1 aka> v m k daa r»un M ■ dalj in pravnikov. latued dailj «eept Sandajn. and Holida.va. UHK glasilo slovenske: narodne podporne jednote Credaiikl in upravuiikl pw» •tori: J.ltM7 H. Lawadale »v. Offic* of gubUcatloa: S6A7 Ho Laoradale av«. Tflvphoiu-: l!7, outhorUod on Juoo 14» ltl». USTAVA LIGE NA- ODPOMOC PROTI SLOVENSKA VLADA V LJUBLJANI JE RODOV GOTOVA. na, wtto^*t objavil USTAV lige narodov Predsednik odpotuje danes domov. Nalogo razsodnika med Jugo-. slovani in Italijani je odklonil. BREZPOSELNOSTI. odziv governerjev in ŽUpanov na klic za stav-binska dela. Pariz. 14. feb. - Predalnik \Vilsou je danes odpotoval i/ Parizu v llrest, kjer se hitri vkrca lin pamilc "(Jeorge Washingtou" un polu v Ameriko. Preti svojim odhodom je Wiiaon objavil v celoti ustavo zveze narodov, kol jo jc prečita! na današnji plenarni Washington, D. c. — Delavski department sodeluje z vee gover-nerji in župani, da se oživita privatna industrija in stnrbinsko delo v rasli rekonštrukcije. Korespondenca med državnimi in mestnimi načelniki in slučbo za informacije in poduk v delavskem department u poka/nje, kakšne u-spehe je doseglo ito sodelovanje. (Jovernerji Charles il. Ilrough i/. Arkatisasa, Marcu* II. IM-eoml) i/. ('onneeticuta, Sidney .1. seji mirovne konference. Njegova želja se je izpolnila: ustava .ie lnla :('um 17' '-'loride. IX W. Daviš i/, i/delana in sprejeta pravočasno i() bowden i/. 111*- njegovim odhodom i/. FraijTT™7 v (ioo,l,,i<,|v " ,IMli ■ 0 ane. \\. L. liarding iz lovve. Ilen- 'Vstnva določn, da prvo sejo zve- rv A"™ >* Knnsasa, Emerson narodov skliče predsednik r- Hamngton iz Marvlnnda. Cal-Zdri.ženil. držav in daje Združe- v"' ^»»lidgat iz Maasachusettsa, „im državam. Veliki Britaniji, Theodere (J. Bilbo iz Mksisaippi-Franeiji. Italiji in Japonski veliko !•»«• Frederick D. flardner i/. Mis-nl.last ' v zadevali uravnavanja j ^urija. s. R. McKelvie iz Nebni-niifii in gospodarskih vprašanj, ^ Alfred K. Smilili iz New Vor- i ka. d. A. Larrazola iz Nove .Me- SPREJELA OSEMURNI DELAVNIK. i Vlada je odobrila predlog A. Kristana v korist naših delavcev v stari domovine. sveta. \mlre Tardeau, franeoski mi-j ,'ikp. Uvnn J. Frazier iz Severne rov n i delegat, je izjavil, da zveza ^»te. .lame« M. Cox iz Olna so narodov še nima namena dovoliti vsion sovražnim državam. dokler ne zadostijo -itovim določbam in pokažem, da so voljne podvreči se "raviilom zveze. Nevtralne držav« zainteresirani v načrtih, ki jili je delavski department izdelal za re-konstruktivni čas. Znani farmamki governer Frazier je sporočil diviziji za javna se sprejmejo, kadar zaprosijo /njdela in slavbinsk. razvoj, da nje-vston toda tudi one morajo dati|»ova država prrporote. da trajna -red^ane garancije. i mdusl njalna komisija izvede pro- Zveza m rodov bo imela medna- i gram za javna dela in industrijo rodno razsodišče. Mednarodne v državi, poleg naj zgradi domo-armade ne bo. Članice zveze ohra-;ve za delavce in potrebna poslop-„'-o svojo suvereniteto. Ar- .1« na farmah članie se' stopnje vaie znižajo na Wbl!hycomb, governer Orego-minimum. .. .. !«: J" drŽHVH -0peK°" 1 ' ' .1-I..I.. .. ...iKnit l\KAIWom 711 arl*U/1. 'Vstavo"zveze narodov v celoti kakor je bila danes objavljenn v Parizu, p "i pese "Prosvem" v prihodnji, pondeljkpvi številki.) HT" izdelala obširen program za grad njo efsl in da bo pri gradnji cesl zano.slenih o- skega obmejnega vprn.taiija j«1 o«i . , . , , . 1 ,, ,.„inn ■ sbini«'i na kalitornijsko legislatu- tU"? ^ K«voril * ro ............. «a jo -roho Ukoj •«.«1.....K" ""-"»'ii...... '"■žf " ^: .' .,„ reči za razsojevan ie, kakor je predlagala jugoslovanska delegacija, dokler se o tej stvari ne do-svetuje s kraljem in morda bi bila not rebrni tudi sankeija piu-lamen-Ib. \Vilso-i je pojasnil Orlandn. la in obrt, za narodno obrambo in obrtno nad/.oruišvo. H. Določila te naredite pa nimajo veljave glede tistih pomožnih del, ki se morajo opraviti, da sc r«^iui «ibrat začne ali konča (kurjenje kotlov, snažen jo. čiščenje in podobno). , fl. Nadute, ki jih mora opravili obrtni pomožni tlelavee vsled podaljšanja delovnega časa, sc morajo plačali najmanj za .r»0% višje, kol i/mera plačila za uro 4H. del DELAVCI ZA 2RTEV NE- RAZSODISCE. TEKSTILNI DELAVCI SO 8E OBRNILI NA DELAV8KI VOJ NI ODBOR ZA RAZSODBO O NJIHOVI ZAHTEVI. Chioafo, UI. Zastopniki 40,-tHKI delavcev v vzhodnih tovarnah, ki predejo in tkajo svilo, so se obrnili'na delavski vojni odbor, da razsodi o njih zahtevi. Delavci zahtevajo osemurni delavnik in povišanje mcxde. Zopet so delavci pokazali, skupnega tedenskega zaslužka nadzornistvom v Ljubljani po | « , , , , ,, daljašanje dovoli nli pa ne. V tem 10 Prestopki določb te naredili slučaju hc'dovolitev ne sme ra/ |hc ................ kazenskih določi leznti preko dobe osem tednov. To lih obrnega reda. velja z.las'i za ona industrijska II. Za dobo veljavnosti te naredb« obrtna po«lj«tja, katerih prospe izgubi mož paragraf !M» a) olirtne vanje je odvisno _ ...................... |„, števibi brezposelnih dclnv. ev! K4M.|a|||0 demokratične vlade za parlament za vao državo SMS) za delavstvo NA hrvat zborovanje nove SKEM IN SLAVONIJI. | shfl, VLADB lr. urada tlak. i«U»l .............. ,..... ,J. llahn ie hotel nekega zamorcu por povzročil) v;.rj,M|j;u a |M, sodrugu Vilimii Itukšcgii \ vladi za Hrvatsko in i'udi vstop sodrugu centralno miniatrsi vo nove, ze.linjeue drŽave SIIS. AP prisilit moacc 'lii ,— . -splošen boj na vozu cestne želez ^ niče. V tem boju je nekdo z bnl- s|(| v pribodnjeiii letu se pa tudi BANDITJE SO ODNESLI • $95,000, W|ayna, Mieh. - Tolovaji so ponoči Vlomiti v državtlo banko iu vplenili fifVnoO v gotovini iu v obveznicah svobode. VI NEVARNI PONAREJEVALCI POD KLJUČEM. ki je nastopil mornarski podčast ^ ^ nik in dejal. «la se za pom«"*"«- ||(i| kerfr,MM' jih ponižuje. Potnorš«-aki so ga I »li in tradicijah odabl« ubogali in izroi*»li zamorca ;„<|kf.M,ir.M<. Htranke za Hrvatsko ,.iji. Dogodek dokazuje, koliko,. ( sjMVk«i poaojilo v pri j MER V PRANOIJI, 0«| časa do časa Inslemo prlobče losinjem letu ! „1 Senator Kmoot jc .Icjal da ne Waahlngton, D, C Henatnr i« i v našem listu najnovejše ml * _i;,.rod«» Z ozirom nn udobne raz IJugoalavije. TUkovnl Odsek H. H iehe ti MS'ialn«'io polju "MJ"" * \ verjame, da bo ljudstvo podpisa , l«o«lge iu drugi republikam i |.,alc novi« e ir. vlanko vsot« p«»sojila, *em- zahtevali, da preiščejo razme -.1 l U II .1.1 A t I I I If >11 .' več -bodo morale banke podpisali re, ki s«» vladali- v taboriščih na 1' | ' j',«»z i' i vVi e' 'u »pe he na |s»litič % nam je obljubil, da nam b«. |h»-i rMfMlji|(, Francoskem aliilcčim ameriškim upravo nekaterih drugih panog t MM.i(,|n«m polju. Ker p« šiljal t«- v« ti preeej regulan.o i, „p,ila P»17 do M jam, četam indnalriji 1 . , , ■ i arja je amerUka vlada i/pla Henror l^slge je prečrtal neko v Monako, ao uapH.....i n...... J"' " 1 VREME čala za vojne nsio«*ne 12*»..brzojavko, «la d«ikaAe resničnost IMm«^ Srtrprem^ujemt. mnre-^ * h^mm H ti Mieg nekoliko hladneje. Mrz ,Mislila a7 0I'M»7«> M«ti zaveziii Illinoisa jc p»i|ene li, da se kopi-li nev. rovzhotlnl vetrovi, ki se kom Še ne t dveh letih vojne so ja telegr.ima |H.šljr vujo«mn taj« nr. r/.jo v .« s« ro/apadi.e Zilm*ene drfave Male le * 000 niku Itake, ju ki rad pre* e tako So nčni v/.ho«l <.47 a m Za- rgg)<**! manj k«* Velika Hritanl obf.žl.e, ........ p«.novijo taki [h(Hj r ,, m I ja v štirih vojnih Mlih |ne«l«istalki vlsnloče. /cnev a. 14 feb * ^B v« m jc 4(MHgldc1av« ev na štrajku.l Igvskil. „.-ga..i/aeij po/, a Položaj j«- resen. , Uki o«Tb«.r struge, .1» z w Kiel 14 feb. — Semkaj sla pri■ j.Btranslii sil«« organizirajo brvst pluli «iNc nngleški kritarki e ka i pr(i,l,1„rjJJI, |,, dvigajo njeg«» borlient sile. (Naprej, U j de«- ) terihaeje izkrcala zavezniška; ko misija, ki ima nalaga preiskati.^ kako atoji nemška m<»rnarna. PftOSVBTI PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE C«ne offUuov po dogovoru. Rokopini —. vračajo. i: Zedinjene drtav. (izven in C.nada $4 M n. lato u in $1 00 z» tri m«***; Chicago $6.60 na let«. $2.76 ta pol Naročnina: Wta,°$lWo'a»'tri ineiujce, in ta inourmatvo $7.00. Naslov u kar ima »tik • luto»i "PROSVETA" 2667 So. Lawndala Avanua. Chicago. lMinoU. tr ITALIJANSKA NASILSTVA V TRSTU. Is ur»d» ti»k. od.»k« BR/.. •THE ENLIGHTENMENT' Organ of tb« Slovanic Natioaal Bonefit SocUty. Ownod ky tb« Slovni« National Bonoflt SocUty. Advertiiing ratee on agreement. Subacription: United Statea (except Chicago) and Canada $4 per je»r; Chicagu $6 50, and foreign countriei |7.00 per year. _ si ----D^Tv akl.p.rju n. pr. (Januar 31-1») pola« vaiafa immnm in naalova pa««-?. ^ »am T« • «.mPdn.von, pot.kU naroinina. Ponovit« jo prav-i----da h vam n« u»t«vi IUt._______— GIBANJE PROTI LINČARSK1M UMOROM. Napad na škofijo. — Trst, 29. dec. — Danea dopoldne ko sklicali Italijani v gledališču Politteami ah od, na katerem so dajali duAka svojim nenasitnim težnjam po jugoslovanskem ozemlju in katerega so sklicali z namenom, tla u prizore proti Slovencem v Trstu in proti Jugoslovanira v zasedenih krajih v obče nasilstva, katerih žrtev sta faktično postala uredništvo tržaške "Edinosti" in tržaški škof dr. Karlin. Na tem ahodu so Italijani zahtevali, da mora pripasti vsa Dalmacija Italiji. Po shodu je šla razburjena iu nahuj-skana tržaška fakinaža na ulice udrla v uredinštvo "Edinosti", kar poročamo na drugem mestu, nai o pa vlomila v Škofijsko palačo, kjer so Italijani razmetali vse škofove pisarniške akte. njegove spise in knjige, od škofa samega pa zahtevali, da takoj zapusti meato. Na balkonu škofijske palače so razvili italijansko zastavo iu vpili pogin Slovencem in Srbiji. Policija jc to divjanje seveda mirno gledala, tako da demonstranti nemoteno opravljali svoje barbarsko delo. Tržaški Slovenci niso več varni pred glupim impe rializmom -italijanskih "zmago valeev" .(Naprej, 31. dec.) Demonstracije proti tržaški "Edinosti". — Trst, 30. dec. — Včeraj je gruča italijanskih poba-linov prišla pred tiskarno in uredinštvo "Edinosti" v ulici S. Fran-cesco d'Assini ter jričela demonstrirati proti Jugoslaviji s klici: "Dol z Jugoslavijo, smrt Jugoslaviji!" Sneli so tablo z napisom raz zid in jo nesli akozi vse mesto v IriiMiifu do morja. Tam so jo svečano vrgli v morje* Vdrli so tudi ne med vojno. Anglija, Francija upravni&tvo in uredništvo ter!in Italija imajo tajne pogodbe z uradč tiskarne "Edinosti" in zmetali vse spise in papirje na cesto. Ker ni bilo veliko število demonstrantov in ker sc tiskarna nahaja v središču mesta, je pač jasno. da bi bilo italijanska policijska oblaat lahko preprečila* izgrede ,a tegn ni hotela storiti.—(Naprej, 31. dec.) KOROŠKI FRONTA. SOVRAŽNOSTI MER NEMCI IN SLOVENCI. Is urada tUk. odacka SRZ. Legislaturna zbornica v Missouriju jc sprejela postavo, po kateri bodo ostro kaznovane osebe, ki se udeleže linčarskih nemirov in sodelujejo pri linčarskih umorih. , V državi Texas je pričela obširna kampanja proti linčarskim umorom. Poročali so, da je dnevnik "San Anton i o Press" ustanovil stotisočdolarski sklad, iz katerega bodo plačevali nagrade osebam, ki bodo pripomogle, da bodo liniarji prijeti in kaznovani. Oseba, ki povzroči aretacijo linčarja in dokaže, da se je udeležil linčarja, prejme 500 nagrade, če je bila linčana belopoltna oseba. Ako je bil linčan zamorec, se nagrada poviša na en tisoč dolarjev. Prireditelji te kampanje so napravili to razliko v nagradah, ker je največ linčanih zamorcev in se te redko kedaj dogodi, da linčajo belopoltnika. Ce so bile sklenjene postave, ki strogo kaznujejo linčarje, ali če so razpisane nagrade na linčarje, fte ni dokazano, da je ljudstvo v pretežni večini proti linčanju in da smatrajo belopoltniki zamorce za sebi enake ljudi. Akcija v legislaturi dokazuje, da so postavodajci prepričani, da linčarski umori ne delajo časti državi, ker taka dejanja sodijo v mračnjaški srednji vek, ko so se ljudje zabavali, če je krvnik mučil svojo žrtev na morišču. Postavodajci žele, da taka pega ne ostane na državi, in sprejmejo postavo, ki strogo kaznuje linčarska dejanja. ,Ce. bi kazni poboljšale ljudi ali jih odvračal? od slabih in kaznjivih dejanj, bi v današnji družbi ne imeli tatov, morilcev in drugih zločincev. " • « ^ Nagrade na linčarje bodo spodbudile sodnike, Šerife, policaje in druge javne uradnike, da bodo boTj zasledovali linčarje kot do sedaj, linčanja pa ne bodo odpravile Sirov linčarski umor, ki se je dogodil nedavno v Texa> su ni le spodbudil nasprotnikov linčarskih umorov, da nabirajo sklad, iz katerega se bodo delile nagrade na linčarje, ampak tudi postavodajci so se zavzeli za stvar. Le-gislatura bo sprejela mogoče še bolj ostre postave, kot država Missouri, da se odpravijo linčanja. Ze zdaj se slišijo razni glasovi, ki priporočajo, kaj naj legislatura ukrene proti linčarjem. Nekdo priporoča, da se sprejme dodatek k ustavi, po katerem bo vsem linčarjem odvzeta volilna pravica in ne bodo smeli opravljati nobene javne službe. Po sedanjih postavah v Texa.su zadene taka kazen osebe, ki so izvršile volilno sleparijo. Ce se je število sleparjev pri volitvah skrčilo, je težko dognati, kajti tisti volilni sleparji, ki niso bili prijeti, se ne bodo sami prijavili oblastim, da so izvršili dejanje, vsled katerega izgube vse državljanske pravice. Znižano število prijetih volilnih sleparjev pa ne dokazuje, da se je število volilnih sleparjev znižalo, ker vsaka postava učikuje najprvo v tej smeri, da postanejo tisti bolj previdni, ki jo kršijo. Nagrade in kazni niso najpripravnejša in najboljša sredstva za odpravo linčarskih umorov, kajti sirovost, ki povzroča take umore, je globoko vkoreniniena v ljudskih navadah in običajih in tudi v socialnih razmerah. Največ je linčanih zamorcev, v južnih državah se sploh redko dogodi, da linčajo belokožca. In če linčajo belopoltnika, je navadno revež, ki nima mogočnih prijateljev, da lii ga branili pred linčarji. V mnogih južnih državah pa sc danes smatrajo zamorce za ljudi druge vrste, kajti voziti se morajo na železnicah v posebnih oddelkih in vozovih, v restavracijah morajo jesti posebej, umakniti se morajo belopoltniku s pota itd. Ce hočemo odpraviti linčanja, moramo pred vsem skrbeti, da ljudje spoštujejo drug drugega in vidijo v vsakem človeku človeško bitje, ne glede na to, kakšne polti je njegov obraz. To se pa ne da doneči s postavami, ampak s podukom v šoli. Mesto da so zamorski in belopoltni otroci ločeni že v ljudski šoli, jih jc teba skupaj vzgojati. Ta reforma \nk\ ,„.,topnikl no prinesli i* Švice bi odpravila slepo sovraštvo do zamorcev in omejila bi I in eutentnlh dežel zagotovilo, da >'levilo linčarskih umo(o., ako Vcepiti je treba ljudem s| jansko je treba dokazati, da justica ni le po imenu slepa j garancije in verjetnost, d« nam doma, ki dobro vitli, kdo stoti pred njo: bogatin, ali pa mirovna konferenca v*ajtn na *e t 1111 n m Im rtatotn kritli fi r» fiairtnT vprašanje in ne le vprašanje ljubljanske in celovške pokrajinske ylade. Vse pričkanje med Ljubljano in Celovcem je smešno in kaže diplomatično megalomanijo pokrajinskih mogotcev, lielgrajska in dunajska vlada sta edino kompe-tentni in imata tuid moč, da koroško vprašanje vsaj začasno do mirovne konference spravila v red. Dolžnost belgradske vlade je, da sama ali pa v zvezi z ententnimi vladami diktira 110 Koroškem de-markacijsko črto, kakor se je^o zgodilo na južnem Ogrskem in pri Cehoslovakih. In šele tedaj, če bi se Nemška Avstrija uprla temu diktatu, ki je v smislu premirja opravičen, naj nastopijo ententne čete ali pa samo srbske (jugoslovanske) v imenu ententne in s primerno vojaško silo zasedejo de-markacijsko Črto. Mislim pa, da bo koroškim Nemcem takoj upadel greben ,če i/.pregovori entepta Ljubljane se seveda ne bojijo, še manj pa patrulj po 20 mož. ki jih Ljubljana pošilja proti njim. Dokler ne govori Relgrad 111 ententa, tudi ne moremo odrekati koroškim Nemcem fonnclne pra vice, da si svojo namišljeno posest proti slovenskemu, le v imenu mednarodno nepriznane ljubljanske vlade, nastopajočemu vojaštvu branijo. Ker gre tu za človeška življenja in narodno imetje, naj preneha brezglavje in fiumarstvo. Treba je dobro premisliti cilj in pot! Ameriške vesti. DEPORTACIJA ZADRŽANA. | New York, N. Y. — Zvezni sodnik Jobn B. Knox je na peticijo advokatov zapustil banket, ki je bil prirejen ua čast Lineolnu, da izda začasno pfrepoved za depor-tacijo 49 oaeb Izmed 54, ki «0 določene za deportaeijo in ao internirane na Ellis lslandu. Zaslišanje se vrši prihodnji dan, ne da ji bilo treba priti prizadetim osebam na sodišče. Akcijo vodi advo-katiea Caroline Lawe iz Chicaga. Za stvar se zanimajo Scotit Nering, Jobn Reed, rev. John Haypes, rev. Norman Thomas in Seymour Stednran. Mr. Stednian je dejal, če vlada odpre vrala, da 1>o prost odhod v Rusijo, bodo ljudje vtakih trumah odhajali v Rusijo, da bomo kar strmeli. Lundiuu v obra/.. Tukaj seui, du vam povem, da je Thompson osia-motil Chieago." „ Po tej breizrazni frazi so sledile še drage bolj brezpomembne fraze in osebni napadi. Mnšini sta pa pridno sekundirali \ines. Kna ma-šina je hvalila govornika, druga pa grajala. ' In tak shod imenujejo «hod vo. lilcev. Niti ene besede o programu o načelih in ciljih, vae samohvala in osebni napadi na nasprotnika Masa. ki jt>. sedela, je pa žvižgali napadom, ali jih pa odobravala. Ej trdi časi bodo se, dokler ljudje zahajajo k takim predstavam in se pulijo za dobre može mesto da bi kandidata vprašali p,', programu njegove slranke, i,je. govih načelih iu ciljih. Inozemstvo. VESTI 0 DEPORTIRANJU TUJEZEMCEV NA DEBELO SO NAPAČNE, PRAVI KOMISAR. Waahington, D. C. — Naselje, niški komisar Antfiony Caininetti pravi, da so vesti o deportiran ju tujezemcev na debelo neresnične. Po njegovi sodbi bo deportiranih le okoli (>,000 tujezemeev.fVečiiia teh tujezemcev je umobolna, ali pa breme za občine, prav malo je med njimi agitatorjev, ki so nasprotovali ameriški formi vlade ali vsaki formi organizirane vlade. Japonske tajne pogodbe. Pariz, 13. Uh. — Velika peto-rica je naložila japonski vladi, da pokaže vse tajne pogodbe z drugimi državami, ki so liile sklenje- Dr. M. Korun piše v ljubi jan skem "Napreju" dne 31. dec. 1918 sledeče: Na Koroškem pokajo puške in grome topovi. Alivte pa naši ljudje zavedajo, kaj se to pravi? Da zopet teče kri, da klanja še ni konec, da ljudje še niso prišli k pameti, da sc bode še vedno oblastniki, ki mislijo, da naj orožje odloča pravico? Svetovna vojska iu njen konec nas torej šc ni izučil! Do ima jugoslovanski narod pravico do onega dela Koroške, kjer Slovenei kompaktno bivajo in da st morajo tej naravni noši pravici u kloniti nemške manjšine, ki bivajt v sklenjenem slovenskem ozemlju jc jasno. Kdo je torej kriv pre livanja naše in nemške krvi? \ prvi vrsti »o krivi koroški Neme iu nemškutarji, ki se ustavljalo uveljavljenju pravice — za na* pa je tudi važno, če ni naša vlada so kriva in še celo v veliki meri, da imamo koroAko fronto. In tc krivde obtožujemo našo vlado 1 Kaj je vlada ukreniln. tla bi preprečila krvolitje? Pravzaprav ničesar pametnega! Prepirala se je in se Sc prepira s koroškim deželnim odborom in pošiljala je male vojaške oddelke nn a veni ure po Korotann. Ti oddelki so tam. kjer ni bilo odpora, vpoatavlli jugoslovanske oblasti, kjer pa je prišlo do odpora. so hc pa zapletli v boj dostikrat z močnejšimi nemškimi četami iu bili zato tudi parkrat tepeni. Naše stališče je: Zased i mo toliko koroške idoveuske zemlje, kolikor ure bre/. prelivanja krvi. kar pa Nemci ne dajo prostovoljno. ra htevajmo na mirovni konferenci. laponsko. Združene države imajo tudi eno pogodbo iz leta 1917, katera je pa že bila objavljena. )*a-ron Malino, načelnik, japonske l^gafije v Parizu, je dobil na-og iz Tokijh, du predlpži mirovni konferenci vse tajne pogodbe, ki so ■jjile sklenjene s Kitajsko >ii i . t katoliški škofje na Holandskem i se repencijo, liaatf. — llolandski katoliški škofje so izduli skupni pa*tirsk ist proti socializmu. Škofje pravijo, da so "socialistični nazori o privalni lastnini in družabnem re du nekrščunski" in-groze katoličanom, da 'kdor jo član socialisti«' ne stranke, mora izstopiti, ako nc izgubi vse pravice do zakramen tov; kdor pa čita socialistične časopise in knjige ali na katerikoli način pomaga socialističnemu gibanju, čeprav ni član stranke, ne dobi odveze pri spovedi »toliko časa. dokler ne'opusti čitanje itd. (Škofje so tudi burbonei, ki se niso nikdar nič naučili in nič pozabili. Koko so smešni! Op. ur.) KAJ POTREBUJE EVROPA Washingtcn, D. .C. - Evropa (z Nemčijo in bivšo Avstro-()Xf. sko) potrebuje za letošnje leto da se prehrani 728 miljonov bušljcv pšenice. i Proračunjeni preostanek v Ka-nadi, Argentiniji iu Avstraliji znašu okrog 495 miljon bušljev pšenice. Radi tega bodo morale Združene države Izvoziti okrog 233 miljonov bušljev pšenice, da se prehrani Evropa, kajti na Ru-sijo, katera je pred vojno izvozi-la okrog 1(J2 miljonov bušljcv pšenice, sc- sedaj nc more račun« ti. % Drugega žita potrebuje Evropa: 65 miljonov bušljev rži, 17!) miljonov bušljev ječmena, 118 bušljev kaše, 255 miljonov bušljcv koruze. Večina tega žita se bo izvozila iz Združenih držav. Podatki glede ri/.a so šo nezanesljivi, toda mnenje je, da Im» ljudstvo v Evropi potrebovalo o-krog 15,428.000,000 funtov. Sicer te številke niso točne-! Lanenega semena potrebujejo BOJ ZA KOST. Chicago, 111. — Preliminarne v da je primanjkljaj okrog močno mašino, ki jc izdelana po 229 miljonov bušljev. r'Hlir. Wv X |' Bombaža se je"porabilo v petih ........ ................... letih pred vojno v vaeh evropskih državah in Japonski kakor tudi ki dobe najboljše službe. Te osebe obljubijo zopet drugim osebam nižje službe, tc osebe zopet drugim iu tako daljo, doktbv nis t vseinluž-l»e do. najnižje razdeljeno • med! osebe, ki pripadalo k volilni ina-šini kandidata, še preden je župan izvoljen. j\spirantje ua službe imajo, zopet prijatelje in znance, tako do mašina postane velika pR000N ZAMORCEV. Kadar je sklican, shod, tednj se: Marion, Ohio. — Tukaj v hli-dostikrat itogodi, da pride do j zini je neki zamorce napadel mrs. boja. ki je podoben boju psov. Wi j Margaret Ohristian. To je dalo se grizejo med sabo radi oglodane povod, da se je zbrala drhal in zagrozila zamorcem, da jib s silo Ztjruženih tjržavah okrog 13,010,-000 svežnjev po 500 funtov. Koliko porabijo bombaža v prihod-nje. še.ip po^kov-j Preostanek tobaka v Združenih državah znaša, (il^rog R20,00l),l)(K) funtov, ki ga "lahk6 ' izvozijo v druge države. Oibanje za splošno volilno pravico na Japonskem. . Tdkijo. — Po vsčj .Japonski se širi gibanje za volilno reformo. Vlada jc predložila v parlamentu, da sc volilni davek zniža na t ri jene (jen jc 50e ameriške veljave), opozicija pa predlaga, da sc davek zniža na dva jena. Poslanci prejemajo od vseli strani pisma z zahtevami, da se volilni davek popolnoma odpravi in da naj ifbornlea sprejme splošno volilno pravico, da dapon*ka nc za-ostano za drugimi državami. Padanje porodov v Franciji. Pariz. — Najnovejša uradna statistična poročila kažejo, da se je prebival«:vo Francije znižalo v zadnjih štirih letih za 750.000 oseb poleg izgub v vojni in poleg kosti. 'I)o takega boja je prišlo tudi na republikanskem shodu, kajti za županski stolec se pulita v republikanski stranki sedanji župan Thompson in kapitan MrrrUm. Obe mašini sta bili enako zastopani. Prvi je govoril župan Thompson. Pravil jedkaj bo mož vse storil, Če bo zApd izvoljen za župana in udrihal jc po seojih nasprotnikih. Njegova malina mu je izžene iz mes>!a, ako ga nc zapu-ste do šestih zvečer. Nekateri zamorci so se zbali grožnje in odSli iz mesta, 'druBi so pa dobro zaprli vrata in ostali doma. NEYORdKO DELAVSTVO JE PRIČELO BOJ PROTI PR0-HIBICIJI. New Vork, IT. Y. — Strokovno burno ploskala", nasprotna jo pa I orpmnizirano delavstvo jc pričelo molčala, kakor dn ga hoče prezb! ,,(>j l)ro1i prohibiciji. Ta N ral i z molkom. Po končanem go- zavzel že precej odločne forme Mil /.illlMMU^ III t >11II J lit* Ml rniriiiiiiu iMrri m||<.w.im>, 'i« že ne popolnoma odpravila. H) ,mmM mejo lahko ure- .. .. i dili kakor bomo hoteli. \ la ........j ... _ v1 1 .. ^elie, kaj govori. Ko m 1 I«' malo j Hnker je govoril pred veliko nv-pomiril vihar, jc von.ik dejal: j dljeneo iu dejal, če sc ne ustimo-Ne predlagani, ,1.L bo kdo tukaj vi liga narodov, HkmIo znanstveni-aH kje drugje cenzuriral moje ki i7umlli lMko Hlrafino orožje, ki opazke. "Tiho," se jc oglasil tam ozndju podpornik župana, "izkopali ste zopet mrliča." V rŽ it e ga Iz dvorane," sc je oglasilo tueat glasov od nasprotne maiine. "Ne " je zagrmrl kandidatov ljudT »las. "ne vrztle ven." Po teh Itesedah je kandidat stopil naprej, njegovi |>esti sta bili *ti*neni- bo širilo tako uničenje, da 1'° v strah in groza. lfckel je. da mu je znana tf-najdba, ki omogoči metanje 500 fuiVov težkih bomb v 150 milj oddaljena mesta. Izbajdha še dovršena. Taka IkhiVIib bo ubil« siromak v oguljeni suknji, nmpnk dn no pozna razlike med POIBKUfiEN SAMOMOR Credništvo "Prosvete" nima j" Aha. že vem. zal i j vpijete." ie Oreensburg, Ind. — iMetni ^^ i,. /mL t j n.'U n ,1.. i„. ,.,;r..v MM \ , —Xf:Hnn knli Nrl-nl kniidi.l.t • j | ,m.|ii, .b.lm s Mueller. ki je bil areiirU1 bogatinom in Siromakom. ( r sc tu zgrnil, bo ljudstvo spo- Konferenca dala naši drla vi ni «., .e Obrnite tui " Moren Ic PubH-1 (Politični Tini v" "r, Tv rmttnnKte radt vloma, se je ol^MMl lui-lte- štovalo pt»stave in Se ravnalo po njih. severu to. kar nam gre po pravici shing Co.". S2 Cortlandt St.. New stranki. Op nr.> je bil tukaj iu v svoji celici. V 4em tretiotku t Spremeniti je treba socialne razmere, tako da bodo tled« na to, koliko tvzemlia m- Vork, N. V . ali pa na V. J K.I aranžiral ta shod Mislil j*, da aem vstopila iečarjeva žena Z obed*"' edrmo, potem je pač bojevanj* belka 530 NV. 145 St.. Ne*r Vork. bom bal priti sem. \Vel1, prišel v celico in rešila Muellerja ... , , .... ... | , >« VprJLnJe uredit ver izvršeni linčarski umori. >naAe severne meje je meka se nahaja na proatoru ži- DOPISI. ne sluge podjetnikov kpada najbrž mdi "sveti" mož in rev. dr. John M Vauder Muelen, pastor prve presbiterijanske cerkve v Oak- usrku, I1U & »°d»mo P° Pri" ,|igi v tukajšnji prvi presbiteri- janski cerkvi. Pobožnjak je dejal, da je osem- vahnega prometa. Ob času napada je bilo na banki sedem oseb in bandhje niso maskirali svojih obrazov. Trije roparji so stopili pred prestrašene ur#Inike, eden je pa ostal na straži pri vratih. "Dvignite roke lepo kviško." ji „mi delavnik »ad sebičnosti inl^®1 pden izmed fetvorice. Žrtve želje P« lenarenju. Noben človek,1*0 ul>n*ale kakor rekrut pri voja. lii je slaven v zgodovini, ni nikdar k,h« "dostavilo se v vrsto in z delal osem ur na dan ali priporo- J>h,a*01nr P^ti Kleni," je ukazal čal osemurni delavnik. Noben band,t- Z()P<>1 ubogali, roparji velik ženij ni nagovarjal • osem- jHO Pa prijeli prazniti blagajno. Pn u,.,iega delovnika. Kdor zahteva »kršenem ropu so morali vsi var. osem u ni i delovnik, priporoča raz- ™*tno shrambo. Dve minuti kas- v >dno zakonodajo. V-T^l UnU ° Skliceval se je tudi na evange-|,,aml,tlh 1,1 duha ne duha. lista Janeza in na'Krista. Tako je modroval župnik o osemumem delavniku, verniki so poslušali in kimali, vprašal ga seveda n i nihče, koliko on dela na dan, ker pravi, da osemurni delavnik zahtevajo tisti, ki lenarijo. Ni čudo, ee vedno manj delavcev hodi v cerkev. F. J. HAYES JE IZVOLJEN PREDSEDNIKOM RUDARSKE ORGANIZACIJE. V PAR DNEVIH PRIČAKUJE-J0 POVPRAŠEVANJE PO DE-LAVSKIH MOČEH. Washington, D. 0. — Biro za poduk v Strokovni izobrazbi, ki p oddelek delavskega deparl-j ---— menta, izjavlja, da bo brezposel 54 ANARHISTOV IN 8ABOTA2 nost minila v nekaj tednih, ko delom na polju iu v Indianapolis, Ind. — Predsednikom rudarske organizacije 1'. M. W. of A. je izvoljen Frank J. Hayes. Dobil 114,355 glasov, njegov nasprfttrfi kandidat John W. W a Iker iz Danvilla. lil., pa 88,-507. J ohli L. .LevVju iz Spriaig-fielda je izvoljen podpredsednikom, Williani Green iz Coehoc-tona, O., pa finančnim tajnikom. pričnejo z industriji. Biao že sedaj opozarja podjetnike in tovarnarje, da dnino izvežb® jo svoje delavce, da tako z izvežbanimi delavci nadomestijo izgubo delovnih moči. Ker je naseljevanje zadnja fc!iri leta skoraj popolnoma prenehalo, ima Amerika 2.500.000 prebivalcev manj, kot bi jih imela, če In bili časi normalni. Okoli enega n.iljona ameriških delavcev ostane nod orožjem v Franciji skozi več "mescev. Biro ceni, da bodo nn farmah potrebovali (spomladi o-koli dva miljona delavcev. Oži-vela bo tudi industrija in pričeli bodo s stavbinskimi deli. 1 radiu-ki* z javlja jo, da si farmarji in in- NIKOV DEPORTIRANIH Chicago, 111. — Vlak ua potu iz Seattla v Ne\v Vork se je m-tt h vil v Chicagu, na katerem je bilo 54 anarhistov in s.ihotaŽnikov, da jih deponirajo v Kvropo. Večina njih prihaja iz Kusije, Norveške in Švedske. Stražniki ao izjavili, da so vsi prav dobre volje in da pojejo ves čas na potu revolucionarne pesmi. Po novem našeljenifikem zakonu lahko deportirajo vsakega anarhista in rabotažnika, če je tujezemee, nc glede na to, koliko časa je v Ameriki. ZAJČJA NOGA NI MOGLA NA-PRAVITI ZVEZE Z DUHOVI! New York, N. Y. Wil liani ltihlrijalci ikmatu prično med j Oreaven, ki trdi, da je župnik io puliti za neizučene delavce. |«»cerkve naravne vede", je izpovedal na sodišču, da lahko skozi meglo vidi lepe ženske iu krasne cvetlice. Detekilvka Margaret Whitehurst je obtožila bruuinega fajmoštra. da ji je zaračunil en dolar, ker ji je povedal, da bosta umrla neka stara gospa in mačka, ki ji zapustita denar. Dejal ji je tudi, da se ne more pogovarjati z duhovi, dokler inu ne da kakšne reči v roko, da jo bo držal. Dala mu je zajčevo nogo, toda "oudodelnik" je izjavil, da z njo ne more dobiti zveze z duhovi. Sodnik je "čudodelneža" p r idr žal za obravnavo, da bo lahko demonstriral z zmožnostmi svojih duhov. TRIJE LETALCI UBITI. Pensacola, Fa. — Trije propor-sčaki Duanc Ritledge, David Mingle in Raplh MeCormaek ao se ubili, ko so padli iz visočine 500 čevljev v zaliv. Oledalei so videli, kako se je letalo obrnilo z riveem proti zemlji in je pričelo padati proti morski površini. Letalci so spoznali nevarncut in so skušali s spretnimi vajami odvrniti nesrečo. Njih poizkusi so ponesrečili in padli so v vodo. Mehaničarji so mislili, da se j<; pokvaril motov, ko se letalo \u dvignilo iz vode in hiteli so na po,noč. Priaedši do letala, so videli, da so letailei mrtvi. PLIN NMA RrtPZKTAPKED NA SLEDI ZA KORUMPCIONI- POB OZN JAKI. " Washington, D. C. — N kon- Flemington,W. Va. - Ko^Mnih j^i, govore, da justič pobožni verniki zbrali \ goreči ; iiiMiit{- nr0iMku{e\o ui agent je preiskujejo korupcijo, ki se je baje vgnezdila pri gradnji tovarn na M našel Hhoalsu, Ala. dre približno za $3,000,000. Preiskava je pričela že lani dne Hi. septembra. Justični uradniki ------------------• ,. „„ I nočejo povedati, če je prAisksva di, da preje uživajo | ^ fakft cU ?rld,jo ^^rl:r!ic«rnn,p,ionisti pred kriminalno molitvi v metodistovski m protestant ovaki cerkvi, jih je pričel omaljati plin. Dvanajnl vernikov je bilo tako omamljenih, da so jtli morali nesli iz cerkve. Zunaj cerkve jih niso prepustili njih uso- trudili z njimi, dokler jih niso dili v življenje in tako prihranili za nadaljne muke na tem gre*nem svetu. sodišče. PRVA TIHOTAPCA KAZNO VANA PO NOVEM ZAKONU V PITTBBUBGHU PitUburgh, Pa. — Prva lapea, ki sta bila kaznovana po Kecdovcm zakonu, ki prepovedu (M; a je uvažanje opojnih pija<- v kra je. v katerih je uvedena prohibicija. sta Jasper Millcr in C. <• Davi*. Doma sta v Middletonu. W. Va. Aretirana sta bila na p<>-j staji Baltimore & Ohio železnih. | Pri njima ea dobili 121 pinim , žganja, ki sta jih mislila vtihotapiti v \Ve*t Virginijo. Zvezno| sodišče je olmodllo *50 densrne glolie . KORUPCIJSKE METODE. New York, N. Y. - Alfred W. McCaiin. tržni ekspert, obtožuje, da so bile ob času službovanja državnega poljedelskega komisarja ,il,o. Calvin 4. Hudsona isplačane mezde delavcem, ki niso nikdar dela način je Mo $250.000. Ob-enem je obtožil tovarnarje, ki konzervirajo živila, ds so mu jh» nudili fM.OOO podkupnine. co u stavi tožbe proti njim. ki *> bil* vložene, ker m. prelomili postavo zs cista živila. vsakega n« farmarjem priporočajo saden je orehov Clarksbnrg, W. Va. - P«dj«W ski __ rs/poslal med farmarje BANDITJE BO ODMBLI $26.000 katerih jim Minneapolis, Minn Wmdcap, Pa. Ta okolica se mi še precej dopale ker iuiamo dovolj svežega zraka, kateri je najboljše zdravilo aeper vrč -bolezni, in tudi dovolj sveže iu do bre pitne votle. Okoli mesteca sc razprostirajo krasni parki. Tu Jtaj ni nobenih velikih tovarn iu radi lega je tudi Inilj zdravo poti nehje, ker se ne vidi in ne vdiha va onega gostega dima in vsako vratnega smradu, kot po drugih velikih industrijskih mestih. Kar se tiče delavskih razmer, se ne morem pohvaliti. Kajti v tukajšnjem kamnolomu se more delati le ob lepem vremenu. Na železnici tudi ni več veliko deli in so začeli še te delavce odslav Ijati. Pri ledenicah je sedaj vpo-slenili precej delavcev, toda to delo bo trajalo samo malo časa. mogoče še eu mesec. Kadi tega lic svetujem nobenemu, da sem »pri de za delom, ker bo tudi kmalo veliko delavcev brez dela. Ako pa hoče kateri priti sem na počit niče, pa lahko pride. Kad bi izvedel za mojega prija lelja Ferdinand Baticha. Pred nekaj časom se je nahajal nekje v Ohio iu sedaj pa nevetn kje je. ker dobim vsa pisma, naslovljena nanj, nazaj. Ako bo čitnl ta dopis, ga prosim da se oglasi. L. M. — $1,000,000 — East Palestine, O. — Delavske razmere v tukajšnjem okraju postajajo vedno slabše. Premogoko-ji obratujejo zel-o počasi iu ravno tako je tudi v tukajšnjih to varnah za kavčuk in zji Iporeelau. Kadi tega ne svetujem iiikotnur da bi sem prišel iskat dela, ker s< ga sploh nc dobi. • Kar se tiče društvenega pihanja, se rojaki še precej zanimajo Imamo štili podporna drufctva spadajoča k raznim jednotam iu zvezam. 1'staiiovili smo tudi o-k rajno organizacijo SKZ. Prcdpiistom se vsak Slovence zabava in išče razvedrila, kjer ga le more najti. Tako smo ludi ltikaj napravili nekak zabaven ve čer ali veselico, katere čisti dobi ček je Idi namenje za '•Priredili smo veselico prvega febru arja t. I. Te veselice se je ndcle žilo veliko število Slovencev iz te naselbine iueeelo iz \Vest lNiiuta O. Ta veselica «c jc vršila pod o kril jem lukajšujih slovenskih pe člarjev, kateri so celo stvar uran žirali in vodili. >.a kar se jim mo ra izreči vsa hvala. V parno, da nu-aopet v kratkem času presenečlje s podobnim razvedrilom. Veselica se je izvršila v največjo zadovoljnim* vseh. Zabave j< IvHo vizobilju. Kako je izpadla ta veselica v finančnih ozirilt mi n; iislanjkii znano. Slišal s..... le od strani, da znašajo čisti dohodki okrog $80.—, katere vsota ji* na meujena za nilljonskl sklad za SKZ. da sc pomaga rešiti Sloveti ce v starem kraju izpod i nt peri jali^tične sužnosti. Vsa čast tudi tukajšujini slo venskim cvrtkam, katere so na* ob i vika le um tej veselici v tako o hilttem številu ter so nam poka/a le. da jih ni moči utrditi pri ph i""' K* — $1,000,000 — Springfield, 111. V tukajšnji naselbini se je že dolgo časa <>p« žalo veliko zanimanje za jogo slovansko gibanje. Kadi U-ga s. jc razpravljalo glede jug«Mdovan škrga gibanja. Nu shodil *«• j« razpravljalo «• "Jugnsiav Kelief in o SKZ. Po daljšem debatiranju jc sklenilo, da sc izvoli odboi še«tih članov, kateri naj iiaisuč no zasleduje gibanje in «|elovs nje "4ugu»4ar Kelief' iu ko s< prepriča o pravih nsnieirih in « i Ijih tega pomožnega odln»ra. da *e |>o možnosti potem p«Mnaga. Nadalje se je razpravljalo o SKZ, Po daljšem debatiranju *»• j je vstaikovil« okrsjus organizari ja SKZ in se Izvolil protestni ml bor Ds bi bili tukajšnji rojaki «• trm gibanju natsučno podueeni |m> je sklenil" sklicati vH»k javen povabiti rojaks stareiu kraju. Nikomur ne bo žal. kdor se udeleži tegs shoda. Shod se vrti v Arienski dvora ni (Arien Hali) na Jeferson cesti, kjer se je vrftila zadnja kon vencija SNPJ. Za obilno udeležbo se priporu-ča. Odbor. — $1,000,000 — Frederickstown, Pa — Časopisi zopet poročajo o slabili delavskih razmerah iu to iz skoro vseh naselbin. Najhrže je to zopet r. v* kak sna nalezljiva bolezen, katera se prijemlje razne tovarnarje iu lastnike rudnikov, da pričenjajo odpuščati delavce, ali jim pa dado počitnice, nekoliko dnlj v tednu. Pri nas jc ravno tako. Vsaki teden imamo tri ali širi dni neprostovoljnih počitnic. In to nam ravno ne ugaja, ker mi smo zadovoljni samo v. enim prostim dnevom v tednu, kakor je menda Bog rekel v raju "St-t dnij delaj, sedmi dan pa počivaj". To Iti nam bilo zelo všeč toda kaj pomaga, ker nismo sami gospodarji, ampak drugi in delati moramo, kakor nam drpgi velevajo. Torej, kdor hoče počivati, naj kar sem pride. Ako pa mi sli. delali, nuj pa raje tam ostane, kjer jc, bo vsaj na vožnji prihranil. ' Naše mesto leži okrog 750 čevljev nad nunsko gladino iu šteje nekaj nad dva tisoč prebivalcev, V tem mestecu je zelo malo Slo-eenccv, ki smo skoro vsi orgauizi- SlmBski N&rodia u>u»wHi a M*e« P«4pm Jetott. » *i rani podpornem društvu, spadajoče k SNPJ. Mogoče kdo misli, tla španska Influenca n* mogla najti pota v to mesto. Toda priklatila se je tudi v to naselbino iu še precej ruzsajala. Obiskala jc Judi nekatere nase ro-|uke, toda /a žrtvC ni marala. Ker je ta španska influenca tako razhajala med Slovenci, je razumno, d« so bile vse podporne orgauiza-«ije zelo prizadeto, posebno bolniški sklad. Ji.uli tega so morale rs/.-pisali posebno naklado, du se pokrije nrimuukljaj. To pa ni všeč nekaterim članom in čuje sc godrnjanje. Toda nc uvidijo, da so lii-le organizacije p rimo rane do tega konika. $4koro iz vseli naselbin se poroča o nabiranju prostovoljnih pri spevkov zu iniljonski uklad za S. K. Z. Tem naselbinam je sledila tudi p4ša't0tila i m sel biil g in pričela s'to kampanjo. Kakor povsod, tako sc jc tudi tukaj našlo nekaj mlaMelev, katerim nI povSeči to nabiranje. Dobi sc še tudi nekaj rojakov, kateri ne morejo ln nočejo verjeli, da je Korlčok sedaj urez "jjoba" in še vedno trdijo, da je to nem«»gode iu da je še vedno j prillku, kdor še dosedaj nl prispe-na tronu. Seveda takim je težko GLAVNI STANi 2157-1» SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO. ILLIN9I9 GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1919-1932. Izvrševalni odbor« UPRAVNI ODSEK. PREOStDNIKi VImmu CmJSmt. SSST-SS S*. U«mS»l« A««., H PODPREDSEDNIKI Aataa Hrut, Im 140, C>nmWi, n. TAJNIKI J«Sm VarSMfter, SVSS k. LawnS*l« Av^. Ckk*a*. M. TAJNIK aOLNliKBOA ODDEUCAi Paul Birm, SSST-Se ft*. UnSIt Cklaf. RLAOAJNlKi AH« J. Tirtww. Im I, Clc#r«, UL UPRAVITELJ GLASILA) KU* Q*4Im, SSST-SS tU. U«»S*I« CSI«M«. « POROTNI ODSEK. j o« Aalnill, In Ml. curnkun, P*. J«Sa UM*rwoe< SOS Hay Si.. S|.rl««IW4. UL M»rtt» ž«U«»»W.r. Im tTS, l«rS«rtwk, Okto. Jm. Ra4iA*k. Im UI, S« I Uit mi. trn. r rasli S^irak. SSOO prmmr A«*^ CU«*ImS, OSI*. BOLNliKl ODSEK. OSREDNJI OKROŽJE i P«ul S.r«.r, arMUMMh. SSST-SS 1» UnMt sv, CSUm^RL VZHODNO OKROŽJE i RuMI PUtorUS. I« 4SS. BfMfSvMa Ms J Aataa RaSltaS. R«a TS, WM Uma * % M ZAPADNO OKROŽJE i Aataa ftular, Eaa 104, OrM4, Km»* m l*|Ut|il Ua Kuliur. Eaa «4S, OUter«, Mtafc, W mhmriM Nadzorni odbor. Matt Patravl«. araSaaSalk, I4SIS Hala Ava, C>IISi^m4 Okla v. JaSaS AtaSraAU. 41» Plaraa Si, Evalatk, Mtaa. Jaa. Kaka. SIOI St Clalr Ava, CtovalaaS. OSla. Tiskovni odbor. Vlacaaa CaaJSar, Ja4a Aa^raAU ta Malt PaHavO. ZDRUŽITVENI ODBOR. PREDSEDNIKI Praak Ala«. S1S4 Sa. CravlaH Ava, CMatS IR. Jaka Trlalj, Jos. »kak. Jalka Ovaa, Mary USavll. VEHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Kara. SS0S »L Clalr Ava, CtavafcaS. Okla. ODOOVORNI UREDNIK "PRO»VKTEHl Jata lavarttrfk POZOR I — Vaa Saaaraa aa«IU«*va ta alvart, hI M Utaja liVTlsvsIoaes iRiff fel JaSaata a#lak, aaj m MiSJaJa aa aaalavi Jaka VarSarkor, SSST-SS »O. UoaSala Ava, Cklaaaa, IU. Vaa aaSava kalaUka p. »ara aaj aa »aUJaJo f«al Bar farja, tajalka Mallkafa aSBalka v fl. uraSu. Vaa »rttaAka glaSa aaalavaojo v fl. livrftavobMO aSkara aa aaj faAlJaJa M. vila, pr.Sa»4attiu aaSaaraafa afkara, *l«ar aaalav Jo af«r«J. Val »rtatal aa |L »aratal aSaak oa aaj »aUJaJa aa —lovi Jaka Atakral«, B« Caaaaakarg, Pa. Vaa frltaSka fra« uraSalltva flastta so aaj »ailjajo pnkiak« Vtaaaaa Caajkarju. Val Safial ta Srafl aflal, aa—alla, aflaaL aarolaku to aohk vao, kar Js v a flaaSaai jaSaata, aaj aa oaMJo M aaalovi trmU*, —t 1» Bo. Utakk Avo, Ckicafa, IU. slovensko naselbine percetualuo, t nišo naselbino, potem prav lahko grama "over the top". Fantovsko čast v naši naselbini si je rešil rojak Antly Beril, kateri je daroval en "Uberty Bond" za *50. Vsa čast mu iu s tem je dokazal, da mu jc nvoboda iu protost slovenskega naroda v stari domovini nad vse. rpsm, tla bo precej slovenskih fantov posnemalo tega rojaka. Tem potoni apeliram na vse rojake v tej naselbini in bljlžujl okolici, tl i se udeleže prihodnje redne me.tcftuc seje okrožne organizacij SKZ. Al. U, v uajobilnejšem številu, katera se vrši Irci jo nedeljo v mesecu februarju, to je 10. t. m. ob drugI uri popoldne, ker s tem dnevom nameravamo zaključiti kampanjo /a ntiljouskj sklati za SKZ. Do tega dneva lina še vsakdo dopovedati in razjasniti ves polo-žij. Največji vzrok tej mlačnostl je premalo zanimanje za slovenske časopMe, ker se še vedno najde rojake, kateri ne čilajo nlkakili slovenskih, časopisov ali sploh nobenih ne, ker so nekateri še vedno t.»ga mnenju, da vse "cajlenge" lažejo. Nekateri pa čitajo samo, take, kateri so bili še ne pred dolgim vsi vnc.i za nemško vlačugo, katerim je zelo težko, da ni več nu Dunaju "njegovega e. iu Kr. apostolskega veličanstva", največjega zaščitnika Vatikana, iu kate ri so bili nekaka uradna glasila, katera so prinsšala uradna glasi l.i c. in kr iifidsodišča v Uraden io opomine, da naj nikar ne zabavljajo čl cz "ljubo" Avatrijo, ker sc jim sicer lahko priprti kaj ue ljubega, kadur pridejo v Avstrijo, Toda, kje je sedaj ta Avstrija, kdo So izvtdel vse one obsodile lis "gavgc". katere so bile izrečene •tati zavednimi Sloveti« i \ Asieri l:i, koleri so m- borili proti avstrijski tiraniji. Mogoče, dotičrti. ka-t#»ri s«» prinašali Inke opomine in urožuje. Ni čuilo, da so neka i »fri rojaki ►<• tsko vneli za ono, bšljrjo moč za njih svobodo, kateri se lieisvoje zastopnike. bodo mogli Izkazati, da so prispe vali zs njih svobodo Njih otroci bodo čil al i imena vseh darovalcev v zbili knjigi, katerega bode v •dednem arhivu v Ljubljani, loda imena Inkih rojakov lir ImhIo vi deli. Bod«» pa njih Imena v črni Hoja ki, zdramite ►«• iu glejte) l( nji gi. kot izkaz, vseh onih. kalen svet takšen, kakoršni .»« in ue v drugači ob iki. Nikar ne mislite in prervati. Nrhstcri rojski »«♦ š«* tsko uče- komisar'4amea li. Hira srt jr | Uiidski sImh! i|| komisar lHakr. v|*ink Krželair n taSklatia, k. ^ f.bruar)a ob osmi un zvečer Ksdi *rgs mt najitfjudur-je vabi var tukajšnje 4ugoolota ne kakor tudi i/, bližnje okolke, htsls v nsj" t riti hI N »d II •sinki listu Im nstan« br. Take orehove ns«ade jim pri poročs ob •e^tah. v parkih, v Franklinov i «-estt. Lii šol sploh pov*od kjer je |n. nr kskor urni i/ ' Roparji so izvršili napad na kah^l.JJ« P (^H/uje;ds ac udrle^rN-g« način. Pred banko so se t rri na m n a ^^ vmi Mtnrj Wm RTevttn N« avtomobilu, v banane t.hitra, kakn rrtlkntrram . ^ ^ ... t___i .. „/u,i imih oren. .. > i . i . ... so v rokah, frsdnikl in drugi lp»dj«v - MOT^m «*«; o ki se slučajno nshajali ns b»n žsvr importir.l. . ...... ki, so morali nost no shrambo. odkoraksti v ver-, rrliov. 'delali Vse te orehe bi lahko pri v Amrriki. Združene dr ga rovornika. ki nam nn razjsftiiil pBW#ll »>. eUjr ler pra^i jmllt^ni položaj Slo 'vencev in JuBmlovsnov «p!ok v la se pribori Slovencem v slsrl domovini s> obod o lu propost. V tukajšnji nsaelbinl jc sanm deset sbivčnskih družin iu nekaj "lieelaijcc" Kadi t«ga ^ mi sam , j počutimo IkiIJ zspu-čene, ker nimamo uoIh ne slo^rnakr cvetke John ftkof. — $1,000,000 — Herminie. Fa. Rb.veueT v iu l.sjšnji iis-M-lbini mi proeej aktivni v kam|isoji /a miljooaki *kiad zs SKZ. D«»^'daj smo nabrali \miIo 11 PSI, kar j* prn-ej leps vsota te nfwlMrto. Ako In ae tn|z\slr v»r ki rojaki potem zabavljajo ns vse "preltge" črez dsusšnji sistem, i Toda icga pa ne vedo. ds ie volil „| liatek liaJImlAr orožje iu ds ae j imi dan volitev lahko i/preobrne '■■At Ksdi tega svetujem vaem dfc. lavcem roja«»om. da m* organiziraj ju v političnih in podpornih orgs nizseijsh iu ds us dan volilrv ra-Hilj«» svoj g!as, knt Jtm vrtrr* ra-/um io nr kol ras11 n* bnnn podpirali S fseml nellml mo/ml PBOSVKTZ "Slovensko republičansko združenje," katero ai jc nadelo nalogo delovati, kolikor je le mogo-j če v danili razmerah, da m; ne u-resničijo grdi naklepi nekaterih iiuperijalistov, da Ih podvrgli |>o-poliaoma jugoslovanske pokrap ne. do katerih nimajo niti naj manjše pravice7 Ne, tega ne moremo in lihi ne »memo storiti. GOVOR MR FR JAORA NA KONFERECI JUOOSLO VAN8KEOA DOBROD DELNEGA ODSEKA 12. januarja v hotelu Chicago IU. La BaUa. ('•njeni po»lu»ahi: hufcali »t«* l* l»or na«eg» taj aika na /.uSiijj konferenci. Kadi tejja »y l/.tliuiir 1 ae Bo z«b uincatno, da v* m iii |Kj(laju Podpirali moramo M«/.f kolikor ^ ^^ ^ kgt,r,ga ^leUrTz 11 tt 111 ie dopuščajo razmere iii oko- vj(jl.jif /u*aj »uk> *e zdruiiti m kuj i- na<"rtu. l'o»ku»ul vam bom liščine. 1'rispevali moraino v Milijonski sklad, kolikor le moremo. .1;, Im SllZ. bolje delovalo po začrtanem p rt »gramu. Vsak lahko izprev idi. da jc pri tem delu veliko stroškov, ka/terh m* ne more n,-i 11 ot ic 11 način izogniti. Kadar pride nabiralec narodnega davka okrog, ne orpravite ga samo s "hrečno". n m pa k prispe vajte, kolikor vam je It- mogoče. Ne imejte nobenih brezsmiscliiih v/rokov ali izgovorov. Ne oziraj-11- «.<• na razne nasprotnike, kateri ne izid rajo nredstev, da bi u nirili delovanje SKZ.. katerim je \ m- dobro. Mimo da .blatijo po/.r-t v ovalne voditelje SKZ. Pomnite, da narod bo dobro om lic. katere so se zaprisegle, podati kolikor mogoče jaano iliko, n« l«xilag. kateri« ai i«o«im lahko »Kini napravili avoje zaključke. Menila «e ui biiu v zgodovini tako resnega narodni »ovratnik vam j« *e poznan m gu ni treba omenjan, ker ja vaa utvar te v rokah odgovornih oaeb iti poznana je v«a aituaeij* tudi nagemu pr«dtedniku Wilaonu. Toda drugi ao vražnik. kateri grozi oa akoro popol 1 no mu uni/i Jugoslovane je, lakot« in aptoftno |K»manjkanje. K« bi vi imeli priliko, da bi *li*ali mile profnje »e »t rada nega ljudatva, jokanje lačnih o i troka, mile prošnje sestradanih m* ter, katere ni*o zmotne dojiti avojit> laatnih otrok, du l»i videli »tare ljudi pomnil take ( |,0 omedluvu j)!a. Via poznamo hedo, katera vludu med na 41 m i hraii Jugoalovani. Vsi »poznava mo. da treba hitre akoije, hitre |*»mo ei, da ne izumre jugoslovanski narod Motno mi je podati nekoliko na tati. nejio sliko o hedi in fprijenju, ka tero vlnda v vieh jugoslovanakih kra , jih in le ml mi je. da naš predsodnik WiUon m imel prilike si ogledati, ko Iiko mora ljudstvo pretrpeli v krajil onostrnn Jadranskega morja. Ko ) - videl tO hedo. pot«ui hi Su\ U; videl, ko Iiko mora ljudstvo trpeli in kaj je trj I jen je, katero morit ljudstvo prenaša ti v jugoslovanskih krajih, kutein se ne more priinoijati z. ono v Franciji m Hilgiji. Kajti ljudstvo v Jugoslovan, kritjih tii moglo dohiti nobene pomori od zu naj, doAittt, je v opustofieiiih krajih Praneiji o* Helgiji mn<'' iz Amerike. Iti v n I ni>iii dva poletja v jutni Nrbi ji kot zastopnik AmeriAkega rdečega izdajalski obraz pred svojo lastno Vt]in ifl tuk«j sem imel priliko vi drl i v reokupiranih krajih Hrbije vv> jnke, kateri so dezertirall i« ava*rli»4te arrtiu le, (»rostovoljre. vojake iz, .Srbije Hrvatske, Bosne in llereeffovine, du lahko refein 1 r. v ve h jngoaln wtiak lh nejo isdajice svojega lasi nega naroda. 1'pam, da ne Ihi veliko takih, kateri bi moraji skriti svoj materjo. A. Kodrič. — $1,000,000 — Bpringfield, III. — iiledc ile-lavskih razmer v tukajšnji naselbini in okolici je bilo že parkrat poročal m, tla so poslale jako slabe. Kadi lega nam je pri nabira njo prosfoovljnili prispevkov za mUjoiiski akliul zelo otežkočcuo. Trudili smo se na vse načine, da In nabrali kolikor mogoče veliko violo. Kojaki, kateri sc zanimajo za stvar, so .sc odzvali po svojih močeh ter prispevali kolikor so jim dopuščale razmere. Kazuinno jc, du niso mogli darovati toliko, Uoi prispevajo po drugih nascl-liinali, u. pr. v Pennsv Iv uniji, kjer sn dosedaj zaslužili priln no. Poleg tega jc, pa šc v tukajšnji nas« lliini precejšnje število roja Zbudila mi je željo po bogastvu, ne navadno željo, ampak ognjeno strast, ki ne idbira pripomočkov v dosego za že I je ne ga nu-meua. Študiral sem. S trudom sem dokonča svoje učenje in poslal doktor. Moje iu tvoje pravo ime je Ka-ves, ali kakor se rod piše, Kvas. Vendar želim, da ostaneš pri imenu, ki si ga imel do zdaj. ime je prazen glas, človek vse. Oženil sem se bil kmalu. Nc iz Ijitbezni do ženske, temveč do njenega premoženja. Ko sem izprev i de I, da sem se motil, sem jo pustil v uhožtiosti in nesreči in sem šel iz domovine v glavno mesto cesarstva. Iz tega mojega prvega zakona imaš brata, (''lovek, ki jc kot berač hodil tod okrog, ki si jc. dajal ime: 'deseti brat'', ki si ga ti v svojem nesrečnem pretepanju ranil, da ne bo dočakal tvojega zdravja, —on je moj sin tvoj brat. Ou je imel vet" pisanj v ro- NAZNANILO IN ZAHVALA .M' Kali. ki pričajo zoper mene. Zdi ^ ^ mladi sosed po svoji bolezni ne-1 se mi, da je nekaj vmes, kar bi ini j ]."rMjn(,|' kako {spremenil. Porabila je pr- j napravilo sitnosti. Drugega ni 1 s* vo priliko, da je pustila očeta in 1 kot zdravilski recept. Vse to je Marijanu sama. prišlo v tretje roke, v roke člo- Nista se dolgo menila o nava-iku, ki se piše kot jaz — Kvas in d nih rečeh. Marijana je skrbelo.! ki je sin mojega brata, kakor kje je oče in zakaj je odšel z do- sem izvedel danes. Zaradi tebe je ma. j zaprt in listine ima pri sebi. La- "Ali mislite, da ste popolnoma 1 hko se zgodi, da pridejo oni lisli Vsem znancem in prijateljem želimo naznaniti, du nam je kru-ta in neusmiljena smrt vzela našo ljubo hčerko LEONA SUSTAR&Ič. rnirla je dne 7.' februarja po kratki iu mučni lx>lezni v svoji mladoletni starosti osem mesecev iu devetnajst dni. Izgubili smo naš najdražji zaklad iu bodoče upanje, poskusili smo vse, da bi rešili naše ljubljeno dete, ali vsaka pomoč je bila zaman. Tzročili smo kiiio jo materi zemlji dne 10. februarju t. 1. Naša presečna zahvala vsem, ki ste naiu priskočili v pomoč iu tolažbo, še posebno sc zahvalimo Amtouiji Zamuda in nje soprogu. J. Kleinenčič, Marv Tom še in nje soprogu, M rs. Ro-biiiK in M rs. 11 vehi, ter MYs. Kn-gelken. Hvala vsem. ki ste jo spremili k zadnjemu počitku. S /.alu joči m srcem ostali starini: «T. Sus-taršič iu K. Sustaršič, Indianapo- Naročniki Pozor! zdravi. J' vpraša graščak. "Zakaj to vprašate?" "Pismo vam imam dati od vašega očeta. Dejal je, da naj ga vam izročim, kadar boste popolnoma trdni. Mislim ,du ga danes že smete brati, iu izvedeli boste na dan, ko bodo njega preiskovali. Tega ne počakam. Živel sem dtjlgo dovolj. in nekoliko o tvoji materi. Prišel sem na Dunaj. Kmalu j sem bil znan. Kalkor se jc širilo j moje ime, toliko več posla sem Mož se zopet dobro počuti, žena |e zadovoljna. Poštni zakon zahteva, di je vaša naročnina plačana v naprej. Znamenje (Januar 31-19) pomeni, da vam naročnina poteče na ta dan. Ponovite jo pravočasno, da se vam liata ne vstavi. Ako lista ne prejmete, je mogoč« vstavljen, ker ni bil plačan. Ako je vaš list plačan in gt ne prejemate, pišite nam dopisnico stari in novi naslov, Naši zastopniki so vsi dru-štveni tajniki in drugi zastopniki, pri njih lahko pla< čate naročnino. Naročnina za celo leto je $4.00 in za pol leta pa $2.00. člani S. N. P. J* plačajo za pol leta $1.40 in za celo leto $2.80. Naročnino lahko tudi sami pošljete na naslov: UPRAVNISTVO 'PROSVETA', 2657 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. krajev, (lovori! nem z njimi in |*>vc dali sn mi dovolj, da aem dobil natan eno »Iiko o strašnem trpljenju in Ih» dl, katero mora ondoln« ljudstvo prr ii«-Mti. Ni mi bito iiiftgS+e. dn hI sam »■O v I,juhi ju iio. Zr. greli nli Itelgrnd, to .« več, kakor vam morem jaz pove-j imel. Dohodki moji so rasi li. Kmalu se i n si pridobil premoženje, ki ti ga zapuščam tu v priloženih papirjih. Toda ni me veselilo, ko sem i-mel, po čemer sem hrepenel. Srečen nisem bil. Spomin-moje prve žene, ki sem jo pustil v nadlogi, me je pekel vedno iu strašno! Sin, ohrani čisto vest, varuj se st rasti! Spoznal sem ubožno mlado deklico, h kateri sem bil poklican v njeni bolezni. Ta je bila tvoja mati. PodiibA Vijcno' nahajaš v moji sedii visečo na steni. Videl boš podobo liste žčnske, ki sem jo jaz ljubil s strastjo, s strastjo pa tudi sovražil. Mirti .je tvoja, imej jo v čislih in v mislih, čc hočeš in moreš.' Vendar ti moram povedati vse. (Daljo prihodnjič.) ŽENA IZ COLUMBUSA PRAVI LAXCARIN BODE POMAGAL VSEKEMU KOT JE TO POMAGAL MOJEM SOPROGU. , . . n«/ , obe ientriilni državi nas Crtile h> hI kov, kateri se nc brigajo za Mt/. |(.,)t( Uo ,,,owinjll,f) k„, „t,( m mesto da bt molčali, nam pa šc i. c/koča jo z. raznimi nesmiselni-mt govoricami, nabiranje t.ga pro>tovoljnega davika. \ tukajšnji naaidbiui sc je sc državi delali z. .Iugoslovani še v mir nem i'ii»u, potem si lahko nekoliko predstavljate kako so vlade po-to|iule z .lugottlov ani v vojnem ra«u. IVinI vojno smo imeli »r prilike, poirvede ii in ohclodmiiti neiuvene odri^lhe, ka tere je i/dn>ula Avutrijska vlada. To u.| nslanovila okrajna urganiza- ,|(li |t„ nastala vojn«, ni bilo mo - 11.• MIZ in upamo, da bo sedaj boljše, ker smo povabili tudi ro jiih.i IV kržcla, da nam bo pnju m 111 ter razložil pomen gibanja i u ter lako vzpodbudil roja k«- k inlen/ivnejHcmn delov aojn 7tn prclioristuo delo. dn/ sem dosedaj nabral IM Till. katero v n<> in se io izročil novemu tajniku <• km/ne orgntiizaeije. Apcinam na \m t nkajMtijc rojake, du na t |"i spevajo v miljnnski slvlad. "li kur jim Ic dopuščajo ni/nu n m naj pomagajo do prave sv....iib niisim rojakom v stati doni..vini i iii enem opozarjam 1 lu nr t n kajšnjega sorijnlist ičnega kl.iba iiu nu j poravnajo svoje /«n»sia • mesi i-ne |ne»pcvkc, \rku iii s< sciluj dolgujejo n.i mesci ni i i * > I r 'n priporu« um. naj -»•• ii.l. . zr hc|c. katera se v rsi 'JI I v \i ion dv orani I * 11 •• lu. ihi ob dvcli |»opol.|i e n lam članom omeiijeni c da jc bilo na rediti se 11 <|ecembl u IUI s skb o ,imi v cr|110, du se nas m- >1 >1,11 |u k |r \ ,i 11 ,l ' Hrvaški sckeiji tu več biti član znani V kratkem Kb.i •a as>i IV. P.. P..r Opomba ured • bilo. da sc imena p»saYi .larov ulcev va miljotisV i s mote priolWHti, ker nam pi .v u n* pnielora. \ wt imen i pnolnens v pmcbld izdaji v rman Kev iew . . dati. Zakaj, da vam resnico povem, tudi jaz ne urnem vašega o-četa,' Prosim, dajte mi brž pismo," pravi Marijan. "Hladno jc tukaj. Ttegnilo bi vam škodovati. Stopile z menoj v sobo! Tam vam bom izročil pisanje." Oba sta šla potem v grad. Hlastno je Marijan raapcčalil debeli, šop. Našel je veliko papirjev denarne vrednosti, ki jih je odložil. Zraven njih je bil'list' zapečaten še vdrugič, napis je Mbil kakor zunaj: "Mojemu šlnu Marijanu.' Naglo je Mladenič odprl in jSrebra I pismo. Kar je našel v nj^in, to menda ni bilo posebno tolažil-no, zakaj položil je prebfbni list ua mizo, zakrll olbraz z rokami in sc naslonil na komolce." (Iraščak je mislil, du je še slab od bolezni in mu ravno zdaj ni dolifo. Vprašal ga je, če potrebuje česa, Na-mesto odgovora vstane Marijan in gre dvakrat po sobi gor in doli. "No, ali ste kaj izvedeli iz pisma.. Kani je šel oče.." vpraša gruščak. Marijan pade nazaj na stol, pokrije lice in se zjoka. "Mrtev je! Nikdar ga ne bom več videl," odgovori Marijan črez nekaj časa. (iraščak se ustraši. Tega ni mislil. Marijan mu porine pismo iu pravi: "Hcrite!" Pismo se jc glasilo: "Sin moj! Kadar dobiš ti to v roke, tvojega očeta ne bo več! Živel sem dolgo, predolgo. Mojc življenje ni bilo tako kakor drugih ljudi, nc lako, kakor bo tvoje. Do Življenja mi ni bilo v poslednjem času nič; živel sem zaradi tebe. <>d , tega hipa pa, ko to pišem, nečem ii n r ii ii ii ii ii sve'. -»Iisal mile proSn |e ,. . >•:..: V« u mu k> I ravno zaradi tebe vee živeti. .>e-čem, da Ilii se ti spominjal očeta v poznih letih takega, kot ura bo morda svet poznal jnlri. Dokezi mojega življenja so v drugih ro k nli, in dasi ne vem za gotov.*, če pridejo v l judske roke, — d.i. celo nc vem, čc jc kateri vmes, ki bi me na stara leta osramotil« ognem se vendar lako, da bode vse nemogoče. Ka/.loge boš posnel i/, misled-Misliut. da sem li dol lun razložiti svojo nekdanjost, tebi samemu. Heri in spoznaj nekoliko t istega, ivi ti je bil tiče. Spoznati ga moreš le nekoliko. Popolnoma bi ga ume! Ic. ako bi i-incl življenje z s seboj, kakor hcui ga imel jaz Tega pa lic želim nikomur. tebi uajmauj. t'e bi me hotel iiineti. bi moral tuneli svet in samega sebe Tega pa li ne boi nikdar, tudi ne ifkušaj Srečnejši boš kot ja/. Itcri! poznavaj me. pa ne sodi! Porabi in tte k obli me' K o,lil sem se v majhni vasi n.t ' akrov jc pa hosta za drva, 7 a-i krov je posojenega s žitom in de-1 teljo, poleg sla 2 konja, 2 krave,) 1 telica in 30 kokoši, vse potrebno kmetijsko orodje, ena kočija in dva voza, hiša ima 5 sob, stala za 12 glav živine, kokošnjak in druga potrebna poslopja. Le 4 milje od mesta Mnskcgon, Mieh. Nizka cena, proda se za $3.200, katerega veseli naj nemudoma piše za natančnejša pojasnila. Prodam zato, ker imam dve farmi. Moj naslov jc: Joseph Prus, K. T. I). 4, Mnskcgon, Mieh. l» »c pni poamehoviill, k « •.. kli. nli na |>i»iii.i.', res |m v pijte, • u I v um m. nr | .Muagu Hi d u i je prt • čl i us In se ma«.'u|euto nad vam Kei ««• | ii r i mamo mogli, ker ste nam za gni lih |-.t na t shod .\k<> •<* nemAkt r n l>l it hoteli kaj tukrga po.rti v lini t« n u *'raneip, s,, pm to kolikor to !ik<. /idiian Ii rave^nikt, ker si, v i.(.•! VST, trr »M-«f |'t-dtt » |HjftM»h«k U.|»klh . '' ' ^"', ktii... )•' Iui«. I p Islvu prejmk^eno mt U»sti m n. mil..o i iK-msk.h tn av*trij • k. h t a Id |e v • k.- ■<• seda i ni motemo ie .-»I«. Ijtldst vu prelr rit j i h T<»la ra* vidimo lah lik.i i/ f • i; h kar v sni h.>m > .lu |. .n Nitipivo vlada , kn» ie lelonrga, kakor .■..ulic plug, »rktre rel<< u Mire N'se |e (stslala v ti'ti« »I. inuttiri |sk.' tovsr I i «.. ti it r. . t 1 r tign pit« ke in lo \ ' I i i I»' v n no.glo nl».leli.» al t i ii i ''Hi. i< t ht la rit|tl«tiil t > «»le ■ kntt,« ^ ii v «. Hntio Tako l> ko sn >t l.itnl. n Mrtffattrjn. nam l..i<> iiuigui r * I..I h 11 niti ear kapij. ei r;n tn le k« krf ni liiln v len. o N)ii tnti ene krave |Wtlti1i pi. n. i/ \ met .ke rn.t |to*il|«tet k<«e