ZM. številta. f Ljobljuni, i soboto Z3. oktobra I9Z0. nn. ieto LOVEKSKI fsaais vaas dan popoldne, hnimil aedette ta erasnlk*. Ime r a ti: Prostor 1 mim X 54 mi m za male oglase do 27 m J m višine 1 K, od 30 m!m višine dalje kupajski in uradni oglasi 1 m!m K 2-—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 mi m K 3-—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. 9pr*vniiiro »Slov. Naroda" in „Naroda« Tiskara«" Kaallova ulica št 5, pritlično. — Telefon si. 304. elja v Lf ablfeai la po pošti i V laosoaurtvo t celoletno ...... K24o*— »Slovenski Narod' v Jogoelaviil i celoletno naptej plapia . K 180-polletno........ 90 — S mesečno. ...... 45*— l.......... 15— Pri morebitnem poviSiaju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošljejo v prvič naročnino vedno UP* po nakaznici. Na samo olsmeia naročila brez podatve denarta se ne moremo ozirati. polleuio . 3 mesečno 120-— 60-— 20*— Vredaistvo „Slov. Narod« Telefon slov. 34. KasflOTS rilca it S, L na d stropre. »opise apro|4 ls podpisana la Rokopisov na vr Posameina Številka velia 1 krono. Poštnina platana v gotovini« Raztnišliania o naši politiki. Z občudovanja vredno ozko-srčnostjo presojamo tudi največja vprašanja in delamo pri tem zaključke, čisto iz perspektive domačega zvonika, čez katero se ne povzpnemo. Za nameček pa tiči v nas se toliko hlapčevstva, mrtvila, brezbrižnosti in sleparstva, da smo sposobni samo za prijetno razburjanje, a zato tembolj napačne misli. Koroško vprašanje je izgubljeno in se da trenotno rešiti najbrž sams o silo orožja. Mi vojne jasno ne maramo, ker io imamo dovolj, toda kljub temu zahtevamo, da naša vlada nastopi energično. Ako pa zahteva vojni minister od nas, da gremo pod orožje, in še kaj več, je beogradska nesramnost. — Naš logični zaključek, katerega ponavljajo zlasti zadnje dni, se pa glasi: Beograd nas je zapustil Beograd noče rešiti Koroške. Z vso odločnostjo zahtevamo, da ostanejo srbski vojaki na Koroškem in da prelivajo tam svojo kri. Mi smo eno in zato so Srbi dolžni, da to store. Ampak, da bi mi imeli kaj interesa na Albaniji ali Skadra, kjer leži tisoče Črnogorcev, tega nas pa Bog varuj. Pogajanja radi Jadrana se prično za nas v neugodnem trenutku. Zato ni treba, da se sploh vrše. Navidezno je resnica v tem ali tudi samo navidezno. Ker Italijani ne bodo nikdar začeli pogajanj tedaj, kadar so za nje neugodna in mi jih moremo voditi le tedaj, kadar jih oni ponudijo. To je ena bridka resnica. Druga enaka bridka resnica pa je, da trpe Italijani od zavlačevanja končne rešitve Primorskega vprašanja, toda mi tudL Če hočemo mir z Albanijo, je treba se pomiriti z Italijo. Če bi bili že pomirjeni z Italijo, b! ne propali na Koroškem. In če bi sklenili magari nečasten in škodliiv kompromis z Italijo pred enim letom, bi imeli najmanj vso Wilsono-vo črto. Samo odlašajmo še in uvi-dlte, kaj bomo branili čez leto dni. »Če pa je Že tako, pa je bolje, da Italijani vse poberejo,« tudi tak stavek -smo slišali na vsa ta izvajanja iz ust klasične šleve, ki je mimogrede povedano iz vrst visoke inteligence. In vendar gobezdamo o naši odločnosti. Imamo vtis, da gredo naši delegat! v Kan oso, saj oni morajo čutiti to. Da se pa gotovo ne osvobode te- ga utiša, jim že danes kričimo svojo nezaupnico, češ Vesnič bo branil Albanijo, Trumbić pa Dalmacijo, nas pa nihče. Mi smo, kakor dolenjski kmetje, ki pravijo, kadar je vino dobro, pridelali smo ga, kadar je pa slabo, Bog ga je dal. Vsega je kriv Beograd, vse zasluge pa imamo mL In res, da je prišlo do plebiscita je naša »zasluga«, Beograd je bil prod, da zahtevamo sedaj najodločnejŠe boj, je tudi naša »zasluga« in zopet Beograd noče. Ker propada slovenska knjiga, je kriv Beograd, ker jo ne kupuje, kakor jo mi ne kupujemo. In ker pridejo knjige iz Avstrije tako drago, je tudi kriv Beograd, ker ne zapre trgovcev, ki bi jih v resnici moral. Pa preštejte vse krivde Beograda in vse naše zasluge. Zato pa zopet sila logičen zaključek: Slovensko udruženje. Čakamo samo še, da Horty pobere Prekmurje, da imamo slovenski problem absolutno izdelan. Nekaj pod Madžarsko, nekaj pod Avstrijo, nekaj pod Italijo in tudi samo še nekaj v Jugoslaviji. V resnici, slovensko udruženje je tik pred realizacijo. Pa zakaj ne bi bili dosledni in napisali najbolj skrivno željo kot naš program: Ne udruženje, ampak združitev vseh Slovencev v močni in imponirujoči republiki. Saj je danes gotovo najmodernejša državna modrost dissrustirati one, ki priznavajo kralju Petru in njegovemu sinu kake sposobnosti in pravice. Veliki dogodki so se vršili pred 2 leti, danes vidimo, da so jih delali mali ljudje. Danes se pa strahotno sprašujemo, če tudi velika nesreča ni našla malih ljudi. Kdor pa je v sreči in nesreči mal in nizek, za tega je dvomljivo, da se izkoplje iz usodne pogubnosti napačnih zaključkov. Pričeli smo jih delati — ali otresimo se jih, če hočemo še živeti. Veliki programi, velike zahteve zamorejo biti realizirani le od velikih ljudi, ali pa vsaj ljudi, ki so ve-lTki tudi v žrtvah v izvrševanju svojih dolžnosti. Svet je prokleto realističen ter se smeje še tako lepim in močnim besedam slabičev. Pokažimo temu svetu, da smo zreli, da si upamo svojo pravo zagovarjati tudi z delanjem, potem se nam ne bo več rogal in nam pošiljal Wilsonovo mejo, D* Annunzia na Reko, Koroški plebiscit ter propagando Dunaja in Rima, ampak bo začel presojati našo moč in sposobnost ter jo bo tudi vpošceval, če £a k temu prisilimo. Ako nismo voljni podpreti svojih žalitev z dejanji, pojdemo v Kanoso še večkrat. Ni nujno, da bodo naša dejanju krvava,; za ta je treba eno mogočno pest, *morda bo zadostovalo, da ustvarimo predpogoje te naše moči, da enkrat vržemo od sebe svoje suženjske navade, da ne mahamo s svojimi zdravimi rokami drug drugim pred nosom in psuje- mo kot trmasta deca na vse in to j smatramo za višek politične in na-| rodne zrelosti. Začnimo raje res de-I lati in ustvarjati, da bomo sami j močni in trdni in od nas tudi vsa dr-I žava, katera je vendarle edina i zmožna varovati nas. — Seveda je to delo polno samozatajevanja in j tudi žrtev, toda dolžnost, najprej ! dolžnost dela za skupno stvar, potem pa pravica — zahtevati od skupnosti, kateri smo mi dali kar nji treba, vse kar mi sami nujno potrebujemo. RadtUr^fsn Sisi o ImmEk&m plebiscita. koroškemu plebis- Včeraj smo priobčili o koroškem plebiscitu članek beogradske »Epohe«, lista, ki stoji blizu demokratski stranki, predvčerajšnjem bi bilo na korist citu. V prvi vrsti je bila naša javnost, ziasti srbska, slabo informirana o smo ponatisnili izvajanja »Politike , koroškem vprašanju. V te moziru pa ki je izvenstrankarsko glasilo, danes pa priobčujemo mnenje beograjskega dnevnika »Balkan«, ki je organ levega krila radikalne stranke, ki je, kakor znano, v tesni politični zvezi z našo SLS. Pod naslovom »Plebiscit na Koroškem« izvaja »Balkan«: »Izid plebiscita na Koroškem je povzročil bolesten odmev v srcih vseh nas. Razočaranje je toliko večje, ker smo bili z vso sigurnostjo prepričani, da si bo narodna zavednost, discipliniranosti slovenskega življa na plebiscitnem ozemlju, prekaljenega v dolgoletni kulturni borbi proti Nemcem, izvojevala zmago in da se bo ob tej priliki pokazalo vsemu svetu, da je ta element zaslužil, da živi v svoji svobodi. Na žalost smo doživeli mesto pričakovane manifestacije narodne zavednosti in slavlja za pridobljene brate izpod tujega jarma, pravi pravcati narodni poraz, čegar veličino bomo občutili šele kasneje. Vsi nesiovanski elementi v severnem delu naše kraljevine trium-firajo danes nad našim neuspehom in škodoželjno pričakujejo, da bo to predznak za naše nadaljne diplomatske poraze. Vspričo take situacije se moramo vprašati, da-li je bilo z naše strani storjeno vse, kar je bilo potrebno, da se plebiscit izvrši na našo korist, in na koga nada odgovornost za eventualne odredbe v tem smislu? Sodeč po ogorčenju med prebivalstvom v Sloveniji, kakor tudi v velikem delu hrvatskega in srbskega časopisja, se zdi, da se je napravilo veliko pogreškov in da se je opustilo storiti marsikaj, kar pada glavna krivda na pokrajinsko vlado v Ljubljani, ki je bila najbolj poklicana, da o tem zadostno poduči našo javnost in da se le-ta z koroškim vprašanjem pravočasno za-interesuje v časopisju, na javnih zborovanjih itd. Krivda pada na slovenske poslance vseh skupin, ki so bili popolnoma neaktivni v parlamentu, ali so se dotikali vprašanja samo površno, tako da niti naši parlamentarni kro-J gi in vsled tega tudi ne vlada niso ! imeli možnosti, da bi se resneje in pravočasno zainteresovali s tem vprašanjem. Pokrajinska vlada v Ljubljani pa je bila v svojem postopanju tako slepa, da je to podobno naravnost zločinu. Ona je namreč pridelila plebiscitni komisiji kot referente celo čistokrvne Nemce iz Gradca, kakor n. pr. nekega Rudolfa Siein-metza. bivšega c. in kr. poročnika, katerega naša sodišča zahtevajo za izvršene zločine proti mednarodnemu javnemu pravu v času ko je bil avstrijski komandant v nekem mestu v Sandžaku. Tega človeka je tedaj pokrajinska vlada v Ljubljani določila v to, da »ščit1- interese Slovencev v tako delikatnem vprašanju! In on jih je, kakor se vidi, dobro ščitil! Kdo ve koliko je bilo drugih sličnih ljudi zaposlenih od pokrajinske vlade pri pripravah za izvedbo koroškega plebiscita. Stvar je preveč tragična, da bi mogli samo površno preiti preko nje, zato je treba resno ugotoviti odgovornost in kaznovati krivce za ta žalostni slučaj s kaznijo, ki je dolo- čena za povzročitelje narodnih nesreč . . . Sedaj poglejmo, da-li je naša vlada skrbela za potrebne mednarodno - pravne garancije za izvršitev plebiscita na Koroškem? Zdi se, da ne. Nezavisno od navedenih pogreškov, kakor tudi ne oziraje se na poedine dogodke, izzvane s strani Avstrijcev v času prav za plebiscit, o čemer se je semtertja tudi govorilo v naših listih, a na kar nismo vsled gori navedenih razlogov polagali zadostno važnost ter vsled tega v nekem oziru tudi nehote postali sokrivci tega žalostnega dogodka, opozarjamo na neko vest objavljeno v pariškem »Tempsu« dne 12. t. m. o plebiscitu na Koroškem, iz katere je razvidno, da na Koroškem izvršeni plebiscit pod navedinimi okoJnostmi ni veljaven. V tej notici se pravi doslovnom »Javljajo iz Celovca na Dunaj, da so se plebiscitne operacije izvršile brez posebnih incidentov, izvzemši nekaj neznatnih spopadov. Eden avstrijski aeroplan je plaval nad, plebiscitno cono, metajoč propagan-distične letake. Neki drugi aeroplan.; ki je tudi plaval nad to cono, se je1 moral vsled defekta spustiti na tUu pilot je ostal nepoškodovan«. To priznanje nam nasproti ne dobro razpoloženega »Tempsa« jc dragoceno. Torej, avstrijski aeroplani so letali nad plebiscitno cono in metali propagandistične liste in' to v času samih plebiscitnih operacij ! In to se zove svoboda plebiscita! Po mednarodnem pravu je v j sličnem slučaju zračni prostor nad' plebiscitnim ozemljem istotako ne-vtralizovan, kakor sama oblast plebiscita. Avstrijci so kršili nevtralnost plebiscitne cone v najdelikat-nejsem momentu. Radi tega ta plebiscit ne more biti veljaven, niti priznan z naše strani. Niti ena zavezniška država nima možnosti, da bi ne uvaževala naših protestov v tem oziru. Plebiscit se mora obnoviti, to, tembolj, ker smo trdi poleg gori navedenih činjenic dobili znatno šte-j vilo glasov (41%). Dolžnost naše; vlade je, da o tem obvesti našo javnost v prepričanju, da ji bo le ta, nudila v tem vprašanju vso potreb-no podporo. Kršenje nevtralnosti s strani Avstrije je flagratno. Kakšen b! bil Fran Govekar 116 Soltanfga (Dalje.) »Kar se rTČe Ludovika XVI., bf gotovo tudi jaz glasoval za njegovo smrt!« je dejal Murat. »Ker prav vest mi nalaga, da sovražim fn trebim vse, kar je zlo! Prostitucija ženske, sužnjost moškega, nevednost, ki otemnuje duha ljudstva, se morajo iztrebiti. Bratstvo, enakopravnost, kultura, sloga vseh slojev in stanov naj ustvarijo novo dobo. Da pa nastane dan, treba pred vsem pregnati poslednje megle predsodkov in zmot. Treba je prerojenja človeštva, novih idej, ne le odprave konkretn;h institucij, izpremembe starih zakonikov in običajev.« »Da, da,« Je pritrjeval dr. Wagner. »Ali tudi baron Zois ne zaupa poruševanju, ki ga je izzvala jeza!« Pravica sme biti tudi jezna,« je dejal Bernadotte. »Baš jezna pravica je element napredka! In fanatiki so pionirji napredka. Odkar je prišel Kristus na svet, ni po mojem uver jenju napravilo človeštvo nikdar še tako ogromnega napredka, kakor z veliko francosko revolucijo. Pokazala je jasno vse socijalne in kulturne grehe ter je postala največja do-brotnica narodov«. »Res. Toda način in sredstva in žrtve te- »Leto 1793. je bilo oblak, ki se je zgostil tekom poldrugega tisočletja nad svetom, pred-no je treščilo iz njega! Zakaj se zdaj ljutite na strelo, ki je odrešila človeštvo?« »A Liudovik XVII.?« je vprašal Dessel-brunner. »Kulturna Fvropa ne more odpustiti nepotrebnega umora nedolžnega otroka«. »Vi obsojate, da so tega otroka mučili do smrti? Prav, tudi jaz obžalujem ta čin. Toda fanatik je videl v otroku simbol ali, če hočete, zadnjega predstavnika kruto krivične preteklosti. Obžalujem vendarle način, kako so ga iztrebili. Ne za to, ker je bil kraljevski otrok. Zame je Cartouchev bratec, ki je na trgu Gre-ve pod pazduho obešen visel tako dolgo, da je izdihnil, prav tako vreden sočutja, kakor kra* ljev vnuk. Toda fanatizem je vedno brezobziren in tudi Kristus je bil brezobziren ter v svoji sveti jezi ni izb;ral orožja: z vozali vrvi je udrihal po lopovih in jih izgnal iz templja na prav nič sentimentalen način. In nič se ni vprašal, ni b" zadel slučajno tudi kakega pravičnika, samo da je tempelj izčistil radikalno!« »Veliko je b?lo trpljenje Ludovika XVI. in njegove razuzdano potratne žene. Trajalo je pa le par tednov! Trpljenje francoskega naroda je bilo do neba kričeče ter je trajalo stoletja,« je dostavil Murat. »Ali spomnite se Marata, ki je od besri-jafnega razkošja zaploskal, ko je zagledal giljotino!« je dejal dr. Wagner. »Kompromitiral stizalno moritev nedolžnih protestantov s prepevanjem Tedeuma!« ga je zavrnil Murat. »In spomnite se one hugenotke, ki so io katoliki za vlade takozvanega Ljudovika Velikega do pasu nago na sredi trga privezali na kol ter dali voliti med »izdajstvom« vere in med takojšnjo smrtjo njenega otročička, ki je lačen in ?o\ ležal na tleh ter je iztezal svoje ročice k njenim prsim .dejal Murat. »Tirana nevednosti smo pobil! nrf in pobiti ga boste morali tudi vi!« »Težki, počasni smo mi. Niti v posnemanju nismo spretni!« se je nasmehnil Des-selbruner. »Morda niste imeli pravih voditeljev,« je premišljal Bernadotte. »A tudi vam se porode iz najnižjih ljudskih plasti. Kakor Aroeri- ga napredka!« je ugovarjal dr. VVagner. »Pro- je idejo!« sim, spomnite se leta 1793!« 1 »Spomnite se Bossueta, ki je slavil be- velik odgovor, revolucionarno radikalen obračun,« je dejal Bernadotte. »Grešilo se je. Pri temeljitem pospravljanju, čiščenju in pometanju se pač vselej po nepotrebnem polomi in nobije marsikaj, celo zelo koristnega. Toda kar se v dob! revolucije zagreši v upravičeni jezi, ki ji iz srca stopivša kri in iz žolča vz-rasla trpkost vselej nekoliko zatemni kritični nogled, vse to opraviči, popravi In nadomestr bodočnost, ki sodi vedno le po sadovih. In njen sad je vendar že danes splošno izboljšanje razmer na Francoskem ter silni, neodoljivi tok reform, ki se mu ne more upirati več niti Leto 1793. je bilo čanom in Francozom. L. 1776. so se osvobo- dile Zvezne države severoc.meriške ter so se odtrgale od Anglije. Zgodilo se je hipoma, kat se je dozdevalo vsemu svetu nemogoče. In mi smo jim sledili hitro! Benjamin Franklin, George VVashington, John Adams in Thomas Jefferson so majhni možje velikanskih idej in ogromne energije. V proklamaciji, s katero so proglasili neodvisnost svoje domovine, pišejo o prirojeni in neodkupni pravici ljudi, ki so med seboj vsi enaki, do življenja, svobode in stremljenja po sreči; o dolžnosti vlad, ščititi to pravico ter o dolžnosti državljanov, vreči vsako vlado, ki tega ne dela ter se opira na najbolj reakcionarna država! Svoboda, tole- absolutni despotizem! .Jedva sedemnajst let ranca, demokratstvo so danes gesla celo po nato so govorili in pisali naši voditelji natanko Nemčiji in Avstriji! In to je plod francoske re- iste besede! Kdo pride za nami? Morda se volucije! Težka, strašna je bila njena pest. zavedajo tudi Slovenci, da niso bili rojeni s Toda udarci so koristili in odmevajo do azijskih in afričanskih puščav. Vsakršno osvobo- sedli na hrbtih, da bi jih jahali nekateri »legitimni« jezdeci ter smeli uporabljati ostroge in jenje uklenjenega napredka se imenuje revo-'bič, kolikor se jim ljubi. Naš Mirabeau je kli-lucija. Trdno zgrabi, a porine dalje. In to cal Francozom: »Učite se biti svobodni pri Američanih!« In jaz bi vam ne znal svetovati ie vendarle glavno!« »A prvo je: učite se! Mi smo se učili pri Američanih, morda se vi naučite pri nas,« je nič modrejšega«. 1. stran. SLOVENSKI NAROD-, aiic 23. oktobra i»*o 243. štev. izid plebiscita, ako bi bili mi v momentu plebiscitnih operacij umar-širali v plebiscitno cono z dvema ali tremi polki naše vojske in pozvali prebivalstvo, da glasuje za nas? Ali bi dobili Avstrijci v tem slučaju 10% glasov? Ponavljamo, plebiscit ni veljaven, ker niso izpolnjene niti najele-mentarnejše garancije za njegovo svobodno izvršitev. Naši zavezniki ne morejo ostati gluhi na naše pravične proteste, Še manj pa morejo tolerirati takšno javno izigravanje . njihovih odredb s strani včerajšnjega sovražnika. Treba je nam samo, da pokažemo potrebno odločnost v obrambi ogroženih naših pravic. Koroška še ni izgubljena, ona je rešena, ako to hočemo! Besedo ima kraljevska vlada!« Dr. Val. Rožič. KoroSki Sleoe^a pred mednarodnim sodnim dvorom. Zdi se mi, pa se po sramotnem plebiscitnem obglavljenju, ki smo ga doživeli na Koroškem, v splošni razburjenosti in zmedenosti ne more pravilno orijentirati glede koroškega vprašanja ne slovenska javnost, ne vlada in — oprostite, gospod urednik — tudi slovensko časopisje ne. Eni trdijo: »Koroške ni več," drugi pišejo: .Končano je,* tretji apelirajo na koroške Slovence, naj ostanejo doma ter naj ne bežijo pred — Nemci. — Na ta način se ne rešuje sedaj zares dvakrat tužna Koroška. Eno je gotovo: za nas, Slovence, da, za celo Jugoslavijo, koroško vprašanje še ni rešeno še ni konča* no. Nasprotno! Koroško vprašanje je Stopilo še z večjo pozornostjo v di-plomatično dvorano svetovnih dogodkov in zapletljajev. V vseh treh svojih brošurah o Koroški sem poudarjal nad vse veliko važnost koroškega vprašanja, a slovenska in jugoslovanska javnost je bila slepa, gluha in nema, dokler je ni plebiscitni potres z velikanskim sunkom prebudil iz omotične pasivne politične zaspanosti in brezbrižnosti. Pa pustimo vse politične in sorodne rekriminaeije glede koroške preteklosti. Sedaj za tako razmotri-vanie ni časa. Glavno in prvo vprašanje glede Koroške v danem momentu in položaju je: kaj storiti sedaj, da vsaj deloma zajezimo naval, ki preti prodreti Karavanke? Kaj naj storimo za naše zares na „smrt obsojene" koroške Slovence? Kakšna moralna sredstva, katero pravno oporo in podlago naj jim damo v roke, da se zopet osrčijo, postavijo po koncu, zravnajo in pregledajo svoje ;vrste — za nadaljni narodni boj in rObstanek. Zdaj šele bomo bili boj, toda vsi skupaj, ne samo koroški iSloventi, in ta boj bo dokazal, ali smo zdravi — ali gnili, kar se tiče narodne zavesti. Koroški Slovenci — in varstvo manjšin. V prvi vrsti morajo koroški Slo-Jvend vedeti in sicer dobro vedeti, kake garancije glede proste rabe jezika v šoli, cerkvi in pri političnih (sodnih) uradih so jim zasigurane po sen-žennenski mirovni pogodbi za slučaj, da pripadejo (kar se je zgodilo) Nemški Avstriji. Te garancije bodo za ko- roške Slovence odslej naprej več veljale kot vse postave avstrijske republike, ker edino na te se bodo vedno lahko upravičeno sklicevali pred celim svetom, zlasti pa pred mednarodnim sodnim dvorom, ki bo njih vrhovna instanca. Oddelek (sekcija) V. senžer-menske pogodbe in sicer člen 62 do vključno 69 govori o varstvu manjšin. Člen 62 pravi: Avstrija se zaveže, da bo vse določbe v tem oddelku kot osnovne zakone pripoznala in da ne bo nobena postava, nobena naredba in nobeno uradno poslovanje več veljalo kot te določbe (namreč v varstvu manjšin.) — Ne bom tu na dolgo in široko našteval vsebine posameznih členov, navedel bom le najkrajši izvleček, da bo slovenska javnost zasledila pot, po kateri moremo hoditi nedogleden čas. Člen 63: Avstrija se zaveže vsem prebivalcem brez razlike rodu, državne pripadnosti, jezika, rase ali vere dati popolno in celo varnost za življenje in svobodo. Člen 64: Avstrija priznava pravno brez vsake formalnosti kot avstrijske državljane vse osebe, ki imajo v dobi fcasu), ko stopi pogodba v veljavo, domovinsko (pristojno) pravico na avstrijskem drž. ozemlju in niso pripadniki kake druge države. Člen 65: Avstrijsko državljanstvo se pridobi po rojstvu na avstrijskem ozemlju. Cien 66: Vsi avstrijski državljani brez razlike rase, jezika ali vere so pred zakonom jednaki in uživajo iste meščanske (državljanske) in politične pravice. Nobenemu avstr. državljanu se ne sme omejevati svobodna uporaba svojega jezika v privatnem, poslovnem, v verskem, časnikarskem ali drugačnem oziru kakor tudi ne na javnih zborovanjih. Nenem-ško govoreči državljani morajo dobiti tudi primerne olajšave pri uporabi svojega jezika pred sodiščem In to, v govoru In pisavi. Člen 67: Vse avstrijske narodne manjšine uživajo isto upoštevanje in iste garancije in sicer pravno in dejansko (rechtlich und faktiseh) kakor drugi avstr. državljuni. Predvsem imajo pravico zidati šole, ustanavljati dobrodelne, verske in socijalne naprave, jih oskrbovati in nadzorovati fn sicer s popolno uporabo svojega iezika in vere. Politične gsesfi. = Jugoslovenska demokratska Stranka in volitve. I z vrše valni odbor JDS. je imel včeraj sejo, na kateri je .najprej poročal dr. Kramer o notra-njem in zunanjem političnem položaju. Nato je očrtal dr. Žerjav glavne točke progama JDS za volitve v ustavo-stvorno skupščino. Razvila se je obširna debata o taktiki stranke. Sklenilo se je, da nastopi JDS. samostojno pri volitvah v vseh treh volilnih okrožjih. 6e ta mesec se bodo vršili shodi zaupnikov in sicer posebej za mesto Ljubljano, za volilno okrožje kranjsko in za okrožje štajersko - prekmursko, kjer se bodo postavili kandidati. Izvrševalni odbor je sklenil zaupnikom predlagati kot nosilce list: za Ljubljano dr. Ivana Tavčarja, za kranjsko okrožje idr. Gregorja Žerjava in za okrožje Štajersko - prekmursko dr. Vekoslava K u k o v c a. Poslancem JDS. v narodnem predstavništvu 6e je izrekla zaupnica in zahvala za njihovo (požrtvovalno delovanje. = Zborovanje ljubljanskih zaupnikov JDS. se vrši &Le 25. oktobra v zborovalni dvorani na magistratu ob 18. zvečer. Dnevni red: 1. Poročilo o volitvah za ustavotvorno skupščino. 2. Postavitev kandidatov za Ljubljano. S. Slučajnosti. Vstop dovoljen le od 'društev in organizacij izvoljenim in vabljenim zaupnikom z legitimacijo. = Okrajni odbor JDS za Ljubljano vabi vse odbornike političnih društev in krajevnih organizacij JDS na sestanek, ki se vrši danes zvečer ob 18. na magistratu kot običajno. Sestanek je zelo važen, zato se prosi polno-gtevilne udeležbe. x= Iz demokratske stranke. ^Riječ* poroča da bo predstavitelj demokratske kandidatne liste pri vol'tvah za kon^tituanto v kranjskem voMInem okrožju dr. Žerjav, v Štajerskem pa dr. Kukovec. =r Volilni shodi. Demokratski zbori so se vršili na mnogih krajih v Baranji. Na teh shodih so Milan Kašanin, Čedić in Radivojevič razvijali in pojasnjevali demokratski program. V mnogih selih so vsi prebivalci pristopili k demokratski stranki. Z zborov je hilo poslanih mnogo brzojavnih pozdravov ministru Pribičeviću. os Državni odbor. Državni odbor je včera zaključil svoje delo za določitev predsednikov in članov volilnih odborov za kons'ituanto za vso kraljevino. Vse gradivo bo te dni natisnjeno. — Ukazni zakon. 20. olct je odbor za ukazne zakone odobril predlog o kredita, ki sta ga zahtevala od vlade minister za notraje stvari in minister za konstituanto. Vsled tega sodijo, da odbor predloži parlamentu samo po-oblastilni zakon za likvidacijo moratorija v Srbiji, na odškodnino ter za skrajšanje pripravljalnega roka za sodnike. — Volitev agrarnega odbora v Sn-botici. Tu so se izvršile volitve agrarnega odbora. Demokrati so zmagali, četudi je bunjevačko Sokačka stranka napela vse sile, da zmaga. Razdor v klerikalni stranki. Osijek, 21. oktobra. Skupščina demokratskega kluba se je sestala v Osijeku pod predsedstvom poslanca dr. Ri-barja, ki je na skupščini tudi govoril. V osiješki organizaciji klerikalcev je prišlo do razdora, ker kandidira v vi-rovitiškem okraju zagrebška centrala dr. Barica, 03iječani pa kandidirajo dr. Neubauerja, bivšega rauchovca. Da bi ne prišlo do secesije, se je odločil dr. Korošec sam, da pride 6. novembra v Osijek. — Vesten minister. Beograd, 21. oktobra. Minister dr. Drinkovic je odšel na agitacijo in zapustil take razmere v svojem reso rtu, da je direkcija poste in brzojava, ki je bila nastanjena v privatnem poslopju, postavljena na cesto, ker ni imel časa, da bi se bil pobrigal za ureditev stanovanjskega vprašanja. Včeraj je policija ravnateljstvo deložirala in ravnatelj se je moral preseliti sam s svojo pisalno mizo na poštno centralo. = Naselitev dobrovoljce*. Minister za agrarno reformo Je naseiil ▼ Banatu 5000 dobrovolicev. Naseljevanje se v Jeseni prektnee in se nadaljuje sele spomladi prihodnjega leta. — d. — Poslednji naboji italijanskih na-eijonalistov. Milanski »Secolo« pise k pogajanjem: Navzlic raznim glasovom je slutnja splošna, da se nahajamo v zadnji fazi jadranskega vprašanja. Delegati jugoaJovenaki kakor itnlijanaki imajo m seboj popolna pooblastila. Torej morejo sklepati dogovore. Naravno je, da oni, ki se klanjajo londonskemu pakta, vporabljajo svoje zadnje naboje. Vsi oni nacijonalisti, ki hočejo terorizirati Sforzo, ne prinašajo nikake-ga programa, to je programa, ki bi već računal s interesi Italije nego li bivšega kralja Nikole, več z današnjimi razmerami negoli onimi z dne 26. aprila 1915. = O pogovoru Starše i Ololittijem v Cavonrjn poroča »Agenzia Argo«, da je šlo za razliko glede baze novih pogajanj. Italija hoče, da se da WUsono-vemu stališču samo retrospektivni značaj z ozirom na okolnost, da je wa-shingtonska vlada izrekla svoj desin-terefisement glede jadranskega vprašanja (?), beogradska vlada pa hoče ameriško stališče za bazo pogajanj! Rezultat sestanka v Cavourju je bil baje ta, da se insistira pri beogradski vladi, da se bo ameriško stališče smatralo za izgodovinski spomin, ki ga je današnji položaj v Evropi povsem zamenjal.« Baje sta se dogovarjala tudi o tem, da bi Marconi pripravil D' Annun-zia do tega, da bi sprejel zaključke italijansko - jugoslovenske konference. Torej tako visoko nad italijansko vlado stoji D' Annunzio, da bo potreba posebnega poeredovanja pri njem! No, potem se bo čutil 6e bolj močnega in še bolj bo zadivjal po našem ozemlju! — Dementi habsburške agencije. >Agence Centralec v Ženevi dementi-ra vest >Neue Zttrcher Ztg.<, češ da je v službi habsburške propagande, i »Agence Centrale« zatrjuje, da deluje popolnoma neodvisno izključno le za avstrijske interese. — O bolgarskem poslaniku v Parizu, generalu Savovu, pise >Petit Pari-sien«, d ase mu je po krivici naprtila odgovornost za bolgarski napad na Srbijo leta 1913. General Savov zatrjuje, da se je ravnal edinole po povelju carja Ferdinanda ter da je kmalu na to demisijoniral. Car Ferdinand mu ni več zaupal. Pri vojni napovedi zaveznikom ni sodeloval in je odločen pristaš mirovnih odnoeajev. — Madžarski skof za Romunijo. Iz Bukarešte poročajo, da se je katolUki škof, grof Szeckenvi. na Sedmo gra-škem odločil, da prizna avtoriteto romunske države in da je izjavil, da hoče položiti prisego zvestobe romunskemu kralju. Grof Szeckenvi je član ene najstarejših madžarskih rodbin na Sedmo-graškem ter se je do sedaj upiral s pomočjo Rima romunski državni oblasti, katere ni hotel priznati. Škofov sklep, da hoče priseči zvestobo romunskemu kralju, bo gotovo vplival na prebivalstvo njegove škofije, ki je zelo sovražno Romuniji. z= Konec npora v Mehiki. Ameriški konzulat v Curihu poroča, da je prejel od mehikanskoga zunanjega ministrstva brzojavko, ki naznanja, da je general Sanchev vjel vodjo upornikov Diaza, ki se nahaja sedaj interniran v VeracruziL Uporniško gibanje je končano. Telefonska isa brzolatnna poročila. KOROŠKA TRAGEDIJA. — d Beograd, 20. oktobra. Predsednfk deželne vlade v Ljubljani, dr. Janko Brejc je bil včeraj ob desetih dopoldne pri ministrskem predsedniku dr Vesniću, popoldne pa je odpotoval v Slovenijo. — V obveščenih krofih trdi o, da bodo naše čete toliko časa ostale na KorcSkem, dokler se ne izselijo vs naše admin gtrativne oblasti ln dokler se ne izpraznijo skladišča z živili, ki se nahajajo v plebiscitni coni. — d Beograd, 20. oktobra. Z oiirom na poročilo delegata Jovanovića o raznih zlorabah posameznih slovenskih oblasti v plebisetnem področju je bila v Beogradu sestavljena e n-ketna komisija, ki odide v Slovenijo, da preišče te zlorabe. d Beograd, 21. okt Snoči je imel ministrski odbor za zunanje stvari sejo, na kateri so razpravljali o plebiscita na Koroškem. Sklepi te seje niso znani. ANTANTA NA STRANI AVSTRIJE GLEDE OROŠKE? —d Pariz, 20. oktobra. >Temps< piše: Po6topanje entente, ki ga je uvedla proti Jugoslaviji po glasovanju na Koroškem, jasno dokazuje, da hočejo zavezniki uveljaviti mirovno pogodbo pri vseh signatarnib državah. Za Avstrijo tiči v Um gotovo jametvo za rešenje vseh problemov, ki so nastali med donavsko republiko in med signatarnimi silami saintgermainske pogodbe. FRANCOSKA ZADOVOLJNOST NAD ZMAGO AVSTRIJSKIH REAKCIJO-NARJEV. — Pariz. 20. oktobra. Časopisje je vzelo izid volitev v Avstriji z velikim zadoščenjem na znanje. Socijalisti, ki so dobili po prevratu v svoje reke najvažnejše listnice, so izgubili samo na Dunaju 80.000 glasov in bodo imeli v zbornici samo 64 mest, do čim jih imajo krščanski socijalisti 84. Časopisje trdi. da so povzročile poraz avstrijskih so-cijalistov sledeče činjenice: bojkot napram Madžarski, nagnjenje k boljševizmu in kodanjski sporazum s sovjetskimi odposlanci. Tudi poraz komunistične stranke, ki je dobila na Dunaju s težavo 15.000 glasov, je sprejela francoska politična javnost z velikim veseljem. Največje zadoščenje pa imajo Francozi, ker je izid volitev dokazal, da vsenemštvo v Avstriji nima sijajnih izgledov. Obe stranki, ki sta propagirali združitev Avstrije z Nemčijo, nista dosegli zaželjenih uspehov. (Francozi so na napačni poti. Prav krščanski socijalisti so tisti, ki propagirajo z vso vnemo idejo združitve Avstrije z Nemčijo. Ta ideja, ki se je Francozi najbolj boje, je sedaj z zmago krščanskih socialcev stopila v akuten stadij. — Uredništvo.) MADŽARSKA IN MALA ANTANTA. —d Budimpešta, 21. okt. Madžarski minister za zunanje posle prof Csakj se te izrazil napram poročevalcu lista .Magyar Hirlap*: Ako podajo ministri male antante verod stoine dokaze, da bodo spoštovali pravico in občutljivost madžarstva, ni nlkake ovire, da stopi Madžarsl.j z državami male antante v prijateljske stike, kakor to namerava napram drugim drŽavam. Ako smatra Poljska, da je sodelovanje s temi državami možno, bo Madžarska K»mirjena Tradicije toplega prijateljstva med adžarsko In Poljsko b( nudilo Jamstvo, da so stremljenja male antante v resnici miroljubna in da nimajo ni kake osti proti Madžarski. ITALIJA IŠČE ZVEZ Z MADŽARSKO. — BndimpeSta, 20. oktobra. Princ Castagneto, diplomati čni zastopnik Italije v Budimpešti je izjavil žuraa-llstom. da ima njegova misija nalogo, da pridobi Madžarsko sa najtesnejše zvese s Italijo. Glede Reke je rekel, da je vprašanje zelo delikatno ali ▼ vsakem slučaju je Reka gospodarsko pri-stnišče Madžarske. Na Madžarsko pride v kratkem večja skupina italijanskih finančnikov. Cnstagnetto je sprejel te dni razne važnejše politike in finančnike. NITTI ZA NEMČIJO. —d Berolin. 21. oktobra. iDeutsche Allg. Ztg.< javlja iz Bazla: Bivši ministrski predsednik Ni ti i je pričel v United Press in v mnogih italijanskih listin akcijo aa revizijo versailleake mirovne pogodbe. To akcijo Nitti sedaj nadaljuje in je priobčil te dni že tretji članek pod naslovom >Varnost Evrope«. 5e enkrat opozarja na krivični mir in na ponižanje, ki ga mora trpeti Nemčija- Nemčija je zaman poiskušala dokazati, da ne more izpolniti zahtev, ki so ji jih stavili zavezniki. Ti pa vseeno vztrajajo pri svojih zahtevah napram državi, ki so jo oropali njenih kolonij in njenih ladij. Nitti trdi, da razmere v premaganih državah učinkujejo na zmagovalce in da ogrožajo njihovo politično moč. MEJNI SPOR MED BOLGARSKO IN GRŠKO. — d Beograd, 21. oktobra. .Politika* javlja iz Sofije: Grški delegat! komisije za razmejitev med Bolgarsko in Grško, ki se nahaja v Sounu, so zahtevali, da se trgi v Krdžaii, Ortokej in Egridere prideie Grški. Ker se ta mesta nagajajo nekoliko desetin kilometrov od črte, katero zahtevajo v Sofii!, so bolgarski delegati proti taki razmejitvi kar najodločneje protestirali. ZAROKA V BUKAREŠTI. — d Beograd, 21. oktobra. .Politika" javlja iz Bukarešte: Te dni se uradno razglasi zaroka romunske princezinje Elizabete z bivšim grškim prestolonasled Ikom Jurjem. Časopisje v Bukarešti ne prinaša posebiih komentarjev o zaroki, ampak trdi samo, da se sklene ta zakon iz ljubezni. Princezinja Elizabeta je izbrala za svojega soproga princa Jurja, ko je ta £e leta 1913 z Venizelosom obiskal Bukarešto. GRSKI KRALJ — UMRL? —d. Pariz, 21. oktobra. >Journal des Debatsc javlja, da je snoči prišla iz Aten brezžična brzojavka, ki je javila smrt kralja Aleksandra. Ta vest d\>-sedaj še ni potrjena, G DANSKO — SVOBODNO MESTO. — Pariz, 20. oktobra, Velepoela-niška konferenca je odobrila konven-cijski predlog med Poljsko in Gdan-skim. Odločitev, da bo Gdansko svobodno mesto pod protektoratom zveze narodov, se podpiše najbrže 23. t. m. istočasno s konvencijo med Poljsko in Gdanskim mestom. DELAVSKO GIBANJE NA POLJSKEM. — Varšava. 22. oktobra. Organizacija poljskega delavstva je proglasila generalno stavko. Ta stavka ima popolnoma političen značaj ter je v poglavitnem naperjena proti ustavnemu načrtu, ki predvideva dve zbornici. Stavka je zavzela že velik obseg, tako da so morale cestne železnice večinoma ustaviti promet in da je tudi čezdeželni promet skoraj povsod ustavljen. Listi ne izhajajo in velike industrije morajo praznovati. Poljska vlada se postavlja na stališče, da noče dati nobenih koncesij ter hoče izbojevati t>oj. Pa tudi delavstvo je odločeno na skrajno in je prišlo že v posameznih industrijskih centrih do izgredov. NA SMRT OBSOJEN POLITIK. —d Bruselj, 21. okt Bivši poslanec On-mert je bil od vojnega sodišča saarskih čet v odsotnosti obsojen radi Špionaže, vohunstva in veleizdaje na dosmrtno deportacijo. JAVNA VARNOST NA DUNAJU. — Dunaj, 22. oktobra. Splošno pozornost vzbuja objava dunajske policijske direkcije, ki pripoveduje, da so komunisti zaprli in pretepli nekega madžarskega trgovca v domobranski "Vojašnici, ker je brat vplivnega člana bete garde na Madžarskem. Trgovca so izpustili se le, ko je komunistom obljubil veliko odkupnino. — Včeraj dopoldne je na cesti ustrelil neki bivši uradnik s imenom Glaser dvornega svetnika v trgovinskem ministrstvu, Novot-nega. ANGLEŠKO DELAVSTVO NE ZAHTEVA SOCIALIZACIJE. — London, 22. oktobra. Voditelj delavcev Brace je izjavil v poslanski zbornici, da umaknejo delavci z ozirom na posledice stavke svoje zahteve po socializaciji rudnikov. Vsled tega so z gotove sirani, ki ima vpliv pri delavcih in delodajalcih pričeli s poravnalnimi poskusi. Najbrže se bo poravnava posrečila* PREMIRJE NA POLJSKO - BOLJ-SF.VISKI FRONTI. —d Varšava, 20. oktobra. Poročilo poljskega generalnega štaba s dne 20. t m.: 18. ok:obra ob polnoči so se ustavile vojne operacije na vsej fronti. Crta premirja gre skozi Sluzk - Grabovo - Kapcevvieze - 01ewsk - Derew-nijo; ti kraji so v naših rokah. KAJ JE Z VRANGLOVO ARMADO? — K odan i, 22. oktobra. Zadnje vesti iz Krima poročajo o velikem porazu Vranglove armade, kateri ogrožajo rdeče čete povratek na jug. Po zadnji Vranglovi zmagi, pri kateri je viel 14.000 mož rCom-battentic so imeli v Šibeniku pred par dnevi sestanek, na katerem so sprejeli resolucijo, da se obvezujejo z vsako silo upreti se opuščanju Dalmacije in da so pripravljeni zažgati svoje hiše in svoje blago prej nego bi se vdali barbarski invazijic. — Iz Zadra poročajo, da je dr. Ziliotto ponovno hujskal na požig. Ako hočejo >Combatteutic zapaliti to, kar je njihovo, ne bo dosti škode, saj nimajo kdove kaj, ali nikar naj se ne lotijo požgati tuje lastnine, ker bi jih zadela ostra, pa zaslužena kazen! — V Matuljah se bo vršil 28. t m. učiteljski sestanek, na katerega dnevnem redu so razna vprašanja, tičoča se učiteljstva in šolstva. — Iz Buzeta poročajo še nekoliko podatkov o zazigu Nerodnega doma. Skoda znaša nad 6000 lir. Dan pred zažigorn so imeli italijanaši neko >fe-što<. Pili in jedli so, pa se ni vedelo, kdo plača. Govorili so nekaj, da pridejo novi instrumenti za glasbo, pa da jih je treba zaliti. Sindaco je letal gor in dol in pri tem letanju vprašal neko dekletce, ali je res, da Narodni dom gori. Vedno jasnejše je, kako so bili brezvestni Lahoni vse pripravili, da bi bil zgorel v Buzetu Narodni dom ter bi se bili potem postavljali kot veliki Italijani, ali vsa hudobna nakana se jim je izjalovila vsled čuječnosti stanovalcev v Narodnem domu. — Velik požar je bil v Trstu v ulici Scorcola Coroneo v vili >Ofeliac. Škode je nad 100.000 lir. — Burja je napravila na tržaškem veletrgu z vzorci škode nad 250.000 lir. — V Dubrovniku je bil prijet radi špijonaže v korist Italiji italijanski odvetnik dr. Marotti in pride radi tega pred s^dnijo v Celju, kakor tmo že poročali. Italijanski poslanec Federzoni je radi tega podal na zunanjega ministra ostro vprašanje, kaj da misli storiti v tej zadevi. — Ladjo »Cogne« so bili zaplenili reški arditi na D' Annunzijev ukaz. Italijanska vlada je potom vojnega ministra toliko časa posredovala, da se je končno D' Annunzio vdal in bo mogla ladja te dni odpluti iz reškega pristanišča. Ladja je bila polna raznih živil, zato jo je bil D' Annunzio zaplenil, ker mu je manjkalo živeža in pa ker se je italijanska vlada nekaj obotavljala dati rau zahtevani kredit. Psgaisnla z Italije - Ugodena. NAŠI DELEGATI NE BODO ODPOTOVALI. —d Zagreb. 21. okt. .Novosti" poročajo s. Beograda in sicer iz poučenega vira, da naši delegati ne bodo odpotovali na pogajanja z Italijo. Vsi dosedanji dogovori o času in kraju sestanka so brez pomena in vrednosti ter je treba čakati na drug poziv italijanske vlade. Radi notranjega položaja v Italiji je verjetno, da bo do tega drugega poziva minulo ie precej časa. FANTASTIČNA VEST. — Rim, 20. oktobra. Brzojavke iz Beograda so naznanilo odhod delegatov k pogajanjem, ali na Consulti pravijo, da ta vest ne odgovarja resnici. Fantastična je vest, da bi se Giolitti udeležil pogajanj. ITALIJA NOČE SPORAZUMA. — Rim, 20. oktobra. >Giornale d' Italia< poroča iz ministrskih krogov, da italijanska vlada ne upa preveč v ugoden rezultat pogajanj, ker so jugoslovanske zahteve vedno večje m presedajo koncesije italijanske vlade, ki absolutno ne bo odnehala glede meje Julijskih Alp in ki zahteva neodvisnost Reke v zvezi z Italijo. Vesti iz Beograda, posebno one iz ZagTeba in Ljubljane, pa pravijo, da Jusosloveni zahtevajo Wil-*onovo črto in za vse drugo nesprejemljivo Wllsonovo rešitev. Co se pogajanja ponesrečijo, bo Italija na svojo roko rešila jadransko vprašanje. Bneene uesti. V Ljubljani. 22. oktobra 1920. — Preiskovalna komisija radi zlo-upotreb na Koroškem. Beogradska >Pravda< poroča pod naslovom »Epilog k plebiscituc: >Osnovana je komisija, v kateri je zastopan po eden organ ministrstva prehrane, financ in zunanjih del, ki ima nalogo preiskovati zloupotrebe, ki so se v Sloveniji vršile po poročilu našega delegata v plebiscitni komisiji Jovanoviča. Iz skladišča ministrstva prehrane so bile namreč prodane znatne količine živil nemškim agitatorjem,, ki so jih vporabljali za agitacijo za Avstrijoc — Kakor javljajo iz Beograda, niso v poročilu delegata Jovanoviča navedena nobena imena prizadetih oseb. — Nemške spletke glede Maribora. V Maribor je došla vest, da je znani radgonski dr. Kamniker te dni imel v Gradcu shod, na katerem je baje zatrjeval Gradčanom, da ima od francoske strani garancijo, da se bo v slučaju, da bo izid plebiscita na Koroškem za Jugoslavijo neugoden, vršil tudi v Mariboru plebiscit Sedaj se je pokazalo, odkod izvira ta vest o plebiscitu v Mariboru? Znano je, da so naše oblasti dovolile dr. Mravlagu in dr. Orosiu, da sta odšla v Gradec, kjer sta se pritožila pri ondotni deželni vladi radi znanih mariborskih izgredov, kakor da bi bila štajerska deželna vlada za nju edina merodajna instanca. Jasno je torej, da sta ono bedasto ves* izlegla ta dva možakarja, ki sta se neovirano zopet vrnila v Maribor, ko sta opravila svoj veleizdajniškl posel. Vprašamo, katera država bi trpela take spletke? Ali sta dr. Mravlag in dr. OroseJ naša državljana? Ako sta. spadata takoj pod ključ, ker sta z intervencijo pri tuji vladi izvršila veleiz-dajstvo na svoji lastni državi. Ako pa n i-s t a naša državljana, potem lih je treba takoj Izgnati preko meie kot nadležna tujca, Tertium non datur! Radovedni smo, kaj bo storila naša vlada Stavimo, da bo clncala in cincala in si ne bo upala nasto-piU proti pangermanskima Dioskuroma, pač pa bo trdo držala v kleščah uboge dijačke, ki so v svoji mladeniški nepremišljenosti morda vrgli par kamnov v kako nemško steklo, ter jflj kaznovala z drakonsko strogostjo. — fepominjajmo se! Koroška! Celovec! Ciril-Metod! Spominjajmo se z z. dr. Brejcem malo našega obrambnega dela na Koroškem! Dne 25. oktobra je bilo leta 1SS5., ko so Slovenci v Celovcu ustanovili podružnico Družbe sv. Cirila in Metoda. Podružnica je bila dolgo časa središče družabnega in narodnega življenja naših ljudi v Celovcu ter je lepo procvitala in pošiljala osrednji družbi tudi prav lepe doneske. Lahko smo bili ponosni na to podružnico, ki je ni manjkalo na nobeni narodni prireditvi naših Korošcev. To pa ni bilo po volji nekaterim gospodom, zakaj, o tem ve povedati vzroke vsak otrok. Ker jim ni uspelo, da bi bili izrabili družbo v svojo strankarske namene, so sklenili ubiti tudi podružnice. \Ti še deset let od takrat, ko je dr. Brejc zbral okrog sebe lepo družbo enako mislečih in nekega poletnega \poera je podružnica sv. Cirila in Me-orla v Celovcu — prenehala. Grobokop 'i je bil dr. Brejc, ki ni z« podružnico ustavil nobenega nadomestila. Neljub nomin! A bliža se 35. obletnica ie podružnice! — Zmn-ra Samostojne kmetske stranke. Podružnica >Slovenske kmetijske družbec v Krškem je imela včeraj sestanek, na katerem so se vršile volitve delegatov, za družbla občni zbor. Pri volitvah so zmagali pristaši ^Samostojne kmetske stranke«. Kolikor smo infonrirani, je >Samo6toj-na kmetska stranka« prodrla s svojimi kandidati pri večini podružnic >Sloven-eke kmetijske družbe«. Toliko kakor gotovo je torej, da preide odbor Kmetij jJke družbe pri prihodnjem občnem zboru v roko pristašev >Samostojne kmetijske stranke<. To so slabe aspiracije za klerikalno stranko pri volitvah v konstituanto. Zdi se, da se že klerikalci sami zavedajo, da se volitve ne bodo zanje završile tako ugodno, kakor so prvotno pričakovali. — Koroški Slovenci, ostanite na svoji grudi! Koroški >Mir« poživlja Slovence, naj ostanejo na domači zemlji koroški. Piše: Ostanimo na domači grudi in mirno čakajmo, kar pride! Ne izgubimo glave! Najslabše bi bilo, da bi sedaj naši kmetje prodajali za slab avstrijski denar kmetije in posestva. Ne proč! Okrepimo takoj zopet organizacije! Če ne bomo delali, storimo Nemcem najboljšo uslueo. O Koroški še dolgo ne bo izgovorjena zadnja beseda. Razumljivo je, da se je lotila naših ljudi malodušnost. Proč z njo! Ravno sedaj je treba podvojenih sil, podvojene energije. Zaupajmo v svojo moč, v svojo jugoslovansko domovino, v svojo jugoslovenko bodočnost! Nad 200 milijonov nas je Slovanov, a Nemcev le okoli 70 milijonov. Ta krepka jugoslovenska demokratična sila pride in mora priti do veljave. V stari Avstriji smo se mogli opirati edinole na Čehe, ki pa takrat še niso tvorili države zase. Sedaj je naše stališče veliko boljše, saj imamo svojo državo. Čehi imajo svojo in tudi z Bolgari stopimo v prijateljske odno*aje ter se bomo iDorali orijentirati tudi proti vzhodu Rusiji. Zunanjepolitični neuspeh, nemška sleparija, ki so jo podpirali Italijani, nas ne sme ostrašiti. Naše ljudstvo je vredno, da se zanj borimo in našo državo zavidajo druge države. Grožnje nemčurjev glede naše bodočnosti so prazne. Zvestih koroških Slovencev Jugoslavija in Slovanetvo nikoli ne zapustita. — »Pogum velja!« >Mir« prinpša pod tem naslovom poziv na koroške Slovence, v katerem pravi: Plebiscit je sicer izpadel v našo škodo, a koroški Slovenci radi tega ne obupavamo in ne klonimo glave- Ni še vseh dni konec, kolo zgodovine se pomika še vedno naprej. Tudi naša ura bo udarila. Naj nihče ne misli, da se povrne majnik lanskega leta in da se vrnejo volkswehrovske tolpe. Razmere so se med tem korenito izpremenile. Ako se predrznejo koroški Nemci preganjati ali zatirati koroške Slovence, bi odgovorila naša država po pravilu: »Zob za zob, oko za oko!« In tako modra bo menda tudi avstrijska vlada, da ne izpostavi naših Nemcev t nevarnost čisto sigurne pogube. Le s pogumom bomo dosegli, da se nas bodo bali ljudje* ki so na tako sramoten način izdali svojo domovino in so se s sloparstvom onečastili pred vsem svetom.< — Mariborska »Straža« In demonstracije. Včerajšnja »Straža« je popolnoma Iz-premenlla svoje stališče napram mariborskim demonstracijam ter umaknila svoje obtožbe, ki jih Je izrekla v svojem članku »Da se razumemo«. V zadniem članku pravi, da Je bita ogorčenost naših tjudt popolnoma upravičena fn da Nemci nimajo nobenega povoda« da se izražaja Ta iz- prememba v stališču »Straže« se Je Izvršila ker je obtožen tudi sin poverjenika Ver-stovška. — Pomoč beguncem s Koroške. Danes zvečer ob 20. uri se vrši v .Narodnem domu" v Mariboru zborovanje, katero je sklicala .Jugoslovenska Matica" skupaj z mariborskim ženskim društvom, da se posvetuje o pomoči beguncem s Koroške. Odbor vabi vse zavedno občinstvo na ta sestanek. Aretirane! v Mariboru. Predvčerajšnjim je bila pri državni policiji v Mariboru deputacija, obstoječa iz zastopnikov strank, ki so pretestirali proti načinu zasliševanja v demonstracijski aferi in proti dostikrat popolnoma nesmiselnim aretacijam. Zaprtih je sedaj Še 15 oseb. — Iz Maribora nam poročejo: Na podlagi ovadb glede zadnjih demonstracij v Mariboru, je bil aretiran tudi novinar Franjo Pire. Danes je bil izpuščen. Zanimivo na aretaciji je to, da sodaj Doie nositi nobeden odgovornosti za ta korak in da se izgovarjajo gotovi gospodje, da je bila aretacija naročena in ukazana iz Ljubljane. — Kako so se vršile aretacije Mariboru. Zanimivo je in značilno, kako so se vršile aretacije v Mariooru. V soboto je prišel k neki dam> stražnik ter jo povabil s seboj na policijski komisarijat da jo bodo tam zaslišali v zadevi demonstracij. Na policiji so jo imeli od poldneva do 6. zvečer tn jo zaslišavati, da ni vedela, ali je priča aH obioženka. Ob 6. uri zvečer pa jI je neki poduradnik, ne da bi se bila darni napovedala aretacija, sporočil, „da gre sedaj v zapor". Odpeljali so jo na sodišče, kjer so jo zssMŠali šele v torek, ker policija nI dala prej ovadhe. Šele včeraj so ono damo zopet izpustili, ker se je izkazalo, da ona n» ničesar zakrivila. — Falska elektrarna. 18. t m, je bila podpisana med švicarskimi in Jugosloven-skimi interesenti pogodba gtede elektrarne na Fali. — Urad državne okrožne zaščite dece v Mariboru se je preselil Iz Koroške ceste št 1 v Strossmajerjevo ulico št 26. (Deško zavetišče.) — Važno za državne uslužbence. Uradni list Št 121 prinaša uredbo o draginjskib doktadah državnih uslužbencev, vpokojencev, vpokojenk In njih sirot ter uredbo o povračilu stroškov državnim uslužbencem ob službenem potovanju ln selitvi. — Umor. Iz Maribora poročajo : V soboto ponoči se je vračal Joti p Nardin, stražnik državne policite v Murski Soboti s svojega posestva v Sodišnico. V niegovem spremstvu je b'la tudi njegova Žena in neki sorodnik V dmaver. Med potjo je odda! Nardtn nekai strelov v zrak za strah tihotapcem. Naenkrat pridrvita iz bližnega gozda finančni respicijent nemčur Peter Dckel, o katerem je znano, da je imel že večkrat kupčije s tihotapci, in finančni pazn>k Ramek. Stavil je Nardini na odgovor, zakaj ie streljal in ko mu je ta začel odgovarjati, ga je podrl na tla in mu nastavil pu.-ko Žena je hotela braniti svojega moža, a Doke! jo je s silo odstranil. Ko je Nardin hotel zopet vstati, ga je Dokel zopet podrl na tla in en ustrelil v trebuh. Nardin je še isto noč umrl. Ramek je streljal na Vid-maverja, a ga ni zadel. Oba napadalca sta izginila v gozd j, pozneje pa so jih prijeli in oddali v zapore v Murski Soboti, od koder jih pripeliejo tudi v Maribor. — Izvedenec za cenitev velepose- stev. V notico, ki smo jo priobčili pod tem naslovom, se je vrinila napaka. Za izvedenca je imenovan g. Leon plem. D e t e 1 a in ne Oton. — Imenik pošt. Imenik postnih, brzojavnih in telefonskih uradov v kraljevini SHS ie izšel in se naroča pri Gospodarskem uradu poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani, Kongresni trg št 8. En izvod stane 10 dinarjev. — Brzojavne in telefonske pristojbine v inozemskem prometu. Počenši s 15. oktobrom t. 1. se plačujejo pristojbine v brzojavnem in telefonskem prometu z inozemstvom v razmerju en frank — 3 dinarje = 12 kron. — Časopisne brzojavke v Romunijo. 8 1. novembrom t I. so dovoljene z Romunijo časopisne brzojavke za 50% znižano pristojbino po predpisih mednarodne brzojavne pogodbe. Knlftira. — Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani. — Oper*: 22. oktober, petek: Faust, red A. 23. oktober, sobota: Lepa Vida, red E. 24. oktober, nedelja: Od bajke do bajke, izven. 25. oktober, ponedeljek: zaprto« Drama: 22. oktober, petek: Anfisa, uradniška predstava, izven. 23. oktober, sobota: Ljubimkanje, red D. 24. oktober, nedelja: Pohujšanje ▼ dolini šentflorjanski, izven. 25. oktober, ponedeljek: Ljubimkanje, red C. — Vojnovie: Maribor in okolica. Maribor, založba > Zastopstvo jugoelov. no vin- Str. 57. Vodnik po drugem največjem slovenskem mestu, Mariboru, in njegovi krasni okolici. Seznam ulic. tvrdk, zgodovinski podatki L dr. Želeti je, da se knjižica Siri in popolni ter jezikovno op ili. Zdravstvo« — Zdravstvene stnaft mestne občine ljubljanske. V času od 10. do 16. t m. se je rodilo t Ljubljani 21 otrok, mrtvorojen je bil 1, umrle je 14 oseb, med njimi 8 doma B nov. Zs devico Je umrl 1 tujec za Jetiko 1 tujec inM domačin, vsled nesgode 1 osebe. Oboleli so za Skrln ti co 1 osebe, «a tifuzem 4 osebe, za grižo 5 vojakov in za vrstico 1 tujec. nainoiiejla plačilu. 0 pogajanjih z Italijo, mm d Beograd, 21. oktobra Nasa vlada je preteklo soboto obvestila italijansko vlado o imenovanju naših de egatov za direktna pogajanja z Italijo. Naša vlada je javila, da bodo naši delegati do torka dne 26. t. m. pripravljeni, da odidejo na pot. Iz Rima pa ie ni prišel odgovor. Ako tudi to pot ne pride do pogajanj, ne bo kriva naša država, ampak bo nosila za to odgovornost Italija. MINISTRSKI SVET O KOROŠKEM VPRAŠANJU. — d Beograd, 21. oktobra. Ministrski odsek za zunanje zadeve je danes imel sejo, kateri so prisostvovali ministrski predsednik dr. Vesnič, zunanji "linister dr. Trumbič, vojni minister in minister za bo-gočastje. Na tej seji se je razpravljalo o koroškem vprašanju. Vprašanje o odhodu naših delegatov v Italijo ni bilo na dnevnem redu, ker naša vlada še ni dobila poziva Iz Ita i e. To zavlačevanje s strani italiianske vlade tolmačijo na razne načine. NajKrže so vzrok temu socialne borbe, ki pretresajo Italijo. Istotako so zapletene tudi politične razmere, katere je izzval boj Nittija in Orlanda proti Giolittiiu, ki Je da! iniciativo za pogajanja z Jugoslavijo. PERSONALNA UNIJA Z GRŠKO? Atene, 20. oktobra. Z ozirom na to, da računajo grški irlz v-niki in politiki s tem, da kralj Aleksander ne bo več okreval, Je postalo v grški javnosti aktuaJno vprašanje, kdo bo po kraljevi smrti zasedel grški prestol, ker so ostali člani kraljevskega doma izključeni od nasledstva. Za ta slučaj obstoje tjJ prožnosti: Prva, da se ponudi prestol kakšnemu članu ang'eške kraljevske rodbine. Angleški princ pa sme po statutih angleškega kraljevskega doma sprejeti prestol samo, ako to odobre vsi člani vladarske hiše, poleg tega pa mora to odobriti tudi angleški parlament. Za shičaj torej, da bi Grki hoteli pozvati na svoj prestol angleškega princa, bi bilo to združeno z velikimi težkočami, ki bi se jedva dale odstraniti Druga možnost. H ima med *Y-šklmj državniki največ pristašev Je, da se ponudi grški kral evskl prestol prestolonasledniku ln regentu Jugoslavije Aleksandru. V tem slučaju bi tvorili Jugoslavija ta Grška personalno unijo, obe skupaj pa državno organizacijo, ki bi si po številnosti svojega prebivalstva in po ugodni zemlje* pisni legi lahko v kratkem pridobi'a položaj velesile. Tretja možnost je, da se Gr-ftka proglasi za republiko pod predsedstvom sedanjega ministrskega predsednika Venfzelosa. Kakor se v političnih krogih za t r ju e, Ima največje šance za uspeh dri* ga kombinacija. POZIV MADŽARSKI. «— d Budimpešta, 21. oktobre, Na zborovanju vladne stranke, ki se je nocoj vršila, je niznanil ministrski predsednik grof Tolckv, da je vrhovni svet Madžarsko odločno pozval, naj do 1. novembra ratiiicira mirovno pogodbo. STAVKA UGR02A ANGLIJO. — d Beograd. 21. oktobra. »Politika« javlja iz Londona: Skupščina delavske stranke je pozvala vse delavstvo, naj se pripravi za borbo glede urejevanja plač. V primeru, da se njihovim zahtevam ne zadovolji, so skle» niii delavci, da prično prihodnjo soboto Stavke tL Stavka rudarjev je popolna* Ne dela se v nobenem rudniku. Iz rudr nikov parno še črpajo vode, da bi ostali porabni in da jih ne bi zalila voda. Število brezposelnih delavcev je vsak dan večje. Ako se položaj v kratkem ne llboljta, bo doseglo to število dva milijona. Izvoz premoga je Iz Anglije popolnoma ukinjen. Tudi delavci v pristaniščih »o pričeli stavkati. Železniški nameščenci še niso ustavili dela. Tajnik zveze železničarjev, Thomas, je na zborovanju izjavil, da sedaj še ni čas za borbo med delom in kapitalom. Treba je misliti na nevarnost, ki jo lahko donese ta boj s seboj, da se po» polnoma uniči Anglija. Narodno gospodarstvo. — g Uvoz čevljev iz inozemstva v našo državo je zelo velik. Carina, ki znaša na par čevljev okoli 30 K, ne igra ob sedanjih cenah odločilne vloge. Pri nas imamo v Sloveniji precej razvito čevljarsko industrijo. Velik obrat je v Ljubljani, potem pa so tovarne v našom Tržiču. Poleg tovarniških podjetij je cela vr3ta srednjih obratov na Gorenjskem. V sodnih okrajih Tržič in Kranj je čevljarstvoa tudi kot domača obrtnost zelo razvito. Izdeluje se tudi mnogo takozvanega kramarskega blaga. Naša domača čevljarska obrtnost vseh vrst se že več mesecev nahaja v prav neljubem položaju. Delo peša, bati se je zastoja. Vzroki so različni. Mnogim obratom manjka materijala, drugi ne morejo delati, ker s ocene previsoke in ga tudi v potrebni kvaliteti ni dobiti. Prav živo pa občuteva domača produkcija konkurenco vsW poplave z importiranim blagom. Konsumen-tom s tem blagom ni pomagano, ker je mnogo bla«ra kar za oči. Često je kupljeno in že strgano. Pri vsem tem so cene čevljev po trgovinah zelo visoke. Položaj je na vsak način za domačo produkcijo zelo nevšečen. Prizadeti producentje v naši državi zahtevajo, da se revidirajo carinike postavke. Raz splošno stališče pa bi bilo staviti zahtevo, da ee ne pušča importu prosto pot kakor doslej. V državo prihaja obilica slabega blaga, takozvane šund-robe. Nas denar gre za take smeti v inozemstvo. Premišljati treba, ali bi ne bilo uvesti na mejah kontrole in v interesu nagega gospodarskega zavračati uvoz bi*ga, ki ni za nič. — g V naSi lesni kupčiji je bilo čez poletje precej mrtvo. Razni vzroki, prometne težave, pa tudi valutna stran je zavirala izvoz. Sedaj je zopet več gibanja. V deželi so pa zelo velike zaloge, ki čakajo, da pridejo iz skladišč. Vsled težav za vagone se je na Dolenjskem dogajalo, da so ljudje svoj les,, ki je bil že pripravljen na železnici, zopet naložili in ga vozili na postajo Rakek, od koder je šlo po železnici dalje na svoj cilj._ Sokolstoo. — Sestanek Članov jezdnega odseka Sokola v Ljubljani vrši se v ponedeljek dne 25. oktobra ob 8. zvečer v Narodni kavarni (zadnjn soba). k — Iz zagrebškega Sokola. Z ozirom na izid glasovanja na izrednem občnem zboru je načelstvo zagrebškega Sokola sklenilo podati demisijo ter se bodo vršile nove volitve 7. novembra_'__ Turistih* In sport. — SSK. Sparta sklicuje za soboto, 23. trn., ob 18. sestanek pri Novem svetu za izvršujoče člane ln naraščaj. Važno! Obvezno. —Tajnik. k — Nogomet V nedeljo 24. t m. ob 10. mi prvenstvena tekma Jadran : Hermes, Ob 13. uri Svoboda : Primorje. Za vse po-poMansVe prireditve so vstoonlco skupne. — V Kranju Izrs Sava ! Sparta, v Celiu Celle : Atletiki, v Mariboru Maribor : HertJL — Rezultati prvenstvenih tekem 17. oktobra: riirija : Slovan 9 : 1. Rapid : Kote Eh* 4 : 2, Jadran : Primorje 2 : 1, Svoboda : Sparta 3 : 0, Hermes : Sava 3 : 0, Celje : Svoboda 3 : 1, Celje : Voinlk 5 :0. — Lahkosti« ti črte tekme priredi v nedeljo 24. t m. ob 15. url S. K. FlrMa. Te^em se nde!e£1 tudi klubova damska sekcija. Na vsporedo Je tek na 100. 400 m, stafetnl tak 4knU 100 m, metanje diska, vlečenj* vrvi In kot damske konkurence tek na 60 metrov ter stafetni tek 4krat 60 m. — Rf komotna tekma Po !ahkoatJeti3-nfh tekmah se vrši v nedeljo ob 16. url rokometna tekma med dvama damskima skupinama S. K. Ilirije. Predprodaia dijaških in članskih vstopnic le v nedeljo med 10. In 12. uro pri blagajnah na igrišču. BORZE. — d Zagreb, 21. oktobra. Devize: Berlin 194—199. Italija 516—520, London 0-405. NewYork 132—133, Pariz 0—875. Praga 165 —166, Švica 1900—0. Dunaj 34.30—34.80. — Valute: Dolarji 126—130. avstr. krone 36.50 —38. carski rublji 105—110, francoski franki 850—900, nanoleondor 415—425, nemške marke 193—200, romunski leji 210—225, švicarski franki 0—21.00. LDU Praga, 21. okt. (CTU) Devize: De-nai 20.25, Zagreb 59.50. Valute: jugoslovanski dinarji 245, avstrijske krone 20.25. d Curih, 21. oktobra. Devize: Berolia 9, Holandija 195.10 Novi Jork 634, London 21 80, Pariz 41, Milan 23.80, Bruselj 43.35. Kodani 88.50, Stockholm 124.50, Kristija-nija 86 50, M drid 90, Buenos Aires 230, Pra- Ea 7.70, VarSava 2 25, Budimpešta 1.65, Bo-arešta 10 80, Dunaj 2.10, avstrijske žigosane krone 1.65. Devizi Beograd in Zagreb nista notirani. — d Dunaj, 21. oktobra. (ČTU) Devize: Amsterdam 109.50, Berlin 55S.50, Curlh 6000, Kris 'janija 5150, Kodanj 5200, Stockholm 7200. Valute: Nemlke marke 582.50. romunski leji 635, bolgarski levi 460, Švicarski franki 5975, francoski franki 2425, italijanske lire 1485, an-gteški funti 1250, ameriSki dolarji 360, carski rublji 200. Kurzi v prostem prometu: Zagreb 293 —323, Budlmpeita, plačila v čeklM poštne hranilnice in v žigosanih kronah 95—105, madza ske žigosane (rone 95—109. Praga 473—497, Varšava In Krakov v poljskih markah 115—137, čehoslovaške krone 470—494, novi dinarji 1200—1250. Raznoterosti. • Že stari Indijanci so »i plombirali zebe. Na zapadu Ekvadorske republike je bilo pri nekem razkopavanju najdeno obilo lobanj, ki pripadajo nekemu izumrlemu plemenu Indijancev, ki je imelo precejšnjo kulturo. Mnogo teh zobov je imelo zlate krone ln zlate plombe tako dobro ohranjene, kakor da hi jih bil napravil kak zobaraki ve-gčak sedanjega časa. * Portugalska jo dežela vodnih nemirov. Sedaj ee širi zopet po vsej državi revolucijsko gibanje. Sindikalisti, monarhisti in republikanci bo pretepa-vajo med aeboj za moć v državi. V Oportu je bila proglašena delavska republika. V Lisaboni eo poulični bojL Kraljevski grad Cintra je bil zažgan in je ze;oreL » Madžari si znajo pomagati. Neki madžarski list pripoveduje, kako imajo razpleteno svojo propagando po Evropi in po Ameriki. Povsodi Imfljo svoje ljudi in svoje časopise, tako na Dunaju, Berolinu, Parizu, Londonu, Monako-vem, Madridu, Kodanju, posebno agilni so še v Italiji v Rimu in Milanu. Tudi v Novem Jorku imajo svoj list. Pa vse to stane ogromno denarja! In vse je naperjeno v prvi vrsti proti Slovanom! Ta tako razvita madžarska propaganda jasno priča, da imamo Slovani obilo nevarnih sovražnikov, ki bi nam radi za-temnili bodočnost z madžarsko oholostjo. _ Poizueđbs. — Izgubila se je zlata zapestnica na poti od opemeza gledališča v kavarno »Zvezda«. Najditelj naj Jo proti nagradi odda v upravništvu »Slov. Narodac. Glavni urednik: * Raslo Pustoslernšek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. 4. stran. SLOVENSKI NAROD*, dne 23. oktobra 15*20. 243. Štev. Velik priprava štedilnik za gostflničarje se takoj poceni proda. Poizve se v Sodni ulici it 6/L desno. 7984 proda se elegantna knjižnica (omara iz oreha in s kristali) nov [dežni plašč za damo aii gospoda, par zlatih uhanov. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 7999 Zrgovski vajence £SS35*o se sprejme takoj v večjo manufakturno trgovino. Naslov pove uprava Slovenskega Naroda. 7948 €r.ona3slrcpna h-fa s 7 sobami 3 kuhinjami, vrtom, njivo, ribnikom, lepa lega vodovod in električna razsvetljava v hiši se proda. Vprašati je pri tvrdki E. Hotman, Kočevje. 73612 Naznanjamo tužno vest, da je naš nad vse ljubljeni in skrbni soprog in oče, gospod naručitelj v BJtmic! u. P. po dolgi bojezni nenadoma umrl dne 20. oktobra 1.1. v bolnišnici y Ljubljani. Pogreb se vrši dne 22. oktobra 1920 v Ljubljani. RPsnfca — DnaaJ, dne 21. oktobra 1920 Valburga Korse, soproga; — dr. Ivo Borze, štabni zdravnik; — Alojz Sorte, stotnik v o. — dr. Iforbert lio rže. odvetnik. Umrl nam je danes ob r/a 5 uri zjutraj naš dobri soprog, skrbni oče in stari oče, brat in stric, gospod mehanik in posestnik po mučni, težki bolezni, previden s sv. zakramenti. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil dne 23. oktobra 1920, ob V2 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Opekarska cesta št. 40, na pokopališče pri Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo služile v farni cerkvi v Trnovem. Prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, dne 22. oktobra 1920. Zalssfočl ostali. 9n cemo veci ali primerne prostore, ki se dajo v to svrho preurediti. Ljubljanska komercijalna družba Ljubljana, Bleiweisova cesta 18. suhe Kru i sve zemaljske proizvode kupuje i prosi brzojavne ponude: Alfred Panl Gesterreichor, Wien I., Giselastrasso 2, Brzojavi: „Arznei"« 73^2 Uek svake vrsti: Komlln. Gaatharide, Strarnoahmi, H^selaaiJ, Bolladonna Itd. Irapaje AISraa Pac! Ges^rreicher, Wien 1«, Giselastrasse 2. Brzojavi: „Arznoi". 7891 Trgovina in zaloga: Aleksandroma cesta 13., Maribor, Sedlarske delavnice: Koroška c. 17. Sedlarski, jermenarski in torbarski Izdelki: različne opreme za konje, torbice za potovati e, nahrbtniki, dnkolenke (garaaše) iz usnja itd Kakor tudi v to stroko spadajoče pritikline. Niklasti okovi (garniture) za vprege. Gonilni laraenl za stroje iz Ia usnja v raznih širinah v zalogi. Šivalni in vezalni jermeni. Pestre iti a tečna in solidna I 7969 Mehanične d&l Kristijan m adpra v Ljubljani, Florijanska ul. št. 11. Priporoča se prav toplo slav. občinstvu. Postrežba točna in solidna. s portalom in velikimi izložbenimi okni, na najboljšem vrlo prometnem kraju Maribora, velika trgovina s stranskimi prostori, se takoj proda z zalogo blaga vred kaki banki, grosistu ali vsetržnici. Stanovanje takoj na razpolago. Pisma na Rudolf a&isaer, aoon- 6aa ekspedicija, Maribor. 7889 JKiss farlcr has reinrned from Cngland, an9 gives private lessens anB courses. 3nlervicvs 4 — 6 Ehtirsdavs and fritojrs Sunaiska cesta 25. 7929 ?ro3a se električen klavir (pisalno), kompleten gostilniški inven-ar, dobro ohranjena 'pecerijska oprava n gostilniški štedilnik. Naslov pove uprava Slov. Naroda. pove 7944 Imm sod iMi) pogoji is ps dogovoru gnilimv najeni ali na nod »F. R. 0 lov. Naroda. račun Ponudhe 7971« na upravni M vo 7971 i (Schaffer) zmo?en poljedelstva, živino-rejstva, vin^relsrva *n vrtnarstva, se sprejme pn Ed. Snppanz, Pristava. 7967 Sf obstoječe iz 3 : o > fn pritlkUnarai s« zaraeaj*. Nasluv pove upravništvo Slov. Naroda. 7995 Charles Manufaktura Zaloga Ttarjaiki tr« % : Židovska uflca it. t-L i%e*Ja se Itaaspss zraven spadajoča mi a in 2 s^oli/ka za K 1.200 — ter malo nošen zakt za K 810 — Naslov pove upravri'Stv Slov. Naroda. 7972 Zveifce za višie sole, crnilo, peresa, radirke n druge šolske potrebščine ni debelo in drobno se dobe pri L Pevs-lek, Ljubljana, Žldovsaa ul z s 4 Sprejme se stareiSa bolj?a irafikR moč katera ima prakso v manufakturni stroki. Ponudbe p^d Manofaktara 7970" na upravo Slov. Naroda. 7979 Kot nospodinia se sprejme cista in oostena ionska katera zna kuhati itd. Vpraša se v damskem modnem salonu Al. Jeglič Slomškova nI. 27. 7983 Kdor si Želi nabaviti pristnega in znanega r. 18 na naj sc blagovoli poslužiti tvrdke: Prva haloska trgovina z vino« Ante riorenjak in drug pri Sv B??!>sri v Halozah. 7317 Is@pa ei^inačija ori Kočevju z nadstropno hi?o s 3 sobami, prostori za kupčijo itd. k'et, prizidek s hlevom fn prostori za stanovanje, oko'i 20 oralov njiv, travnika pašnika, gozda za posekanje. Dobro mesto v velikem okraj j. Cena z vozovi, orodien, zalogami 32 000 dinarjev. Pojasnila daje .VcwallliaiU preselitve ceno proda. Naslnv pove upravniStvo Slovenskega Naroda. 7994 Mi n nI mtHk. M rev*i in nw danske M*** »lica 17. Met. 80'f Skoro mn biapina s? cpeo P~c\,\* Naslov pove upravništvo SI-I venskega Naroda. 7917 Kot Sružabirca Mi vstopiti trgovsko izobražena starejša gospodična, s 40 000 K premoženia v trgovino ali d; c > podjetje. Prevzamem tudi k k-- tfg-vino v najrm. Ponudbe pod .Vešča 7818* na upravništvo Slo en-ssega Naroda. 7818 3mam mnjasca za pleme J sit Vrhove, ?o;jansaa oasta 46 Pri Orana. 79 6 Oves itsia ceno nanrrBa! Sever ft ronio fova ul ca 12. Lfvbljaas, Woi- 7997 Tnlje za strope izde!a?s !n mW na debe!o in drobno m2 po K 430 pri "rčiih naroči1 h znaten nop«ict Stegneš* Aniopf L^Miona, Jorrnova aHsa 13, Trnovo. 4256 pćSe™3ntoishvi'2n^ aH pa-hištei-o mizarsko dela. ,zjtr;v naiboljša. Cene ze'o solidne. Aij?ost Pcvše, mizarski mojster, Glnct: i9 Vič. 7922 Šosnsi ireiliais ? vseb mmM m, m mm Mr^rts na deželo. Ponudoe pod .0. K. 7913* na upravništvo Slov. Naroda. 7943 J^eVirano sabo sdor1?"£ gospod pn bolši rodbini v sred ni me ta ali jo zamenja za man lo. Posredovalec doM K 4^0*— nag a ic Pon dK: nod «A. Ž. 75?5* na upr. Slov. Naroda ln samostojen de-ec k navadni venecijć.ns'rovi~acra se pfrsklbi Josip Cltndoba. pila. Slatiosk' DrenoTac (Slaro-n'ja). < 7921 Z..«-*. 7anes!jiv Kro-afka mm se cm prcSa Sv. pera «sta 15/IL 79 J5 il ie i li m\ zadnja paicela. kata sir. St 5IS. VpraJa se v rrodajalni koosamnega drusi-a r Spod Šiški. V 990 Prou2 n \m Si i& sukali. Naslov pove upravništvo Sij venskega NTaroda. 791 IntUmia ssH2 ? BiH tnssta c. ftffffo samskemu gosooda. Ponudbe UiliiO pod .Elekirika 7977' z navedbo poklica in naslova na upravo Slov. Naroda. *977 Ms Qd*1a Korito ;!M m-sja zMnm Jg^g&sršL .Kor š. c i 980' na upravništvo Slovenskega Naroda. Popolnoma suha v-sr.ko množino se dobava jo. Drva se dostavijo na dom tudi pri naročila va-gonske množine. Ahusl.eva cesta i -tramvajska postaja: Sr. Petra certev. 79S2 ! b b a ' b b a b b b b I iiinai b b b l? 7\ plsesaslil papir eo ri Ml s firmo ha&or tudi wmlm-'%im% dmm flshoislne :: izoršuie tečno larcdna tiskzraa". VIi S^faffa* Zagreb, mjeseca oktobra 1920 FCvišenfg gl^vm^o c5 K 53.JQ9&303'— n% K 100^000.000'— sila 125.000 komada dionica, glasečlh na donosioca po K 400'— naslovne vrijednosti u ukupnom iznosu od K 50,000.000'— P. n. " Na temelja svojedobnog ovlaštenja izvanredne glavne skupštine, a zbog izvanrednog razgrajenja poslova banke, te sveopće potrebe za daljnim kapitalima, odlučilo je ravnateljstvo Narodne banke d. d. provesti povišenje dioničke glavnice i emisiju novih dionica pod slijedećim uvjetima: 1. ) Dionička glavnica od K 50,000.000'— povišuje se izdnnjera novih 125.000 dionica po K 400-— nom. dakle za K 50,000.000-— na K 100,000.000—. 2. ) Posjednicima starih dionica pripada pravo na 1 staru dionicu optirati jednu novu uz cijenu od K 625*— tel quel. 3. ) Supskripcija počinje 25. oktobra, a svršava 15. novembra 1920., a za subskrip-cije u Americi traje rok do 15. decembra 1920. 4. ) Nove dionice imadu kupon za godinu 1921., te sudjeluju na dobitku 1. januara 1921. Na ovo emisiju dionica bonificirati će se u ime 6% kamata za vrijeme od 15. novembra do 31. decembra 1920., K 3*— po kuponu. 5. ) Protuvrijeduost podpisanih dionica valja uplatiti odmah, a najkasnije do 31. okt. 1920. odnosno 10. novembra 1920. 6. ) Subskripcija odnosno opcija se obavlja: U Zagrebu: na blagajni zavoda, u Beogradu: Prometna banka, u Bjelovaru: Bjelovarska štedionica, u Brodu: n. S.: Banka i menjačnica Brdarić i drug, kao afilijacija Narodne banke; u Dubrovniku: Narodna banka d. d. Zagreb, filijala; u Ljubljani: Ljubljanska kreditna banka d. d.; u Osijeku: Banka J. Kraus i drug i sve filijale zagrebačkih banaka; na Ri jeci: H rv. centralna banka d. d.; u Rum i: Srpska sremska banka d. d.; u Sarajevu: Hrvatska centralna banka; u S p ljetu: Jugoslavenska industrijska banka d. d.; u Šabcu: Narodna banka d. d. Zagreb filijala; u Varaždinu: Opća štedionica d. d.; u Vrše u: Narodna banka d. d. Zagreb, filijala; u Zemunu: Zemunska štedionica d. d.; u Wienu: Bankhaus Milan Robert Alexander kao filijala Narodne banke d. d. dok uplate mogu uslijediti takodjer kod svih zagrebačkih zavoda te njenih filijala. U S'OdlBjen!m državami s U Nev Yorku: American Foreign Banking Corporation; u Chicagu: Kaspar State Bank; u Pittsburghu Pa: Union Savings Bank; u Akron O.: Depositors Sa« vings & Trust Co.; u Farell Pa: Peoples Bank of Farell; Mc Keesport Pa: Jos. Roth & Co. u Younstownu: Dollars Savings Bank; u Rocnester Pa: Al Nations Bank. U gaiaol Americi: U Antofagasta: Jugoslavenska banka (Banco Yougoslavo de Chile,) • Punta Arenas: „ , . . . Valparaiso: , , • ■ 7. ) Posjednici staah dionica, koji žele u smislu točke 2. optirati nove dionice, valja da predlože kot gore označenih mjesta subskripcije: Točno ispunjenu i podpisana prijavnica uz naznaku podpisa brojeva starih dionica (u koliku nisu kot zavoda u pologu) ili medjutomnicu starih dionica. 8. ) Tečajni (azijski) dobitak, koji se poluči kod izdanja novih dionica, ide u korist redovite pričuvne zaklade odbivši troškove emisije i pristojbine, te dotacije mirovinskog zavoda. 9. ) Za provedbu ove emisije stvoren je sindikat koji zajamčuje uspjeh povišenja dioničke glavnice. mm Hi lartnrrfl ia tisk »Narodne tiskarne« Za ioseratni del odgovoren Valentin Kopitne