Ventil 1 / 2023 • Letnik 29 3 BESEDA UREDNIŠTVA Smo v času, ko se osnovnošolci in srednješolci od- ločajo in izbirajo smeri za nadaljevanje šolanja. To je, vsaj tako zagotavljajo številni pedagoški in psihološki strokovnjaki, najpomembnejša odločitev v življenju vsakega mladega človeka. Pa ne vem, če je to povsem res. V današnjem času imajo mladi veliko možnosti za prešolanje, preusmeritev in zamenjavo smeri štu- dija v času študija in številne možnosti za drugi študij po zaključku prvega študija. Vse to jim je na voljo, če prva odločitev za študij ni bila ustrezna. Iz tega sledi, da ena napačna odločitev prav gotovo ni življenjsko usodna, ampak je lahko za dijaka ali študenta bogata življenjska izkušnja. Kljub vsemu pa je treba mladim pojasniti njihovo od- govornost in pomembnost odločitev pri izbiri šolanja na višji stopnji in pri izbiri poklica. V našem šolskem sistemu, predvsem na osnovnošol- ski stopnji, pogrešam predvsem različna testiranja, ankete in razgovore z mladimi, ki bi pokazali sposob- nosti in splošne značilnosti mladega posameznika in njegove talente za opravljanje poklicnih aktivnosti, ko odrastejo. Prav ti rezultati bi morali učitelje in učence, predvsem pa starše, prepričati, kateri poklic je za po- sameznega šolajočega se učenca najprimernejši. Kot primer: v Švici začnejo s takšnim testiranjem učencev že po četrtem letu osnovnošolskega izobraževanja in to počnejo vsako leto z različnimi testi do zaključka osnovnega šolanja, ko se učenec najpogosteje odloči za poklic, kot so pokazali rezultati. Pri nas pa pravijo strokovnjaki, da se osemdeset od- stotkov mladih odloča na osnovi svojih čustev in le dvajset odstotkov na osnovi argumentov. Kaj pa so čustva? Kako mladi razvijejo ta čustva? Ali to pomeni, da so naši strokovnjaki nestrokovni in da na mlade ne morejo vplivati z argumenti? Drugo, kar pogrešam v osnovnošolskem izobraže- vanju, je učenje fizičnih (delovnih) veščin in ročnih spretnosti, ki jih ljudje nujno potrebujejo pri številnih poklicih in tudi v vsakdanjem življenju. Če bi pri nas osnovnošolci imeli v programu več praktičnega pou- ka, bi prav gotovo marsikateri odkril svoj talent in bi sam spoznal, da mu je to delo všeč. Tretja pomanjkljivost našega šolskega sistema na vseh nivojih pa je manko popolnoma neodvisnega nadzora izvajanja del. To je nadzor pri izvajanju učnih vsebin v predavalnicah in učilnicah in pri absorbiranju znanj slušateljev. Takšen neodvisen nadzor bi v mno- gih primerih dvignil kvaliteto poučevanja in bi moral biti v pomoč izvajalcem šolskih programov in njihovi strokovni in pedagoški rasti, ne pa šikaniranje. Vsi, ki delamo izdelke iz nežive narave za trg, smo podvrženi najrazličnejšim nadzorom glede procesov izdelave in kakovosti izdelkov. Še več: za kakovost izdelka in njegovo delovanje moramo zagotoviti ga- rancijo in če ta ni na predpisanem nivoju, moramo no- siti materialno odgovornost. Izobraževanje pa poteka brez neodvisnega nadzora. V Sloveniji na terciarni stopnji študira več kot osem- deset odstotkov mladih. To je največ od vseh razvitih držav v svetu. V zahodnoevropskih državah je to okoli petdeset odstotkov, v Švici pa le okoli dvajset. Takšna situacija sama po sebi ni slaba. Takoj pa se postavi vprašanje, ali je kakovost študija pri takšnem odstotku šolajoče se mladine zadosti visoka. Mislim, da ne. Posledično imamo največ formalno izobraženega prebivalstva z diplomo terciarnega izobraževanja. V Sloveniji imamo največ doktorjev znanosti. Kje se to odraža? Ali mogoče v industriji? Dvomim. Ali mogoče v javnem sektorju? Še bolj dvomim. Dodatno vprašanje pri tem je, ali prevelika lahkotnost dostopa do terciarnega izobraževanja pomeni, da zmanjka mladih, ki bi ostajali na nižji stopnji izobrazbe in opravljali poklice, ki so ravno tako izjemno zahtevni in v vsaki družbi potrebni. Ti poklici pomenijo manj zahtev po teoretičnem izobraževanju in več znanj, kot so različne praktične veščine in spretnosti. Zakaj imamo pogosto težave pri razpisih za vpis dija- kov v terciarno izobraževanje? Ali ni to zelo preprosta stvar? Treba je prilagajati število vpisnih mest za sme- ri študija, kar nam sporoča trg delovne sile. Ker pri nas primanjkuje praktično vseh poklicev, pri katerih so potrebne delovne veščine in spretnosti, so se številna podjetja odločila, da sama organizirajo za svoje zaposlene izobraževalni sistem za poklice za la- stne potrebe. To je velika zaušnica našemu šolskemu sistemu. Strokovnjaki in svetovalci za mlade pri izbiri šolanja bi morali mladim prikazati tudi možnosti zaposlitve po zaključku študija. Na primer: če nekdo zaključi študij strojništva ali neko drugo smer tehnike, ima na izbiro mnogo več služb, delovnih mest in možnosti opravlja- nja mnogo več poklicev kot pa, če zaključi študij novi- narstva ali neko drugo družboslovno smer. Janez Tušek 173 Ventil 18 /2012/ 3 UVODNIK © Ventil 18 (2012) 3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridr žane. © Ventil 18 (2012) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letnica 2012 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno teh- nik o in Fluidne t ehnik e pri Združenju k ovinsk e industrij e Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK P omočnik ur ednika: mag. Anton STUŠEK T ehnični ur ednik : Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr . p r o f. d r. Maja A T ANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr . p r o f. d r. Iv an BA JSIĆ, FS Ljubljana doc. d r. Andr ej BOMBA Č, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana p r o f. d r. Alexander CZINKI, F achhochschule Aschaffenbur g, ZR Nemčija doc. d r. Edvard DE TIČEK , FS Maribor p r o f. d r. J anez DIA CI, FS Ljubljana p r o f. d r. Jože DUHOVNIK , FS Ljubljana izr . p r o f. d r. Nik o HERAK OVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana p r o f. d r. Peter K OP A CEK , TU Dunaj, A vstrija mag. Milan K OP A Č, KL ADIV AR Žiri doc. d r. Dark o L OVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska p r o f. d r. Gojk o NIK OLIĆ, Univ er za v Zagr ebu, Hr v aška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. d r. Jože PEZDIRNIK , FS Ljubljana Mar tin PIVK , univ . dipl. inž., Šola za str ojništv o, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Obr tno-podjetniška zbor nica Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Ašk er čev a 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna nar očnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). R evija V entil je indeksirana v podatk ovni b azi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zak ona o davku na dodano vr ednost spada r evija med izdelk e, za kat er e se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Ve č j e s l o v e n s ko pod j et j e i z d e l uj e e l e k t r ičn e ko- nektorje, ki so med seboj zvarjeni z ultrazvokom. Ve č i n o s v o jih p r o d uk tov v z a dn j e m ob dobju iz- v oz i pr o iz vaj alc e m av to m o b i l ov r a z l ičn i h znamk in r a z l ičn ih ce n o v n ih r a z r e d o v. Pred n e d av n i m se je dogodilo, da se je nov avto, proizveden v tuji dr ž av i , že po nekaj s to k il o m e t r ih p o k v a r il . Pri analizi okvare so ugotovili, da je nastala poškod- ba na elek t ri č nem k one k t or ju, ki je b il z var je n z ultrazvokom v našem podjetju. Podjetje je opravilo interno revizijo in ugotovilo, kdo je kriv za nastalo napako. Delavec, ki so mu dokazali napako, je poleg opomina nosil tudi materialno o dgo v or n os t , ki se bo k ar nekaj č as a p o znala pri nje go v e m o sebnem dohod ku. Vs a k b a n čn i us lužbene c , ki dela za b a n č n im ok enc em in s trank am i zda ja g o tov i n s k i denar, se zaveda, da je v celoti odgovoren za denar, s katerim razpolaga v svoji interni bl ag aj ni. To pomen i, da mora v p r im e r u p r e ve č i zda n e ga de nar j a dolo č e ni s trank i razli- ko p ok r iti iz s vo j e g a že p a , s s v o jim de nar je m . P o dobno ve l j a v gos ti n s t v u . Če gos ti n sk i delavec ni po z oren in da s trank i pri v rač i lu p r e ve č de nar j a ali c e l o, da mu s trank a pobeg ne brez p la č i la , bo m or al ce l ot n i de nar ni p r im a n jk lj a j ob z a k lj u č k u dn e v a p la č ati s am iz s vo j e g a d ohod ka. Trije konkretni primeri s konkretno odgovornostjo. Verjetno direktor podjetja, ki izdelu- je omen j ene e l e k tr ičn e k one k t or je in v ka t erem se je z g o di l a napak a , ni n o sil prav v e l i ke o dgo v or n os ti . Tudi pri osebnem d o h o dk u se mu v erj et no ni n ič p o znalo . Tud di r e k to r j i bank , ki o dobr ijo kred i t e , ki se ne v rač ajo so (v s a j pri na s je t a ko) , so brez m a te r ia l n e odgovornosti. Tudi direktorji gostinskih lokalov se verjetno ne vznemirjajo zaradi na- pak s v o jih z ap osl e ni h in p o sl e d ičn o za sla b o p oslo vanje pod j et j a. Iz zg o r nj e ga o p is a lahk o pr e pr os t o z a k l j u či m o, da z ap osl e ni na v i s o k ih p o l o ž a jih , ki so obi č aj no tudi b o lj iz obra ž e ni, r a zg l e da n i in sp os obni , ne n os ijo nobene o dgo v or n os ti ! Z ap osl e ni na man j z a h t e v n ih de lo v ni h mes t i h, pra v i loma z ni žjo i zo b r a z b o, z n i ž jim os e bni m doho d k om in p o gos t ok r at man j sp os obni v inte l i g e ntn e m sm is l u n os ijo ve čj o o dgo v or n os t . To pomen i, na či m v išj e m p olo ž aj u si , m a njš a je t vo j a o dgo v or n os t . Pri tem pa nastopi vprašanje. Kaj pa odgovornost vseh tistih, pri katerih se kakovost dela ze l o t e ž ko ali s ploh ne mor e m e r i ti . K ak šn o o dgo v or n os t im a j o p o li t ik i , j av n i u sl u ž- benc i, u č i t e lji , s o dn i k i in pr o fe s or j i na u n i v e r z a h? P o gos t o se s li š i , da u č e n ci po z a k lj u č k u os no v ne š ole ne znajo dos ti na p r im e r k e mije, t e hni k e, t uj e g a j e z ik a ali k ak šn e g a d r uge g a p r e dm e t a . Kd o je v naši dr ž av i o dgo v or e n za preso j o k a ko v o s t i i z v a ja nja pou ka v osn o v ni h š olah ? Ali se z ap osl e ni v osn o v ni š o li z a ve d a j o, da lahk o u če n c a v osn o v ni š o li z n e o dgo v or ni m de lom »un i č i j o « za ce l o ži v l je nje ? T ak šn o napak o , ki je s to r j e n a m la d e m u u če n c u v osn o v ni šol i, je p r a k t ičn o nemog oč e p opra v iti. Podobno velja za srednje šole in celo za univerzo. Ali se v si , ki del amo na f ak u lt e t ah , ki iz obra ž u je m o š t u d e nte v i š jih in v i s o k ih šol, m a gi- s t r s k ih in dr u gi h p r o gr a m ov , z a ve d a m o s vo j e o dgo v or n os ti ? Če bi da n e s to v praš an je postavil vsem univerzitetnim profesorjem, ki izvajamo prej navedene programe, bi verjetno od vseh dobil pozitiven odgovor. Številni med nami znamo prejšnjo trditev podkrepiti s številnimi argumenti in dokazi. Najpogostejši odgovor pa je, da imamo s pedagoškim delom in z delom s študenti v e č d e s e tl e tn e i zk ušn je in da sm o pr e pr os t o dobr i ped ag og i. K ar pa ve d n o ne dr ž i . Ze l o redki pa so (smo), ki bi k argumentaciji kakovostnega predavateljskega dela postavili ve č a r g um e n tov . O s n ov n i a r g um e n t i za preso j o k a ko v o s t i pr o fe s or j a na u n i ve r z i bi morali biti vsaj trije: ocena neposrednega pedagoškega dela od popolnoma neodvisnega pedagoškega • strokovnjaka; oc en a š t u d e n tov , ki so p r e da v a nja pr o fe s or j a p osluš al i pred leti in so š t u di j že z a k lj u- • či l i . To pomen i, da so od us t an o v e, k je r je z apo s len pr o fe s or , p op ol n oma n e o d v isn i ; i zda n v s aj en r e ce n z ir a n učb e ni k , ki o b s e ga ce l ot n o s n o v, ki jo pr o fesor o zi r oma • pedagoški delavec predava. To so trije argumenti, ki lahko dajo zelo dobro oceno o pedagoškem delavcu ne glede na vrsto ali stopnjo pedagoške ustanove, v kateri opravlja pedagoško delo. Univerze, fakultete in druge pedagoške ustanove bi morale ob nastopu vsakega mla- d e ga p e da g o ga ze l o ja sn o obra zlo žit i, k aj je p e d a g o š ko de lo in tudi k a ko bo pri s vo j e m delu nadzorovan in ocenjevan. Ocenjujem, da je pri nas ocenjevanja pedagoškega dela na vseh nivojih in na vseh us me r it vah o dl o č n o pr e malo . Janez Tušek Odgo v or nos t? Izobraževanje , Izobraževanje In še enkrat Izobraževanje