JUTRA MarmmM. Cena i Din Leto III. (X.)i štev. 114 Maribor, sreda 22. maja 1929 mmmmBmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmKmmmammmaammummmmmmmmmmmmammmmBmmmmamma Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. m. v Ljubljani St. 11.409 Valja masažno, prejemati v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom p« 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava; Maribor, Aiakaandrova caatait.13 Oglati p* tarifu Oglasa aprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Pralernova atlet H.4 Cele pokrajine ood vodo VELIKANSKA POVODENJ V IRAKU. — NA TISOČE LJUDI UTONILO. — IZ VODE STRLE SAMO MINARETI. O ulogi žene v delu za svetovni mir je te dni izrekel zelo laskavo besedo vodja angleške liberalne stranke, veliki angleški državnik Lloyd George na ženskem volilnem zboru svoje stranke v Londonu, katerega se je udeležilo nad 10.000 žen. Lloyd George je zlasti podčrtal veliko nalogo žene v borbi za o-čuvanje miru. »Mnogokrat« — je dejal — »sem bil radoveden, kaj bi se bilo jgodilo v Evropi 1. 1914, ako bi bile takrat Nemčija, Avstro-Ogrska, Bolgarija, Francija, Italija in Velika Britanija dale ženam volilno pravico. Verujem, da bi zgodovina narodov bila drugačna. Veliki progresivni pokret, ki se je bavil s socijalnimi težavami narodov, bi ne bil zaustavljen, bi ne bil vržen nazaj. Imeli bi bili mir.« »Vkljub Lig. narodov« — je nadaljeval Lloyd George — »vkljub locarnski pogodbi in Kellogovem paktu imamo danes v Evropi večje vojske nego 1. 1914, več vojnega brodovja in zračnih edinic. Zgradba miru je zgrajena iz papirja. Vsaka nova ladja, ki se s svečanimi ceremonijami doda tej zgradbi, je istotako zgrajena iz papirja. Na drugi strani je pa zgradba vojne iz trdega jekla, njeni stebri pa so iz čistega zlata. Vsi skupaj trošimo letno samo en milijon za zgradbo miru in še mrmramo, ko to vsoto zbiramo (za delo Lige narodov). A samo v Angliji trošimo letno 114 milijonov za drugo zgradbo vojne, Evropa in ves svet pa trošijo stotine milijonov za izpopolnjevanje mehanizma klanja. 2ene morajo temu napraviti konec. Stvar miru ie nazadovala, žene morajo stvar vzeti v svoje roke. Pri volitvah se jim nudi ugodna prilika. Zena je stvarnica miru. Ako bodo žene volile vlade, ki se šalijo ali dvoumno govore o vprašanju miru, ne more nič preprečiti druge strašne katastrofe. Žene morajo to pravočasno razumeti. Pomagati morajo izbrati tak parlament, ki si bo problem razorožitve postavil kot prvo in stalno dolžnost.« Nedvomno, lepe besede o vzvišeni nalogi žene v obrambi svetovnega miru. Nedvomno je tudi, da se bo po izidu angleških volitev, ki se bodo vršile v kratkem, moglo soditi razpo.loženje angleškega naroda, ki ie eden izmed najmogočnejših faktorjev^ sveta v vprašanju: ali vojna ali mir? Zal le, da imajo žene doslej le v malem številu držav sveta možnost, da uveljavijo svoj glas pri volitvah in s tem pri reševanju tega perečega problema človeštva. Besede Lloy-da Georgea, da bi se bila v popolnoma drugi smeri krožila zgodovina narodov, ako bi bile žene že 1. 1914 v državah Evrope imele volilno pravico, ie vsekakor tehtna in vsebuje globoko resnico. Zenska volilna pravica po vseh državah b bila z vidika pacifistične politike sigurno velikega pomena za mirni socialni in gospodarski razvoj narodov« LONDON, 22. maja. Po poročilih iz Mosula ie zadela provinco Irak velika povodenj. Po dosedaj še nepojasnjenih vesteh je našlo več tisoč ljudi smrt v valovih. Veletoka Evfrat in Ti- BEOGRAD, 22. maja. Davi se je pričela pred državnim sodiščem glavna razprava v procesu proti 12 mladim komunistom, ki jim očita obtožnica, da so v noči od 11. na 12. januarja razdeljevali, oziroma razširjali letake, ki so pozivali anete in delavce, da naj se priključijo akciji za strmoglavljenje sedanjega generalskega režima. V inkrimniranem besedilu se tudi zasmehuje oseba našega vladarja. Gre za mladostne delavce, iz-vzemši nekega visokoŠolca, od katerih je najstarejša star 25 let. Na današnji izjavi so vsi obtoženci iz- Konferenca male antante zaključena BEOGRAD, 22. maja. Zunanji ministri držav Male antante so danes dopoldne zaključili svoja posvetovanja. Potek konference in rezultati bodo objavljeni v posebnem komunikeju. Opoldne se je vršil skupen banket zunanjih ministrov in delegatov tiskovne antante. Ob 14. uri so se odpe-jali zunanji ministri z brzim vlakom preko Broda v Sarajevo. Rretacija policijskega defrau-danta PARIZ, 22. maja. Policijskega urad nika Žarka Raduloviča iz Beograda, ki je pred kratkim poneveril na policijskem komisarijatu v Vračaru pol milijona dinarjev, so znanci v Parizu spoznali, nakar ga je policija takoj aretirala. Radulovič je pobegnil iz Beo grada najprej v Berlin, odkoder pa se je iz strahu pred policijo, ki je bila obveščena o njegovem zločinu, odpeljal potem v Pariz, kjer je sledila njegova aretacija. Naše poslaništvo v Parizu je že zahtevalo od francoskih oblasti njegovo izročitev. Nogometaši iz Egipta u Beogradu BEOGRAD, 22. maja. V nedeljo 26. t. m. prispe v Beograd nogometna reprezentanca Egipta, ki bo tekmovala z BSK in Jugoslavijo. Med igralci egiptovske reprezentance je sedem zamorcev. Egipčani bodo potem nadaljevali svojo športno turnejo po Evropi. Slaunostne gledališke pred-staue u Beogradu BEOGRAD, 22. maja. Po končani gledališki sezoni na državnih in od države subvencijoniranih gledališčih se gris sta prestopila bregove. Letalc!, ki so preleteli poplavljeno ozemlje, pripovedujejo, da so cele pokrajine enake jezeru, iz katerega štrle le minareti izpodjedenih mošej. javili, da jim je bilo njihovo prvotno priznanje krivde izsiljeno, ker jih je policija zelo mučila. Poudarjali so dalje, da so zahtevali v policijskem zaporu zdravnika, ki pa je prišel v njihove celice šele čez 40 dni, ko so bile rane, katere so jim prizadjali orožniki, že zaceljene. Posamezni obtoženci vrh tega zanikajo vsako krivdo in naglašajo, da deloma sploh niso bili v Beogradu, deloma pa so predlagali za svoj alibi več prič. V več slučaiih je zato senat Državnega sodišča sprejel predloge, da se zaslišijo bodo vršile v okviru letošnjega kongresa jugoslovanskih gledaliških igral cev v Beogradu velike slavnostne predstave. Pri tej priliki bosta zagrel) ško in ljubljansko gled^Fče .•> s hrvatskimi oziroma slovenskimi originalnimi predstavami bilanco vojih umetniških stremljenj. Pri s’avnostnih predstavah bodo sodeloval operni zbori in baleti iz vse države. 'Vcdali* šča morajo biti zaključena že 30. junija, da zamorejo člani prispeti že V. julija v Beograd. Zaleskf u Budimpešti BUDIMPEŠTA, 22. maja. Poljski zunanji minister Zaleski, ki se mudi tukaj na obisku, je izrazil korespondentu »Teropsa« svoje prepričanje, da bo imel za časa svojega bivanja v Budimpešti še priložnost, da izmenja misli z ministrskim predsednikom grofom Bethle-nom in zunanjim ministrom Walkom o mednarodni politični situaciji s posebnim ozirom na poljske in madžarske interese. Otvoritev najvažnejše prireditve. Otvoritev IX. ljubljanskega velesejma ni več daleč in lahko rečemo, da se javnost, zlasti trgovska, kljub stagnaciji in neprestanim gospodarskim krizam za im pozantno nacijonalno in splošno jugoslovansko institucijo živo zanima. Priglasilo se je za razstavo lepo število domačih in inozemskih razstavljalcev, tako, da obeta biti letošnji velesejem resnična manifestacija slovenske in jugoslo-venske trgovine, industrije in obrti. Zato obiščite vsi v dneh od 30. maja do 9. junija velesejem, kjer se bodo nudile za vsakega posameznika izredne zanimivosti. — Poslovne ure na letošnjem ljubljanskem velesejmu. Mednarodni vzorčni velesejem bo odprt za promet nepretrgoma od 9. do 19. ure vsak dan od 31. maja do 9. junija. Na dan otvoritve dne 30. maja bo sejmišče splošno pristopno od 12. ure dalje. Splošna amnestija u Italiji MILAN, 22. maja. Dnevnik »Italija« poroča, da bo izdal italijanski kralj o priliki ratifikacije lateranskih pogodb splošno amnestijo. U Italiji nočejo lepotnih konkurenc RIM, 22. maja. Notranje ministrstvo je prepovedalo prirejanje lepotnih konkurenc v italijanskih kopališčih in to iz moralnih razlogov. Sta riši prodajajo suoje otroke Kaker znano, je v nekaterih kitajskih pokrajinah zavladala silna lakota. Kakor poročajo listi, je lakota zavzela tako neverjetne dimenzije, da so stariši vsled bede prisiljeni prodajati svoje otroke. Dečki »notirajo« 200.— do 300.— dolarjev. Te kupčije so zavzele tak obseg, da so oblasti ne-le brez pomoči, ampak so celo formulirale besedilo kupoprodajnih pogodb.. (Sicer se pa »prodajanje« za možitev zrelih deklet vrši tudi pri nas, četudi v prenesenem ali omiljenem smislu.) Kupci kitajskih otročičev so po večini za vsako podjetnost dovzetni — Amerikanci. Rmerikansko končana stavka V Mihvaukee je stopilo 800 delavcev neke oblačilne industrije v stavko, ki je v največji disciplini in vztrajnosti trajala polnih šest mesecev. V tem času so se ravno tako disciplinirano oklenili ideje, da bi kazalo odpreti lastno tovarno. Ustanovili so s svojimi prihranki velikopotezno zadrugo in si priskrbeli še manjkajoči obratni kredit . . . Tovarna je že začela svoj obrat in ima sedaj bogata naročila za več mesecev vnaprej. Svojemu prejšnjemu delodajalcu so odjedll toliko odjemalcev, da so se le-ii začeli resno baviti z mislijo, da, ali opuste svoi obrat, ali pa napravijo z novo tovarno »španovijo«. miss Europa ne pozna šale Nedavno je izšla v Budimpešti knjig* z naslovom »Seksualno življenje in erotika naše družbe«, v kateri je tudi mnogo erotičnih fotografij, med njimi tud! slike evropske kraljice lepote, Simone Boeske. »Miss Evropa« je vložila sedaj proti založniku tožbo, ki jo je tndi dobila. Vsa naklada knjige je bila nato zaplenjena in bo moral založnik Izdati drugo naklado brez slike »Miss Evrope«. Konkurz. »Trpin je vedno tako slabe volje.« »Stalno ga zasleduje smola. Zena tttu je pobegnila z blagajnikom, kar ga ni tako potrlo, toda da bo sin poročil njegovo tajnico, tega ne more preboleti.« Lep napredek. Gospa Metka je poslala sina na Univerzo, kjer se je uril v medicini. Na lepem pa jo je vprašala v dnižbi soseda, kako napreduje njen sinko^ »Ja, veste, prav'majhne otroke se je že navadil ku* riratt.« Dober nasvet. »Vaš mož mora imeti absoluten mir. Dal sem mu nekoliko uspavalnih praškov.« »Kdaj pa mu jih naj dam?« »Sploh ne. Praški so za vas.« Hujskanje na upor 12 MLADIH KOMUNISTOV RADI HUJSKANJA K UPORU PROTI SEDANJEMU REŽIMU PRED DRŽAVNIM SODIŠČEM. nove priče. V t C P P rt TK Trtilraf V Mariboru, 'dne 22. V. 1929« mariborsko gledališče '-f i 5$ REPERTOAR: % ~ Sreda, 22. mala. Zaprto. Četrtek, 23. maja ob 20. uri »Proces Ma-ry Dugan« ab. C. Kuponi. Petek, 24. maja ob 20. uri »Hasanagini-ca«. Prireditev ljudskega odra. Sobota, 25. maja ob 20. uri »OČa Boštjan* ab. A. Premijera. , Celjsko gledališče: Nedelja, 26. maja ob 16. uri »Grof Luksenburški«. — Ob 20. uri »Poljska kri«. Gostovanje Mariborčanov. Plesni večer v gledališču. Znana šola gdčne Pečnikove za ritmično gimnastiko priredi dne 5. junija v tukajšnjem gledališču plesni večer, ki bo brez dvoma zelo zanimiv. Prvi del bo pedagoškega značaja, ki naj občinstvo seznani z načinom in nameni telovadne šole. Razen tega bodo gojenci šole nastopili v šestih plesnih skupinah. Gospodična Pečnikova pa bo plesala Straussov valček kot poklonitev kralju valčka. Učinki nouega stanovanjske ga zakona u fTlariboru Hudih posledic s 1. majnikom v velja-' vo stopivši novi stanovanjski zakon ravno ni imel, vsled česar so izostale običajne srdite in dolgovezne debate v časopisju in drugod med zastopniki najemodajalcev in najemnikov. Sicer pa tudi ni bilo pričakovati težjih pretreslja jev, ker so povečini stanarine že po prejšnji obliki stanovanjskega zakona dosegle zlato pariteto in so bili s tem hišni gospodarji saturirani v svojih zahtevah uvažajoč tudi dejstvo, so se v precejšnj meri znižale razne dajatve napram občini in državi. Seveda ni najemnik, osobl to ne državni nameščenec, ki o zlati pariteti svojih mesečnih prejemkov niti ne sanja, nikakor pričakoval, da pojde milost in uvidevnost hišnih lastnikov tako idaleč, da bi stanarino radi omenjenega dejstva znižali, a je upravičeno upal, da ostane glede višine najemnine vse po starem. V pretežni večini slučajev ga to upanje ni varalo. V prav mnogih slučajih, kjer je zaščita vsled zadevnih zakon skih določb odpadla, se najemnina ni zvišala in tudi 10% zvišanje najemnine pri še zaščitenih se ni uveljavilo v taki 'meri, kakor se je marsikdo bal. Hiše no sijo pač z dosedanjimi najemninami pri < lične obresti in se hišni gospodarji niso hoteli izpostaviti očitku oderuštva, saj je zakonodajalec z dovoljenjem 10% povišanja gledal pač na one kričeče slučaje, kjer je najemnina še vedno očividno nizka in neprimerna z ozirom na najemnikovo gmotno stanje in na vrednost stanovanja. Pa so seveda tudi tu, kakor povsod, »častne« izjeme. Ni še zakon zagledal belega dne, pa so se že brusili bridki meči v obliki fermanov, ki ukazujejo vsako le možno in tudi po zakonu nemožno povišanje najemnine v kakršnikoli obliki, češ, poskusimo. Tako dovoljuje n. pr. novi zakon 10% povišanje čiste najemnine; razni lastniki so seveda povišek naračunili od »brutto«-najemnine z izgovorom, da se danes sploh ne da dognati, kaj je brutto in kaj je netto v tem oziru. Zanimivo je tudi dejstvo, da se gospoda iz zakona naravnost norčuje. Zakon govori jasno, da po vseh teh po-,višanjih najemnine odpade dolžnost najemnikova do prispevanja k popravam hiše, a so neki lastniki v isti sapi, ko so stanarino s 1. majnikom zvišali, takoj ^ahtevali prispevke za nabave in poprave v sedanjosti in bodočnosti z zajezitvijo odpovedi s 1. novembrom. Nič pa tako gospodo seveda nc ovira, da se vriva v odbore humanitarnih dru-pV,da prav pridno hodi po cerkvah in ;oožjih potih, nasprotno, saj se človek tam prav lahko opere vsakega dušnega madeža in makar nečloveškega postopanja proti — sočloveku. Novinarski klub. Jutri, v četrtek, ob 18. uri redna klu-bova seja v kavarni »Bristol«. > Pesnik Danilo Gorinšek priredi svoj lastni recitacijski večer pred vidno v soboto, 25. t. m. Pesnik, ki je kljub svoji mladosti — šteje komaj 26 let — izdal že tri zbirke pesmi, bo čital iz zbirke »Žalostna ljubezen«- ter nekaj proze. Kraj recitacije se objavi pravočasno. Odvetniški izpt je položil te dni v Ljubljani gospod dr. Miloš Vauhnik, odvetniški kandidat v pisarni odvetnikov drja. Leopolda Boštjančiča in drja. Maksa Žnuderla v Mariboru. Agilnemu kulturnemu bojevniku čestitamo! Ljudska univerza v Mariboru. V petek, 24. maja, ob 8. zvečer priredi kvartet Graške Uranie in operna pevca ga. Ulm in g. Legat muzikalični večer v čast kralju valčka Johanu Straussu. — Za pondeljek, 27. maja, ob 8. zvečer (v naši navadni predavalnici) vabi odbor Ljudske univerze vse svoje prijatelje in pristaše na velevažen občni zbor, na katerem se bo odločalo o nadaljnem obstoju Ljudske univerze. Prosimo člane, da se udeleže občnega zbora v čim večjem številu. — Planinsko slavlje na Donački gori. Rogaška podružnica SPD otvori, v nedeljo 26. t. m. svojo . novozgrajeno planinsko zavetišče na Donački gori. Otvoritve in blagoslovitve te nove postojanke se udeleži poleg ostalih tudi mariborska podružnica SPD. E'"poslovitev koče in službo božjo bo .navil Aljažev klub SPD Maribor. Donačka gora je prav lepa izletna in razgledna točka ter je želeti, da jo ob tej priliki po-setijo številni planinci. Ker je železniška zveza sicer iz Maribora manj ugodna, je preskrbljeno za ugodno avto-zvezo. Mariborski planinci se odpeljejo iz. Maribora v nedeljo z vlakom ob 5.20 do Poljčan, od tu pa jz avtobusi skozi Rogaško Slatino. do vznožja gore. Povratek zvečer istim potom, . Kdor izmed planincev se želi udeležiti tega slavi ja ter skupnega izleta, sc mora prijaviti v pisarni SPD »Putnik« Aleksandrova c. 35, ker bodo avtobusi iz Poljčan na razpolago le onim, ki si sedeže že preje naročijo. — • ~ Kralj kumuje v Slovenskih goricah. V Spodnjem Jakobskem dolu v Slovenskih goricah se je rodbini mizarja Jakoba Ekselenskega narodil 12. sin, kateremu bo kumoval kralj. Krstna slovesnost se bo vršila v Št. Jakobu dne 2. junija v prisotnosti srezkega poglavarja dr. Ipavca, učiteljstva in šolske mladine, dočim bo kralja zastopal major Lujo Mi-čiVi hočete torej igrati pijanca? Vi nesrečni človek, ali ste tako pijani, da niti ne veste, kako se morate obnašati kot pijanec?« Kako so nastale pravljice in kaj so? To je vprašanje, ki je bilo že. često obravnavano na različne načine, vendar se mi pa zdi, da nas vse te razlage ne morejo popolnoma zadovoljiti. Deloma so preveč učene in komplicirane, delo-, ma se pa opirajo preveč na staro mitologijo primitivnih ljudstev. In vendar je razlaga tega vprašanja mnogo bolj enostavna in pravilna, če povemo preprosto, da so nastale pravljice iz hrepenenja ljudi po uresničenju tajnih, često podzavestnih sanj in želja. Pravljice torej niso nič drugega kakor namišljena izpopolnitev želja, ki v resničnem življenju niso mogle biti utešene. Človek je že v sivih davninah hrepenel, da bi se mogel dvigniti v zrak in leteti kakor ptica in ker tega ni mogel uresničiti, si je izmislil pravljico o čarovnem plašču, palici itd., ki s dvigne v zrak in ga ponese s seboj. S tem je potolažil svoje hrepenenje in je na ta način užival tisto, kar mu je sicer bilo nedosegljivo. Prav tako, kakor po letanju, je človek že v starih dobah hrepenel po vozu, ki bi sam in brez uprege vozil, po slušalu s katerim bi slišal pogovore daljnih znanih in neznanih ljudi, po zrcalu, v katerem bi videl vse, kar bi si želel, po pripravah in rečeh, ki bi govorile kakor človek itd. Vse to najdemo izraženo že v pravljicah starih narodov, ki so živeli pred tisočletji. A kakor da si tudi človeška fantazija, ki je ustvarila pravljice, ni mogla izmisliti nič takega, kar bi v resnici tudi ne bilo dosegljivo, se vse, kar je napovedala v njih, dandanes že uresničuje in tako pravljice niso več pravljice, temveč so nekatere že davno živa resnica- Vroča želja .po letanju izražena v tolikih pravljicah, je izpopolnjena že trideset let. Izpolnila jo je iznajdba zrakoplova in aeroplana. Pravljico o vozu brez vprege je uresničil avtomobil, pravljico o poslušanju oddaljenih oseb telefon in radio, pravljico o govorjenju reči gramofon, pravljico o čarovnem zrcalu kinematograf in televizor itd. Pravljica, ki je bila vroča, a zaenkrat še neizpolnjiva želja davnih ljudstev, je bila ob enem tudi že slutnja »n napoved bodočih odkritij in iznajdb prosvetljenega človeš- Speri Službeno Iz MO. V nedeljo prvenstvene tekme rezerv Rapid in Svoboda ob 10. dopoldne na igrišču Rapida. Ob 9. na igrišču -Maribora« prvenstvena tekma mladin »Maribora« in »Železničarja«. — Službujoči odbornik g. Amon. Predor Vprašanje r.^raditve predora pod Ro-kavskim j om postaja v večjih ali manjših ra,.. bjih zopet in zopet aktualno. Koncem letošnje zime so vprašanje ponovno načeli in ga obravnavali prav na dolgo in široko, toda strah pred o-gromnimi stroški je doslej še vedno o-nemogočil izvedbo velikopoteznih načrtov. Tako so bržčas tudi letošnje sanje o ekspresnih vožnjah med Londonom in Parizom ostale samo sanje, kajti finančnim težkočam se pridružujejo tudi politične tehnične in prometne ovire, ki bi postale spričo graditve in dograditve predora neizbežne. Razprave o predoru pod Kanalom se vlečejo v zgodovini tehnike že nad sto let. Prometna potreba je dokazana, kajti zanesljivi računi pravijo, da bi se skozi predor dospelo iz Pariza v London tekom petih ur. Bilc bi odpravljene vse ovire, ki se redno pojavljajo v ladijskem prometu na Kanalu vsake jeseni in pomladi. Razen prometnih koristi pa bi predor nudil koristi tudi v gospodarskem smislu. Razumljivo je, da so se pred sto leti branili takega dela in odgovornosti. Oče drznega načrta, Francoz Thome de Ganiont, je proračunal leta 1830 stroške na 50 milijonov frankov, toda današnji proračun Izkazuje večje vsote. Strokovnjaki zatriujejo. da bi izvedba načrta kega duha. Pravljica je postala resnica in postaja leto za letom bolj! Če se torej poglobimo v stare pravljice in primerjamo njihove želje z dosedanjimi iznajdbami, ugotovimo lahko v koliko so jih te poslednje že uresničile in v koliko jih še niso. Na ta način pa lahko izvemo tudi, kaj nam bo znanost v bodočnosti lahko še dala in kaj nam bo v resnici tudi odkrila. Med doslej še neuresničenimi pravljicami najdemo naj-češče pravljico o nevidnosti človeka, živali in stvari ter reči. Temu ali onemu izvoljencu je bila v pravljici dana lastnost, da je postal če je hotel, neviden. Marsikdo bi si mislil in si bo mislil: če se je vse v pravljicah napovedano uresničilo, to se gotovo ne bo! In vendar je tudi tisti čas, ko bomo lahko postali nevidni, če bomo samo hoteli, ni prav nič več daleč. Nekemu znanstveniku se je prav te dni posrečilo odkriti izredno kratke žarke, ki delajo stvari in reči nevidne in ko bo to novo odkritje izpopolnjeno, bo premagana tudi pravljica, kajti uresničena bo. Nič bolj poredkoma ne opazimo v sta« nih pravljicah želje po breztežnosti. Dobri ali zli duh je dal komu lastnost, da je postal breztežen in se je lahko obesil v zrak ali pa dvignil od tal, kakor je hotel in kakor si je želel. In glejte temelji te skrivnosti so dandanes tudi že znani! V Londonu se delajo že več mesecev znanstveni poizkusi z novo, šele nedavno odkrito snovjo, ki uničuje zemeljsko privlačnost in dela telesa nad seboj breztežna. Kombinirajmo sedaj obe pravljici in obe iznajdbi v eno. pa dobimo sledeči rezultat: človek bo lahko postal neviden in se bo brez vsakega letala dvignil v zrak! Čas, ko bo to postalo resnica, pa niti ni tako daleč in ga bomo lahko dočakali tudi še mi. Krog leta 1950. bo to že vsakdanja, navadna, razumljiva in sa-moposebi umevna stvar. Tako se izpolnjujejo leto za letom želje, izražene v neštetih starih pravljicah in prepričani smo lahko, da se bodo v prihodnjih stoletjili izpolnile vse, do poslednje. In takrat ne bo več pravljic, takrat bodo pravljice samo še to, da so nekoč živel! ljudje, ki vsega tega še niso poznali. stala okrog 24 milijard frankov, dočim so nekateri mnenja, da bi se projekt lahko uresničil že s štirimi milijardami frankov. Toda najsibodo stroški veliki ali mali, denarne žrtve bi ne smele igrati nikake vloge v slučaju, da je namen zgraditve predora resen. Francoska družba, ki ss zanima za graditev tunela in je vzela v zakup promet za dobo devetindevetdeset let, je ugotovila najpri-kladnejša tla, kjer bi se naj izpeljal predor. Proučavanja so trajala več let. Tudi ostale priprave so končane. Točno vemo, da bo predor dolg 53 km, da bo 39 km predora ležalo pod morjem, da bodo dela trajala štiri leta itd. Treba je samo z deli pričeti. Toda že leta in leta čakamo zaman na zaželjeni začetek, ki ga niso zavrli niti finančni, niti gospodarski niti tehnični pomisleki, ampak samo politični predsodki. Anglija in Francija sta naklonjena projektu, toda pravih' vzrokov, ki so samo politične prirode, * tudi ni mogoče predvideti, kar je glavni razlog, da še dolgo ne bo prišlo do gradnje predora. Obe prizadeti državi čutita potrebo po takem predoru, toda obe se branita sprožiti odločilno misel in pristati na pogoje, ki naj zajamčijo izvedbo načrta. Koliko časopisou izhaja Pragi Pa zadnji statistiki izhaja v Pragi 1387 perijodičnih časopisov in zavzema Praga v tem pogledu eno izmed prvih mest v svetovni statistiki. 244 listov je političnih, 1143 nepolitičnih. Nekateri politični dnevniki imajo dnevno naklado po več stoti* soč izvodov. Izmed političnih listov je 160 čeških, 64 nemških, 9 ruskih, 2 madžarska. 3 ukrajinski, 1 bolgarski in 1 slovaški, od nepolitičnih pa 1.009 čeških, 115 nemških, 7 augleških, 4 esperantskl I. t. d. — WSft Wa>n?ŠRl3 VECEKNTK JalfS V M a r ] 15 o ? u, Sne 22. V. 19R Miha«! Zevaco Beneška ljubimca Zgadtvlnskl rama* Iz »torih Benetk 83 XXIX. Črna jama. Bembo se je vrnil v svojo palačo. Ni se brigal za dvoje slabo oblečenih ljudi, ki sta mu bila sledila do doževske palače in sta ga spremila tudi nazaj grede do hišnih vrat. Bila sta nekaka lazaronija, ista dva, ki jih je bil zagledal pod svojim oknom. Ta hip je došel tretji moški, v obleki barkarola, in je par trenotkov govoril z njima. »No? c je vprašal. »Odšel je, v vojvodsko palačo.« »Sam?« »Ne; v spremstvu tistega, ki piše povesti. Vrnil pa se je sam.« »Ne izgubita ga izpred oči, in nocoj ob enajstih ne pozabita dogovorjenega znamenja. Kaj je z barko?« »Barka je priklenjena pred kurtizanino palačo.« Barkaroi je zadovoljno pokimal in odšel. Dan je potekal Bembu brez posebnega dogodka. Ure so minevale s počasnostjo, ki ga je delalo norega. Njegov duh se je izročal edini misli na Bianko. Napočil je večer. Ob osmih je Bembo nadel obleko, na pol vojaško, na pol civilno, vtaknil za pas samokres ter se prepričal, da je nabasan. V rokavu je skril bodalo s krepkim tezilom; tako opremljen, se je zavil v širok plašč ter odšel iz svoje palače. Ko je dospel pred palačo Imperije, je bila ura še-le poldesetih. Skoraj dan je še bil. Bembo je skočil v bližnjo gondolo ter velel barkarolu: »Vozi me, kamor hočeš, in glej, da sva proti enajsti uri zopet tu.« »Dobro gospodar,« je rekel barkaroi. Ob zvoku tfcga glasu se je Bembo zdrznil ter pozorno pogledal gondolirja, ki je veslal z znano brezbrižnostjo in spretno gibčnostjo beneških mornarjev. Očividno pomirjen, se je zleknil v ozadju šatora, dajaje se gibati sladostrastnemu gibanju čolna. Glava mu je gorela. Trepetal je od nestrpnosti. Nazadnje, čez kakih dvajset minut, ko se ni mogel več premagati, je ukazal: »Pelji me nazaj, tja, kjer sem sedel v Čoln.« Ko se je gondola dotaknila nabrežja, je bilo ravno udarijo enajst. Noč je bila dospela, in šumi mesta so ugašali drug za drugim. Nabrežja so postajala zapuščena. »Vendar že enkrat!« je zamrmral Bembo. Plačal je gondolirja, ki je mirno privezal svojo barko, skočil na kopno in izginil. »Zakaj, je premišljal Bembo, je ta človek hotel, da naj bom že ob devetih tukaj? Kako bom prestal ti dve uri, ki jih še imam do trenotka . . .« Proti poldesetim je kurtizana Imperija kramljala z Aretinovim tajnikom. Ta jo je bil pritegnil k oknu, ki se je odpiralo na kanal. »Poglejte!« je dejal ter ji pokazal človeško postavo, ki je hodila po nabrežju semtertja. »To je on!« je zamrmrala kurtizana in vzdrhtela. »Da on! On, ki se klati vsak večer okoli vaše hčerke in preži na ugodni trenotek . . . »Oh, vi ste mi obljubili, da rešite mojo hčer . . .« »Da! Ako je še čas!« »Kaj hočete reči?« je vzkliknila Imperija vsa prestrašena ... »Ali ga imate za takega, da bi samo iz brenčanja postopal ob luninem svitu?. . . Ne, ne! On premišlja, kuje in snuje, on pripravlja svoj zločin ter tehta primerne ukrepe . . . Morda bo v dveh ali treh dneh že prepozno! . . . Toda jaz bom storil še jutri, kar je potreba!« »Rešite mojo hčer!« je zamrmrala Imperija in sklenila roke . . . »Ponavljam vam, milostljiva: vaša hči bo še jutri oteta.« S čudnim povdarkom je izrekel to besedo; nato je dodal: »Nadejam se, da še ni prekasno! Pri človeku, kakršen je kardinal, moramo biti vedno pripravljeni tudi na tisto, kar nam niti ne pride na um . . .« Ura je udarila deset. Aretlnov tajnik se je poslovil od Imperije. Deset minut kasneje je Roland pod šatorom neke velike gondole zopet oblekel obleko barkarola, v kateri je prej nastopil kot Bembov veslač. Napotil se je krog in krog Imperijine palače. Vse je bilo zapuščeno. Okna palače so bila ugasla. Na pobrežju se je Bembo vznemirjen in razburjen naslanjal ob priklepni kamen ter čakal nepremičen kakor mrtev kip. V palači se je Imperija po odhodu tistega, ki so ga klicali mojster Paolo, za hip vrnila k oknu, odpirajočemu se na kanal. »Še vedno je tu!« je zamrmrala.. In ob pogledu na kardinala, ki je nepremično slonel v svoji senci, kakor prežeča zver, se je oglašala v njegovih prsih mrzla groza. Imperija je čutila, da si ne more pomagati. Koga naj prosi, da ji pomaga in jo varuje Bemba? ... Ali Foskarija? Altierija? Saj so bili sami sokrivci, in Bembo bi jih oplašil, kakor je oplašil njo. Vzela je plamenico ter krenila v tisti del palače, kjer je prebivala Bianka. Dekličino stanovanje je bilo popolnoma ločeno od ostalih prostorov. Ena sama vrata so ga vezala z njimi, in ključ teh vrat je imela Imperija vedno pri sebi. V tem zatišju so živele z Bianko samo še tri mlade ženske, izmed katerih sta bili dve služabnici, ena pa je opravljala posel, ki ga danes vrše dame-družabnice. Ko je Imperija vstopila, s svojo plamenico v roki, je skrbno zaklenila vrata za seboj. Zdelo se ji je, kakor da bi se moral Bembo vsak trenotek pojaviti pred njo, preteč ji in zahtevajoč svoj plen. V stanovanju svoje hčerke se je pomirila. Vrata so bila močna, in z zunanjim svetom je bil edini stik po oknih, ki so ležala zelo visoko. Odprla je druga vrata; zdaj je stala v Biankini sobi. Deklica še ni ležala, nego se je s svojo družabnico vred kratkočasila z godbo. Zapazivša mater, ji je stekla naproti. Imperija jo je strastno objela in stisnila k sebi. »Ali se nič ne bojiš trudnosti, da bediš tako pozno ponoči, draga Bianka?« »Nadejala sem še vašega poseta, kakor vsak večer, ljuba mamica.« 0ov«lM h tmtUtim nwnww fiMiMtMrmka *0 p, MhumMI nmk Oh S*— Mati oglasi 2anMv*itfop)***M)« In ogla. •i trgevekeg* rvManmag* c»«fe)a: be*»d« BO MMMk Din ‘ OWOL tO%2 Velika zaloga kuhinjske posode, ,„hišne in kuhinjske potrebščine vseh .vrst. Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Her* kules« iz tovarne Sphinx< la. alumi-' nljevo ln litoželezno postekleno posodo. Nadalje mline za meso, orehe, kavo. mak in poper. Tehnice za kuhi-' njo in meropreizkusne za trgovce z ■uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokro-gle in oglate. Lopatice za oglje, pepel In smeti. Sita, deske za testo in valjarje. Likalnike. Razne oblike zavsa-,kovrstno pecivo. Kutije za špecerijo in dišave- Kotličke in šibe za sneg. 'Kotličke za polento iz kotlovine. Solnike, mlečne vrčke, cedila za juho. čaj, 'testo ln salato. Vedrlce, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. Samovare »Ph8-bus« in drage vrste. Škafe okrogle in ovalne. Lonce za kuhanje perila in perflnlce. Jedilno orodje vseh vrst-$ed»lne servise Iz porcelana. Krožni* ke iz porcelana in kamenine. Umival, ne garniture in vse vrste steklene robe. Potne pletene košare in cekarje. Postrežba točna in solidna! Cene konkurenčne 1 Albert Vlcel, Maribor, Glavni trg št. 5. 334 Najboljša vata prašek in pasta za snaženje srebrnine in posrebrenih predmetov dobite pri tvrdki M. Jlger-Jev sin, urar, Gosposka ulica 15. 920 Fotografiram vse. Domači, industrijski ln športni posnetki. Nove prenosljive svetilne naprave. Najmodernejši aparati- Foto-atelje zopet odprt Cene solidne. Fo* tomayer. Gosposka 39. 463 Glasovlr za Din 2.800 na prodaj. Ponudbe pod »Glasovir« na upravo »Vefemika«. 1169 Zgubila seje beležnica (blok), signirana s štampiljko Gaspari & Fa-ninger Maribor, v soboto zvečer v vlaku Maribor - Ljubljana, ali Maribor kolodvor do Park kavarne. Oddati pro tl dobri nagradi v Park kavarni, Maribor. 1187 Sandale vseh velikosti, šivane kakor, tudi damske, i leme sandale najboljše kupite ali izročite po meri v Mehanični delavnici čevljev in sandalov, Vrtna ul. 8, Maribor. 1020 Zahtevajte povsod ..Veternik** I Staroznana trgovina z rokavicami in stezniki H. Ulrich-ova nasl. M. Sieber naznanja cenjenemu občinstvu, posebno pa svojim cenjenim odjemalcem, da se je dne 30. maja i 1. preselila iz Gosposke ul. 9 na i tulit tik glavne trafike. Naprošam cenj. odjemalce, da ohranijo podjetju tudi na novem mestu svojo naklonjenost. 'Štampiljk lT. SOKLIČ i Škatlje v vsaki velikosti in kakovosti izdeluje najbolje, najhitreje in najceneje Foto-Kompanija, Maribor, Gregorčičeva ul. št. 12. 1086 Dovoljujem si cenjenemu občinstvu vljudno naznaniti, da imam veliko zalogo porcelanastih plošč iz tovarne Somag Meis-sen. Plošče so izvrstne kvalitete ter se uporabljajo za oblaganje kopalnic, štedilnikov itd. Prevzamem vsa pe-čarska ter v to stroko spadajoča dela po zmernih cenah. Franjo Krope, pe-čarski mojster, Maribor, Tomšičeva ul. 3&. 1196 Pletene obleke, pulovre, veste in kratke športne nogavice za dame in otroke dobite najceneje v pletarni Golob, Orožnova ulica 6. Sprejemajo se tudi pletenine v popravilo. 1131 V Park kavarni bo v četrtek ob lepem vremenu koncert. 1195 Čevljarski pomočnik išče službo. Cenjene ponudbe poslati na upravo »Večemika« pod značko »čevljarski pomočnik«. 1194 Sobo- in črkosHkanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2. 2231 Službo dobi starejši tekač, pošten in zanesljiv, pn tvrdki Pinter in Lenard, Maribor, Aleksandrova cesta 32. 1193 Stanovanje z lokalom na prometni cesti oddam takoj. Loka! bi bil pripraven za obrtnika. Naslov pove uprava »Večermka«. 1192 Vinotoč Kos, Meljski hrib, odprt. 1188 PRINCESKO V ZVEZEK LIČNO VEZAN 12 DIN PRI UPRAVI ,„3UTRA“ IN ..VECERNIKA** MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13 ZVEZDANKO Vinotoč Skazlk - Križan v Krčevini, nasproti Kalvarije Je zopet otvorjen Jakopičev zbornik z mnogimi reprodukcijami pravkar izšel. Elegantno vezano knjigo dobite za 140, broš. za 110 Din. po pošti 7 Din več, pri Tiskovni zadrugi v Mariboru, Aleksandrova c. 13. Odplačilo tudi na okroke! U Kralj Debeluh in sinko Dnbnlinko LEPA PRAVLJICA ZA MLADINO, KI JO DOBITE V UPRAVI „VEČERNIKA“ MARIBOR. ALEKSANDROVA CESTA 13 WW» Komore# »Jutra* y Ljubllaot: oradstavnik Izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavni* Stanko Detela v Mariboru.