto 29. t. m. ob 10. dopoldne slovesno otvorjena velika kmetijska razstava, združena s sejmom, na kateri bosta zastopana oba mariborska okraja in mesto. Razstava bo obsegala 11 oddelkov in bo nazorno prikazala napredek našega kmetijstva, na sejmu pa se bo nudila meščanom izredna prilika, da si nabavijo marsikaj potrebnega za zimo. Razstava je velikega pomena za naše obmejno mesto in zato že danes opozarjamo vso javnost, naj jo obišče v čimvcčjerii številni.
Pomembno posvetovanje županov slo venskih mest. Včeraj dopoldne so se sestali v Ljubljani župani slovenskih avtonomnih mest in vodilni funkcionarji ma-gistratnih uradov. Razpravljali so o novem zakonu, o mestnih občinah ter se sporazumeli o njega enotnem izvajanju. Sestanka v Ljubljani sta se udeležila tudi mariborski župan g. dr. Lipold in magistralni direktor g. Rodošek.
Velik protestni shod. Mariborska podružnica Narodne strokovne zveze sklicuje za nedeljo 30. t. m. ob 10. uri dopoldne v Narodnem donni velik protestni shod proti predlogu o minimalnih mez dah, ki razlikuje delo moške in ženske moči in predvideva za ženske moči manj še mezde. Delavci, zlasti j)a delavke iz tekstilnih tovarn in drugih obratov, udeležite se protestnega shoda v čim večjem številu. Sedaj je še čas, da se po pravi krivica, ki bi utegnila v živo zadeti naše delavke.
Mestna podjetja. Avtobusni promet naznanja cenjenemu občinstvu, ki se vozi s Teznega v Maribor ali pa iz Maribora na Tezno, da bo odhajal zadnji voz iz Maribora ob 18.53, prihod na Tezno 19.07, odhod s Teznega 19.08, prihod v Maribor 19.22. Pričetek v petek 28. sept Delo dobe. Mariborska Borza dela išče sodarja, soboslikarja, krojača, mizarja, sedlarja, lesostrugarja in kleparja Interesenti dobe podrobnejše informacije pri Borzi dela na Slomškovem trgu mec dopoldanskimi uradnimi urami.
»Putnikovi« izleti z avtokarom. Losar ska dolina: 29.—30. septembra, odho-soboto 29. sept. ob 14. mri, povrnitev v nedeljo ob 22. uri. Cena 115 Din. Plitvi-čka jezera: 1.—3. oktobra, cena 285 Din Maria Zeli: 27.- 28. 9. in 5.-6. 10., cena 210 Din. Nadaljnje informacije in prijave pri »Putniku«, Maribor. Aleksandrova 35, tel. int. 21-22.
Vsem sadjarjem in posestnikom vrtov Pred prvim mrazom v oktobru priveže vsak previden sadjar na sadno drevje lepljive pasove zoper največjega sadnega škodljivca, zimskega pedica ali mrazov ca. Namesto zastarelega in nepraktične ga načina mazanja lepiva na papir, se dobe že več let patentirani, gotovi, z goseničnim lepivom že opremljeni dre vesni pasovi, ki so mnogo bolj štedljiv
in s katerimi se da Jahko in hitro delati. 3anovmska vinarska in sadjarska šola v Vlariboru je te pasove preizkusila in jih najboljše priporočila. Dobite jih pri vseh gospodarskih zadmgah, v večjih trgovinah s semenjem, kjer jih pa ne bi dobili, jih naročite pri družbi »Unio«, tvornici sredstev za zatiranje sadnih škodljivcev, Maribor. Tu prejmete tudi brezplačno mjižico »Zatiranje sadnih škodljivcev«. Izkušnja uči; »Samo toliko sc bo sadja nabralo, kar nam bo od škodljivcev o-stalo«.
Karambol v Delavski ulici. V našem uredništvu se je zglasil g. Ivan Jurše, ki .e šofiral pretekli ponedeljek osebni avto, d je trčil skupaj z mestnim avtobusom, zjavil je, da naše poročilo o karambolu ni bilo v toliko točno, ker smo poročali, da je on drevel s svojim vozilom in da je on zavozil v mestni avtobus. Ugotovljeno pa je bilo, da šofer g. Ivan Jurše ni drevel s svojim vozilom in da je mestni avtobus zavozil v zadnji del avtotaksija in ga pritisnil ob plot. Končno besedo bo najbrže izreklo sodišče.
Huda nesreča mlade kolesarke. Ko se je včeraj popoldne peljala na kolesu na obisk k svojim staršem k Sv. Barbari v Slov. gor. 221etna tkalka Antonija Bucov-nikova, zaposlena v Mariboru, pač ni slu tila, da jo bo doletela tako huda nesreča, sla strmem klancu blizu barbarske cer-cve ji je odpovedala zavora. Posledice so bile usodne za mlado dekle, ki je padla v obcestni jarek in obležala tam nezavestna z zlomljeno levo nogo. Poklicani reševalci iz Maribora so jo prepeljali v bolnišnico, kjer ji bodo zdravniki morali najbrže amputirati no ogv gležnju.
Nevarna najdba. Včeraj popoldne sta pripeljala 12-letni Rudolf Rues in 121etni Ivan Krašovec, oba iz Jezdarske •ulice, na ročnem vozičku na dvorišče gasilskega doma na Koroški cesti 15 kalibcrsko granato in 15 kalibcrsko mino. Nevarno razstrelivo sta našla dečka v Betnav-skem ribniku in sta ga nameravala prodati mariborski gasilski četi. Gasilci pa so takoj spoznali nevarnost in obvestili o tem mestno poveljstvo, ki je poslalo tja komisijo. Komisija je ugotovila, da sta granata in mina zelo nevarni in izvirata šc iz svetovne vojne. Bili sta obe izstreljeni; toda nista eksplodirali. Zcio previdno so vojaki naložili granato in mino na voz in odpeljali na tezensko vež bališče, kjer ju bodo uničili. Najdba granate in mine bi bila lahko usodna za oba dečka pa tudi za več človeških življenj.
Pobegli kaznjenec. V mariborski moški kaznilnici je presedeval 15 mesečno kazen ISletni Ferdo Vogrinc iz Slamjaka pri Ljutomeru. Zadnje dni pa je obolel za trahonom na levem očesu in se je zdravil v bolnišnici. Tu je dihal veliko bolj svobodno in se mu je zahotelo zlate prostosti. Skrivaj si je nabavil civilno obleko in tako uresničil načrt pobega. V noči na pretekli torek je brez sledu izginil iz bolnišnice in so ga doslej zaman iskali varnostni organi.
Kaj vse kradek>. Na jesen se je zopet priklatilo v mesto več temnih elementov, ki se skušajo preživljati na nepošten način. dokler jih ne zadene roka pravice. Zadnje dni je bilo pri policiji prijavljeno več raznih tatvin. Tako je zasebnici Apoloniji Grabnerjevi, stanujoči Ob bregu neznan tat odnesel iz dvorišča več peri-l.i. vrednega okrog .300 Din. Uradnici Emi Lobnikovi je dolgoprstnež ukradel s kolesa. ki ga je pustila za hip v neki veži na Aleksandrovi cesti, 300 Din vredno električno svetilko. Nadupravitelju veleposestva Racerjevega dvora pa je nekdo odpeljal tri mesece starega volčjaka, vrednega 500 Din.
Narodno gledališče
Torek, 2. oktobra ob 20. uri »Hamlet«.
Otvoritvena perdstava. Izven.
Sreda, 3. oktobra. Zaprto.
Četrtek, 4. oktobra ob 20. uri »Hlapci«.
Prvič.
Cankarjevi »Hlapci«. Za Shakespeare-jevim »Hamletom«, letošnjo otvoritveno predstavo, uprizore kot drugo premiero »Hlapce«, eno najmočnejših del, teatersko pa nedvomno najbolj efektno igro največjega slov. dramatika lv. Cankarja. Cankar je s tem delom, posegel z eno naj bolj žalostnih naših poglavij, v naše ve-trnjaštvo in neznačajnost. — Delo pripravlja J. Kovič, premiera bo v četrtek, 4. oktobra. Točno na ta dan poteče 15 let od prvega nastopa naše prve igralke Elvire Kraljeve v našem gledališču. Ljubitelji njene umetnosti bodo obiskali premiero »Hlapcev« polnoštevilno in s tem dokazali, kako jo cenijo. Zasedba: Lojzka — Kraljeva, učiteljici
avino-
va-Starčeva, župnik — Furijan, nadučitelj — Gorinšek, Jerman — Nakrst, Komar — Kovič P., Hvastja — Košič, Ka-lander — Grom. V ostalih vlogah: Zakraj škova, Gorimškova, Barbičeva, Rasber-ger, Košuta, Blaž, Harastovič, Medven Verdonik, Štandeker.
Gledališki abonma v loži je prav pripraven za družine, zaključene družbe itd. Poleg tega pomeni proti večernim cenam velik popust. Abonent plačuje ta abonma v sedmih mesečnih obrokih ter prejme za to 22 gledaliških uprizoritev. Neabonent dobi za vsoto celotnega abonmana v loži le 9 glasbenih predstav torej dobi abonent za isti denar kar 13 predstav več! — Prijave sprejema gled. blagajna (t. 23-S2) še do ponedeljka 1. oktobra.
Dramatska šola se otvori tudi letos pod vodstvom gl. režiserja J. Koviča. Prijave sprejema dnevna gledališka blagajna ali režiser sam na stanovanju, Gregorčičeva ul. 26 I. dnevno od 13.—14. in od 18.—19., kjer se dobe tudi potrebne informacije. Začetek bo prve dni oktobra.
Grajski kino. Do vključno ponedeljka »Zvoki mladosti«, sijajno filmsko veledc-lo, v katerem poje pevski fenomen J. Schmid. Poleg njega igrata glavni vlogi Liliane Dietz in Szoke Szakall.
Kino Union. Danes zadnji dan »Noč velike ljubezni«. Gustav Frohlich in Jar-mila Novotna v glavni vlogi. Od jutri dalje film najboljšega komika Sztike Sza-kalla in največja senzacija te sezone »Miki in Silli«. Čarobna sinfonija v kolo-riranili slikah, novost in iznenadenje za mlado in staro.
Pri isliiiasu sledi na kozarec naravne »Franz Josclove« grcnčice, popite zjutraj na tešče, brez muke izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja.
Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamenih, zlatici uravna naravna »Franz Jo-sefova« voda prebavo na naravnost popoln način. Izkušnje na klinikah potrjujejo. da učinkuje domače zdravHfnje z »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo, mešano s toplo vodo, izpijemo zjutraj na tešč želodec. »Franz Joselova« grenčica se dobi v vseli lekarnah, droge rijah in špecerijskih trgovinah.  _________
Šolske kniige
šolske potrebščine
Tiskovna zadruga, Maribor
Aleksandrova cesta 13
Odplačila event. tudi na obroke
Dar. Iz neke sodne poravnave je gosp. Anton Pirih podaril PTL v Mariboru 100 Din, za kar mu izreka odbor lepo zahvalo.
Nabiralna akcija za nov rešilni avto razveseljivo napreduje. Mimo že imenovanih dobrotnikov so darovali: tvornica Doctor & drug 1000 Din, pivovarna Tclieligi 200 Din, Mariborska tiskarna 200 Din, tvrdka Meinl & Herold 150 Din, trgovci Franjo Majer, Biidefeld in Lotz vsak po 100 Din, lekarnar Vidmar in trgovci Jakob Lah, Cverlin, VVeiler, Dol-ček & Marini, Roglič in Pečar vsak po 50 Din. Reševalni oddelek se vsem darovalcem najtopleje zahvaljuje in prosi ponovno vso javnost, naj ga v čim izdatnejši meri podpre v njegovih stremljenjih.
Radio Ljubljana. Spored za petek 28. t. m.: Ob 12.15: plošče; 12.50: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: sprehod po škofjeloškem gospodstvu; 18.20:	radio
orkester; 19.00: Fran Levstik; 19.20: Zgodovina slovenske glasbe; 19.50: čas, jedilni list; 20.00: pevski dueti, pojeta ga. Popova in g. Golobin, vmes mandolini-stični kvartet; 21.00: Schumannova karnevalska suita na ploščah; 21.30: čas. poročila; 21.50: inandolinistični kvartet; 22.15: radio-orkester.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. url je kazal toplomer 15.9 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 11.9 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 17 stopinjah 747. reduciran na ničlo pa 745: relativna vlaga 90; vreme ic jasno in tiho; vremenska napoved pravi, da bo o-stalo vreme še nekaj dni jasno in soln-
V M
a r i h' n ru, 'dne 27. IX. 1934. "
Mariborski »V e Č e r h 1 k« 'fuTra'
S?ran 3.
Kakšno bo letošnje vino?
STANJE VINOGRADOV V SLOVENSKIH GORICAH.
Pod temi naslovi smo čitali v »J5lcv*ii> cu« z dne 21. t. m., štev. 214.. na tretji strani poročilo iz Svečine, ki pravi, kako zaradi deževja močno gnije grozdje, °a s trgatvijo ni mogoče več čakati, da Jjudje že podbirajo in berejo, da tehta vinski mošt le 14 do 15", da bo kakovost letošnjega vinskega pridelka slaba itd. Poročilo nadalje navaja, da ni skoro nobenega upanja več, da bi se to stanje moglo izboljšati, ker se bodo skoro gotovo nalivi proti koncu septembra po-noyili. V tem primeru bo vino slabše kakor lani, ker ne bo trošarine prostega sladkorja na razpolago za slajenje vinskega mošta, kakor je to bilo lani.
Na seji glavnega odbora Vinarskega društva za dravsko banovino v Mariboru, dne 2’2. t. m. smo o stanju vinogradov v dravski banovimi temeljito razpravljali in ugotovili, da h zaradi deževnega vremena v drugi polovici avgusta in začetkom septembra gniloba na grozd ju v krajih s težko zemljo in z boljše obdelanimi vinogradi res močno nastopila, toda porazna sodba, kakor jo izreka poročevalec iz Svečine v »Slovencu« glede kakovosti letošnjega vina, v splošnem ne ustreza dejstvom. 14 —15°/’> slad
korja so imeli mošti morda le v posameznih primerih, v res prerano trganih vinogradih, dočim bodo mošti poznejših trgatev ob koncu septembra in začetkom oktobra, če ne odlične, pa vsaj prav dobre kakovosti. Na vsak način bo letoš nje vino mnogo boljše od lanskega. Predvsem se bodo letošnja vina odlikovala in v ugodnem smislu razlikovala od lanskih po tem, da bodo imela mnogo ma-nje kisline nego lanska. Letošnja vina bodo zaradi tega bolj harmonična in pitna kakor lanska.
V dokaz, da je temu tako, navajamo v naslednjem poročilo gospoda Ivana Brc-genta, strokovnega učitelja na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, ki pravi:
»Kakor vsako leto tako se tudi letos vrši na tukajšnjem zavodu določevanje sladkorja in kisline v moštu vsak peti dan. Običajno se to določevanje začne 20. septembra, letos pa smo zaradi zgod-! njega zorenja grozdja začeli že 15. sen-' tembra. V informacijo in primerjavo jc • tudi razen letošnjih podatkov uvaževa- i na tabela o zadevnih rezultatih lansks- ! ga leta. Sladkor je naveden v procentih, | kislina pa v promilih.
Važna obrlniška konferenca v Zagrebu
Važna obrtniška konferenca v Zagrebu.
V nedeljo 23. t. m. je bila v prostorih Zveze hrvatskih obrtnikov v Zagrebu pod predsedstvom Milana Ramuščaka konferenca delegatov vodilnih obrtniških organizacij iz vse države. Predmet razprav je bila prireditev obrtniškega tedna in vprašanje ustanovitve enotne obrtniške zvezne organizacije za vso državo.
Iz dravske banovine so bili navzoči pred sednik Centralnega odbora za Slovenijo g. Josip Rebek in člani Miha Vahtar (Maribor), M, Malovič (Novo mesto), Fr.
Iglič (Ljubljana) ir. Žabkar (Celje), za Društvo jugosl. obrtnikov pa Lovro Pič-man.
Po daljših razpravah je bil sprejet tale zaključek:
Zaradi manifestacije svoje zavednosti, rokodelske delavnosti In propagande rokodelskih proizvodov priredi obrtništvo po vsej državi obrtniški teden, ki se prične I., končuje 8. decembra 1934.
Priporoča se vsem obrtniškim ustanovam in organizacijam, da se vrše zbori, i
sestanki in proslave obrtniškega tedna na !	.
prvi dan tega tedna (!. decembra) in da ; jencev pa je vodstvo iz razlogov dtsci-
FtiP
ZfM
t#
ILA
TVORNiCA ZEMUN Ptuj
Dijaški dom v Ptuju. Glasom poročila kuratorija Dijaškega doma je bilo stanje v Dijaškem domu v preteklem šolskem letu sledeče: Tekom leta je bilo v zavodu vpisanih 42 gojencev. Od teh jc tekom leta 5 gojencev izstopilo, 5 go-
Sorta	Leto	15.	IX.	20.	IX.	Opomba
		sladkor	kislina	sladkor	kislina	
Beli burgundec . . .	1933	—	—	13	197	i
	1934	152	11-4	18	11	!
Zeleni silvanec . . .	1933	—	—	12-6	196	1
n * » •	193-1	13-2	12-6	16-2	11	!
Rdeči traminec . . .	1933	—	—	13	19 9	
	1934	16-2	99	16-8	9	
Šipon .......	1933	—	—	10-1	21 5	Srednia lega
	1934	11-9	145	16	13	„
	1933	—	—	12'3	20 8	Višja lega
	1934	12'2	12-3	16 2	123	n
Laški riz:ing ....	1933	—	—	12-4	16'2	
	1934	14	10 8	15	9'4	
Renski rizling ....	1933	—	—	12-5	19-5	Nižia lega
« c • •	1934	14-5	12	15	11-5	„
	1933	_	_	12'6	20'4	Višja lega
	1934	14-2	. 12'7	16-6	115	"
se tega dne prečHaio na sestankih poslanice, ki se bodo razposlale v ta namen.
Geslo obrtniškega tedna jc:	»Temelj
narodnega blagostanja je ^rokodelski .stan!« Izdajo se nadalje enoten propagandni lepak in znaki ter pripravijo tri poslanice, od katerih izdela eno Zagreb, drugo Ljubljana in tretjo Beograd.
Pri razgovorih o skupni organizaciji obrtništva za vso državo se jc ugotovilo, da se glede tega še niso storili nobeni sklepi/ kakor so o tem napačno poročali nekateri listi (»Zanatlija«, »Obrtnik«), temveč so se vršili samo neobvezni razgovori. Že pred mnogimi leti se je ta ideja pokrenila na vsedržavnem zboru obrtnikov v Celju: Potrebno je, da se to vprašanje še temeljito prouči in zaslišijo zvezne obrtniške organizacije v državi.
Ob lepem vremenu, ki smo ga imeli v drugi dekadi septembra, je grozdie pridobilo' v teku petih dni 3 do 4” 0 na
3fl/n in kislina se bo zmanjšala, s čimer bo zadovoljen vinogradnik, vinski kupec in naš potrošač. kajti vinske letine, ki
* Vn
sladkorju. Istočasno je nazadovala kisli-! »am dajo mošte z 18 do 20 in še več na. Ce s trgatvijo ob lepem vremenu sladkorja, so bolj redke in jih štejemo počakamo, kjer je to le mogoče, do kon- 111C(1 kakovostno prav dobre.
ca septembra in prve dni oktobra, bomo na sladkorju pridobili najmanje šc
Vinarsko društvo za dravsko banovino v Mariboru.
Gdirev iz Dolnje Lendave
DOPIS DOLNJELENDAVSKEGA NARO DNEGA DELAVCA.
Velecenjeni gospod urednik! S člankom >Obtipni klic Dolnje Lendave« v petkovi številki Vašega c. lista ste vzbu-
ko, da bi se naselili v Dolnji Lendavi naši zavedni trgovci in obrtniki, ki bi pa morali biti podprti od celokupnosti
dili pri nas v Dolnji Lendavi veliko za- i tako, da bi se lahko spustili z našimi na-nimanje in priznati Vam moramo, da ste jsprotniki v konkurenčni boj in bi ga tu-Povedali v jasni obliki to, kar smo mi di vzdržali. Razen tega bi morali bit!
doslej ie bolj podzavestno slutili. Da, zares, vprašanje nacionalnega dela v Dolnji Lendavi se mora postaviti na nove osnove, in pri tem jc nujno potrebno večje zanimanje vse naše banovine za boj, ki ga bijemo mi tu doslej čisto osamljeni. Sc boli pa ie Potrebna moralna in stvarna podpora.
Na skupščini Družbe sv. Cirila in Metoda na Vrhniki, smo se obrnili lc na ožji krog, zato pač nismo upali, da bo naš klic odjekivi tudi v tako široko javnost, kakor je potoni ljubljanskih listov in »Ve-černika«. Za moralno podporo, ki ste nam jo s tem dali, zaslužite vso našo zahvalo.
Pri nadaljnjem delu se moramo zato nasloniti na naše tukajšnje slovensko ljudstvo, domače in priseljeno, katero moramo najprej pridobiti za našo stvar. V ta namen pa bo najprej potrebno, da Ra odmaknemo od upljva tukajšnjih Madžarov, madžaronov in Židov, Izpodmak-niti jim oporo, ki jo uživajo pri svojih Prijateljih drugod, pa ne bo tako lahko. Prav tako tudi r.c bo lahko uničiti njihovega upliva na naše kmečko ljudstvo, ki jc v marsikaterem oziru od njih tudi materialno odvisno. V ta namen bo treba sredstev, ki jih mi tu sami nimamo.
Zato ie čisto pravilen Vaš zaključek, da je treba za našo stvar tu angažirati tudi Ljubljano, Maribor in vso Slovenijo. Konkretno bi se dalo pričeti z delom ta-
tudi oprti na široko organizacijo, ki bi so naj izvedla s pomočjo nacionalnih društev med domačinskim slovenskim ljudstvom.
Mislili smo pa tudi. na zadružništvo. 'Tudi tia ta način bi se dalo nekaj dose-
Sofijski list o obisku bolgarskih pravnikov v Jugoslaviji
Sofijski v francoščini pisani dnevnik 4_a Bulgarie« objavlja izjavo predsednika združenja bolgarskih odvetnikov g. prof. Josipa Fadenchelita o njegovih vtisih, ki jili je dobil o priliki pravniškega kongresa v Zagrebu in na izletih po ostali Jugoslaviji. Ker so o priliki tega kongresa prišli v stik z bolgarskimi pravniki tudi mnogi naši slovenski in med njimi mariborski pravniki, objavljamo v prevodu omenjeno izjavo, ki se glasi:
S svojim potovanjem v Jugoslavijo nismo izvršili samo čina vljudnosti in nismo le vrnili obisk svojini jugoslovanskim tovarišem, ampak smo prispevali tudi k okrepitvi prijateljskih odnošajev in medsebojnega zaupanja med obema i narodoma. Bili smo povsod sprejeti toplo, prisrčno in iskreno. V Beogradu smo preživeli dva dni |kot gosti tamkajšnjih pravnikov. V Zagrebu pa smo sodelovali
pline in reda izključilo. — Učni uspehi koncem šolskega leta so bili ugodni, kar je pripisati predvsem okoliščini, da prihaja v zavod slab material, ki drugje ne more uspevati. Vendar pa so se uspehi od prvega polletja izboljšali. Od 32 gojencev jih je izdelalo 18, 6 gojencev pa je ugodno prestalo popravni izpit. Poskusna bilanca za preteklo šolsko leto izkazuje okoli 5000 Din prebitka ter je postal zavod tedaj zaradi znižanja režije spet aktiven. Za nastopno leto je ostala hranarina splošno neizpremenjena. Vendar se je vodstvo zavoda pooblastilo, da v omejenem obsegu lahko pristane v posameznih primerih na znižanje hra-narine na 4500 Din. Za tekoče šolsko leto je vstopilo vkljub po časopisju izvršeni reklami le 23 gojencev ter se je bati, da sc bo stanje zavoda zaradi malega števila gojencev spet poslabšalo.
Mestno kopališče v Ptuju, je odprto tudi pozimi, in sicer ob četrtkih, petkih in sobotah.
Jugoslovansko-češkoslovaška liga v Ptuju otvori brezplačen tečaj češkega jezika, ki ga bosta vodila gimnazijski ravnatelj dr. Kovačič in prof. Dular. Interesenti nai se udeleže sestanka v nedeljo JO. t. m. ob pol ll. uri v gimnaziji.
Nezgoda. Posestnica Liza Kamplova, stara 60 let, iz Grajene, je padla z lestve tako nesrečno, da je dobila nevarne notranje poškodbe. Ponesrečenko so spra^ vili v ptujsko bolnišnico.
Najdba trupla umorjenega mladeniča. Franc Slana, posestniški sin v Vitomar-cih pri Sv. Andražu v Sl. g., je dne 16. t. m. izginil neznano kam in ga vkljub poizvedbam in iskanju niso mogli najti. Zadnjič so ga videli navedenega dne zve čer v neki gostilni v družbi večje skupine fantov, in šele 24. tm. so našli po naključju njegovo truplo na njivi v koruzi posestnika Žmavca v Dragoviču pri
za vse osnovne, meščanske in srednje šole kupui v knjigarni
Tiskovne zadruge, Aleksandrova c. 13.
Tudi na obroke' 3575
KlMlIfe
na šestem kongresu, ki je bil jubilejni j Sv. Loviencu v Sl. gor. Prisotnim se je kongres jugoslovanskih pravnikov. Ak-; tJ11, Zr°zcn ',nz0' ■ ruplo, ki je ze za-tivno in enakopravno smo sodelovali pri'	0 mocno razpadati, je polno ran m
delu raznih, odsekov.
či, dasi za zadružništvo pri nas še ni pravega razumevanja in tiste pripravljenosti, ki jc neobhodno potrebna. Tukajšnje ljudstvo živi še pod uplivom prejšnjih madžarskih razmer, in ker je konservativno, ga je težko spreobrniti in mu vzbuditi zaupanje v nove stvari.
Toda glavno jc pač to, da se lotimo dela in pokažemo svojim nasprotnikom, da mislimo resno. Ako jih udarimo s te strani, bodo takoj postali mehkejši, kaj-
same besede za nje niso nikak argument in sc zato zanje ne zmenijo.
Vaš članek nam je, kakor torej vidite, vlil vsaj nekoliko novega poguma. Spoznali smo, da le r.ismo tako pozabljeni in osamljeni, kakor smo dosedaj mislili. Zato dovolite, da Vam, gospod urednik, izrečemo šc enkrat najprisrčnejšo zahvalo!	Uiift.ii,’'’
V spremstvu jugoslovanskih pravnikov i je napravil anaša skupina iz Zagreba J izlet na Jadransko morje; obiskala je Split, Dubrovnik, Cetinje, Sarajevo, ča-čak in Kragujevac. Vrnili smo se pa preko Niša. Nemogoče nam je opisati toplino in navdušenje, ki smo ga bili deležni povsod .s strani prebivalstva in oblastev. Moj vtis je, da dobiva misel zbližanja in zavezništva med Bolgari in Jugoslovani vedno bolj močan odmev in da ie ta misel, ne glede na zavzemajoče obli-kc, izraz želje celokupnega prebivalstva.
Službeni list banske uprave dravske banovine objavlja v letošnji 77. številki zakon o mednarodni konvenciji o telekomunikacijah z dodatkom; dopolnitev uredbe, da je mala prodaja monopoliziranih predmetov izvzeta iz zakona o obr tih; spremembo pravilnika o obveznem zavarovanju! prevoznih podjetij: razglas o razpisu volitev občinskega odbora za občino Vojnik okolica, popravek v zakonu o mestnih občinah in objave banske uptftve o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu.
vse okrvavljeno. Jasno jc, da so mladeniča mmorili in potem truplo vngli v koruzo, da na tak način zabrišejo vsako sled za pogrešanim. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Lovrencu v Slov. g., kjer jc sodna komisija izvršila v torek 25. t. m. obdukcijo. — Izid obdukcije je pokazal, da je pokojnik podlegel poškodbam na glavi, in sicer so se našle globoke lobanjske vdrtine in razpokline, ki so bile prizadejane s topim predmetom in so bile absolutno smrtne. Obdukcija je bila zelo otežkočena, ker jc truplo bilo žc močno razkrojeno, predvsem lobanja, na kateri je mrgolelo musje zalege. Pokojni Franc Slana je bil šele 20 let star in sin dobro situiranih kmečkih staršev. — Kako jc bil izvršen umor in kaj je sploh dalo povod,-bo dognala šele sodna preiskava. Orožniki iz Juršincev so pri-' dno na delu in so tudi že 3 aideiežcnc? aretirali, ter jih bodo izročili v zapore okrajnega sodišča v Ptuju. Ta zverinski umor je iznenadil in ogorči! celotno on-dofno prebivalstvo.
K>no. V četrtek 27. t. m. ob 20. uri, se predvaja film >Pod ■ lažnimdmenonic (Begunec iz Chicatga).
Maksim Gorkij:
Junak povesti
Mislil sem. da je ta obledeli človek veliko želel ir. začenjal, a ni imel nikjer uspeha; kljub teinu pa možato kljubuje in gre neprestano za svojim ciljem, tuj vsem ljudem in nemara celo zasmehovan; sam samcat hodi čez trdil je zlobne zavisti in norih Sumničenj, mimo posmeha podle množice.
Morda pa mož s slepo in mučeniško ljubeznijo obožuje kako žensko — to, ki 0 "ji Pripovedujejo v romanih? Na zemlji jih je veliko, ko so ji podobne, a nje same ne dosežeš nikoli — don Juan jo je zaman lovil vse življenje. Veliko lepega lahko izmisliš o človeku. Heinrich Heine je to izvrstno dokazal...
... Prispela sva v pusto ulico, kjer so se majhne hiše neskrbno skrivale med zelenim sadnim drevjem, podobne večbarvnim pegam, ki jih je salnce do dobra izžgalo. Mož je ostal pred odprtim oknom rdečkaste hiše, glasno potrkal z držajem ob podoknico; ko se je skozi temno zeleno listje geramij prikazal obilno napudran ženski obraz z debelo cigareto v ustih, je moj znanec vprašal:
»Kako je, si prodala?«
Ženska je počasi odpuhnila dim in odvrnila tiho, da je ni bilo slišati.
»Ej, bedaki« — je srdito vzkliknil mož. »Mar nisem dejal, da lahko daš za sedemnajst? Mrjasca ti je žal. mene pa ne, a?« je vprašal glasno kot preje, vendar pa za spoznanje prijazneje.
Nato je udaril z bičem po golenicah in dejal:
»Gej, da dobiš do šestih denar!«
Potem je krenil dalje po nemi ulici, žvižgajoč napev, ki se mi je zdel znan; ženska pa je puhnila na ulico oblak dima in izginila za oknom.
Bilo je okoli treh popoldne. Mesto se je zavilo v molk ko sredi noči; v vročini, ki je smrdela pa raznih zapahih, so dremale leser.e hiše na gorečih izžetih tleh. Pod žgočim solncem so škripale lesene strehe. Drevje ni kazalo sledov življenja: listje je viselo mrtvo, ko da bi bilo narezano iz zelenega železa.
Mož je korakal in žvižgal napev znane popevke:
»V nebesih je slovesno in čudovito ...« Še zmirom sem capljal za njim. dasi se mi je domišljija že malce ohladila, vendar pa še zadnja nadeja ni izginila iz srca.
Prispela sva na trg, kjer je stala cerkev. Bila je ograjena s kamenitim zidom in obdana s senčnim vrtom. Mož je vzel iz žepa zlato uro, pogledal nanjo in se napotil v majhno restavracijo blizu cerkvenega vhoda. Ko je vstopil, ni niti odzdravil dvema lakajema; oblastno je sedel za mizo pod oknom in ukazal:
»Miška, žganja!«
Miška je bil sedemdesetleten starček. Bil je majhen, plešast in dolgorok; zdelo se je, da imaš pred sabo opico. Starec je naglo skočil kvišku, se sklonil in čudno zaprl kolena ter razširil roke; tako, da je bilo videti, ko da se je bil že davno odvadil hoje po vseh štirih.
Oziraje se skozi okno je mož žvižgal
m
mi:
se počasi spominjal besed neke pes-
»Čemu mi tako bolestno in težko?« Miško je odprl steklenico limonade, natočil malce v kozarec, prilil dve čašici konjaka in poskakujoč prinesel kozarec na mizo. Mož ga je prezirljivo pogledal in vprašal:
»Še živiš?«
»Da.« je veselo odgovoril starec; temna usta so se mu široko raztegnila do ušes in žolta zoba sta pomolela nazven-Mož je jel srebati limonado s kratkimi požirki, ne da bi bil odmaknil usta od kozarca. Oči so mu bile uprte v okno. Čez trg pred cerkvijo je prihajala stasita krepka dama v obleki višnjeve barve: nosila je bel solnčnik. Mož je naglo izpraznil kozarec, se ozrl v zrcalo, si urno popravil brke in čepico; obraz mu je v hipu postal strog. Stopil je k vratom in dejal:
»Se ne vrnem!«
Aha! Torej sem vas vendarle učakal! Ko je človek s pasjim bičem izginil za cerkveno ograjo, kamor je zavila višnjeva dama, sem tudi jaz krenil za njima Čez nekaj minut seni ju srečal za cerkvijo. Stopala sta pod starimi solnčnimi lipami. On je pravkar kukal pod solnčnik in govoril prepričevalno:
»Pri Grkih so imeli celo bogovi vsak svojo ljubico.«
»Kaj menite s tem?« je vprašala dama s precej globokim glasom.
»Nihče ni protestiral...«
Ko sem prehodil pot okoli cerkve, sem se vrnil v restavracijo. Čutil sem, da sem bil ponižan in oropan.
Šport
Naročil sem pivo in se ozri skozi okno. Izza zvonika se je videlo motno-rdeče solnce. Nekje se je oglašal klavir — kdo ve, čigava roka je igrala glasovno lestvico. Na vratih je stal stari Miška: noge so mu klecale in dremalo se mu je. Prtič mu je zlezel na pod. Tišina, se muhe niso letale.
Tedaj se je pojavil v sobi moj znanec. Vrnil se je potihoma, tako, da ga niti nisem opazil; sedel je na prejšnje mo, in vzkliknil nejevoljen:
»Miško, žganja! Ali ne vidi??«
Potem je globoko vzdihnil in si1 obrisal z robcem potna lica, ki so bila prav tako motno-rdeča kot tambovsko sobice.
Ko pa se je na trgu znova pojavila dama v višnjevi obleki in s solnčnikom, je mož počasi vstal in opiraje se s stisnjenimi pestmi ob mizo siknil tiho- slro—' zobe tja k oknu:
»Nesnaga, svinja!«
*
To je eden tistih drobnih dogodkov, ki so imeli zame velik in žalosten smisel; oni so mi izrinili iz duše oni mladenišk' romantizem.
Doživel sem veliko podobnih razočaranj. Vendar jo v teh drobnih curkih umazanosti dokaj smešnega; a kljub temu še danes rad oblačim ljudi v bolj pražnje obleke kakor so resnično oblečeni.
Mislim, da sem včasih nepravičen in sirov napram ljudem. Toda razumem, da je oslu breme težko, tudi če natovoriš nanj najdragocenejše kamenje.
Razpis srednješolskega lahko - atletskega
meetinga za prehodni pokal »Sidra«.
Klub trgovskih akademikov »Sidro« v Mariboru priredi pod pokroviteljstvom ravnatelja drž. trgovske akademije v Mariboru v nedeljo 30. sept. 19.34 ob 10. uri dopojdne na igrišču SK Železničarja na I ržaški cesti srednješolski lahko-atlet ski meeting s sledečim sporedom: 1. tek 80 m preko zaprek; 2. met krogle; 3. predtek na 100 m; 4. skok v višino; 5. predtek na 60 tn; 6. met diska; 7. finale 100 m; 8. tek 1.500 m; 9. met diska; 10. finale 60 m; 11. skok v daljino; 12. štafeta 4 krat 100 m. A) Pravico do starta imajo samo dijaki vseh srednjih šol. B)
V	posamezni disciplini lahko iz vsakega zavoda tekmujejo največ 3 tekmovalci. C) Tekmuje se za prehodni pokal »Sidra«, ki preide v trajno last dotičnega zavoda, čigar moštvo zmaga 3 krat zapore-doma, ali 5 krat v presledkih. C) Tekmu-je se po pravilih J. L. A. S.-a. D) Točke se Štejejo za prvo mesto 6 točk, za 2. mesto 5 točk, za 3. mesto 4 točke, za 4. mesto 3 točke, za 5. mesto 2 točki in za 6. mesto 1 točka. E) Tekališče je dolgo 426 m, ima 2 nedvignjena zavoja in je posuto z ugaski. Prijave se morajo poslati najkesneie do sobote 29. sept. 1934 do 12. ure na: Klub trgovskih akademikov »Sidro«, Zrinjskega trg. Prireditelj si pridržuje pravico, vrstni red tekmovanja po potrebi izpremeniti.
Teniški turnir v Ptuju, v nedeljo .30. i. m. ob 14. bo v Ptuju juniorski teniški turnir, in sicer med juniorji ISSK Maribora in Slovenskega teniškega kluba v Ptuju. Turnir je revauža za nedavni teniški turnir, ki se je končal v Mariboru v razmerju 6:2 za ISSK Maribor.
ISSK Maribor, teniški odsek. Pozivam uiniorje: Senekoviča, Neraliča, Šnebergerja, Vampla, Dernovška, Tončiča in Gajška, da so v nedeljo 30. t. m. točno
„11.30 na Glavnem kolodvoru zaradi odrroda v Ptuj. Kdor je zadržan, naj to načelniku sekcije takoj javi. Načelnik.
SK Železničar ;SK Rapid. V nedeljo 30. t. m. se bosta srečala v tekmovanju za prvenstvo LNP SK Železničar in SK Rapid. Tekma se bo odigrala na igrišču SK Železničarja in se bo pričela ob 15.30.
Na kolodvoru.
Mlad mož:	»Gospod sprevodnik, ni-
kar ne dajte še znamenja za odhod. Posloviti se moram od žene.«
Sprevodnik:	»Kako dolgo ste pa že
oženjeni?«
Sokolsko
Prednjaški tečaj. Meddruštveni odbor mariborskih sokolskih društev priredi v zimskem času dva daljša vaditeljska tečaja. Prvi se prične 3. oktobra t. 1. in bo trajal do Božiča. Tečaj bo v večernih urah od pol 18. do 21. ure. Društva se pozivajo, da pošljejo prijave čimprej, sigurno pa do 2. oktobra. — Načelnik.
Tekme sokolske dece. V nedeljo 30. t. m. priredi sokolsko okrožje Maribor desni breg tekme sokolske dece na letnem telovadišču Sokola Maribor I. Tekmuje deca v dveh skupinah, in sicer: Višja deca (10—14 let): l. v metanju kro gle 2 kg težke z desno in levo roko; 2. v teku z ovirami 2 X 50 m (na progi so 4 naravne ovire, ki jih mora preskočiti •ali preplaziti ali na podoben način premagati) in 3. v skoku v daljino. Nižja deca (6—10 let stara) tekmuje: 1. v metanju male žoge v cilj (skozi obroč), 2. v teku z ovirami, na sličen način kakor višja deca, samo, da je proga 2 X 40 m dolga in 3. v vlačenju vrvi. Je to prvi poizkus prirediti fekme z deco v tem stilu in upamo, da se bodo. kakor se tekme članov in naraščaja dobro obnesejo tudi te. Pomerili bodo svoje moči dečki sokolskih društev Maribora 1, Maribora II, Teznega, Studencev in Radvanja. Vsako društvo »pošlje po eno vrsto (8 tekmovalcev v višjem in nižjem oddelku). Vabimo prijatelje sokolske dece, posebno pa še starše, da si tekme ogledajo. Vstopnine ni! Vaditelje dece pa prosimo, da pripeljejo vso deco na telovadišče, da prisostvuje tekmam.
Tekme v odbojki za prvenstvo saveza SKJ. V nedeljo 23. t. m. so se vršile tekme v odbojki za prvenstvo saveza SKJ v Osjeku, katerih so se udeležile tudi tri vrste iz Maribora, in sicer: vrsta članic Maribor Matica, vrsta naraščajnic Maribora III in vrsta moškega naraščaja Maribora Matice. Vse tri vrste so izšle kot zmagovalke in imajo savezno prvenstvo za leto 1934. Vrsta članic in moškega naraščaja sta si to pot osvojili kot last lepa prehodna darila, ker so trikrat zaporedoma zmagale. K sijajnemu uspehu vrstam čestitamo!
Ljubezniva služkinja.
»Milostiva, iskala vas Je so*seda, bila je silno razburjena in kričala je, da vam mora prisoliti nekaj zaušnic.«
»In kaj si ji odgovorila?«
»Dejala sem, da rnilostive žal še ni domov.«
ZANIMIVE ŠTEVILKE STATISTIKE.
Ves svet, zlasti pa Evropa, trpi zadnja leta na nazadovanju porodov. V Londonu so objavili statistiko rojstev v Angliji leta 1933 iii jo primerjali potem s podatki v drugih državah. Na 10.000 prebivalcev se je znižalo število porodov v Angliji od 236 na 153 na leto. Še bolj pa Angleže skrbi, kaj bo, ker je letos v prvem polletju število smrtnih primerov naraslo, število porodov pa je padlo še bolj kakor lani.
Angleška statistika kaže, da od 1. 1922 v evropskih državah število rojstev neprestano pada. Že v letih 1912 do 1918 je število rojstev padalo ne glede na vpliv vojne, od leta 1918 do 1922 je pa nastopilo splošno in znatno zboljšanje. Sele po letu 1922 je začelo število porodov zopet močno padati. Celo Poljska, kot najplodnejša država v Evropi, izkazuje nazadovanje od 355 na 287' novorojenčkov. Na češkoslovaškem je padlo število rojstev od 292 na 227, na Holandskem od 281 na 222, v Nemčiji kljub vsemu prizadevanju Hitlerjevega režima od 256 na 153, v Španiji od 307 na 287. •
Najbolj pa pada število porodov v Fran ciji. Pa tudi v Ameriki, kjer se zamorci sicer pridno množe, se opaža nazadovanje števila porodov. Celo na Japonskem so imeli lani 62.818 novorojenčkov manj kakor predlanskim.
Ljudje si pač pomagajo sami, pa naj se tisti, ki jim za otroke ni treba skrbeti, Čeprav bi lahko, še tako zgražajo in robne na belo kugo. Dokler bo na svetu tako, kakor je zdaj, da silijo v razmnože-
vanje samo reveže, bogati se pa tej naravni človeški dolžnosti pod to ali ono pretvezo odtegujejo, bomo še večkrat slišali tarnanje, da se rodi vedno manj otrok. Življenje gre preko vseh predsodkov in teorij, kar je tudi razumljivo, saj ima končno vsak človek pravico do samoobrambe vsaj s teni. kjer lahko brez hujših posledic seže po nji, Tisti, ki te vrste samoobrambo obsojajo in zahtevajo od ljudi, naj spravljajo na svet čim več otrok, naj gredo sami naprej z dobrim zgledom in dokažejo, da se po svojih naukih tudi ravnajo. Šele potem bodo imeli pravico zahtevati od drugih, n-ai se razmnožujejo kar tja v en dan.
Nevarna stvar.
Založnik: Kar pojdite, gospod pisatelj!
Mlad pisatelj (se ozira plaho na
koš za papir): Da. toda postavite prej
ta koš v drugo sobo.
*
Da bi bil pripravljen.
Oče: Obljubil sem ti kolo, če bi prinesel dobro izpričevalo, pa si padel. Rad bi vedel, kaj si počel zackiie mesece šolskega leta?
Sin: Učil sem sc kolesariti.
9 vsako
m
Mali o
Kupim
KUPIM DOBRO OHRANJENO DAMSKO KOLO.
Naslov v upravi »Večcrmka« 4048
Prodam
DVE OMARI,
postelje, madrace. plišasta otomana, spalnica 1200, lepa bela spalnica, stoli, ogledalo, Ruška c. 3/1, desno. 4055
Sobo odda
SOBA ZA SOLIDNEGA GOSPODA.
mirna, sončna in zračna, z u-porabo kopalnice, se takoj odda. StroBmajerjeva ul. 28, II. nadstr., vrata 9-	3463
Dijaška stan.
DIJAKINJA IZ DOBRE ROD-BINE
se sprejme na stanovanje in hrano- Naslov v upravi »Vc-Cernika«,	3802
Stanovanle
TRISOBNO STANOVANJI
s pritiklinami v novi hiši v Koseskega ulici oddam s prvim novembrom, — Franjo Vrabl, Radvanjska c. ?4. 4053
to kal
LOKAL
v Lekarniški ulici štev- 7. — Vprašati pri Rojku, Tatten-bachova ul. 18/1.	4025
Hrano odda
SPREJMEM ABONENTE
na dobro in tečno hrano. Še priporoča restavracija >-Na-rodni dom«.	4027
DVA GOSPODA
sprejmem na hrano in stanovanjc Frankopanova ul. 41. 51)54
Službo dobi
ne* ;wwMmwniiiTi ■■ »
UČENCA ZA PISARNO
sprejmem v polno oskrbo Anton Osrajnik. Kamnica, 4051
Pouk
V 6 mesecih tekoče slovenski, nemški, francoski ali iaš-ki! Individualna metoda Zajamčen uspeh celo pri jezikovno nenadarjenih! Naslov v upravi.	405(
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja In urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru,