MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK MmMKtvo In upravai Maribor, Gosposka ul. 11 / Tslafou ursUnOtvu 9440,opravo MM Uhaja rasa* nsdsijs la praznikov vsak dan ab 18. uri / Valja Maaafaa prajaaiaa v aprmri al p« poiti 10 Din, dostavljan aa dom 12 Oia / Oglaal po aaalka / Oglas« aprojaaM Ml oglaaai oddalak Jutra" v LjuMJaal t Poital žoltoval ro«ua Ml IMOS JUTRA' 99 Italijanska propaganda na Korziki IMPERIALISTIČNE ASPIRACIJE Italijanski imperializem, ki se je pokajo v vsej jarki luči tudi Angležem na i a 11 i, se zajeda s svojimi aspiracijami z*asti v francoske obmejne pokrajine, ot°ke in severnoafriške kolonije. Pro-®a8anda za teritorialne zahteve na račun rar>cije ni tako javna in bučna, kakor je • Dr. za našo Dalmacijo, zato pa nič niath trdoživa in sistematična. Napram v e I e s i 1 i Franciji si Italija pač ne upa Vstopiti z odkritimi kartami, najmanj aeveda kar se tiče celinskih pokrajin avoje in Nice. Taim je tudi vsaka kultna penetracija v smislu fašističnih na-‘Dnalnih želj docela- nemogoča. Zato *Ja dela fašizem vse kar more na Iranskem otoku Korziki, na katerem je bil veliki vojskovodja in cesar Na-D°1 e on Bo nap a rte. Od leta 1299. j10 leta 1768. je pripadala Korzika Ge-*0 v i, in v tej dolgi dobi se je tudi po-la'ijanila, kajti njeno prvotno prebivai-. VP je bilo sicer romansko, vendar od julijanskega oddaljeno vsaj tako ka-°r od francoskega, če ne veliko bolj. 1768. je pa postal otok po neki kupčki pogodbi last Francije, s katero 16 Doslej združen v državnopravnem in “pravnem oziru, saj tvori le enega nje-^ d e p a r t e m e n t o v. ^°rzika meri 8.722 kvadratnih kilo-"'©trov in šteje po uradnih podatkih ljud-fpega štetja 1. 1931. skupno 289.900 pre-'Valcev. Uradni jezik na otoku je f r a n* cOščina, v kateri se vrši tudi pouk v Jseh ljudskih, srednjih in strokovnih »lah^ Francoščino razumejo tako vsi Korzičani, ki so hodili v šolo, sicer pa tovore ko rz iški dialekt, ki je podoben italijanščini, ga pa n. pr. Italijan 'z kraljevine le zelo stežka razume. Ta dialekt je v resnici neka vmesna stopnja 'Ded italijansko genoveščino in francosko provansalšcino, katera si je dolgo aasa lastila pravico do značaja samostojnega jezika in so v njej pisali tudi [DDogi pisatelji, ceio svetovnoznani. V jesni zvezi je konzijanščina tudi z dialektom na Sardiniji, ki se dviga iz morja Jl'žno od nje in pripada kraljevini *1 a 1 i j i. Sardinija je teritorialno precej Večja, saj meri 24.090 kvadratnih kilometrov in jo obljuduje okoli 865.000 duš. Vendar je kulturni nivo Korzičanov da-'eč nad nivojem Sardinčanov, ki so po yeliki večini še danes in kljub Italijanskemu širokoustenju z 2000 letno kultu-r° analfabeti. V ostalem so bili kulturni stiki 'Ded Italijo in Korziko precej živahni tudi po letu 1768., niso pa prav nič uplivalF Da politično razpoloženje. Nasprotno, Korzičani so bili ponosni na svojo pri Dadnost k Franciji, posebno pa še na "logo, ki jo je igral v njeni zgodovini MUSSOLINIJEVEGA FAŠIZMA. njihov veliki rojak Napoleon. Italijanska politična propaganda se je pričela širiti tam v splošnem šele po svetovni vojni, kakor na angleški Malti, posebno pa po Mussolinijevem pohodu na Rim pred enajstimi leti. Od takrat je Korzika med prvimi postavkami italijanskih imperialističnih teženj. Italijanska imperialistična propaganda je pod vodstvom fašistov izkoristila vsako priliko in vsako sredstvo, da bi ustvarila na Korziki iredentistično razpoloženje, kar se ji je žal tudi posrečilo več kakor bi se ji bilo smelo. In prav v času, ko ponuja demokratična Francija fašistični Italiji roko v spravo, hujska Rim še dalje Korzičane proti Parizu! Da bi okrepil svoj upliv, izrablja zlasti sedanjo krizo, ki jo čuti vsaj deloma tudi Korzika, ne ustavlja se pa ne celo pred takimi sredstvi, kakor so slavljenje — korziškega b a n d i t s t v a! Nekateri korziški banditi so pri italijanskih fašistih »nacionalni junaki«. Tako se je posrečilo italijanskemu fašizmu, da je v nekaj letih dobil na svojo stran velik del korziške mladine, ki ji je fašizem ideal. Po poročilih resnih in docela objektivnih informatorjev je danes razpoloženje tam tako, da izgublja Francija stalno svoj kulturni in politični upliv. Drugi, ki sicer pretiravajo, pa trdijo, da spominja na francosko oblast na Korziki samo še zunanja politura, grbi, zastave in ostale in-signije republike. Tako gledanje je sicer preveč črno, toda dejstvo je, da bo morala Francija seči v najkrajšem času po močnejši samoobrambi, če ne bo hotela sama pomagati uničevati svojo pozicijo na tem važnem sredomorskem otoku, ki je tudi v strateškem pomenu zanjo velike vrednosti. Razni dogodki zadnjega časa, posebno v glavnem mestu Aj a c c i j u, dokazujejo, da bo to zares potrebno. Tako vidimo, da dozoreva tudi tu konflikt, ki bi pri nadaljnjem razvoju v dosedanjem pravcu utegnil zelo močno, morda celo odločilno uplivati na odnošaje med Parizom in Rimom. Gotovo pa je, da bi se ti odnošaji poslabšali takoj, čim bi dobila Francija vlado, ki bi bila bolj nacionalistično usmerjena kakor je sedanja, opirajoča se na meščansko levico, ki je liberalno in demokratsko gibčna. torej popustljiva. Mimo aspiracij na Korziko, ki so sedaj pri fašistih v ospredju, obstojajo pa, kakor smo že uvodoma dejali, tudi aspiracije na francosko S a v o j o in Nico, kakor tudi na francoske severnoafriške kolonije, v prvi vrsti na Tunis in A1-ži r. Fašistični kotel vre dalje In Širi atmo sfero zastrupljenih odnošajev in konfliktov na vse strani svojega okolja. Boj narodnih socialistov proti Dollfussu Neprestani atentati, izgredi in izzivanja, razkrita PROTI PODKANCELARJU FEYU. ZAROTA Dunaj, 8. novembra. Vsak čas poro-»lo o novih incidentih, lažjih in težjih, jih povzročajo narodni socialisti. Na unaju so hitlerjevci v nekem lokalu od« ‘li napravo s plinom za solzenje, v ne--m kraju na Doljnem Avstrijskem pa > razobesili zastavo s kljukastim krl-hn. v stanovanju predsednika nekega Jtollškega društva so našli varnostni rganl v Puhheimu veliko bombo. Tudi * narodni socialisti demonstrirali ob pri 1(lir Starhemberga v Vocklabruck. Po-;*ia vestno preganja Hitlerjeve prista- * in jih je včeraj 12 aretirala v Woh-rsdorfu. Na Dunaju sta bila prijeta tudi ya Šoferja, o katerih se je policija predala, da sta v zvezi z narodnimi so- cialisti. Pri zasliševanju obeh šoferjev je policija ugotovila, da sta stopila v službo nacionalistične propagande in da sta bila pripravljena izvršiti dogovorno z nacisti atentat na podkancelarja Feya. Podkancelarju Feyu je pretila velika nevarnost, ker je bil eden teh šoferjev celo njemu dodeljen. ITALIJA PROTI HITLERJEVCEM. BOŽEN, 8. novembra. Italijanske oblasti so popolnoma spremenile svojo taktiko napram narodnim socialistom ter so vse njihove, kakor tudi slične organizacije na področju Južnega Tirolskega prepovedala- n ra SENZACIONALNI GOVOR MOLOTOVA V MOSKVI. SEDANJA RUSIJA NI BIVŠA CARISTIČNA DRŽAVA. ČE JO BO JAPONSKA IZZVALA, SE BO BOJEVALA PROTI NJEJ DO POPOLNEGA UNIČENJA. MOSKVA, 8. novembra. Ob priliki 161etnice oktobrske revolucije, so se pričele predvčerajšnjim v Moskvi velike svečanosti, ki bodo trajale 3 dni. Na Rdečem trgu je bila včeraj velika vojaška proslava, pri kateri je sodelovala vsa moskovska posadka in raz ni polki iz bližnjih mest. Tudi je ob priliki te proslave izdala sovjetska vlada posebno dovoljenje, s katerim sl lahko prebivalstvo nabavi za nizko ceno večjo količino živeža za zimo. Ta izredni odlok vlade bo zlasti dobrodošel severnim krajem, ki radi slabih prometnih zvez trpe pomanjkanje. Komisar Molotov pa je imel prvi dan slavnih dni velik političen govor, v katerem je naglašal, da je zunanja politika sovjetske Rusije miroljubna, vendar pa to ne pomeni, da bi mirno prenašala japonsko izzivanje na Daljnem Vzhodu. Rusija je dovolj močna, da lahko vsah trenutek obraču na z japonskimi protenzijami na rusko zemljo in bo v najkrajšem času za-počela akcijo, če ne bo Japonska prenehala s svojo sedanjo politiko, Rusija je zavarovala svoje meje na zapadu in ji je dobrodošlo potovanje Litvina v Washington, da si na ta način ruski narod pridobi tudi simpatije močne Amerike. Če bo Japonska še nadalje vodila svojo provokatersko politiko, se bosta srečali na odločilnem bojnem polju dve veliki državi. Naj se Japonska zaveda, da Rusija ni bivša slabotna caristična država in da bo v primeru napada skopnela namišljena japonska slava. Rusija bo tedaj vodila boj do popolnega uničenja Japonske. Velika debata v angleškem parlamentu LLOYD GEORGE ZA NEMŠKO ENAJCO PRAVNOST. CHURCHILL ZA OBOROŽENO FRANCIJO. RUNCI MAN O CARINAH. LONDON, 8. novembra. V angleški spodnji zbornici se je pričela velika debata o zunanji politiki, pri kateri je v ospredju vprašanje položaja prizadevanj za razorožitev. Za Chamberlainom, ki je orisal položaj, se je oglasil k besedi Lloyd George, ki se je v svojem 'govoru predstavil kot zagovornik Nemčije v razorožitvenih zadevah. Lloyd George se je odločno zavzel za nemško enakopravnost in zahteval, da se mora Anglija v zadevi razorožitve vrniti k prvemu Macdonaldovemu razorožitvenemu načrtu ln opustiti, odnosno zavrniti vse korekture, ki so bile storjene za časa ženevskih posvetovanj zadnjega časa. Lloy du Georgu je pa za tem odločno nasprotoval VVinston Churchill, ki je naglasil, da je močna oborožitev spričo vzgajanja nemškega naroda za vojno pod vla-do narodnega socialista Adolfa Hitlerja, nujno in neobhodno potrebna. LONDON, 8. novembra. Trgovinski minister Runciman je izjavil v spodnji zbornici, da je po ponesrečeni svetovni gospodarski konferenci že cela vrsta držav odpovedala carinsko premirje, ki je bilo na njej sprejeto. Anglija bo zato že vedela, kakšni ukrepi so spričo tega potrebni za zavarovanje njenega gospodarstva. Balkanska konferenca SOLUN, 8. novembra. Na četrti balkanski konferenci je bilo opaziti včeraj veliko živahnost v delu, zlasti v politični komisiji, ki je soglasno sprejela predlog, da se morajo v najkrajšem času sestati vsi ministri zunanjih zadev balkanskih držav. Ob tej priliki je bfl izdan tale odlok: Balkanska konferenca ponavlja svojo željo, izrečeno že na prejšnjih konferencah in z zadovoljstvom konstatlra, da so imeli zadnji sestanki odgovornih ministrov zunanjih zadev balkanskih dr-šav uspehe, ki bodo zboljšali odnošaje med posameznimi balkanskimi državami in bodo ustvarili novo atmosfero za med sebojno zbližanje. Litvinov pri Rooseveltu VVASHINGTON, 8. novembra. Ruski zunanji komisar Litvinov je bil danes prvič pri predsedniku Rooseveltu. Sestanek je pa trajal le 20 minut in je bil zasebnega značaja. Ob tej priliki se tu zatrjuje, da je priznanje sovjetske vlade po Združenih državah samo še vprašanje ur. Vsa vprašanja med obema državama se bodo prav lahko uredila, težave bodo le z rešitvijo vprašanja dolgov carske Rusije Ameriki, katere bt Rusi radi pokopali, bi pa v zameno nudili Ameriki politične koncesije, med njimi tudi popolno opustitev komunistične propagande. KRALJICA ZOPET V BEOGRADU. BEOGRAD, 8. novembra. Po večdnevnem bivanju v Zagrebu jc dopotovala naša kraljica včeraj dopoldne v Beograd. Kraljica je izstopila v Top čdderu in se je podala v svojem sprern stvu v kraljevski dvorec na Dedinje. ANGLIJA NAJ GRADI LADJE LONDON, 8. novembra. V »Daily Mailu« je napisal lord Rothermere zna čilen članek, v katerem zahteva, da se zračna moč Anglije zviša za 5 tisoč aeroplanov, da ne bi bila Anglija preslabotna v eventuelnem napadu svojih sosedov. Če se to izvrši in če se vzame v obzir še defenzivno pogod bo Anglije s Francijo, tedaj bo mir v Evropi vsaj za nekaj časa zasiguran. PADANJE BREZPOSELNOSTI V ANGLIJI. LONDON, 8. novembra. Število brezposelnih je po uradni statistiki v preteklem mesecu padlo za 38.000. V Angliji je sedaj brez posla 2 milijona 298.753 oseb. BOJ MED ITALIJANI V FRANCIJI. TOULOUSE, 8. novembra. Tukajšnja italijanska fašistična kolonija je proslavila obletnico pohoda na Rim. a je prišlo pri teh svečanostih do konflikta z antifašisti, Policija je s poostrenimi ukrepi preprečila nadaljnje spopade po proslavi. Antifašisti so napadli tri fašiste, od katerih sta bila dva ubita, enega pa so morali težko ranjenega spraviti v bolnišnico. OGROMEN VLOM V PARIZU. PARiZ, 8. novembra. Sinoči so vlomili tatovi v trezorje zavoda »Banke Lyon-. Allemand in odnesli 67Q.OOO frankov gotovina. Stran 2 Marifiorsfii »VeSeroitf« Jairs Dnevne vesti Novi ulični napisi in hišne številke O NJIH BO SKLEPAL V PETEK MESTNI OBČINSKI SVET. S preimenovanjem starih in imenovanje novih ulic, se je mariborski občinski svet že večkrat ibavil. Huida gospodarska kriza ovira zelo gradbeno podjetnost, in to prav občutno v našem obmejnem Mariboru, vendar pa so vkljub težkim gospodarskim in denarnim razmeram nastale nove mestne četrti, nove ceste in nove ulice. V Mariboru imamo okoli 200 ulic in cest, ob katerih je okoli 1800 hiš. Ker je med novimi cestami in ulicami tudi precej takih, ki nimajo javne označbe in ker so bdle nekatere stare ulice že po glavnem preimenovanju zopet prekrščene, je nastala nujna potreba, da dobi naše mesto enotne m okusne ulične označbe, prav tako pa tudi vse hiše z uličnimi tablami skladne nove hišne številke. Dosedanja označba naših živahnih in na novo preurejenih ulic s črnimi tablami in belim napisom je prav mrtvaška in je že skrajni čas, da se zamenjajo z novimi tablicami, ki bodo poživele naše ceste in ulice. Je pa to trndi nujno potrebno že z ozirom na propagando za tujski promet v našem obmejnem mestu, ker dosedanja pomanjkljiva označba cest in ulic ter hiš s starimi zarjavelimi hišno-številčnimi tablicami ni napravila na tujca najboljšega vtisa. O zadevi bo razpravljal mestni občinski svet na petkovi seji. Mestni občini je že svoječasno banska uprava predpisala, da mora zamenjati stare ulične napise z novimi, ki pa morajo biti napisani na rdečem polju z belimi črkami. Take označbe cest m bišno-številčne tablice imajo že vse naše podeželske občine. Iz poročila gradbenega urada je razvidno, da prideta za nabavo novih uličnih tablic in hišnih številk v poštev dva ponudnika, in sicer Cinkarna d. d. v Celju in še neki d migi ponudnik. Vzorci, ki jih je poslala cinkarna v Celju, so vliti iz čistega cinka z izbočenimi napisi in o-krasmhn robom, lakirani v državnih barvah, tako da so na rdečem polju bele številke, rob pa je modre barve. Vzorci drugega ponudnika pa so iz železne pločevine in emajlirane v barvah, kakor vzorci celjske cinkarne. Prednost cinkastih tablic je v tem, da ne oksidirajo, da se ne razbijejo in da ohdrže vedno svojo metalno vrednost. To prednost so spoznale celo podeželske občine, za katere je omenjena tovarna izdelala hišnoštevilčne tablice. Ginkaste tablice pa se dajo tudi na novo preliti in so lakirane s specialnim lakom, ki je zelo trpežen in odporen proti vsem vremenskim uplivom. Tablice iz železne plo čevine niso zdaleka tako trpežne in se kaj lahko pripeti, da se že pri pribijanju na zid pod udarcem odkruši emajlna pre vleka in tablica začne rjaveti. V interesu občinskega gospodarstva je, da občina nabavi trpežnejše in vrednejše ulične tablice, prav tako pa je to tudi v interesu vseh hišnih posestnikov, bi bodo morali hišno-številčne tablice saimi plačati. Drznemu vlomilcu za petami Vlomilec v trgovino urarja Petrina je pobegnil z bogatim plenom čez mejo. Izsleden je bil v Gosdngu pri Gradcu. Za drznim vlomilcem, ki je oplenil trgovino urarja in optika P. Petelna na Grajskem trgu, je bila nekaj časa izbrisana vsaka sled. Vkljub temu, da je bil na noigah ves mariborski policijski aparat in kljub temu, da so bile o drznem vlomu obveščene vse orožniške postaje in druge varnostne oblasti, se je posrečilo vlomilcu prekoračiti našo državno mejo in pobegniti z bogatim plenom v Avstrijo. Pretekli petek pa so avstrijski Orožniki po srečnem naključju izsledili drznega vlomilca v osebi 19-letnega delo mrzneža Franca Osojnika, pristojnega v Rogoznico pri Ptuju. Osojnik se je mudil na postaji Gosting, kjer je pretekli petek zvečer ob pol 11. uri kupil vozni listek za Gradec. Ko so ga orožniki legiti mirali in že imeli v svojih rokah, se mu je posrečilo pobegniti. Na begu pa je izgubil ročno blagajno, v kateri je imel 40 raznih moških in ženskih ur. Vendar so avstrijske varnostne oblasti vlomilcu Osojniku za petami in bo v najkrajšem času aretiran. Gosp. Martin Bošniak, krojaški mojster in oče znane tesnopiske gdčne. Elice Bošnjakove v Mariboru je obhajal v krogu svoje družine 7. novembra t. 1. 50 letnico. Gosp. Bošnjak je izvršujoči član v starejšem oddelku Sokolskega društva Maribor-Matica in je še vedno zelo spreten in izurjen telovadec. Dolgo let pred vojno je bil član Sokolskega društva v Brežicah, kjer je uspešno tekmoval na raznih velikih sokolskih zletih, kakor v Zagrebu itd. Tudi kot obrtnik zavzema v svoji stroki ugledno stališče. Na mnoga leta! Srebrni jubilej v odgovorni službi. Skromno in neopaženo je praznoval včeraj 7. t. m. v krogu svojih najdražjih 25-letnico svojega službovanja orožniški narednik g. Ivan Velikogna, vodja orožniške postaje na Pragerskem. Jubilant je rodom iz tužnega Korotana in je stopil v orožniško službo na ta dan pred 25 leti v Celovcu. Ves čas je ostal zvest >•' venski koroški zibelki ter je vsepovsod splošno priljubljen. Naporna in odgovorna služba ga ni uklonila in je še danes ob redkem jubileju čil in zdrav in iskreno žele vsi njegovi prijatelji in znanci, da tak ostane še mnogo let. Čestitkam se pridružujemo tudi. mi in kličemo jubilantu Še na mnoga leta! Polnilna peresa z zlatim in navadnim peresom: Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11. NE ZAMUDITE NOCOJ VELIKEGA KONCERTA GLASBENE MATICE! Poroka. V Mariboru sta se poročila trgovski potnik Frainc Novak ip Juljana Banova, trgovka. Bilo srečno! Nov grob. Včeraj popoldne je umrla v starosti 85 let ga. Karolina Vodopivčeva, žena pokojnega šolskega upravitelja v Mirnem pri Gorici. Zavedna slovenska mati je vzgojila svoje 3 hčerke v strogem narodnem duhu in je najstarejša Olga, ki je bila učiteljica, umrla lani v Mariboru. Dobro mamico, ki jo bodo pokopali jutri popoldne ob pol 16. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju, bosta preostali hčerki težko pogrešali. Hudo pa jp ob njeni smrti vsem, ki so jo poznali. Naj ji bo lahka slovenska zemlja in bodi ji ohranjen lep spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalje! Zavedna slovenska mati ]e legla v grob. V tukajšnji splošni bolnišnici je preminila včeraj v častitljivi starosti 80 let ugledna hišna posestnica v Tatten-bachovi ulici ga. Julijana Sternova, vdova po kovaškem mojstru Juriju Sternu, ki je bil prvi slovenski kandidat za Maribor, za državni zbor v predvojni dobi. Pokojnica je bila vzor dobrosrčne slovenske matere in njena hiša je slovela že v predvojnih časih kot strogo narodna, kjer je našel pribežališče marsikateri preganjani Slovenec. Bila pa je pokojnica prava dijaška mati in je velikodušno in izdatno pomagala ubogim slovenskim dijakom. S pokojnim možetn Jurijem sta bila oba člana vseh karitativnih društev, ki sta jih vselej zelo podpirala. Pogreb pokojnice bo jutri popoldne ob pol 15. uri iz mrtvašnice v bolnici na frančiškansko pokopališče. Bodi' ji ohranjen lep spomin, žalujočim naše globoko sožalje! Smrt ugledne narodne vzgojitelflce. Preteklo nedeljo so v Ljutomeru pokopali ugledno učiteljico v pokoju go. Nino Ivančičevo, ki je nenadoma preminila v visoki starosti 86 let. Pokojnica je bila rodom iz Novega mesta, učiteljevala pa je r.a ljutomerski šoli polnih 40 let. V tej dobi je vzgojila 3 generacije narodnih žen in deklet, ki so se težko ločile od nje. ko ie leta 1916. stopila v zasluženi pokoj. V predvojni dobi je bila v narodnem oziru zelo delavna. Bila je zvesta članica in podpornica vseh narodnih društev in se je celo v svoji oporoki spomnila Ciril-Metodove družbe, domačega gasilnega društva in čitalnice, katere članica je bila 77 let. Za reveže je imela vedno odprto srce in jo bodo ti zelo pogrešali. Naj bo blagi slovenski ženi lahka zemljica domača! Osetova hiša pod streho. Danes je zra stla nova trinadstropna hiša g. Miloša Oseta na Glavnem trgu do vrha strehe. S tem je južna fronta novega dela Glavnega trga, kjer so stale še nedavno stare nizke in napol podrte bajte, dobila bolj zaokroženo lice. Sedaj je nezazidan samo še prostor med novo Bergovo palačo in glavnim mostom, upamo pa, da bo tudi na tem najiepšem mariborskem stavbišču kmalu zrastla primerna monumentalna stavba, ki bo častno zaključila to fronto visokih hiš. Hiša na vzhodni strani je pa postala sedaj s svojimi dve-mi nadstropji prenizka in bi bilo dobro, če bi ji lastniki prizidala čimprej še tretje nadstropje. Ljudska univerza v Mariboru. V petek in soboto obišče Maribor sloviti hrvaški zgodovinar, zagrebški univerzitetni profesor dr. Grga Novak. V petek 10. novembra ob 20.15 bo predaval o znamenitih egiptovskih kraljevskih grobovih, posebno o grobnici Tufankhamena, ki je bila odkrita šele pred nekaj leti in je vzbudila s svojimi umetniškimi krasotami in nezaslišanim bogastvom pravo senzacijo po vsem svetu. — V soboto 11. tm. ob 20.15 pa bo govoril g. profesor o »Modemi Palestini«. Prav neverjeten je razvoj, ki ga je doživela prastara Palestina v zadnjih decenijih zaradi neprestane imigracije Židov iz vsega sveta, ki presega že amerikanski tempo. Tako je združen tam na majhnem koščku zemlje prastari in najnovejši svet, ki ju-ločijo mnoga tisočletja. Prav edinstvena in čudovita prikazen za pozornega gledalca! Oboje predavanj bo pojasnjevalo mnogo lepih projekcij! Zveza Maistrovih borcev poziva svoje člane, da se udeleže v soboto dopoldne na glavnem kolodvoru sprejema pevskega društva »Vardar« iz Skoplja in se zvečer udeleže tudi koncerta. Prostovoljno gasilno društvo na Pobrežju ima v smislu novega gasilskega zakona svoj izredni občni zbor v nedeljo 12. t. m. pri gospe Rojko. Za člane je udeležba obvezna, podporni člani in prijatelji pa so dobrodošli. Odbor. Iz »Nanosa«. Obveščamo člane, da radi nocojšnjega koncerta Glasbene Matice odpade redni sestanek. Opozarjamo člane, da se tega koncerta v čim večjem številu udeleže. Prihodnji sestanek bo namesto nocoj, v petek 10. tm., združen z zanimivim predavanjem g. Jarca. Natakarji snujejo svojo organizacijo. V beograjski Delavski zbornici je bilo te dni zborovanje natakarjev in ostalega gostilniškega, kavarniškega in hotelskega osebja, ki je bilo sklicano radi ustanovitve enotne stanovske organizacije. Posamezni govorniki so orisali položaj omenjenega osebja in je bil nato soglasno sprejet sklep, da se ustanovi enotna organizacija za vse dele naše države. V proslavo 251etnice »Narodne obrane« bo priredil mariborski oblastni odbor L decembra t. 1. tradicionalni večer in opozarja na to svojo prireditev vsa ostala nacionalna in kulturna društva. Martinovanje pri »Mariborski koči«. Tudi letos se vrši ta tradicionalna prireditev pri Mariborski koči. Vabimo planince in planinke, da prihite v soboto in nedeljo, 11. in 12. XI. v obilnem številu k »Mariborski koči«! Kino Union. Samo tri dni, od danes srede do vključno petka prvi in najboljši film svetovnega tenorja Jana Kiepure »Mesto pesmi«. Prvovrstni, zabavni ve-lefilm, poln prekrasnih melodij in očarljivega petja. V glavnih vlogah Jan Kle-pura in Brigita Helm. Grajski kino. Danes premiera vele-filma z G. Frohlichom v glavni vlogi »Solnčni žarki«. Izborno dejanje, krasne slike, lepa glasba. Partnerica Annabella Sledi velika sijajna veseloigra »Gospodična Hoffmannovih pripovedk«. Anny Ondra v gl. vlogi. Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenčice, ker poživlja delovanje Želodca in “-evesa, od pravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, stopnjuje izločevanje seči, pokrepi presnavljanje iu posveži kri. j V Mariboru, dne 8. XI. 1933. Na« ©dno gledali© REPERTOAR. Sreda, 8. novembra: Zaprto. Četrtek, 9. novembra ob 20. uri: »Voda«-Red C. Petek, 20. novembra: Zaprto. »Študentje smo« na mariborskem odrh- Znani slovenski humorist in kupletist Danilo Bučar, ki je pred leti večino svojih zabavnih kupletov pel za gramofonske plošče v Berlinu je uglasbil opereto, ki ima naslov »Študentje smo« ter ji je napisala besedilo ga. Metka Bučar« jeva. Opereto so lani predvajali prei vedno polnimi hišami v Ljubljani ter gre njen res veliki uspeh pred vsem na rovaš melodioznih glasbenih točk, ki so postale na mah popularne ter živahne, iu komičnih zapletljajev polne vsebine. To domače delo pripravlja za mariborski oder režiser Vladimir Skrbinšek, pr®* miera pa bo v najkrajšem času. Nastopijo Udovičeva, Zakrajškova, Savinova, Barbičeva, Starčeva, Sancin, P. Kovič. Daneš, Grom, Nakrst, Rasberger, Furijan, Skrbinšek, Medven, Crnobori in drugi-Dirigira L. Herzog. Orkestralni part j® instrumentiran na jazz. Za premiero je že sedaj veliko zanimanje. Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trga' nju v udih storite dobro, če poskrbite z® vsakdanjo izpraznjenje črevesa s tert> da popijete pol Čaše naravne »Franz J°* šefove« grenčice. Po sodbah univerzi* tetnih klinik se odlikuje »Franz JoseiovS* voda radi sigurnega učinka pri prijetrn uporabi. »Franz Josefova« grenčica s® dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spe* cerijskih trgovinah. Radio Ljubljana. Spored za četrtek 9-tm. Ob 12.15 plošče; 12.45: poročilo; 13* plošče; 18: »Otrok in odrasli«, predav®-Marija Kmetova; 18.30: pogovor s poslu* šalci, se pogovarja prof. Prezelj; srbohrvaščina, poučuje dr. Rupelj; 19.305 plošče po željah poslušalcev; 20: gla®* beno predavanje; 20.30: večer ČajkoV* skega: samospevi ge. Asejeve in Popov« s spremljevanjem radio-orkestra; 21-305 čas, poročila plošče; 22.30 radio-koncert' vmes čas in poročila. Jezikovni tečaji Ljudske univerze. ^ četrtek ob 6. uri se otvori tečaj za ruski in srbohrvaški jezik. Prijave še spreje* ma dopoldne g. §umljak, Krekova ul- 1' Tečaj bo v dekliški meščanski šoli v Ca® karjevi ulici. Napad s sekiro. Ko se je vračal pret«* klo soboto v Zgornjih Lazah pri Konjiča*1 domov 23-1 etni posestnikov sin Friderik Ratej, ga je nekdo napadel s sekiro. Na* padalec ga je udaril po plečih z ostrin® in ga ranil tako nevarno, da je moral iskati pomoči v mariborski bolnišnici' Za napadalcem poizvedujejo sedaj oroŽ* niki. Ne mine dan brez nesreče. Včeraj 50 pripeljali v mariborsko bolnišnico 2 P°' nesrečenca z dežele in enega iz mesta- V Selcah je posestniškemu sinu Ferdinandu Orniku po nesrečnem naključi11 cirkularka nevarno poškodovala pri ža' ganju drv levo roko. Me.d delom se i® orl Sv. Kungoti hudo ponesrečil 28!e se je obupana podala v sobo in odprla ventil na plinski cevi, da je pričel uhajati plin, ki jo je kmalu omamil. Na srečo pa je prišla v kritičnem trenutku domov njena sorodnica, ki je takoj slutila* da doma hi vse v redu. Odprla je soh in našla Ozva'dovo že nezavestno, dogodku so bili obveščeni reševalci-so nesrečno starko prepeljali v boluism-co Vremensko poročilo mariborske n,etc7 orološke postaje. Davi ob 7 uri je *enem pa utrjuje značaje za najtežje naloge. Zveza kulturnih društev širi pravo. resnično in polnovredno kulturo, širi državno misel ter zvestobo do domovine in bo v tem svojem delovanju prav Sotovo poglobila državljansko zavest. V Svojem govoru se je predsednik spomnil ‘udi zaslug najvestnejšega delavca in ustanovitelja pokojnega dr. Gregorja Žerjava ter odličnega sobojevnika ministra dr. Alberta Kramerja. Z zbora so bile nato odposlane vdanostna brzojavka kralju in pozdravne brzojavke drugim odličnim državnikom, nakar je tajnik zveze dr. Mihalek imel obširen programatičen govor o moderni ljudski prosveti, ki oblikuje in ustvarja nacionalno in solidaristično voljo in idejo. Za njim je poslanec dr. Stane Rape naglasil, naj bo to zborovanje pričetek nove dobe, nove borbene akcije, po kateri mora Zveza kulturnih društev naše ljudstvo osvoboditi raznih predsodkov in ga poglobiti v ljubezen do države. Sokolski prosvetar Poharc je orisal pro- na ne samo institucija za razširjevanje svetno delovanje sokolskih društev, br. dnevnih in meteoroloških novic, ekonom-cepuder pa je v imenu »Narodne obra- skih in drugih poročil, za reproduciranje mimnaa je treba očistiti zobe in ustno duplino. To dosežete, če negujete usta in zobe z ODOL zobno pasto. ODOL zobna pasta prepreči vse navlake, onesnaženje in počrnenje zob ter neprijeten vonj iz ust. zobna pasta ima s svojimi koloidnimi sestavinami veliko čistilno moč, da temeljito očisti zobovje, ter odpravi vsak neprijeten vonj, vsa barvila in vso nesnago. tie« podprl tajnikova izvajanja ter izra zjl željo, naj bi vse nacionalne organizacije dale ZKD na razpolago svoje moči. K besedi so se oglasili še drugi odlični in priznani prosvetni delavci, nakar je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: Delegati nacionalnih kulturnih društev, obrani na občnem zbor ZKD 5. novembra zahtevajo, da koncesija za eksploatacijo radiofonske družbe radia Ljubljane ne pride v roke zasebnega kapitala, ampak da se izroči zadrugi naprednih plošč in opernih del, ampak da služi tudi širjenju nacionalne ideje, solidarizma ter državljanske vzgoje. ZKD naj pristopi v to zadrugo z deležem največ 60.000 Din in da ji pripade po njenem značaju in vlogi vpliv pri odločanju. Tudi naj ZKD realizira započeto misel ustanovitve javne Ljudske univerze v Ljubljani naprosi naj se ministrstvo prometa za dvoje kolektivnih prostih vozovnic III razreda za našo banovino, vsa sokolska in druga kinopodjetja naj skuša združiti v enotni kartel in monopolizirati po- Poljčane tiacionalnih društev, ker mora edino ta j vpraševanje filmov v naši banovini oblika jamčiti, da postane radio Ljubija-1 tako regulirati program in ceno filma, Krvava vaška veselica pred kazenskim senatom Kazenska razprava proti pose stniškemu sinu francu Intiharju IZ APAČ, KI JE Z NOŽEM ZAKLAL SVOJEGA ZNANCA NA VESELICI. Redko katera zabava na Dravskem ®olju mine, da ne bi bila prelita fantov-s*a kri. Take prilike ponavadi izkoristijo ^ročekrvni poljanski fantje za medsebojna obračunavanja, ki imajo vselej plasten konec. Že nešteto jih je obsodi-*° mariborsko sodišče, a vse stroge in Ostre kazni jih ne iztreznijo. Tako se je Nagovarjal danes dopoldne pred malim Kazenskim senatom postavni 291etni Kmečki fant France Intihar iz Apač pri ^v. Lovrencu na Dravskem polju. Človek mu na prvi pogled ne bi prisodil, da storilec zverinskega dejanja, ki mu ga očita obtožnica. Bilo je na letošnjo mastno nedeljo. V mirni vasi Sele pri Ptuju je na v obeh vaških gostilnah pri Sven-Žlahtiču škripala pozno v noč po katere taktu so se sukali in razgreta dekleta. Prav pa je bilo v Svenškovi gostilni, je bila gostilniška soba premajhna Plesalce, in so plesali tudi v veži. Med veselo družbo je prišel rudar Mihael ki je bil Židane volje in ni slutil, nekaj tako strašnega v tej je to slabo navado, da je rad kadar ga je imel nekoliko pod In ker je bil tokrat še nekoliko , so ga fantje postavili na cesto, pa se ni streznil in ni odšel, mar-Jei,Se Je s^r'^ za vezn'mi vrati. V srcu kuhal peklensko jezo na posestniške-13 sina Franca Intiharja, in ko je ta pri- plesal do njega, je skočil z odprtim nožem iz svojega skrivališča in ga zabodel v levo roko in desno stran prs, nato pa zbežal. Ranjenemu fantu je gostilničarka zavezala rane, a ko je videl, da vse skupaj ni bila le šala, se je zaklel, da mu n bo tega nikdar odpustil. Intihar se je kmalu nato poslovil od svoje družbe in po vasi grede spraševal svoje znance, če so kje videli Kranjca. Ko je prišel v Žlahtičevo gostilno, je kmalu za njim prišel tudi Kranjc, s katerim sta si takoj skočila v lase. Intihar je skočil za korak nazaj, izvlekel nož in ga zasadil z vso silo rudarju Kranjcu v desno stran vratu. Kranjc se je zgrudil in kmalu nato umrl. Ko je Intihar opazil na tleh svojo žrtev, je sirovo nahrulil goste, ki so prestrašeni skušali pomagati smrtno zabodenemu Kranjcu, nato pa zapustil gostilno. Pri današnji razpravi je obtoženi Intihar priznal svoje dejanje, zagovarjal pa se je s silobranom. Senat, ki je upošteval okolščine, v katerih je obtoženi izvršil svoje dejanje, ga je spoznal za krivega in ga obsodil na 2 leti težke Ječe m na izgubo častnih državljanskih pravic za enako dobo. Senatu je predsedoval okrožni sodnik g. Lenart, prisednika sta bila okrožna sodnika gg. dr. Travner in Kramer. Obtožnico je zastopal državni pravdnik dr. Hojnik, obtoženca pa je branil odvetnik g. dr. Stanjko. Otvoritev gledališke sezone. Tukajšnji sokolski oder je otvoril v nedeljo 5. novembra svojo gledališko sezono z igro-kazom »Na Poljani«. Ta Špicarjev roman tični igrokaz v 3 dejanjih sega nazaj v tiste stare, dobre čase, ko so se kmetje bavili -s tihotapstvom, česar niso smatrali za noben greh, češ da na tak način pripomorejo revežem do cenejšega blaga. Igra vsebuje nekaj zelo efektnih prizorov, zlasti ob koncu vsakega dejanja, in je pripravna za vprizarjanje na podeželskih odrih tudi zaradi preproste sce;. neTije: v vseh 3 dejanjih kmečka gostilniška soba! Igro so vprizorili večinoma novinci in še nerutinirani diletanti, a je bil ne glede na to celoten uspeh prav dober. Na prvem mestu moramo omeniti s. Čcrčekovo, ki se je v težko vlogo židovske hčere Rahele res vživela. S svojo izvrstno igro je ganila gledalce do solz. Tudi njen oče Samuel, br. Mesarič, je svojo vlogo dobro pogodil, tako tudi vodja tihotapcev Pero (br. M. Krajnc). Izredno je ugajal vsem gostilničar Poljanec, naš stari znanec br. Ritonja, in pa tudi Oglar, br. Roner; samo odvečno ekstemporiranje naj opusti. S pra vilnim razumevanjem je odigral vnetega Stražnika br. Ruf er. Tudi Lenka (s. God-čeva), Felka (s. Ruterjeva), Koštrunov Matija (br. Kukovič) in Mlinarjev Jernej (br. Marovt) ter ostali gostje so se prav dobro postavili. Obisk še ni bil tako slab, pogrešali pa smo nekaterih tako-zvanih nacionalistov. Z igro so bili obiskovalci sicer zadovoljni, želijo pa si po dveh zaporednih žalostnih igrah zopet nekaj veselega. — ik. Mežiška dolina Križev pot brezdomcev. Po naši dolini hodijo zadnje čase, ko je pričela pritiskati zima, brezposelni, med katerimi je tudi precej tujcev, starih in mladih, proseč podpore in oblačil. Ko so preteklo nedeljo prišli ljudje v trg k maši, so bili priča tragičnemu primeru siromašnega brezdomca Poljaka, ki so ga na kmetskem vozu pripeljali iz Libuč k banovinskemu zdravniku. Nesrečnež, ki je komaj slišno govoril, je bil oblečen zelo revno. Raztrgana obleka je pokrivala mršavo inu-padlo tek), roke in noge pa so mu drhtele od slabosti. Iz Zagreba je hodil brez vsakih sredstev ih prispel do Libuč ob meji, kjer se je izčrpan zgrudil na tla in so ga zjutraj našli ljudje v snegu. Rdeči križ mu je nudil prvo pomoč, zdravnik pa je odredil prevoz v bolnišnico. V rokah pravice. Dvema uradnikoma, ki sta se pred mesecem napotila v Savinjske planine in prenočila v planinskem domu v Logarjevi dolini, je neiznan tat ukradel nahrbtnik in aktovko s foto-grafičnim aparatom ter raznimi legitimacijami. Pred kratkim pa so orožniki v Črni izsledili neznanega tatu, ki je popival v neki gostilni. Ker so našli pri njem ukradene legitimacije, s katerimi se je legitimiral, so ga aretirali in izročili sodišču v Prevaljah. Nočni vlom v krojaško delavnico. Krojaški mojster, Panzij je imel pred kratkim nezaželjen obisk. Ko se je vrnil s sprehoda, je opazil, kako je neka ženska skočila skozi okno in izginila v temi. Kef se sprva ni zavedal resnosti položaja, jo šele pozneje ugotovil, da mu- je pobrala več oblek in ž njimi izginila. Krojaški mojster je prijavil zadevo orožnikom, ki zasledujejo drzno tatico. Nočni obisk v gostilni. Pri gostilničarju Vienčurniku v Farni vasi pri Prevaljah je bilo 3krat zaporedoma vlomljeno. Prvič so bili vlomilci pregnani, drugič pa so imeli več sreče. Vlomilci so zlomili železno mrežo na oknih in se splazili v notranjost, kjer so prebrskali vse predale v gostilniški sobi. Očividno so iskali denar, ki ga pa niso našli. Odnesli so več škatl cigaret in tobaka ter kolkov. Storilcem so orožniki že na sledu. Usodna pomota stražnika. Newyorška policija je že vajena po izkušnjah z mnogimi zločinci najprej streljati, potem pa voditi preiskavo. Do tega so jo pripravili zločinci sami, ki so vodno do zob oboroženi in pripravljeni bra niti se. Že opetovano je morala policija rabiti orožje, preden se je sploh zanimala za to, s kom ima opravka in kakšne naklepe so imeli zločinci. Ta praksa je pa privedla oni dan do tragičnega nespo razuma. Fred Conrad je zagledal v samotni ulici svojega prijatelja in neopaženo se je plazil za njim. V šali jepotegnS iz žepa ključ in udaril prijatelja po hrbtu, kakor bi imel v roki revolver, obenem pa zakričal: »Roke kvišku!« Nesreča je hotela, da ni opazil v bližini stoječega stražnika. Stražnik je mislil, da gre za roparski napad in ne da bi dolgo pomišljal, je pomeril z revolverjem m sprožil, Conrad se je zgrudil mrtev za hrbtom svojega prijatelja. Ko se je izkazalo, da gre za usodno pomoto, je bik) seveda že prepozno. Bilanca prosvetnega dela Mali o Rasno GOSPODARSKA JABOLKA addaiam dnevno po najnižjih cenah. KoroiCeva 23. skladi' šče. 4248 U/u BRASILMATTE '* / uju?jcjcrt Din.S- l.ANDERL£t Prodam PRODAM KRASNO JEDIL-NICO za 12 oseb, Iz kavkaške orehovine in antični salon v baročnem slogu s krasnimi zastori in zrcali. Poizve se v mizarstvu g. J. Zupaniča, Orožnova ulica 7. 4183 Službo Išla SLUŽBO TRGOVSKEGA SLUGO ali Taznašalca iščem. Naslov V upravi lista. 4260 Službo dobi PISARNIŠKA MOŠKA MOČ. poStena, natančna, popolnoma zmožna srbohrvaščine in slovenščine. po možnosti verzi-rana v papirni stroki, dobi stalno mesto. Ponudbe na upravo »Večeruika« pod »št. 47« i navedbo plače in dosedanjim službovanjem. 4262 Stanovanla TRISOBNO STANOVANJE oddam s 1. decembrom. Ciril-Metodova ulica 18, pritličje. 4263 Oglsiultel Sobo odda OPREMLJENO SOBO. solnčno, oddam stalnemu mirnemu gospodu. Razlagova trlica 25. II., desno. 4246 Klufft ODDAM SOBO v sredini mesta, boljšemu gospodu. Naslov v upravi »Ve-černlka«. 4257 Ovčja volna t« 10 dkg Diu 13.—. 4krat zvita, skorai neraztrglllva za kratke In dolge nogavice. "Gelbschlld" 10 dkg Din 18.-. 4krat zvita, mehka In Izdatna, za sviterie In jopice. "Friesia** 5 dkg Din 10.—. 2krat zvita v vseh barvah, pripravna za čepice in bluze. Partijska volna S dkg 5 Din, ostanki zelo poceni. C. BUdefeldt Maribor, Gosposka 4 DIJAKA(INJO) sprejmem na' stanovanje in hrano. Naslov v upravi »Ve-černika«. 4258 Kupujte svoje po* trebščine pri naiik tnserentih! Vsem prijateljem in znancem naznanjamo prelužno vest, da je Vsemogočni po svoji božji previdnosti danes ob 16. uri poklical našo pre-ijubljeno in drago mamico, staro mamico in tetko, gospo Juliiano Štern hišno posestnico v Mariboru po dolgotrajni bolezni, vdano v božjo voljo in prevideno z zakramenti sv. vere v 80. letu starosti k sebi, iz vrst onih, ki so jo ljubili in cenili. Pogreb blagopokojne bo dne 9. novembra 1933 ob pol 15. (V23.) uri iz mrtvašnice 'splošne bolnice v Mariboru na frančiškansko pokopališče na Pobrežju. Sv. maše zadušnlce se bodo brale v župni cerkvi 00. frančiškanov in v župni cerkvi sv. Magdalene. Ohranite pokojni blag spomin. 4266 Maribor, dne 7. novembra 1933. Brez posebnega naznanila. Žalujoči sorodniki. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja ih urednik: RADIVOJ K‘> 'AR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ‘ ~ ----------------- STANKO. DETELA v Mariboru * " r V Mariboru, 'dne S. XI. 'l9& 11111—m — Itmrti SOafmt OCEANOPOLSS Ho m m a • »krlmmastt ifovuifru proiJoilt »Dragi gospod profesor! Doživeli ste izpolnitev svojih sanj, toda doživeli boste tudi še nekaj drugega. Žal vam je, da vas teže stara leta in da so vaše telesne moči oslabljene. Bojite se, da bi smrt prekinila vaše delo sedaj, ko bi bilo najbolj potrebno. Ne bojte se tega. Atlanti, ki so se znali ohraniti pod valovji Atlantskega oceana, so znali iznajti tudi sredstva, da lahko zaustavijo delo smrti. Naša medicinska znanost pozna sredstva, s katerimi se dd podaljšati človeško življenje do 300 let. Ta naša znanost pomore lahko tudi vam, gospod profesor, zlasti če boste živeli pretežno tu pri nas v podmorju. Vsega ne bo mogla napraviti tako, kakor bi bila nekoč, ko ste bili še mlajši, prepričan pa sem, da vam bo mogla še vedno podaljšati življenje za vsaj sto let. Pri tem bo poskrbela tudi za to, da se prenovi vaše telo in se pomlade vsi organi. Prepustite se ji lahko že jutri, in morda boste v nekaj tednih izgledali že tako, da se ne boste več spoznali. Izginilo bo vse, kar vas dela starega, in v novo življenje, na novo delo boste šli zopet kot boder mla- denič, ves poln sile in volje. Zato odgovarjam na vašo zdravico Doljanu. Skomarju, Inteli in nam, z zdravico na vašo prihodnjo novo mladost!« Profesor Roškar je najprej zbrano, nato vedno bolj začudeno in naposled skrajno razburjeno poslušal Astisove' besede. Da bi ga mogli pomladiti? Da bi mogel zopet postati čil in močan, kakor je bil nekoč, pred davnimi leti? Da bi se mogel otresti bremen starosti? Vse to je bilo zanj nekaj tako strahovito novega in nepričakovanega, da je prvi trenutek mislil, da se mu vse le sanja in ni mogel verjeti. Šele polagoma se je toliko zbral, da je mogel spregovoriti: »Sedaj to ni.mogoče... Mene da bi pomladili, mi podaljšali življenje za sto let? Dali mi novo možnost dela, možnost dovršitve započetega? Ne, saj to je preveč, preveč... Če bi bilo vse to res, da je to mogoče...« »Vse to je res, dragi profesor«, je potrdil Doljan. »Podmorska znanost pozna stvari, o katerih se ljudem na površini niti sanjati ne more. Vse to bi vam pokazali lahko takoj, toda današnji dan bodi posvečen praznovanju moje poroke z Intelo. časa za spoznavanje podmorskih čudes boste imeli še dovelj. S pomlajevanjem lahko prično naši zdravniki tudi že jutri, če želite. Samo v Ljubljano se potem ne smete vrniti več, kajti nihče vam ne bo verjel, da ste zares to vi. Mislili bi vsi, da se norčujete iz njih.« »Torej je res«, je trepetaje dejal profesor, »da me lahko pomlade, da mi lahko dodele še najmanj sto let življenja. Moj Bog, kaj vse sem doživel. Zahvaljen bodi!« Skomarja pa ni toliko zanimalo pomlajevanje in podaljševanje življenja, zanimale so ga bolj tehnične naprave Ocea-nopolisa; zato je porabil vsako priliko, da je z Astisom in Soralifisom govoril o podmorski tehniki. Banketu so sledile še druge prireditve, naposled so pa odšli vsi skupaj v Semisov pank, da počaste s svojim obiskom velike množice, ki so rajale ves popoldan in pozno v noč, ki so jo v podmorju napravljali umetno s posebno razsvetljavo. Ves park je izgledal kakor ogromno mravljišče. Ko sta prispela Doljan in Intela, se je razpoloženje še dvignilo. Vse je nazdravljalo mladoporočencema, vriskalo in prepevalo. Skomar in Roškar sta občudovala razne prireditve in naprave, ki so jima bile popolnoma nove in sprva dokaj nerazumljive. Po- lagoma sta se še sama vživela v razposajenost družbe in se docela vdala za-bavi. »Prijetno je tu«, je dejal profesor Roškar, ki je pridno praznil kozarce opojnih oceanopolskih pijač. »Kako domačega se počutim med temi dobrimi ljudmi kakor da bi bil že od svojega rojstva med njimi.« Imel pa je tudi dovelj povoda biti za dovoljen, kajti postal je nenadoma središče vsega zanimanja. Posebno so se zanj zanimala mlada dekleta, ki so občudovala njegovo dolgo sivo brado. Kaf verjeti niso mogla, da je zares pristna, zato so se povrsti lastnoročno prepričala. če so dlake zares priraščene k njegovi koži. »Le glejte«, jim je govorfl profesor, »mar mislite, da sem si brado naprav« nalašč za prihod v podmorje, kakor kakšen gledališki igralec? Moja brada 1* moj lastni pridelek.« Dekleta so se še bolj smejala, ker niso vedela kaj jim pripoveduje. Šalila P« so se tudi z inženjerjem Skomarjem, vendar ne s tako velikim zanimanjem. »Kaj ne, profesor«, je dejal Skomar, »kar tu bova ostala. Kaj bi se vračala nazaj v našo dolgočasno Ljubljano. Naša dekleta so bolj plaha. Morda se tud1 nama posreči poročiti se s kakšno princeso.« (Dalje prihodnjič.) Sokolstvo Vsem sokolskim edinicam v opozorilol Župna uprava MSŽ opozarja vse svoje edinice, društva in čete, da je sklenila na svoji predzadnji seji spopolniti in reorganizirati novinarsko službo v lupi ter je radi tega proglasila mariborski »Večer-nik« za svoje oiicielno glasilo. Mariborski »Večernik« bo imel odslej stalno sokolsko rubriko, v kateri bo župa objavljala svoje okrožnice !n objave, prav tako pa je dana možnost vsem društvom in četam, da dopisujejo pod to rubriko. Radi tega morajo biti vsa društva in čete naročene na mariborski »Večernik« in jim bo zadevno okrožnico s kratkim pravilnikom o novinarski službi v Sokolstvu poslal župni prosvetni odbor v najkrajšem času. Ker je uprava »Večernika« pričela s 4. t. m. pošiljati list vsem edinicam v župl, naj ga ob-drže! Sokolska četa Št. Rupert v Slov. gor. Zahvala. Ob priliki smrti gosp. Srečka Škerjanca, nadučitelja v p. pri Sv. Rupertu v Slov. gor., darovala sta g. Alojz Schicker, župan iz Sv. Ruperta in g. dr. Srečko Škerjanc po 500 Din za revne šolarje in 500 Din za Sokolsko četo Sv. Rupert. Upravrtellstvo šole, kakor tudi četna uprava se obema za velikodušni dar najiskreneje zahvaljujeta. Sokolsko društvo Ljutomer. V nedeljo 12. nov. t. 1. bo v Sokolskem domu v Ljutomeru ob 3. url popoldne običajna Martinova tombola z bogatimi dobitki. Tombolske karte stanejo samo 2 Din. Po tomboli bo zabavni večer s plesom — brez vstopnine. Vabljeni vsi! Zdravo! Soort SSK Celje v Mariboru. V nedeljo 12. t. m. bo v Mariboru gostovala enajsterica SSK Celja ter odigrala na igrišču SK Železničarja prvenstveno tekmo proti SK Železničarju. SK Panonija (Murska Sobota) :SK Svo boda. V tekmovanju za prvenstvo drugega razreda mariborskega okrožja se bosta srečala v nedeljo 12. tm. dopoldne na igrišču SK Svobode SK Panonija iz Murske Sobote in SK Svoboda. Mariborski smučarski klub obvešča zimskosportnike, da bodo gimnastične vaje vsako sredo ob 20. v dvorani hotela »Pri Zamorcu«. Prve vaje bodo drevi. Dobrodošli vsi! Avstrija :Škotska. V sredo 29. tm. bo v Glasgowu meddržavna nogometna .tekma Avstrija:Škotska; 4. decembra pa bo v Londonu medmestna tekma Dunaj :Lon-don. Romunija protestira. Proti verifikaciji meddržavne nogometne tekme Romunija :Švica v Bernu, ki se je končala z rezultatom 2:2, je vložila Romunija protest pri FIFI, češ, da drugi gol za Švico ni bil regularen. Tilden namerava razpustiti svojo profesionalno teniško skupino (»Cirkus Tilden«) ter se posvetiti golfu. Evropsko prvenstvo v rokoborbi bo od 12. do 15. aprila 1934 v Rimu. Alfred Nobel in Berta Suitnerjeva Izumitelj dinamita kot lirski pesnik. Alfred Nobel, o katerem se prav zadnje dni toliko govori in piše, ni bil le spreten inženjer in iznajditelj dinamita, temveč tudi pesnik, kar doslej ni bilo znano. V svoji mladosti je sestavil in napisal veliko lirsko pesem, ki jo je pa pozneje uničil. Bila je to nekaka ljubezenska pripovedka v verzih, v katere sredi je stala mlada deklica, ki je prezgodaj umrla. Pozneje je Nobel kot inženjer izgubil proces proti nekim angleškim tovarnarjem, ki so mu enostavno izmaknili njegovo iznajdbo. To ga je tako razjezilo, da je dobil inspiracijo in napisal komedijo pod naslovom »Bacil patenta«. Toda tudi to delo je avtor uničil. Leta 1895. je napisal Nobel dramo »Nemezis«, mimo nje pa še tudi veliko pesmi, ki jih je posvetil neki mladi avstrijski grofici, ki je delala pri njem kot tajnica. Ta dama se je imenovala Berta Kinsky in se je pozneje poročila z baronom Suttnerjem. Kakor je znano, je napisala veliko in pomembno delo »Doli z orožjem!«, za katero je prejela Noblo-vo nagrado. RESNIČNA SMRT NA ODRU. V nekem šanghajskem kitajskem gledališču se je pripetil na odprtem odru strašen krvav zločin, ki je povzročil med mnogoštevilnimi gledalci silno paniko. Sredi predstave je nenadoma planil izza kulis na oder neki igralec, ki je dvakrat z nožem zabodel svojega tovariša, nato pa porinil bodalo še v svoja prsa. Občinstvo je najprej mislilo, da gre za sijajno odigran prizor iz igre same in je bučno aplavdiralo. Ko pa je spoznalo, da gre za zločin in je po odru tekla resnična kri, se je aplavz spremenil takoj v grozo in prestrašenost. Preiskava je ugotovila-da se je neki odpuščeni igralec maščeval nad svojim tovarišem, ki mu je bi! baje odjedel njegovo mesto. Če se sodnik spozna na boksanje. Med neko sodno razpravo na sodišču v Bydgoszczu je imel sodnik Pladsynsk> priložnost pokazati svojo telesno moč spretnost. Neki obtoženi delavec se ie obnašal pred sodiščem tako predrzno, da ga je moral sodnik ukoriti. Med zasliševanjem se je izpozabil tako daleč, da je hotel udariti sodnika s pestjo P° glavi. Sodnik pa je bil urnejši. Skočil i3 na mizo in k delavcu, katerega je z nekaj strokovnjaškimi udarci odličnega boksarja pobil na tla z idealnim — knock-outom. Avtomatična garderoba. V nekaterih velikih ameriških restav* racijah, kinematografih in podobnih lokalih, kjer je obisk izredno mnogoštevilen, so urejene sedaj avtomatične garderobe. Obiskovalec vrže v avtomat novec, za katerega mu pade iz aparata nU-meriran ključek, s pomočjo katerega lahko takoj odpre majhno omarico, v kateri pusti nato svoj klobuk in plašč. Ta novost je bila uvedena najprej v NeW-yorku, širi pa se z vso naglico tudi P° vseh ostalih ameriških velikih mestih.