mm U5T zn 5REDf1J£!>0lr 5K0 DIJflSTVO. URE JU JE DR.flMT.BRE2niK LETniHVI.2flL.19% ST: 1. » VI. LETNIK. MENTOR 1913/1914. ZVEZEK 1. lillll . - ■■■■■ : V -. . j, . , - ■ ... iifr. \ • V,4i\, . r. • VSEBINA: Sofoklejev Filoktet. (Prof. Fr. Omerza)................... 1 Medved in njegova pesem. (Josip Lovrenčič).................5 ) GrSki Pavliha. (Dr. J. Samsa).............................8 i Nero. (Prof. Fr. Pengov).................................12 j Stoletni jubilej ljudske bitke pri Lipskem in osvoboditve Kranjske. (Dr. Fr. Trdan)............................ 16 Cigan. (Pesem.) (Bogumil Gorenjko)........................18 / Drobiž................................................19-20 Izhaja v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano prvega dne v mesecu in stane za dijake 2 K, za druge naročnike 4 K na leto. Tisk »Katoliške tlakam«« ▼ Ljubljani. Odgovorni laatnik Alojzij Market. LETNIK VI. OKTOBER 1913. ZVEZEK 1, SOFOKLEJEV FILOKTET. Uvod. Kar ustvari narodova domišljija na podlagi kakega zgodovinskega dogodka, imenujemo epično pesništvo. In do kolike stopnje je prišlo epično pesništvo pri Grkih, nam priča stari in resni, a vedno mladi in navdušeni Homer s svojo nevenljivo slavo. ' Toda z njim ni nehal grški napredek na pesniškem polju. V dobi, ko se je epika razvila do visoke popolnosti, začenja poganjati kali iz tal nežna cvetka lirike ali melike, ki je v Pindarjevem duhu uspela do najlepšega cveta. A še tudi s tem ni bilo konca. Malo pred izbruhom perzijskih vojsk je dospela grška poezija do n^jvišje moči in krasote. Genialni grški duh je združil epične in lirične elemente ter dodal k tem še nov moment, da so posnemali kak dogodek z dejanji. Tako je nastala nova vrsta pesništva, dramatika, ki ima ravno po tem posnemajočem dejanju tudi svoje ime <)tju/tdla). Sčasoma se je ločilo petje od govora, ki je postajal vedno samostojnejši. Tako se je razvil polagoma iz tega pogovarjanja med vodnikom in zborom dialog, ki tvori začetek drame. Vendar je pa zavzemal pri teh predstavah še pretežno večino lirični (ali bolje melični, ker se je pelo) element, združen s plesom. Ko je bil storjen prvi korak, je šel razvoj dalje. Tespis, sovrstnik Solonov in Pizistratov, je dodal k zboru posebnega igralca {bnongivt)g), kar je imelo tako velike posledice, da se je ravno s tem odločila pesništvu nova vrsta, drama. Zdaj se je vršil pogovor med tem igralcem in vodnikom, a zbor se je redkokrat oglasil s petjem. S tem so postajali tudi predmeti raznovrstni. Ne le Dioniza, ampak tudi druge bogove so začeli zdaj na ta način proslavljati. Le tako imenovane satirske drame so še ostale zveste Dionizu. Prostor, kjer so se vršile te predstave, se je imenoval splošno gledališče [d’6avQOv)i dasi pomenja ta izraz le del celega prostora, kjer so namreč sedeli gledalci, ne pa kraja, kjer so se godile slavnostne prireditve. Gledališče v popolni obliki je sestajalo iz treh delov, ki so se pa le polagoma razvili. V začetku je sodelovalo pri plesu in petju vse ljudstvo, ki se je udeležilo Dionizovih slavnosti. Vsi so plesali in peli. Ko je pa število udeležencev vedno bolj naraščalo, so se naravno odločili od množice izurjenejši pevci in plesalci, tako da so ti kot zastopniki ljudstva vodili slavnost, drugi pa so gledali in poslušali. Tako se je sčasoma ločilo gledališče v ožjem zmislu, to je prostor gledalcev, od prostora, kjer je plesal in pel zbor okoli oltarja. Središče cele slavnosti je bil torej oltar Prostor okoli oltarja je plesišče kjer je stal zbor. Dalje od plesišča je bilo pravo gledališče za množico. Dokler se je torej godila vsa slovesnost pri teh svečanostih med vodnikom in zborom, sla bila le dva dela: gledališče in plesišče. Ko so pa uvedli še posebnega igralca, je bil potreben pri gledališču v širjem zmislu še tretji del. Zbor je ostal v sredi, a igralec je stal na vzvišenem prostoru za zborom nasproti gledalcem, da so ga lahko vsi videli. Ker je bil pa ta oder v tesni zvezi s petjem in plesom zborovim, niso ločili odra od plesišča s kakim zagrinjalom, ker bi se s tem pretrgala zveza med igralci, zborom in gledalci, ki so bili vendar vsi skupno zbrani pri bogoslužnem dejanju. Zastora torej grška gledališča niso imela nikoli, pač pa pozneje pri Rimljanih. Ta oder za igralca so imenovali ay.>)vi/. V prvih začetkih dialoga je stal namreč vodnik zborov zraven oltarja na mizi, kjer so sekali meso za daritve. A pozneje so napravili za tega igralca nekak vzvišen šotor (oxi]vij), iz katerega je prihajal, ko se je po potrebi preoblačil za dotično vlogo. Izprva niso imeli stalnega prostora za gledališča, ampak so pripravili kar sproti kak kraj za prireditev. Število oseb v zboru je znašalo prvotno 50, a pozneje se je skrčilo na 15, ki pa niso stali več v krogu, ampak v četvero-kolu. Prihajali so na plesišče v treh vrstah po pet mož (mrd ovoftoi>g) ali pa v petih vrstah po trije možje [y.nxd £uyu). Zborovo premikanje in stojišče na plesišču so naznanjale črte in točke (y(>n/i/xai). Zborov vodnik se je imenoval xoQvg>alog. 2xQO(pr) in dvxiaxt)o(pi'i imajo ime odtod, da je plesal zbor zdaj na desno zdaj na levo Zborov prihod in pesem sama se je imenovala JidQodog. Oni spevi pa, ki jih je pel zbor, ko je že stal na določenem prostoru, so se zvali ovdaifia. Ko je zapuščal ta prostor, je pel č£odog. 1 ak je bil ustroj gledališča v začetku. A razvoj je šel dalje, dokler ni dosegel svojega viška, ko se je ločil popolnoma od religije. Zbor je spremljal dejanje le s tem, da je svetoval, pritrjeval ali grajal. Glavno vlogo so zdaj dobili igralci. Ajshil je uvedel dva, Sofokles je dodal še tretjega. Več kot tri igralce ni imela tragedija nikoli. Glavni igralec {nQ(Oxay(Oviav>'jg} stoji po svojem značaju in dejanju v nasprotju l drugim (fievxeQayaynax>jg), ko tretji igralec (TQiray(Oviavi)g) konflikt med obema ovira ali podpira in dovede dejanje do katastrofe. Skupaj z dramo se je moralo razvijati tudi gledališče. Poglejmo, kakšen je bil ta prostor v cvetu grške dramatike! Že prej je bilo omenjeno, kako so se počasi ločili trije deli pri gledališču. Namesto šotora za igralce so postavljali zdaj stoječe poslopje, ki je imelo navadno petero vrat prevlečenih z olepševalnimi preprogami, ki so se lahko spreminjale. Tudi pred preprogami oni prostor, kjer so nastopali igralci, se imenuje OMTjvrj ali pravilnejše nQoaxr)viov ali Xoyelov. Za tem šotorom je stala olepševalna stena s tremi vrati, skozi katera so prihajali igralci, ki so stanovali v hiši. Kdor je pa prišel od drugod, je izstopal pri stranskih vratih (jraporiot), in sicer na levi, kdor je prišel od blizu, in na desni, kdor je dospel od daleč. Ako so hoteli pokazati notranjost hiše, so potegnili pregrinjalo na stran, da se je videla notranja oprava, ki je stala na posebnih strojih [ixxvxXr)/j,a) in se je dala tako premakniti. Tudi na vsaki strani pred preprogami so stali vrteči se stroji (jreptTtjnrot), ki so nosili glavni steni primerne olepšave. Kraj, kjer so stali ti stroji, se je imenoval jtcioclohij^ki. Razen omenjenih strojev so imeli še druge, s pomočjo katerih so se prikazovali bogovi v zraku. Pred pravim odrom so bile izpeljane stopnice pod lesen pod, od koder so prihajale sence umrlih in Erinije. Na oltar-jevih stopnicah je imel svoj prostor piskač, ki je spremljal zbor, in možje postave, z butaro palic v rokah, da so ohranjli mir in red v gledališču. Prostor za gledalce je bil navadno naslonjen na kak grič, na katerem so se vzdigovali v koncentričnih polukrogih sedeži vedno više. Od središča so bili izpeljani kvišku radiji proti obodu, po katerih Se je prišlo do sedežev (xegxf(5eg). Eno ali dva široka hodišča ali pasa (dui£o)/xa, xti-vuto/.ii'i) sta ločila spodnje vrste od zgornjih, da je tako nastalo več nadstropij. Najvišjo vrsto je obdajal zid ali pa stebrišče. Posamezni sedeži so bili zaznamovani s črtami. Glediščne marke, ki so se našle, nosijo ime pesnika dotične drame in številko sedeža. Ko je doseglo grško gledališče vrhunec svojega razvoja, ni bil noben del pokrit. Največje gledališče, ki nam je znano, je bilo v Megalopoli, kjer je bilo prostora za več kot 40.000 ljudi, Navadno velika gledališča so bila polovico ali četrtino manjša. Da se je pa mogel slišati glas po tako velikanskem prostoru, so imeli igralci neke vrste priprave za ojačenje glasu, ki so bile najbrž neke zvočne leče, ki zberejo zvočne valove v eni točki, kakor to opažamo pri svetlobi. Božanstva, ki so nastopala, so se morala seveda po zunanje odlikovati od ljudi. Veličastno obliko jim je dajala dostikrat z dragimi vezeninami bogato okrašena obleka, namreč dolg talar s krajšo ali daljšo vlečko. Včasih so bila ogrnjena še v površnjo obleko in večkrat brez rokavov. Tako se ni po zunanje ločila moška oseba od ženske, ker pri Grkih sploh ni bilo igralk. Da so bili videti igralci tudi najoddaljenejšim v naravni velikosti, so morali biti igralci seveda v resnici večji. V ta namen so rabili črevlje z visokimi podplati (xo{)oQvog), na glavo so devali visok nastavek, ki je bil zvezan s krinko, katera je pokrivala obraz. Sorazmerno s tem so morali tudi širokost telesa povečati. Zato so podlagali prsa in drugo telo (jrpo-aveQvldiov, nQoyaavQidiov) in na roke so nataknili orjaške rokavice (%£iqU5eg). Igralec je tolmač pesnikov. Ker je pa zelo težko popolnoma se vmisliti in vto-piti v besede, glas, gibanje vsake osebe ter umeti pesnika, so navadno grški pesniki sami prevzemali glavne vloge. Le Sofokles se ni tega držal, ker je imel preslab glas. Da so nastopali le izurjeni igralci, so skrbeli na ta način, da je moral vsak napraviti prej državno izkušnjo. Kako natančno so se morali vsemu priučiti, vidimo iz tega, da niso imeli nič šepetalca. Da je bilo res vse popolno, ni nastopal nikoli komik v tragediji ali obratno. Koliko vaje in truda je bilo treba v glasu in gibanju, da so lahko spretno igrali vse vloge, moške in ženske, ko so morali besedilo ne mu preskrbela hrane. Tudi okrasbo je imela v svoji skrbi. Kajti te uprizoritve se niso vršile zvečer v zaprtih prostorih, ampak rano zjutraj in pod milim nebom. Ko so pozneje sezidali v Atenah stalno gledališče, so vpeljali tudi vstopnino (#£(5-otr.ov), ki so jo pa dobili ubožnejši iz državne blagajne, ker je smatral Perikles PETER VELIKI PRI NEMŠKEM ROKODELCU. gledališče kot višje izobraževališče. Skrb države se kaže v tem, da je hranila originale najboljših del. Kdor je hctel nastopili kot igralec, je moral primerjati svoj spis z originalom, predno je nastopil, da bi tako ohranili delo nepokvarjeno v prvotni čisti obliki. (Duljc.) le izgovarjati, ampak peti, če še zraven pomislimo, kako so pazili Grki na čistost izgovarjave! Ko ni izgovoril igralec He- gelohos apostrofa, ker mu je zmanjkalo sape, so vsi gledalci zagnali grozen smeh in komiki so ga sramotili v svojih dramah. Če je izgovoril igralec kratek zlog dolgo ali obratno ali pol nepopolne verze, so ga kmalu izžvižgali iz gledališča. A če se mu je primerilo kaj takega, ko je igral vlogo kakega boga, je bil celo kaznovan; kajti državni čuvaji niso kaznovali le moralnih, ampak tudi estetične pogreške. Da so se izurili v potrebnem kretanju telesa, so se pridno vadili v palestri in živeli jako zmerno. Ali ni bilo morda treba velike vaje in spretnosti, če se je hotel kretati po predpisih v nerodnih velikanskih koturnih, z velikim nastavkom na glavi in obdan z debelimi podložki? Kajti z obrazom niso mogli spremljati svojih besed, ker so imeli krinko; zato so bili navezani le na telesno kretanje. Krinko so namreč neobhodno rabili, da je prihajal skozi lijakasto odprtino močnejši glas; in poteze na obrazu bi se itak ne mogle videti v tolikem prostoru. Pretiravanja so se morali seveda varovati. Ajshil pravi, da so opice, ki pretiravajo resničnost in s tem lepoti škodijo. Tako izurjeni igralci so pa tudi uživali temu primeren ugled in spoštovanje. Deležni so bili slave pesnikov, postavljali so jim spomenike, opravljali so imenitne državne službe tudi kot poslanci in vojni poveljniki. Ob sklepu se mi zdi vredno, da se pripomni tudi to, da je država sama podpirala gledališča z denarjem in tudi druge prisilila, da so morali skrbeti za zbor. Na svoje stroške ga je dala vsega naučiti in NAGROBNI SPOMENIK PESNIKA ANTONA MEDVEDA V KAMNIKU. FOT. K. NAGLIČ. MEDVED IN NJEGOVA PESEM. Govor ob odkritju Medvedovega nagrobnika dne 27. avgusta v Kamniku. Da je misel beseda, da je čustvo beseda, vem: ta trenutek bi bil pesem ljubezni, pesem spoštovanja — pesem hvaležnosti — bil bi veličastna oda nanj, ki živi zdaj himno himen v večni pomladi. A dolga je pot od misli do besede, daljša od čustva do besede! Zato: Česar ne pove beseda, naj čuti srce, naj pojmi misel. * * * Šel je Anton Medved, iz naše pomladi je šel v večno pomlad — in vendarle je med nami — v svojih pesmih živi. V spominu ga gledamo, v verzih ga beremo. Poet! Kakšna je bila njegova pot? Sam nam jo je razodel. Šel je skozi življenje: Na brzih krilih drobnih ptic, v vonjivem jutru prerojen, zamaknjen v raj nedolžnih lic, strmeč v večera tihi sen, s trpečim bratom sam trpeč, za domovino v roki meč, v trpljenju mož, v ljubezni zvest, za radost rahel in bolest. (P. I. p. 2.) JOSIP LOVRENČIČ. Motto: Ah, nič ne čuti on, ki čuti to, kar z besedami pove lahko. (Medved: Poezije II, p. 12.) Tako je šel in se nam je dal in razodel v svojih pesmih. Veseli smo ga vzprejeli in pozdrav mu je bil: Naš si in ostaneš! In kako ne? Sebe nam je dal in v njem živimo mi vsi od prvega do zadnjega — njegova beseda je naša beseda. Bil je velik po srcu in mislih in izgovoril jo je, ki jo mi, slabotni in šibki, sebi prikrivamo: človek sem. V človeku je vera, upanje je njegov delež in ljubezen ga spremlja in dvom pozna, obup mu ni tuj in pikra misel ga tudi obišče. In po sreči kliče naše srce: spomin jo išče v prošlesti in hrepenenje gre svojo nemirno pot v prihodnje dni — prevare in presenečenja jo križajo—dokler ne vzcveti spoznanje: ena je sreča in je onkraj časa! — Vse to je v Medvedovi pesmi in zato je njegova pesem pesem življenja, pesem človeštva! Je pesem vere, upanja in ljubezni. Šel je poet skozi življenje z vero v srcu. Trdo. je življenje in tema je nad njim, da ni v srcu vere v Boga in v solnčno več- nost. Videl je vse to naš poet in spoznal in kresale so se mu misli o smislu in pomenu življenja in kes se mu je vzbudil čez vse, kar bi bilo nepremišljenega, in pred Bogom je govoril besede svoje vere, ki je v njih velika ljubezen in zavest: nič smo brez Tebe, ki si vse. Z »večernim zvonom« zapoje Ave Mariji, nič več ne čuti telesnih spon, srce se topi v najslajši molitvi v upanju na onstransko srečo. In ob vsem tem se zamisli v svojega »življenja pot«. Pred njim vstane »pravljic čarobna pripoved, bojev težavnih napoved, v vesti globoki prepoved, krivde skesana izpoved«, občuti »trdega dela zapoved« in zamišljen v nagibajoči življenja dan, pove, da: ... Po stezah samotnih verna družica zdaj stopa z mano, skozi solze smehlja se udano grenko sladka — odpoved. (P. II. p. 26.) In ob tej grenkosladki odpovedi »koprni od zemskih tal« — misli so mu v večnosti. Trudnega telesa slečen rad bi samotar nevečen vse pozabil in zaspal — da bi zaslišal sladko besedo, ki umiri dušo: »Mir s teboj!« A čakati mora na te besede — zave se, da v življenja službo je prišel začasno z nalogo tiho — mislit in trpet. (P. I. 153.) Misli in trpi v življenju. Vera je v srcu in zato ne omaguje — niti srednje poti noče! Jaz ne proslavljam srednje poti, ne prašam kod, jaz prašam — kam. (P. II. 108.) Ve: sedanji svet: Stoletnim naukom smchljd sc, goji zemljan le vero nase. Voljan priseza na besede, ki vro iz ust kraljice vede. Osebni bog — je duh njegov, ki sram ga bodi vseh okov! (P. II. 39.) To kliče moderna veda, ki noče poznati Boga. A kaj je posledica tega? — Poet nam pove: In sreče ni. V srca praznote poseva luč, a ni toplote! Luč in z lučjo, veliko in svetlo, da vera tudi toploto in le vera more buditi besede, vredne človeka: O ni življenje sladka le omama, ni penava igrača, šala ni. Življenje naše je mogočna drama! — Značajev klenih hoče in dejanj in zmago hoče ene, ene le resnice. Junak ukloni, kadar trešči vanj sovražne sreče grom, le svoje lice, nikdar duha, ki ni mu dan razpad! (P. II. 59.) Mogočne so te besede, ki so se izvile poetu iz srca, ko je gledal svet in nove čase. Da ni bilo vere v srcu — bi jih ne pisal — ker moderen čas ne pozna te globokosti: življenje mu je več ali manj igra. — Samo te vrste pričajo že o veličini Medvedovega duha in kličejo po spomeniku, ne po spomeniku iz rezanega kamena, ki ga razje čas —, no, po spomeniku v srcu: v naša srca naj se vklešejo in naj so nam deviza v življenju, nam in vsem, ki pridejo! Skozi življenje je šel poet in trpljenje mu ni prizaneslo, A ni klonil. Vera je bila v srcu in zato je ljubil tudi trpljenje: Jaz ljubim svojo dušno bol in zdi se mi človeka pol, kdor vedne radosti je vnet in zdi se mi, da nikdar ni ugank življenja reševal, kdor v sebi ni skoval moči ljubiti včasih tudi — žal. (P. II. 51.) Ni ga, ki bi prenašal vdano trpljenje, da ni vere v njem, tolažbe ne dobi drugje, kakor v veri. Lep je svet — a je trd za vse naše težke ure. Poet je mislil o tem in povedal nam je: Ako v sebi nimaš leka, nikdar nima zemlja tiha za trpečega človeka ni odgovora ni vzdiha! — (P. II. 36.) Svet nas ne zadovolji, duh nam ne miruje, dokler ne počije v Njem, ki je začetek in smoter nas vseh. V samoti (svoje sobe) je zapisal poet: Misleči duh mi je tovariš, Dvigaj, bližaj se lepoti, ki luč mi nauka prižiga: ki te vabi žejnega iz dalj! na solznem svetu vse je nič! Ne okreni se! Veruj, upaj — čaka te ljubezni kralj! (P. II, 66.) I oda ob tem spoznanju se ne vda brezdelju. Boga prosi: Bog, srčno bijem naj življenja bitev, naj sladki »vici!« vzkliknem zmagovit, ko smrt zastavi ostro britev; naj svoji domovini krepek ščit, ne z duhom lenim, ne s telesom bolnim, no vedno čujen, vedno kremenit vso dobo svojo z vso močjo izpolnim! (P. I. 144.) Tako je šel skozi življenje, z vero v srcu. Ob veri pa je cvetelo tudi upanje in bilo je veliko in močno kakor vera! Ker: Kaj je brez upanja življenje, in upanje brez vere — kaj? (P. II. 15.) In naj je še tako trda in trnjeva pot skozi dolino solz — obupavati ni treba: Sladak spomin naj se objame z upom, da vendarle za srečo smo rojeni. (P. I. 129.) In ko je prišla obupna ura, je gledal naravo in je videl, da: Za jutrom jutro se prizarja, in noč vrti se za nočjo; po gromu silnega viharja posmeje čisto se nebo. (P. I. 4.) In zaklical je srcu: Miruj srce! Upaj, tako dcčakaš tudi ti svetlo nebo svojim dnem. Upal je v lepše dni, ker je upal v moč duha: Ne gasne upanje mi živo na moč duha, neumrljivo, rojeno tam, kjer svoj izvor imeti mora slednji stvor. (P. II. _) Kdo bi ne upal, ko je sreča v upanju! Upaj — ali ne — doseči, kar je daleč kot nebo: Blagor duši hrepeneči po nečem, kar je lepo ... (P. I. 8.) In upanje vzpodbuja duha kvišku in mu kliče: (P. II. 43.) Veri in upanju se pridruži ljubezen in je velika in lepa ko prvi dve. Kakor noč na stepah tiha, vroča, kakor dan puščav, sama, kakor dom meniha, moja srčna je ljubav. Tako nam jo razodene poet sam in pravi dalje o njej: Zlobna sila je nobena ni za hip ne pogasi, mojim dušam posvečena — kakor večna luč gori. (P. I. 2.) Boga in človeštvo in svet objema ta ljubezen. Gre v prirodo in vse mu je drago, z vsem govori njegova duša in se veseli: v vsem sliši misli in nam jih da v svoji izklesani pesmi. V naravo gre, ko hoče govoriti s seboj in svojim Bogom, in v njej misli, kako: Na svetu mine vse, umetnost, slava, moč, priroda le ostane večnolepa. (P. II. 12.) Pomlad ljubi Z ljubeznijo žarko kakor solnce in rad bi jo proslavil. (P. II. 10.) Ljubi tih večer in noč in jutro in dan: v vsem pa je misel in vera. In z ljubeznijo misli na domovino, naj je ob Vrbskem jezeru, naj je v Opatiji, naj mu srce hrepeni v rodni kraj, naj razmišlja našo dobo, ali naj hodi v davnih dneh. Materin jezik mu je najdražji. V svoji ljubezni do njega pravi: Ljubim te, slovenska govorica, ljubim bolj ko žuboreči vir, bolj kot pesem, ki jo drobna ptica poje v jutranji svečani mir. In če bi se ji kdaj izneveril, si kliče: Odreveni gibka mi desnica, jezik mi prirasti na nebo, ako te slovenska govorica kdaj pred svetom zatajim plašno! — In ker ljubi domovino, ljubi tudi mladino, ki Pred njo se kakor morska plan širi dela nedogledno polje, urna plamenica, sila volje prerokujeta ji velik dan! — In vse ljubi, ki so posvetili domovini svoje moči; iskreno prijateljstvo ga veže do delavnih mož. Velika je ta ljubezen — a ljubezen do matere in očeta jo preseže. Srce mu plamti za nju in pesem najlepših ena — govori 01 tej verni, vdani, hvaležni ljubezni. Dokler sta mu živela, mu je bila njuna ljubezen tolažba, mir in sreča v težkih urah. A zaprla sta oči v večen sen in on je ostal sam in spoznal je, da Savlov mnogo je na sveti — . Davidov ni nič. (P. I. 23.) Po tem spoznanju in po spoznanju, da na solznem svetu vse je nič — je vzljubil tudi, česar svet ne ljubi, pred čimer trepeta in ga je mrzlična groza — vzljubil je smrt! GRŠKI PAVLIHA. Kaj, celo svojega Pavliha so imeli Grki? Ali ni Pavliha slovenska narodna last? Le potolaži se, prijatelj, tudi Grki so imeli svojega Pavliha, kakor ga imaino Slovenci, in kakor imajo Nemci svojega Tilla Eulenspiegel, in kakor imajo drugi kulturni narodi poosebljene zastopnike svojega humorja. »Nič novega ni pod solncem,« je rekel modri rabi Ben Akiba. Da bi Grki, to lahkoživeče, veselo, zgovorno, umetelno ljudstvo, ki je častilo v Hermeju tudi boga sleparjev in goljufov, ljudstvo, ki je imelo svojega »mnogozvijač-nega« Odiseja, proti kateremu je angleški Robinson kakor naš dečko z dežele, ki je prišel v Ljubljano k birmi, nasproti glaso-vitemu detektivu Sherlock Holmesu, — da bi to ljudstvo, pravim, ne imelo svojega Pavliha, bi bilo več kot čudno. Zato ni čudno, da so ga imeli, in — da ga radovednemu bralcu koj predstavim — ime mu je Življenje ljubi svet — jaz ljubim smrt. Da, ljubim jo z ljubeznijo udano, pogled v prihodnji, lepši vek uprt! In prišla je pomlad, ki ga je poklicala v drugo lepšo pomlad večnega solnca, z besedo, ki mu jo je vzbudila jesen: Grenko je mreti in umreti, a mrtev biti je sladko. (P. II. 32.) Tako je njegova pesem skozi in skozi prožeta vere, močne, žive vere, iz katere cvete upanje in žari ljubezen. Vera, upanje in ljubezen je njegov svet — vse troje bi rad videl v vseh srcih. A na svetu jih ni dobil. In zato ni čuda, če je pletel v venec bršljan in bodičje, če je metal šibre med svet in ga dražil z drobljanci. S šegavo dovtipnostjo, z bridko ironijo in z žgočim sarkazmom je bičal vse, kar je kvarilo, motilo lepo ubrano pesem vere, upanja in ljubezni. — Zasnul je v večen sen — pesem njegova je ostala in bo živela, ker je pesem človeškega srca, ki veruje, upa in ljubi! DR. J. SAMSA. bilo AlatoJtog. Ezop? Saj sem vendar že v prvi šoli bral Ezopove basni: Bolni lev, Popotnika in medved, Lisica in grozdje; žalostno zgodbo »Lakomnega psa« — Pes izmakne kos mesa, ž njim čez vodo se poda — pa sem poznal že v ljudski šoli, — a da je Ezop tudi Pavliha, tega še nisi slišal, kajne? Le nekoliko potrpljenja, evo ti nekaj več o Ezopu. I. Ezop je bil pesnik basni, kratkih, iz živalskega življenja vzetih dogodkov, ki izražajo navadno kako življensko resnico ali skušnjo. Zanesljivih zgodovinskih podatkov o Ezopu imamo malo. Kakor z drugimi starimi možmi znamenitega imena, tako je tudi z Ezopom; zgodovina njegovega življenja je preprežena s pripovedkami in izmišljenimi dogodki. Doma je bil iz Erigije ali Tracije, živel pa je za časa Solona (640 Zvezek 1 Stran 9 do 559 pred Kr.) in Kreza. Že za Perikleje-vih časov (493—429) niso vedeli Grki nič več gotovega o Ezopu, pač pa se je tekom časa vedno več dogodbic, resnih in šaljivih, bolj ali manj dovtipnih, nanizalo na njegovo osebo. Baje je kot suženj jedel raznih gospodov kruh, končno je s svojo bistroumnostjo dosegel prostost. Lidijski kralj Krez ga je poslal v Delfe; Delfijci pa niso bili njegovi prijatelji, ker »jih« je vedel o Delfijcih mnogo pripovedovati, ki jim niso bile posebno v čast. Sklenili so se nad njim maščevati; v njegovo prtljago so mu na skrivnem vtaknili srebrno čašo, last Apolonovega svetišča. Ezop se je ravno odpravljal na pot nazaj v Lidijo, ko pride tatvina na dan; zaradi božjega ropa je bil obsojen na smrt; pahnili so ga v prepad s pečine Hyumpeia. Izročilo o Ezopovem življenju se nam je ohranilo pri grških pisateljih šele iz 4. ali iz 5. stoletja po Kr. Po teh najpoznejših in zato najmanj zanesljivih poročilih je Ezop grd, grbast suženj iz Fri-gije, prodan Ksantu, profesorju filozofije na otoku Samu; kakšne je tu solil svojemu gospodu in kako je svoji domovini rešil svobodo, nam pripovedujejo nastopne vrstice, II. Nekega vročega dopoldne spremlja Ezop gospoda profesorja v kopališče. Tu se snide filozof z nekaterimi svojih prijateljev, služabnika pa pošlje domov z naročilom, naj skuha lečo. Po kopeli, ki je vsem dobro dela, povabi Ksant prijatelje na skromno kosilo. Prijatelji sprejmejo prijazno vabilo. Ko pridejo na Ksantov dom, naroči g. profesor po kopeli običajno pijačo: »Daj nam p o kopeli piti, Ezop (zlog ((.to /,tWTQ(tv mtlv)\« Poredni sluga urno prinese umazane vode i z kopeli in )° z nedolžnim obrazom servira gospodu. Ko ta poduha umazano vodo, zakriči nad Ezopom: »Fej! Kaj je to, Ezop?« Ta pa odgovori: »Voda iz kopeli, kakor si ukazal.« (Besedice dni) ?.(>vtQ0v je Ezop nalašč razumel »iz kopeli« namesto »po kopeli«). -Malo je manjkalo, da je ni Ezop skupil, pa zaradi gostov je profesor služabnikovo šalo s stoiško mirnostjo prezrl in mu ukazal, naj mu prinese skledo. (Grk si je pred obedom noge umival.) Ezop prinese skledo, jo drži pred gospodarjem, stoječ* mirno kot kip, mesto da bi gospodu in gostom noge umil, Filozof, ne vedoč, bi se li smejal ali jezil, pravi: »Ali nam ne boš umil nog?« —. »Naročil si mi,« odvrne sluga, »naj le tq storim, kar ukažeš; ukazal pa nisi, naj de-nem vode v skledo, naj umijem noge in prinesem čevlje itd.« In tedaj te je, Ksant, zapustila tvoja filozofska ravnodušnost, dal si duška svojemu opravičenemu ogorčenju v vzkliku: »Sem si li kupil učitelja namesto sužnja!« Ko se je gospodar s svojimi gosti polegel k mizi (Grki so pri jedi ležali na nizkih naslonjačih), je vprašal Ezopa, je li leča že kuhana. Služabnik mu prinese zrno leče, gospod profesor zmečka zrno s prsti in odloči: »Dobro je kuhana, prinesi!« Ezop zlije krop, kjer se je zrno leče kuhalo, na krožnike in jih postavi pred goste. »Kje pa je leča?« vpraša gospodar, »Vzel si jo že,« odgovori sluga. Filozofu se zasvita v glavi: »Kaj, samo eno zrno si skuhal?« Ezop odgovori: »Gotovo; rekel si namreč: lečo, v jednini, ne pa: leče, v množini,« In zopet si se, učeni predavatelj grške filozofije, prepričal, kako prav je imel macedon-ski kralj Antigon I,, ko je rekel nekemu pesniku, ki ga je opeval kot boga: »Nihče ni junak pred svojim služabnikom,« V strašni zadregi pred svojimi gosti si zaječal: »Prijatelji, ta človek me bo pripravil v blaznost.« Toda naš Ksant ni bil zastonj profesor filozofije, ki je veda vseh ved; znal si je pomagati. Ezopa pošlje na trg, naj kupi štiri svinjske krače in jih hitro skuha. Kmalu se je prijeten duh širil po atriju Ksantove hiše. Ko se je Ezop za trenutek oddaljil od ognjišča, šine gospodarju maščevalna misel v glavo; urno stopi k ognju ter na skrivnem potegne eno kračo iz lonca ter se zopet vrne v družbo svojih gostov. Sluga pride nazaj, in ko opazi, da krače manjka, gre na dvorišče, odseka prašiču, ki ga je za gospoda redil, eno nogo, jp osnaži in vrže v lonec k drugim trem. Nato se zopet za trenutek odstrani. Gospodar pa se je začel bati, da bi mu suženj ne ušel, če ne bo mogel najti pogrešane krače, zato jo vrže zopet nazaj. Ko pa prinese sluga na mizo pet krač, se vname med gospodom in služabnikom sledeča matematična dispu-tacija: Ksant: »Odkod to, Ezop, da jih je pet?« Ezop: »Koliko nog imata dva prašiča?« Ksant: »Osem.« Ezop: »Tukaj jih je pet, prašič na dvorišču pa ima tri.« Ksant: »Ali nisem ravnokar rekel, da me CARICA FJODOROVNA, I. ŽENA PETRA VEL. bo ta človek spravil v blaznost!« Ezop: »Gospod, ali ne veš, da sc na vsoti nič ne izpremeni, če isto število odšteješ in pri-šteješ?« Pravijo, da je profesor jezo požrl in molčal. Nekaj dni potem je naš Ksant povabil k sebi več filozofov in učenjakov ter slugu naročil, naj stoji pri vratih in nobenega navadnega človeka ne spusti noter, ampak samo modrijane,1 Pred kosilom zapre Ezop * )l AAva ribv iAiu>tu>v e( i $i>*fXu>pf)aai, dKX’ i\ toO; oo'|>oi\s )ion-o»5. — je zasebnik, ki vežna vrata, se usede v portirsko ložo poleg vrat ter čaka. Kmalu pride nekdo izmed odličnih povabljencev ter potrka na vrata s kladivom, ki je bilo pri vratih za to pripravljeno. Znotraj pa se oglasi Ezop pri vratih: »S čim maha pes?« — Tl aelei 6 xvoov. — Ta, ki je zunaj stal, je razumel: »S čim maha pes1 (namreč: po vratih)?« Bil je užaljen, ker je menil, da ga vratar imenuje psa, in je odšel. In tako je Ezop zaporedoma spraševal prišlece, in vsak je razžaljen odšel. Že je mislil Ezop, da je končal za tisti dan svojo vratarsko službo, ko še nekdo potrka in na stavljeno vprašanje odgovori: »Z repom in z ušesi.« Ezop mu odpre, ga pelje h gospodarju in mu reče: »Izmed modrijanov ni prišel nihče na obed, o gospod, razen tega.« Lahko si mislimo Ksantovo potrtost, ker je menil, da so ga povabljenci »potegnili«. Ko se drugi dan snidejo prijatelji pri običajnem filozofskem sestanku (()iavQifty), očitajo Ksantu zaničevanje, ki so ga prejšnji dan pri njem doživeli. Naš filozof jih kljub svoji filozofski izobraženosti debelo gleda in ne ve, ali spi ali bdi.- Prijatelji pa ga pikro pouče: »Ako ne smrčiš, tedaj bdiš.« Ubogi Ezop, kaj bo s teboj? Takoj pošlje Ksant po sluga in ga razjarjen vpraša, zakaj mu je goste tako sramotno odgnal. Ezop mu odgovori: »Gospod, ali mi nisi naročil, naj nobenega priprostega in neukega človeka ne spustim k obedu, ampak samo modrijane?« Ksant: »In kaj so ti? Niso li modrijani?« Ezop: »Nikakor ne; kajti ko so trkali na vrata in sem jaz znotraj vprašal: »S čim maha pes?« ni razen enega nobeden razumel vprašanja; zato sem vse druge odslovil kot neuke.« In modrijani so potrdili, da je sluga prav ravnal. • živi som zase, v nasprotju s človekom, ki živi v javni službi, kakor: vojak, uradnik, priprost v nasprotju z učenim: dandanes zaničljivo: neuk, zabil, idiot. 1 Cinike, neke vrste filozofe, so imenovali Kian- — pes; luko so otroci vpili z« Diotjenom (404—323) iz Sinopu ob Črnem morju, ki je bil cinik kut’ i'r>o\i'|v, Odtod ciničen: kdor vse zaničuje, komur ni nič ivvto. I 6vap rmV kotw Oimp. III. Nekega dne se nad otokom Samos pojavi doslej neznana zvezda, komet. Samijci se ustrašijo; komet ne pomeni nič dobrega. Profesor Ksant, najmodrejši mož na otoku, je kot izvedenec pozvan, naj pomen tega znamenja raztolmači. Revež premišlja in premišlja, odpira in zapira stare filozofske knjige Taleta, Anaksimandra, Empedokla, že je skoro celo svojo obširno knjižnico prelistal, vse zastonj, ne ve si pomagati; divna božica Philosophia ga je menda pustila na cedilu. Zvesti sluga Ezop opazi gospodovo potrtost, se ojunači in ga vpraša, kaj mu je vendar, da mu niti leča niti svinjska krača več ne diši. Svojo zadrego — saj mu je šlo, kakor toliko let pozneje Hamletu, za biti ali ne biti — odkrije Ksant slugu: Jutri mora kot izvedenec nastopiti v narodnem zboru in dati odgovor, a kakšen? Ezop se ponudi, da hoče namesto njega nastopiti in raztolmačiti nenavadno prikazen. Ker Gospod ne vidi druge pomoči, se uda. Drugi dan se zgodaj zjutraj začne narodni zbor, vse pričakuje z napeto pozornostjo, kdaj stopi na govorniški oder znameniti filozof Ksant. čas za začetek je že zdavnaj minil, a Ksanta še ni nikjer. Kaj pa to? Splošno začudenje se bere na obrazih nedoglednih vrst, nato pa ogorčeni vzkliki, ki postajajo vedno močnejši: »Kaj, grbasti Ezop v narodnem zboru?1 Škandal! Sramota! Vun ž njim! Kje pa je Ksant?« V tem pa je Ezop — nikdo ni videl, kdaj — zlezel na govorniški oder in mirno poslušal krik, ki se je polagoma polegal. Ko je naš Ezop menil, da ga bodo vsaj bližnji razumeli, je zaklical: »Možje Samijci, ako pri Ksantu dosežete, da mi d£ prostost, vam raztolmačim prikazen.« Trenutno presenečenje, nato glasovanje, s katerim večina sklene, da mora Ksant Ezopa oprostiti. Nato Ezop razjasni znamenje: Komet pomeni tujega kralja, ki si bo podvrgel otok Samos. Žalostna se narodna skupščina razide. 1 Sužnji sc ni»o »meli udeleževati narodnega zbora. Kmalu za tem dogodkom pride na Samos poslanec lidijskega kralja Kreza, ki zahteva od Samijcev davka; ako ga ne dado, naj se pripravijo na vojsko. Zopet se snide narodni zbor, že prevladuje misel, da se je treba mogočnemu kralju udati, vendar pa naj še Ezop peve svoje mnenje. Ezop odgovori takole: »Vaši državniki so izrazili mnenje, da je treba kralju ugoditi in mu davek poslati; jaz pa ne svetujem tega, povedal vam bodem razlog in spoznali bodete svojo korist. Useda nam kaže CARICA NATALIJA, MATI PETRA VEL. dvojno pot; prva je pol svobode, v začetku je težka, končno lahka; druga je pot suženjstva, v začetku je udobna in hodna, končno polna trpljenja.« Ko so Samijci to slišali, so zakričali: »Mi smo svobodni in nočemo prostovoljno postali sužnji.« Kre-zovega poslanca pa so zapodili. Krez se je takoj začel priprav!;-.ti na vojsko; a poslanec, ki ga je bil poslal na Samos, je bil mnenja, da si bo najlaže podvrgel otok, če dobi prej Ezopa v svojo pest. Krez pošlje zopet poslanca na otok, obljubi otočanom Stran J 2 popolno davčno prostost in prijateljstvo, če mu izroče Ezopa. Samijci sklenejo izročiti Ezopa. Ko Ezop to izve, pride na trg in pravi; »Možje Samijci, jaz sam si štejem v čast, da pridem pred obličje lidijskega kralja. Hočem vam pa povedati zgodbo; Ko so živali še en jezik govorile,1 so volkovi ovcam napovedali vojsko. Ker pa so psi potegnili z ovcami in volkove odgnali, so volkovi zahtevali od ovac, naj jim izroče pse, ako hočejo, da bodo volkovi ž njimi v miru živeli. Ovce so se dale pregovoriti, volkovi pa so raztrgali pse in ovce.«2 Samijci so razumeli to basen in hoteli Ezopa na vsak način pridržati, Ezop pa je zapustil nehvaležni otok in šel h Krezu. Ko je Krez zagledal grbastega Ezopa, se je zahudoval; »Tako človeče mi je bilo napoti, ko sem si hotel podjarmiti tolik otok!« Ezop pa mu je rekel: »Mogočni kralj, nisem prišel vsled sile ali potrebe k tebi, ampak prostovoljno. Pa blagovoli me nekoliko poslušati. Neki človek je lovil kobilice in jih moril, vmes pa je ujel tudi Zvezek 1 črička. Ko je hotel tudi tega umoriti, mu je rekel čriček: »Človek, ne umori me brez potrebe! Jaz ti niti klasu ne izpodjedam, niti druge škode ne delam; pač pa s svojim prijetnim glasom razveseljujem popotnike.« In ko je človek to slišal, je črička spustil. Tako tudi jaz objemam tvoje noge, da me ne daš brez vzroka usmrtiti; kajti nisem tak, da bi komu škodil.« Kralj se je čudil in mu je rekel: »Ezop, usodi, ne meni se imaš zahvaliti za svoje življenje. Česar želiš, zahtevaj, in dobil boš,« Ezop: »Prosim te, o kralj, sprijazni se s Samijci,« In ko je kralj odgovoril: »Bodi!« je padel Ezop predenj na kolena in se mu zahvaljeval. Ostal je pri kralju in tam spisal basni, ki se še dandanes pripovedujejo, A moral je še enkrat videti otok Samos. S spravnim pismom in z bogatimi darovi je prišel na otok, kjer je bil slovesno sprejet; velika plesna veselica je bila prirejena njemu na čast. Prebral jim je kraljevo pismo in jim tako vrnil svobodo zn svobodo. NERO. Bilo je v Kranju, leto nas ne zanima. Govorila sva z rajnim gospodom nadučiteljem P, »Kako morete vendar ljudem toliko zaupati?« me je prijazno karal gospod šolski vodja. »Verujte mi, da boste veslarili po morju življenja mnogo varneje, ako smatrate vsakega neznanca naravnost lopovom, dokler se niste iz izkušnje o nasprotnem prepričali.« Tako je govoril izkušen mož v novembru svojega življenja, mladič pa sem odgovarjal: »Da se imam ravnali po tem načelu, raje še danes v Kokro.« In vendar, kako prav si imel, gospodi 1 Vse basni sc (Jode v dobi, »ko »o živali In drevesa govorila«. •' Isto basen je baje Demostcn povedal Atencem, ko je zahteval Aleksander od Atencev Dcmo-attn». PROF, FR. PFNGOV. Kar velja o človeškem življenju, to sc opaža mutatis mutandis tudi v živalskem, toliko bolj, ker tu ne vlada moralna sila, ampak le surovi inštinkt. Phylax, domači pes, je gotovo med vsemi udomačenimi živalmi najzvestejša, človeku najprijaznejša in za mnoge kraje tudi najbolj potrebna žival. Zato se utegneš čuditi, mladi prijatelj, ako ti povem izza lepih počitniških dni dogodek, ki je izjema, a obenem tudi podkrepilo splošnega reda. Bilo je predlanske počitnice, ko sem potoval po kamniških in savinjskih planinah in prišel na sled dogodku, čudnemu in tragičnemu, kot se ne zgodi sleherni čas v živalskem svetu. V vasi Smrečje, na potu med apnenimi Stranjami in knežjim Gorenjim gradom je bilo zagledalo pred leti luč sveže Zvezek 1 vzhajajočega solnca mlado kuže rumenkaste barve. Kakšna kri da se mu je pretakala po mladih arterijah, bi težko uganil najboljši kynolog naših dni, kajti pasja dlaka je bila konglomerat silno kompliciranega rodovnika brez določene ra<;e. Vendar pa so položile rojenice iz bližnje Lom-ske planine našemu — čem reči Pozneto-vemu — Nerončku v priprosto zibko marsi-kako darilce, ki ga ne prejme zlepa kak aristokraški sorodnik. Takole kuže brez plemena in grba je namreč navadno vse drugače pretkano, gibčno in vztrajno, mnogo sposobnejše za trdi striggle of life (boj za obstanek) nego kak mestni bratranec plemenitega rodu. Če bi napravil, zvedavi eksperimentator, ki ne verjameš mojim trditvam, češ da ni oportunno vselej iurare in verba magistri, če bi napravil, pravim, mal poizkus in postavil na Robinzonov otok tako zaničevano hribovsko ščene, poleg njega pa krasnega perzijskega hrta in angleškega buldoga, kaj meniš, kateri izmed troperesne deteljice bi bil čez pol leta še živ in zdrav na samotnem otočju? Prav gotovo edini naš cigane iz Črne doline. Dasi nima niti strelovite hitrosti pretrganega Azijata, niti neusmiljene drznosti topoglavega Angleža, ima pa naše selsko pse nekaj, kar je neizmerno večje vrednosti, namreč naprstec, rekel bi zdravega razuma v glavi. Vse to je veljalo v posebni meri tudi o našem Nerončku, živečem mlade tedne v podnožju visokega Plešivca (1332 m) ob kranjsko-štajerski meji. Ker je v teh krajih še veliko ovčjereje, zato je preživel naš Neronček svojo mladost v družbi starega ovčarskega psa in pastirja Frakeljnovega Boštjana, gotovo dobra šola za bodočega ovčarja. V dveh letih je popolnoma dorastel in umel ravnali s čredo ravnotako dobro kot Boštjan, dočim se je bil starejši kolega pred nekaterimi meseci umaknil, stopivši v stalni pokoj, pod zeleno rušo ob Črnem potoku. Stari Boštjan je imel v mladega Nerona tako zaupanje, da je presedel po cele dneve ob slivovih in brinjevih steklenicah, Stran 13 dočim je čuval kosmati služabnik bedaste vclnodlačke po brdih. Dasi je bil stari Fra-keljnov najraje v svojem idealnem stanju — stanju lažje ali gostejše meglenosti, vendar z Neronom ni ravnal grdo nikoli, kot bi bilo pričakovati, zato mu je bila pa tudi žival vdana in zvesta, da bi ga bil lahko zavidal marsikak predsednik in monarh. Ko je peljal nekoč Boštjan na povelje gospodarja Pozneta lepo čredo, kakih 57 ovac, v Kamnik na sejem, se je pri vhodu v mesto ravno nabirala strašna nevihta, ki je slaboumno žival zbegala tako, da se je nenadoma razpršila v sedeminpetdeset raznih smeri. Za Frakeljnovega Boštjana je bila ta inteligenčna preizkušnja mnogo pretežka, strmel je nekaj časa kakor brez uma za begunci, nato pa rekel: »Nero, priženi jih nazaj!« Po tem napornem delu se je vsedel ob mostu pri Bistrici, si nažgal pipo in čakal ogrnjen v staro vrečo konca malomestnih zapletljajev. Glas Boštjanov je bil za Nerona glas gospodov. Zdirjal je na 57 raznih krajev in po velikanskem naporu pripeljal nazaj k mostu sedeminpetdeset živali gospodarju, ki je opazoval pasje delo skoro brez zanimanja. Tako se je srečno končala ta nesreča. — A Boštjanove urice so bile štete; že davno se ga je bila lotevala vodenica (beseda ima svoj izvor v ruski »vodki«), ki ga je potisnila kmalu po gorenjem dogodku na borno ležišče in v grob. Žalostno je bilo videti, kako je žaloval po njem Neron, kako je obupaval. Cvileč in tuleč je letal okoli ovčarske bajtice, na mesta, kjer je imel stari Boštjan navado počivati v opoldanski senci, na njegovo gomilo. Izstradan in utrujen je tekal naokoli, bil je od dne do dne slabše volje, zlobnejše čudi. Nihče se ga ni smel dotakniti, vsaka malonkost ga je spravila v besnost. Prve dneve ni maral spati niti pod domačo streho, niti užiti kake hrane; šele, ko ga je stiskal glad tako, da se je videjo skozenj, sc je pokazal prijaznejšega svojemu pravemu gospodarju Poznetu in njegovi edinki Heleni. To pa največ zalo, ker je gospodar rabil večkrat močno grčavko, ki jo je bil obdelal in rabil MENTOR nekaj časa rajni Boštjan, Lenčka pa je hodila na polje in v gozd s košarico, spleteno s prsti nekdanjega Frakeljna. Polagoma se je Nero popolnoma vdal v usodo ločitve, dobil je zopet nazaj svoj prvotni stas; ostro izrezljana, modra glavica, lepa bela boa okoli vratu in vedno čuječi, koničasti uhlji so napravili iz njega krasno kuže, ki ga je z zadovoljstvom ogledovalo sleherno oko. Posebno vesel pa ga je bil gospodar Pozne. Saj mu je pasji bistroum varoval v družbi mladega fantalina veliko čredo na paši ter jo pripeljal na večer vselej domov v hlev. Neron je bil sicer nedostopen za vsako intimnost, ne-zaupen bolj kot se spodobi za vsakdanjega psa iz 20. stoletja in prerad je pokazal zobe vsakemu neznancu, toda bil je v svoji službi tako goreč, da niso Poznetov oče izgubili to leto od svoje črede, ki je štela več sto glav, niti enega parkeljca, čeprav so morali sosedje prinašati svoje navadne heka-tombe na oltar jastrebov, lisic in drugih nepridipravov. — Ozemlje, na katerem se gibljemo, je bilo pravi eldorado za rod zvitorepke: razpokano skalovje, divje globeli, izkopane od hudournikov, številni, gosto poraščeni griči; vse to je zelo obteževalo lov na lisico. Čudno je bilo, da se niso razmnožile kot kobilice in do 1. 1911. ni bilo slišati hujših pritožb radi njih. Tega leta pa se je naselil v bogatem ovčjem revirju star prebrisan lisjak, kot medena miš v mastnem siru, norčeval sc je iz vseh plemenitih lovskih psov iz oddaljenih mest in trgov, kakor iz njihovih prostaških tovarišev iz okoličanskih vasi. Kolikokrat so napravili večji lov izkušeni lovci z dobrimi psi, a vselej se je umaknil v lej ali oni skalnati votlini, ki jih je ondi mrgolelo, in ljudstvo je prišlo polagoma do pomenkovanja, da mora biti la lisjak v zvezi s samim — Bog nas varuj! I.isjak pa ni bil zadovoljen s samim navadnim ropom, lotevalo se ga je vedno bolj herodijansko hlepenje po sveži krvi. Kovačin v Podlomu je izgubil 5 jagnjet v eni noči, Koroiin v Černevšah 7 v naslcd- Zvezek 1 nji, nekateri kurji dvori so bili izpreme-r.jeni v popolno puščavo in kmalu ni minul dan, da ne bi bila objokovala ta ali ona gospodinja izgube kokoši in rac, gospodarji izgub koz in ovac. Teden za tednom je prinašal »Domoljub« pritožbe nad groznim lisjakom, kakor letos o tropičnih bestijah v štajerskih nemških planinah. Vsa ta zlo-dejstva so pripisovali krvoželjnemu lisjaku iz Hudičevega brloga (tako se imenuje ena najbolj znanih votlin, ki pelje daleč, ne ve se kam, v gorovje). Bil je nenavadno velik lisjak, imel zelo široke sledi, a nihče PETER VELIKI. ga ni še videl. Opazili so nekateri gospodarji tudi, da sta sc Marenkčev Rjavec in Orlov Vari, najboljša psa v okolici, pri zadnji večji gonji upirala iti za njegovim sledom. Nikdar ni prišel rdečedlaki gentleman dve noči zaporedoma v isti hlev, nikdar ni žrl lam, kjer je preje mesaril in nikdar ni zapustil najmanjšega znamenja, ki bi ga bilo moglo izdati. — Samo eno čredo je pustil Kajn v lisičji koži pri miru, — ta je bila Poznetova, čudno toliko bolj, ker je ležalo gospodarsko poslopje Poznetovo ravno v srcu ogrožene pokrajine. MENTOR Zvesti Nero je pokazal, da pač daleč nadkriljuje vse pasjedlakce celega okoliša; večer za večerom je priganjcl svojo čredo domov in nikdar ni zmanjkalo niti dlačice od njegovih varovank. Naj se je plazil grozni lisjak iz Hudičeve jame še toliko okoli Pcznetove domačije, hrabri in prebrisani Nero je bil nepremagljiv graničar, ni reševal samo črede gospodarju, ampak je tudi sam odšel iz boja vedno z zdravo kožo. Vsi, ki so ga poznali, so ga visoko spoštovali in zavidali srečnega Pozneta za tak zaklad. Da so imeli ti ljudje drobtino klasičnega duha starih Grkov, gotovo bi bili opevali Nerona v narodnih pesmicah, kol je storil na ginljiv način sivolasi Homer z Argusom, ljubljencem Odisejevim, ali mu cel6 vzidali spominsko ploščo v hvaležen spomin, posnemajoč starega Aleksandra Velikega, ki je sezidal na čast svojemu psu-ljubljencu celo mesto s templji, ali vsaj mlajše Švicarjc, ki občudujejo blagohotnega Bernardinca Barija še zdaj, nagačenega v Bernskem muzeju. Nero bi bil ljubljenec vseh, da ni postajala njegova nrav od dne do dne zlovolj-nejša. Edinega gospodarja in Heleno, mlado, prijetno osemnajstletnico, se je zdelo, da ima Nero šc nekoliko rad, vsa ostala družina mu je bila deveta briga, toliko da jo je prenašal, ves ostali svet pa, ljudi in živali, je očitno sovražil. In vendar je normalno družabnost ena glavnih potez v pasjem značaju! Kakor pa je bil Nero sovražen in mračen napram celemu svetu, tako prijazno se je obnašal nasproti domači Poznetovi čredi. Kolikrat je palo jagnje v vodo ali v skalnato razpoko in bi bilo brez njega žalostno poginilo! Njegovo sokolje oko je opazilo sera in gologlavega planinskega konjederca, kakor hitro sta se, še pičici, prikazala nad planino, in njegov do smrti drzni pogum ju je odgnal za vedno. December leta 1911. je prinesel obilico zaželenega snega, ljudje pa so plačevali naprej svoj davek zlobnemu lisjaku iz vragove družbe. Uboga vdova v Krivčevem, Jernačka, je izgubila svoje edino imetje, čredo kakih 15 ovca in precej tisto jutro zgodaj je šla četa gospodarjev venkaj, da napravijo vendar enkrat konec zlodejevim ho-matijam. Z napetimi petelini in krampi so šli za izdajalskimi sledovi v snegu, sledovi velikega lisjaka, brez dvojbe velikega morilca. Nekaj časa je šlo lepo, a v prvem potoku je izginila sled. Žival je bila premetena, na drugem bregu ni bilo nobenega sledu; šele po dolgem iskanju so našli dober četrt ure višje zopet mesto, kjer je bila prišla rdečka iz vode. Odtod je peljala sled na poševno, vetrovom izpostavljeno skalovje, kjer je burja sproti pometala sneg in ni puščala najmanjšega sledu. Toda lovci so bili to pot stanovitni in kmalu so našli zopet dve sledi, ki sta se pa umetno križali; Erklavec, izkušen divji lovec, je odločil, katera je prava, in po dolgem iskanju so našli, da je bil šel lisjak najpoprej v hlev najbližje pristave, kjer pa ni prizadel nobenega zla, potem pa jo je mahnil, skrbno uporabljajoč stopinje kmeta, ki je bil šel malo prej po istem potu, naravnost proti domačiji Po-znetovi. Zavoljo snega Poznelova čreda tisti dan ni šla na pašo in Nero je ležal brez posla na solncu. Ko so se lovci približali hiši, je besno zarenčal in stekel okrog ogla proti ovčji staji. Erklavec gre parkrat po dvorišču, zapiči pogled ostro v Neronovo sled in zakliče: »Možje, korajžo! Lisjaka sicer ne ujamemo, a glejte, tamle teče morilec ovac!« Nekateri so precej verjeli, drugi so dvomili in priganjali, naj bi šli še enkrat nazaj in preiskali sled iznova. Medtem se prikaže domačin, Pozne. »Janez!« ga pozdravi Erklavec, »tvoj Nero je nocojšnjo noč poklal ubogi Jer-nački vso čredo in jaz bi rekel, da to ni bilo prvo pot.« »Kaj?« zavpije gospodar, »ali se ti meša?! Še nikoli nisem videl boljšega psa — za ovce gre, če treba, v ogenj!« »Seveda, seveda,« se smeje lovec, »preteklo noč je to korenito dokazal.« Stran 18 MENTOR Zvezek 1 der Verbiindeten in den Kriegen von 1813 und 1814 — Feldmarschall Fiirsten Karl zu Schvvarzenberg. — Kaiser Franz Josef I. S stoletnim jubilejem na nemških tleh praznujemo Avstrijci, zlasti Slovenci, tudi stoletnico bojev za osvoboditev Napoleonove Ilirije. Dne 5. oktobra bo namreč poteklo ravno sto let, odkar so Avstrijci izti-rali Francoze iz Ljubljane in Kranjsko zopet združili s habsburško dinastijo. — Francozi so prišli na Kranjsko trikrat: 1. 1797. in 1805. ter 1809—13. Nad našimi pokrajinami je ravno takrat začela vzhajati zarja slovenskega preporoda: materinščina je našla prosto pot v šolo in urad, gojiti so pričeli klasično pesništvo in Vodnik je položil z »Lublanskimi Novizami« temelj slovenskemu časnikarstvu. Nova francoska vlada, ki je bila dokaj demokratska, ni ovirala tega narodnega po-kreta, še podpirala ga je. Slovenščina ni bila učni jezik le v ljudski šoli, poučevala se je tudi v gimnaziji. Mnogo so storili Francozi i za gospodarski povzdig dežele: z odpravo osebne tlake so pripravili Francozi pot k popolni osvoboditvi zatiranega kmetskega tlačana. Toda lepi upi naših takratnih prvoboriteljev in načrti, ki so jih bili zasnovali Francozi za reorganizacijo šolstva, prometa, obrti in trgovine, so vsled neprestanih vojsk ostali zvečine na papirju. Zato pa kljub raznim plemenitim težnjam francoska doba med našim ljudstvom ni ostala v dobrem spominu. Hudo so žalile globokoverne Slovence razne svobodomiselne novotarije, ki jih je hotela vpeljati nova vlada tudi s silo. Gnev in sovraštvo do Francozov so netili tudi krvni davek, vojne kontribucije in takozvani »prostovoljni darovi«, ki so jih morali dajati naši predniki za vedno prazne žepe Napoleonove. Še preden je prišel v deželo francoski guverner, so že tirjali francoski generali vojni davek v znesku 15,260.000 frankov, ki bi naj ga Kranjska sama plačala. Ker je denar vsled uim in slabih letin počasi dohajal, so skušali Francozi pomnožiti prispevke s tem, da so ropali po cerkvah razne dragocenosti in umetnine. Spričo lakih in podobnih dejstev jc razumljivo, da so Kranjci z veseljem pozdravili prihod avstrijske armade pod vodstvom generalov Hillerja, Radivojeviča in Rebroviča, ki so v teku poldrugega meseca za vedno pregnali Francoze s Kranjske. Te dogodke nam slika Finžgarjeva drama »Naša kri«. Najbolj krčevito se je branil Ljubljanski Grad. Že pet dni so ga obstreljevali Avstrijci z Golovca. Ko je pa pritisnila na Gradu še lakota, je bila usoda Francozov zapečatena. Dne 5. oktobra ob 1. uri popoldne je naznanila bela zastava z Grada, da prosi milosti 250 Francozov. Na Gradu so zaplenili Avstrijci 23 topov, 1000 pušk in veliko množino streliva. 50 strelov z Grada, obča razsvetljava mesta in živio-klici so še pozno v noč oznanjali veselje, ki je prevevalo srca patriotom, ko jc po treh letih dvoglavi avstrijski orel zopet razpel peruti nad slovensko rezidenco. V tem splošnem oddihu in veselju jc tudi navdušen pevec Ilirije proslavljal novo, srečnejšo dobo miru: »Eslrajec zatikaj! Premišljeno dobro Otoinosti noč Numcri svoj meč, Jc zginlu, tvoj orel Da motil ne bode Iz spanja poskoč. Evrope kdo več.« CIGAN. Pa uren je ptič, pa je uren viliar, najurnejši blisk; a Parovič uren desetkrat je bolj, ciganski glavar. BOGUMIL GORENJKO. Na sejmu v Črnomlju kobilico ukral, pa isti še dan v Metliko jo jahal, jo tamkaj prodal in drugo ukral. POČITNICE IN ŠOLA DROBIŽ Rešitev uganke v 12. številki lanskega Mentorju. Tudi ta uganka je literarna. Razlika je v teni, da je prejšnja predstavljala slovenske liste po stvareh, ta jih pa po ° 8 e b a h. 2ena z grbi slovenskili dežel je °iividno »Slovenija«, ki jo je urejeval M. Cigale I. 1848.—1850. Vila nad njo je »Slovenska vila«, ki sta jo izdala Jurčič in Fr. Celestin •• 1865. Pred njo je »Angelček«. Moža s trobento sta glasnika: »Glasnik slov. slovstva«, j- 1854. in »Slov. Glasnik", 1858—1868, oba izdajal Janežič. Za njima sta dva veseljaka: »Pavliha , list, ki ga je urejeval Levstik 1870 *n »Jurij s pušo«, tudi humorističen list. Spre- vod gleda od strani mož, ki je prava slovenska korenina — »Pravi Slovenec«, urejeval Fr. Malavašič 1849. Zbirka slovenskih povesti. Urejuje profesor Iv. Grafenauer. V »K atoliški Bukvami« je pričela izhajati zbirka poljudnih klasičnih povesti. Zastopani bodo vsi boljši slovenski pisatelji, ki so pisali za narod. S tem se bo ustreglo občutni potrebi slovenskih bralcev, ker so spisi naših starejših pisateljev raztreseni po raznih časopisih in zbornikih, ki so dostikrat že popolnoma razprodani in jih niti knjižnice ne premorejo, kaj šele posameznik. la zbirka bo izhajala štirikrat na leto; Stran 20 Zvezek 1 vsak zvezek bo stal 60 h. Prinašala bo povesti naših boljših pisateljev, starejših in mlajših, kakor Fr. Erjavca, S. Jenka, Fr. Levstika, J. Jurčiča, J. Ogrinca, J. Stritarja, J. Kersnika, Fr. Finžgarja, Ks. Meška, Iv. Cankarja, Fr. Detela, M. Prelesnika, F. Jakliča, P. Bohinjca, P. Pajkove, Jos. Vošnjaka i. dr. V zbirki bodo zbrani najdragocenejši biseri slovenskega pripovedništva, zato jo bodo z veseljem pozdravili zlasti dijaki, ker je cena tako nizka. Prvi zvezek je že izšel in obsega Jos. Ogrinčevo povest »Vojnimir ali poganstvo in k r s t«. Povesti ne smemo soditi po sedanjih literarnih paragrafih, zlasti ne glede na obliko, ki je kolikortoliko že zastarela. Snov je zajeta iz časa pokrščevanja Slovencev. Dva faktorja vodita dejanje: napadi Obrov in pokristjanjenje Slovencev. Pravzaprav pospešujejo obrski napadi pokristjanjenje. Toda povest ni zgodovinska slika, v kateri bi nam pisatelj orisal ta važni proces, ampak je bolj družinskega značaja — povest družine slovenskega starej-šine Ratibora. Celokupni narod pa nastopa samo tuintam, kolikor je neobhodno potrebno za razvoj. Povest se razvija priprosto. Človek bere in misli: Verjetno ni, a lepo je navzlic temu. Razvoj je preveč navezan na slučaje. Seveda pripisuje pisatelj te srečne slučaje Bogu, toda pisatelj jih mora utemeljiti. Tako bi sodila kritika, ko bi izšlo delo v sedanji dobi. Kakor rečeno, je povest glede oblike že nekoliko zastarela, a vsebina j