SLOVENSKI PRIMOREC
SSffiTrjSKSS:	K ATOMSKI TEDNIK	izide	vsak	četriek
Lelo I. — Štev. 6	GORICA, DNE 4. OKTOBRA 1945.	Cena	L.	3	-
Pij XII. o pravi demokraciji
me. (kješ?
Veseli nas, da naš list pri mnogih rojakih vzbuja zadovoljstvo in ga radi čitajo, a iz mnogih krajev nam prihajajo obvestila, da mu tudi nasprotujejo, delajo ovire pri razprodaji s strahovanjem, da celo s tepenjem prodajalca in sežiganjem lista.
Zelo se čudimo temu postopanju, saj so to metode, ki so se jih posluževali bivši Mussolinijevi fašisti - in tedaj smo jih vsi obsojali. Čutili smo, kako nas je diktator vklenil v suženjstvo, da bi kmalu še misliti ne smeli po svoje.
Prav v ta namen, da bi naše ljudstvo preorijentirati iz fašistične na demokratično miselnost, da bi mu dali svobodno zadihati tudi glede čtiva, da bi ga naučili - ker je naš narod katoliški - iz katoliškega stališča presojati današnje svetovne in domače dogodke, smo goriški duhovniki ustanovili katoliški tednik, ga pravilno in lojalno priglasili vsem merodajnim činiteljem v upanju, da bo vsem le vseč, ako jim pomagamo vzgajati ljudstvo v dobre demokratične narodnjake in katoličane.
Listu smo dali tudi smernice: mirno učiti, povedati resnico, nobenega žaliti, in kjer bi bilo treba grajati napake, storiti to z vso ljubeznijo in obzirnostjo.
Demokratična svoboda pač obstaja v tem, da sme vsak na dostojen način povedati svoje misli - to je svoboda besede in tiska - in toliko demokratičnega duha smemo pač pričakovati od našega ljudstva, da mirno in trezno prebere in premisli, kaj mu njegovi dušni pastirji povedo. Nato pa naj si napravi samo svojo sodbo. Taka je bila do leta 1914. pri nas navada in upamo, da bo postala v letu 1945. znova taka, ker je to navada pri vseh demokratičnih narodih.
Pravicam iu dolžnostim podložnikov v demokratični vladavini odgovarjajo pravice in dolžnosti oblastnikov. Oblast je v vsaki družbi, zlasti pa v državi nujno potrebna. Brez prave, močne oblasti ni reda, ni edinosti, zato tudi ni blagostanja. Dandanes marsikdo pojmuje svobodo in demokracijo v tem mislu, da smejo podložniki delati, kar sem jim zljubi, in da oblast nima nobene pravice ukazovati. Pij XII. jasno poudarja, da mora ..demokratična država, bodisi da je monarhična ali republikanska, imeti moč, da zapoveduje z resnično in dejansko oblastjo11. Ta
oblast mora biti taka, da lahko zahteva od svojih podložnikov pokorščino in se pri tem lahko poslužuje tudi sile.
Oblast je od Bosa
Papež ugotavlja pri tem, da’je med človeško osebo, med državo in med javno oblastjo neka povezanost in nek red, ki ima svoj izvor in svoj temelj v Bogu. Človek kot oseba ima svojo pravo vrednoto in dostojanstvo v tem, da je od Boga hotena. Javna oblast ni drugega kot udeležba na božji oblasti. To pomeni: vsaka človeška oblast je le toliko res prava oblast, v kolikor je odsev in izraz božje oblasti. Iz tega sledi, da so nosilci javne oblasti v nekem pravem smislu
Zato se nadejamo, da se podobna nasilstva ne bodo več ponavljala proti našemu listu in da se bomo kot pošteni ljudje pošteno razumeli med seboj. Ako katoličani in oni, ki nočejo več taki biti, nismo v vseh zadevah enakih nazorov, pač o spornih vprašanjih lahko obravnavamo v svojih listih, ne bomo pa šli drug na drugega z dejanskimi
namestniki in zastopniki božji Tega svojega visokega dostojanstva se morajo pri izvrševanju svoje oblasti tudi zavedati in se odlikovati zlasti po naslednjih krepostih : po zavesti osebne odgovornosti, po objektivnosti in ne-pristranosti, poštenosti, plemenitosti in nepokvarnjenosti. Kdo so ti nosilci javne oblasti? V demokratični vladavini so to v prvi vrsti zakonodajni zastopniki naroda ali poslanci, ki tvorijo parlament. O le-teh pravi sv. oče, da je »vprašanje moralne višine, praktične sposobnosti in umske zmožnosti poslancev v parlamentu za vsak narod, ki ima demokra-
tično vlado, vprašanje življenja ali pa neprestanega hiranja".
Lik narodnega zastopnika
To vprašanje o narodnih zastopnikih je tako važno, da nam papež podrobno očrta, kakšni morajo biti in kakšne lastnosti jih morajo krasiti. »Nedvomne izkušnje dokazujejo, »pravi sv. oče«, da mora sleherno zakonodajno telo, ako hoče plodonosno delovati in si pridobiti spoštovanje in zaupanje, zbrati v svojem krogu izbrane ljudi odličnega duka in trdnega značaja, ki naj bodo zastopniki vsega naroda in ne poslanci množice, kateri na ljubo se pogosto in na žalost zanemarjajo posebni interesi na škodo resnične potrebe in upra-
napadi. To slednje bi le kazalo, da smo še vedno pod močnim vplivom fašistovskih sistemov kljub vsem pozdravom; Smrl fašizmu!
Tiste, ki so naš list te dni s silo napadli, le pomilujemo. Njim naj velja še posebno Kristusov očitek Aninemu hlapcu: „Če sem napak govoril, s pričaj, če pa prav, zakaj me biješ ?	Ured.
vičcne zahteve skuone blaginje. Izbira t;-kih mož se ne sme o-mejiti na posamezne poklice in položaje, ampak naj bi bila odraz pestrega življenja vsega naroda. Izbrati je treba ljudi trdnega krščanskega prepričanja, zanesljivega in pravilnega presojanja, uravnovešenega čuta za stvarnost, ki bodo ostali v vseh okoliščinah dosledni samim sebi. Izbrati je treba može bistrega in zdravega življenjskega nazora, krepkih in premočrtnih odločitev. Predvsem pa može, ki bodo zmožni, da bodo oprti na veljavo, ki izvira iz njihove čiste vesti in na široko izžareva v njihovo okolico, postali voditelji in poglavarji posebno v časih, v katerih naraščajoče potrebe močno dražijo občutljivost ljudstva in povzročajo, da laže zaide na stranpota in se izgubi. Treba je izbrati može, ki bodo v prehodnih razdobljih, ki so navadno težavna in jih razdvajajo strasti, različni nazori in nasprotujoči si programi, čutili dvakrat bolj dolžnost, da vcepijo v žile naroda in države, kadar gori v mrzlični vročici, duhovni protistrup v obliki jasnega presojanja, požrtvovalne dobrote, vsem enako naklonjene pravice in vztrajnega stremljenja za edinost in narodno slogo v duhu resničnega bratstva".
Iz tega razumemo, zakaj polaga sv. stolica tako veliko važnost na volitve in zakaj zahteva pod grehom od vernikov, da volijo res prave krščanke poslance.
V pravi demokratični državi mora biti torej prava resnična oblast. Ta oblast pa ni neomejena in vsemogočna, temveč tudi sama podrejena višjim božjim zakonom. Zato mora spoštovati oni moralni red, ki ga je Bog sam postavil. Spoštovati mora vse človeške pravice, ki jih je človeku dal Stvarnik sam (pravica do življenja, svobode, vere, združevanja itd.). Kadar si državna oblast prisvaja prevelike pravice in hoče imeti nad podaniki neomejeno in neobrzdano moč, tako da krši celo božji red in pravice, ki jih je človeški osebnosti dal Bog sam, preneha biti prava demokratična oblast in postane državni absolutizem (in s tem obsoja vsak fašizem, ki temelji na načelu državne vsemogočnosti), ker nasprotuje zdravi demokraciji, tlači človeško oseb7 nost, uničuje vsako svobodo in noče priznati nad seboj nobenega višjega zakona.
(Konec)
„Ko sem študiral v Cambridgeu (angleško vseuči-liško mesto), so bili v isti dvorani možje istega naroda večkrat razcepljeni v šest različnih verstev. Ko pa sem poslušal bogoslovje v Rimu, so bili v eni dvorani mladeniči šestih narodov, ki so vsi izpovedovali eno vero. Takega soglasja vseh narodov v eni veri ne more doseči nobena človeška moč".	(Angleški pisate|j Benson)
PRIMOREC ____.___	Št.	6.
OKNO V SVET
Konferenca zunanjih ministrov. Konferenca v Londonu se bliža h koncu Pričakuje se, ! da bo ob zaključku izdano končno poročilo, iz katerega bo šele razvidno, kakšni so bili uspehi tega sestanka. Poročila, ki izhajajo med posameznimi zasedanji, so zelo skromna in nam ne povedo veliko. Zdi se, da obstajajo med velesilami precejšna nasprotstva glede posameznih problemov u-reditve svetovnega miru. Nasprot-stvo je zlasti med Sovjetsko Zvezo in med anglo-saSkimi velesilami. Največja sporna točka je različno pojmovanje demokracije. Obe stranki poudarjata z vso silo demokracijo, toda njuno pojmovanje se nič kaj ne krije. Samo tako si lahko razložimo, kako je mogoče, da si n. pr. o balkanskih državah (posebno o Romuniji in Bolgariji) zavezniki niso edini, so li res demokratične ali ne. SZ so demokratične in Molotov je v Londonu to spet poudaril, Anglija im Amerika pa ie nimata preveč zaupanja v to balkansko demokracijo. Glavna vprašanja, ki so se obravnavala na londonski konferenci v tem tednu, so sledeča: načrt o dobavah Avstriji, predlog za ureditev notranje plovbe po Evropi, pospeševanje vrnitve sovjetskih in francoskih državljanov v domovino, problem internacionalizacije Porenja in Porurja.
Poizkus vstaje v Argentini. Bivši predsednik general Arthur Ravvson in general Oswald Martin, sta pripravljala vstajo proti sedanji argentinski vladi. Njun namen je bil vreči vlado, ki je menda preveč samodrška, in izročiti začasno oblast vrhovnemu sodišču. Toda vstaja je bila preprečena, generala aretirana in proglašeno obsedno stanje. Aretiranih je bilo še mnogo drugih znanih političnih osebnosti.
V Parizu se vrši svetovna sin-dakalna konferenca novo ustanovljene Svetovne sindakalne zveze.	_
Abesinski cesar Haile Selasi£ ni zadovljen s predlogpm, da bi se bivše italijanske kolonije Somalija in Eritreja spet vrnile Italiji.
Milanu Grolu so dovolili, da lahko obnovi Demokratično stranko na vsem področju jugoslovanskega ozemlja.
Japonski cesar Hirohito je o-biskal zavezniškega vrhovnega poveljnika MacArthura. Obisk se je vršil na ameriškem poslaništvu v Tokiu in je trajal 38 minut. Imel je vljudnosten značaj.
Jugoslovanski kralj Peter II. je obiskal begunska taborišča v i Nemčiji, ki se nahajajo pod angleško zasedbo.
Predsednim Truman je povabil sovjetskega maršala Žukova na obisk v Združene države. Žukov je vabilo sprejel.
Praški župan in predsedn:k nove češke socialistične stranke dr. Peter Zenkl je nedavno dejal: „Na Češkem imamo list, ki se imenuje .Svobodne Slovo* (svobodna beseda), toda navzlic temu ni javno mnenje svobodno. Žalostno dejstvo je, da Čehi več izvedo o razmerah v svoji domovini iz tujih listov kot izdomačih."
Med Čang Kaj Šekom in med voditeljem kitajskih komunistov Mao Tse Tungom je bil po dolgih pogajanjih sklenjen sporazum. Sporazum predvideva sestavo osrednje vlade, v kateri bodo zastopane vse politične skupine, splošne volitve in razorožitev komunističnih oboroženih sil.
Maršal Alexander se je vrnil v Anglijo. Na njegovo mesto vrhovnega poveljnika sredozemskega področja je bil imenovan general Joseph T. Mc Narney.
Združene države so navezale diplomatske stike z Madžarsko. Madžarska vlada pa je morala obljubiti, da bo izvedla svobodne volitve in sploh zajamčila vse demokratične svoboščine.
Giorgio Jaksetich, urednik komunistična glasila „11 Lavoratore", ki je bil pred nedavnim imenovan za člana italijanske konzulte v Rimu, je to imenovanje odklonil, češ da se je večina prebivalstva Julijske krajine, ki bi ga moral zastopati, izrazila za pridružitev Jugoslaviji.
Jugoslovanski predsednik Kardelj je na tiskovni konferenci v Londoilu izjavil, da bo Trst, ako se priključi Jugoslaviji, postal sedma federalna republika DFJ.
[VERSKE NOVICE!
Škofovska konferenca v Fuldi. Pretekli mesec se je vršila v Fuldi letna konferenca nemških škofov. Proučili so nove razmere in ob sklepu izdali Skupno pastirsko pismo, v katerem najprej pohvalijo vernike in duhovnike za neomajno zvestobo katoliški Cerkvi v času preganjanja od strani nacistov in zlasti še one, ki so nevstra-šeni sprejeli vsako žrtev za Kristusa. Obžalujejo pa tudi, da so se nekateri pustili speljati od zmotnih naukov narodnega socializma in zapustili sv. Cerkev.
V pastirskem pismu povdarja-jo, da hočejo posvetiti veliko skrb vzgoji mladine, ker le katoliško vzgojena, bo znala živeti v ljubezni z vsemi iri se ne bo več ponovilo nasilstvo zadnjih desetletij.
Misjonarji na Japonskem. Predsednik japonsKega ministrskega sveta je poklical 15 katoliških misijonarjev, ki so med svetovno vojno ostali na svojih mestih in se jim je zahvalil za vse, kar so dobrega storili japonskemu ljudstvu v teh težkih časih. Prosil jih je pa tudi, naj nadaljujejo s svojim delom in pomagajo pri duhovni in moralni obnovi japonskega naroda.
Sveta stolica In poljska vlada.
Kol smo že poročali, je poljska vlada preklicala konkordat s sveto stolico, češ da se ga le-la ni držala. Očitala je zlasti Vatikanu, da je poljske škofije izročil med okupacijo nemškim škofom. Sv. stolica je sedaj objavila uradno noto o lem vprašanju, v kateri ugotavlja, da ni nikdar kršila konkordata: s lem, da je v mestih Chelmu in Poznanju imenovala za nemške vernike nemške škofijske[adminislratorje nikakor ni prestopila mej konkordatnih obveznosti. Pač pa je poljska vlada sama tista, ki je prekršila in krši konkordat v sledečih točkah: 1) poljska duhovščina in poljski verniki ne morejo občevali s sv. stolico, kar je proti 2. čl konkordata, ki zagotavlja svobodo takega občevanja : 2) škofje in duhovniki so bil' v zadnjem času aretirani, ne da bi se upoštevala člena 20 in 22 konkordata; 3) vlada je odpovedala podporo cerkvenih osebam, kar je proti 24. členu konkordata.
Ameriški tednik .The Tablet* poroča sledeče novice o verskem položaju v Poljski tostran in onstran Curzonove črte: Metropolit katoliških Ukrajincev, lvovski nadškof Jožef Slipy je bil aretiran s Iremi drugimi katoliškimi prelati in poslan v Kiev. Govori se, daje eden od teh, 78 let stari skof Chonyszyn na poli v Kiev umrl. Sovjetske oblasti sistematično odstranjujejo katoliške ukrajinske duhovnike in jih nadomeščajo s pravoslavnimi duhovniki. V vatikanskih krogih so tudi zelo zaskrbljeni radi usode poljskega primasa Hlonda, ki se je pred enim mesecem vrnil na Poljsko, a ni o njen nobenih vesli.
Milan. Na kvalrnico so imeli v Monzi blizu Milana škofijski evharistični kongres ki se ga je udeležilo do
en miljon ljudi, več kardinalov in veliko število škofov in nadšk.fiv.
Milanski kardinal Schus'er je ukazal, da smejo duhovniki blagoslavljati samo zastave verskih udruženj, ki so pod škofovo oblastjo.
Mehika, Sv. oče je imenoval kardinala Villeneuve-a, nadškofa v Que-bec-u (Kanada), za svojega legata pri proslavah, ki se bodo vršile prihodnji mesec v Mehiki na čast Materi Božji iz Cuadalupe, ki je največja Marijjna božja pot v Ameriki. To dejanje smatrajo za zelo značilno, kajti že trideset let ni šel noben legat sv. stolice v Mehiko. V dobro informiranih krogih pravijo, da bo ta obisk kardinala Vileneuve-a smatrala sv. stolica za prvo dejanje obnovljene verske svobode v Mehiki. Pomniti moramo namreč, da je v Mehiki bilo še pred par leti pre. ganjanje Cerkve.
Vatikan. Sv. Oče je sprejel v posebni avdijenci ameriško komisijo, poslancev, ki imajj nalogo, da preračunajo, koliko je stala zadnja svetovna vojna. Pri lej priliki je sv. oče dejal: »Vemo, da imate nalogo preračunih, koliko je stala vojna. Brez dvoma bo lo strašno velik račun ... Noben človek pa ne bo mogel zmeriti skrbi, strahu in trplenja, ki ga je človeštvo prestalo v teh dolgih letih...*
Budapest. Nestrohnjena desna roka sv. Štefana, ki je gotovo najbolj češčena relikvija na Ogrskem, se je vrnila v Budapest. Našli so jo ameri-kanski vojaki skupaj s kraljevo krono v neki votlini nekje na zgornjem Avstrijskem.
Rim. Nekateri listi so obdolžili Vat kan, češ, da želi obnovitev monarhije v Španiji. Neka uradna oseba je na to uradno izjavila: »Pooblaščen sem, da izjavim, da so vse te govorice izmišljene.*
Prihodnjo nedeljo bo sv.
oče govoril po radiju katoličanom zbranim v mestu Bogata (Kolumbia) o priliki kongresa Kristusa Kralja -28. oktobra pa bo govoril katoličanom v Argenliniji.
Sv. očfi je v svojih vsakdanjih av-dijencah od 5. junija 1.1. do danes sprejel že t milijon zavezniških vojakov.
V vatikanskih krogih se ponovno izjavlja, da so brez vsake podlage vesli, da bo Mgr. Spellman, sedanji newyorški nadškof, postal pa-pežov državni tajnik. On je vojaški škof amerikanske armade in se sedaj mudi pri njej blizu Japonske.
Mgr. Cosiantini, tajnik misijonske kongregacije (Propaganda Fi-de). je za pripravo no misijonsko ne: deljo (21 oktobre) imel govor, v katerem je med drugim dejal: »Porušenih je veliko cerkva in škofijskih dvorcev, veliko semenišč in šol, veliko žnpnišč, samostanov in bolnišnic. Toda nič ne de. Krščanska ideja ni umrla, temveč se blešči v večji luči.*
„Eahtio boste našli mesto Brez obzidja, brez šot. brez postav, brez denarja, brez pismenosti. STodo niHdar še se ni našel narod brez ‘Boga, brez molitev, brez' priseg, brez uersliifi obredov, brez irlev (StaropjgansRi pisatelj SPlutarfi).
Bolgarska demokratična stranka, ki jo vodi bivši ministrski predsednik Mušanov zahteva odstop sedanje vlade ljudske fronte in sestavo nove vlade, ki naj predstavljajo vse demokratične sile. Stranka zahteva tudi demokratske, popolnoma svobodne volitve, nedotakljivost stanovanja, nepolitični značaj vojske in sodišča.
Zdravstveno stanje dr.ja Ivana Šubašiča se‘je zboljšalo.
V Rimu se je 25. 9. sestala italijanska konzulta, ki ima namen pripraviti ustavodajno skupščino. Za predsednika konzulte je bil izvoljen grof Carlo Sforza.
Admiral Sir Jon Cunninhm, poveljnik v Sredozemlju je preselil svoj glavni stan iz Italije za Malto in bo ta toliko bombardirani otok postal spet sedež poveljstva angležkega brodovja.
Penicilin
Te dni smo brali v časnikih, (Ja je bil odlikovan na univerzi v Rimu odkritelj penicilina, dr. Fleming Aleksander. Še prej pa so poročali, da UNRA pošilja nekaterim državam majhne količine penicilina iti so to poudarjali kot posebno važno stvar. Kaj je ta čudna reč penicilin?
Penicilin je novo zdravilo, ki dela čudeže, tako vsaj bi inoral človek sklepati, ko posluša poročila o njegovih uspehih iz Amerike. Če pa hcčemo na vprašanje bclj natančno odgovoriti, moramo reči da je to čudodelna plesen, ki zdravi rane. Nastane v prav majhnih količinah, kadar se na kruhu ali siru razvije plesen. V tej plesni je posebna kemična snov, ki pa niso še megli dognati, kako je sestavijena; ta snov ima posebno lastnost, da zamori različne bacile, ki se razvijajo v zastrupljenih ranah.
K odkritju penicilina je pomagal zgolj slučaj. Leta 1929. so pustili v nekem zdravniškem laboratoriju v Angliji preko noči na mizi nekaj skodelic, v katerih so goiili za poskuse različne bacile. Drugi dan so ugotovili, da so bacili preko noči poginili. Ko so iskali temu vzrok, so ugotovili, da so bacili preko noči poginili, ker jih je zamorila neka plesen. Dr. Fleming je objavil to ugotovitev in izrazil mnenje, da )e skrito v plesni učinkovito sredstvo proti bacilom.
Ta misel je zaposljevala osebje tega laboratorija dolgih enajst let. Ko je nastala v Angliji nujna potreba po sredstvu, ki bi učinkovito zdravilo rane zadobljene ob umiku iz Dunkerka in ob bombardiranju angleških mest, so se še z večjo vnemo vrgli na pre-iskavanje čudovite plesni. Uspehi
IMIPIUSIKA M D SIIL
ZA UVAJSETO POBINKOŠTNO NEDELJO
'N
•■'fKalior je današnji evangelijski kratjevič padeI svoje m 'ade dni v smrtno botezen, tako trpi tudi današnja mladina na neka--terih Hudih duhovnih boleznih radi katerih 60 tudi žalostno Končala, ako ne bo poiskala zdravnika Jezusa JCristusa.
Sfn katere so duhovne bolezni današnje mfadine? fPrvo je pomanjkanje verske zavesti in odgovornosti. 3a zavest temelji na gtobokc.n poznanju verskih resnic in v notranjem življenju po veri. Blagor mu kdor tako živi, kdor pa te zavesti in odgovornosti ne čuti je že takorekoč na tem svetu pol človek, v večnosti se pa od satana ne bo točit,
3~o gorje vetja za današnjo mladino. Ona roste v nesrečni nevednosti, postaja od dne do dne zato fiudo6nejša, sta6t nagoni jo trdo drže v svoji pesti, pobožnost je stepa in hira. Od svojega citja se odaljuje, namesto, da bi se mu bližata.
'Drugo je vrobče pohujšanje. S(ar je naša mladina videfa in še vidi nas mora do dna srca zadeti, da moramo o6upno vskli-Rniti'. S/7e6eški Bog. usmili se nas. HTltadir.a gre svoji duhovni smrti naproti.
ti ni zalo potreba, da tudi vi krščanski očetje, skrbne matere in odgovorni vzgojitelji z današnjim očetom v evangelju kličete „9ospod, pojdi doli v SKofarnaum, preden moj in umrje?« ali pa z ono kananejsko ženo: „Qosp.>d, ‘Davidov sin usmifi se me/ fKčerko imam, katero nečisti duh močno nadleguje, lepo prosim reši jo!„
„ cO današnjem evangelju imate vzgled, kako ste dolžni za mfa-
dino skrbeti"	(FILIP KAFOL)
so bili presenetljivi. Pokazali so prvovrstno zdravilno vrednost penicilina.
Poskuse so potem nadaljevali v Ameriki in našli, da je penicilin zelo učinkovit pri uničevanju neverjetno velikega števila raznovrstnih bacilov: gnojenje ran, pljučnico, vnetje možganske mrene, zastrupljenje krvi itd. Največja neprilika pri izdelovanju penicilina je bila do sedaj nestalnost njegove kakovosti. Zgodi se, da je prvi pridelek prvovrsten, naslednji pa ima le majhno učinkovitost ali je sploh nima in je
zato neuporaben. Njegovo izdelovanje tudi stane zelo veliko in je bilo do nedavna vse pod kontrolo ameriške vojske. Sedaj ga izdelujejo tudi druge države. Nobena bolnišnica, ki dobiva to zdravilo od države, ne sme ničesar zaračunati za uporabljeni penicilin. Trenutno ga rabijo le za hude primere obolenj, ko vsa druga zdravila odpovedo.
Iz vsega navedenega je razvidno, da smo še vedno le v preiskusnem štadiju tega novega zdravila. Vendar vse kaže, da bomo kmalu v posesti najbolj uspe-
šnega zdravljenja zastrupljenih in prisajenih ran, ki so se do sedaj vsakemu drugemu zdravljenju u-pirale.
Kot zgled navajamo le en sam primer. Nekemu tridesetletnemu vojaku je krogla iz strojnice na vojnem področju Tihega Oceana zdrobila nogo. Kos usnja njegovega čevlja je; prišel v rano in povzročil hudo vnetje. Čeprav je dobil že po treh urah zdravniško pomoč, je bil po 15 mesecih še vedno v bolnici, ker je nastopilo Kronično zastrupljenje. Bacilov niso mogli uničiti z nobenim zdravilom. Tedaj so uporabili penicilin. V obliki injekcij so mu ga vbrizgavali v mišice. Po enem tednu je bila rana čista in zaceljena. Za popolno ozdravitev je rabil dvajset dni.
Čitajte in širite naš list SLOVENSKI PRIMOREC“
Učenjak Viljem Knoxje izdelal mejne, prenosljive električne centrale za proizvodnjo električne energije. Zamislil jih je pri nekem potovanju po Kitajskem med to svetovno vojno. Jaoonci so potisnili Kitajce v notranjost dežele, daleč proč od industrijskih središč, ter jih tako odtrgali od električnih central. Knox jim je priskočil na pomoč in izdelal majhne prenosljive centrale, pri katerih se lahko uporablja tudi premog najnizie vrste. Na Holandskem jih vpo-rabljajo, da izsušujejo kar cela ozemlja, ker so nemški nacisti porušili nasipe ter je voda poplavila deželo.
Vse kaže. da bo atomska energija, na kateri temelji moč atomske bombe, imela lepo bodočnost. Učenjaki pravijo, da se ob delovanju te energije proizvaja silna toplota. Upajo, da bodo to toploto lahko uporabili za vsakdanje potrebe. Seveda bo treba še veliko študija in dela. Ko pa se posreči, bo dajala ta atomska energija toploto po tako nizki ceni, da si jo bo lahko privoščil vsak za kuhanje in ogrevanje sob. Drva, premog, petrolej in celo električna sila bodo morali med zastarelo šaro. Škoda, da tega nimamo že to zimo, ki se obeta precej mrzla, drv pa je le malo.
Prebujena narodna zavest je leta 1848. marsikaterem starcu vcepila mladeniškega duha. Med prvimi teh mož je bil tržaški prošt Mihael Verne. Porodil se je 28. kimovca 1797. v Orehku pri Postojni pod kmečko streho. Srednje šole je dovršil v Ljubljani, bogoslovje pa v Gorici, ker je bila takrat Postojna pod goriško škofijo. Leta 1823., na jesen, je bil v Gorici posvečen v duhovnika in bil nato eno leto kaplan v Vrtojbi. Leta 1824. pa je odšel za kateheta v Postojno. Ker je ravno takrat Postojna pripadla tržaški škofiji je Verne že prihodnje leto postal škofov kaplan in notar v Trstu. Tu je potem ostal celo življenje. Leta 1835. je postal kanonik pri stolnici sv. Jušta, leta 1846. pa stolni prošt in šolski nadzornik. Po smrti škofa Ravnikarja je bil celo nekaj časa kapitularni vikar osirotele škofije. Umrl je 29. a-prila leta 1861.
Verne je bil visoko izobražen mož. Poleg klasičnih je obvladal še celo vrsto modernih jezikov.
Nekoliko likov iz naše preteklosti
MlllCKZl VCniCj tržaški stolni prošt
Za svoj materni jezik pa se je vnel po vplivu svojega škofa Ravnikarja ter svojih tovarišev kanonikov Petra Aleša in Josipa Kovačiča, ki sta tudi znana pisatelja. Dasi mu je bil materni jezik iz šole popolnoma neznan, vendar se je sam s čitanjem slovenskih knjig, zlasti „Novic“ toliko naučil, da je na stara leta pisal gladko slovenščino. Prekoračil je že svoje 50. leto, ko je prvič prejel za slovensko pero. Ko so se leta 1848. narodnjaki trudili, da bi se šole poslovenile je naš Verne poslovenil Eutro-pijevo kratko rimsko zgodovino za šolsko porabo. Knjiga je 0-stala sicer samo v rokopisu, vendar sta mnogo odlomkov iz te knjige objavila dr. Miklošič in dr. BIeiweis v svojih berilih. Od leta 1851, pa je začel v „Novi-cah“, vse tja do smrti, objavljati svoje spise kateri so se na- f
daljevali skozi cele letnike. Najprej je priobčil svoje „ Potovanje po nekaterih Jugoslovanskih krajih", v naslednjem letniku pa „Potovanje po Laškim". Leta 1853. je poslovenil za „Novice“ »Premišljevanje narave in previdnosti božje v nji". Pozneje pa še »Visoki namen poljedelstva” ter »Ntoroznanstvo sedaj in nekdaj".
Najobsežnejši in najboljši spis Mihaela Verneta pa je »Potovanje v Sveto Deželo v letu 1857. V Ljubljani 1859. Natisnil Jožef Blaznik" Za .Vodnikov Spomenik" je spisal nekaj zgodovine o Turkih. Ko je leta 1851. umrl župnik in pisatelj Matija Verto-vec, nadaljeval in dovršil je Mihael Verne njegovo obširno delo „Občna povestnica ali zgodovina celega sveta*.
»Slovenska Matica" hrani v svojem arhivu še celo vrsto Verne-
tovih rokopisov. To so večinoma prestave J. B. Bossuet-a, Cha-traubriand-a in Montesqieu-a.
Iz tega vidimo, da je Verne ljubil in čital stare in moderne klasike ter iz njih zajemal'svoje znanje in mišljenje. Dasi je bil izobražen in duhovit mož, vendar v njegovih potopisih ne opažamo posebne duhovitosti. Kljub temu pa moramo Verneta imenovati prvega slovenskega potopisca.
Tesno prijateljstvo gaje vezalo na škofa Ravnikarja in dr. Blei-
weisa.
Mihael Verne je bil eden prvih slovenskih potnikov po tujih zemljah.
Med slovenskimi pisatelji pa zasluži posebno hvalo in priznanje, ker je na stara leta in v odlični službi prijel za pero iz čistega domoljubja, hoteč vsaj nekoliko tudi s svojim trudom pospešiti oživljeno slovensko slovstvo ter koristiti svoji domovini.
V tem pogledu si je zaslužil marljivi Verne narodovo hvaležnost.
DOPISI
Bilje t V goriški bolnici je 27. t. m. po dolgi in težki bolezni preminila gdčna Zala Zama-rjeva, sestra pogojnega biljen-skega župnika Cirila Zamarja. Prepeljana je bila na biljenko pokopališče in pokopana paleg matere in brata duhovnika. Pokojna Zala je bila dobro znana po celi Goriški, zlasti pa v naši župniji in v okolici. Bila je pri bratu v Biljah dolgo vrsto let in se v tem času splošno priljubila s svojo ljubeznivostjo, požrtvovalnostjo in gorečnostjo. Pomagala je bratu pri delu za duhovni, prosvetni in gospodarski podvig naše župnje. Bila je vneta delavka na prosvetnem polju, goreča cerkvena pevka in dobra vzgojiteljica, ki si je veliko prizadevala, da bi naše otroke in našo mladino, posebno dekleta, ohranila zveste Bogu in narodu. Zadnja leta je z veliko požrtvovalnostjo in vestnostjo vodila biljensko posojilnico. V Biljah si je pridobila širok krog dobrih in iskrenih prijateljev. Okusila pa je tudi črno človeško nehvaležnost in užila marsikatero grenko uro. Umrla je prezgodaj kot žrtev naših zmedenih časov, polnih sovraštva in okrutosti.
Naj mirno počiva v biljenski zemlji I Njen spomin bo večno živel v srcih vseh dobrih in poštenih Biljencev.
Kred. Na praznik rojstva Marijinega smo imeli v Kredu prvo sveto obhajilo. Popoldne pri blagoslovu so bile prvoobhajanke sprejete v Marijin vrtec. Nato so jim druge deklice priredile prav lepo in nedolžno zabavico: razne deklamacije, govorčke in tri enodejanke: Božji volek, Romanje na Sv. Goro in Satan. Ta poslednja je bila posebno zanimiva. Mnogi so pomagali, da je tako lepo uspelo, posebno še organist, njegova žena in prednica M. D. Prostovoljnih prispevkov smo nabrali 2370 lir, ki jih bomo porabili, da kupimo kip sv. Jožefa v zahvalo, da je bila krej-ska duhovnija obvarovana vojnih grozot. V nedeljo 23. t. m. smo prireditev ponovili in še kaj zanimivega dali.
Ročinj. Tu smo 16. 9. slovesno obhajali god Žalostne M. B. Zjutraj se je velika množica zgrinjala okrog obhajilne mize, popoldne nas je pridigar vnemal k češčenju žal. M. B, zavetnice naše bratovščine, ki nam bo tolažnica v trpljenju. Pri lepi in dolgi procesiji so fantje nosili kip žal. M. B., otroci so kot angelčki delali veselje Božji Materi, preostali zvonovi so ubrano pritrkovali, pevski zbor lepo in krepko prepeval, družbenice z zastavo in belimi oblekami so dvignile vse slovesnost, ki je marsikoga ganila do solz. Čast taki župniji in požrtvovalni mladini 1
S TA
Velika novost za naš mlajše so delavske stavke, saj vsa leta fašizma nismo doživeli nobene stavke. Od maja do danes pa že več splošnih in delnih, kakor bi hoteli nadoknaditi tisto, kar so prej zamudili. Ker je stvar posebno za mlajše nova, oglejmo si, kaj je to stavka ali štrajk.
Koristi delavcev in delodajalcev se velikokrat ne skladajo in zato nastanejo med njimi spori. Ti se lahko poravnajo mirnim potom z dogovori med enimi in drugimi ali pa pred posebnimi razsodišči nalašč za to postavljenimi. Toda včasih se spor ne da poravnati, tedaj delavci v obrambo svojih pravic napovedo slavko. Stavka je skupna odpoved ali popustitev dela, ki jo izvrše delavci v kakem podjetju (delna stavka) ali v vseh podjetjih in strokah naenkrat (splošna stavka). Stavka je na polju dela to, kar je med državami vojna: zadnje sredstvo, da se doseže pravica.
Ali je stavka dovoljena? Stavka, kakor vojna, je lahko dovoljena, lahko pa tudi ne, mislimo pa s tem moralno dovoljena, da je lahko brez greha, kajti v nekaterih državah stavka postavno ni dovoljena, četudi bi bila moralno še tako upravičena. Tako je bilo n. pr. prej v
Draga vojna
ČloveRa spreleti groza, Ro gleda razvaline sedajne vojne in sRuša vsaj približno dognati šRodo, Rt jo je druga svetovna vojna prizadeta , človeštvu. Ule govorimo o moralni in dufiovnl šRodl. Ja je neprecentji-va. SR d o mora oceniti In zračunati vse moralno gorje, vse dufiovno zlo,
Ri ga je vojna povzročila v neumr-Ijlvifi človešRifi dušafi 7 S/lajveč, Rar taRRo napravimo, je to, da sRušamo ocenili, zračunati gmotno šRodo Sedanje vojne.
SPo prvifi uradnlfi, toda še nepo-potnifi p o dat Riti je druga svetovna vojna zafilevala nič manj Rot 55 milijonov človešRifi žrtev (mrtvifi, ranjeni fi, pogrešanifi). ‘Vojnifi jelnlRov je 6ifo oRrog 16 milijonov. cO denarju nas je ta vojna stata 1000 milijard dolarjev) (slo bilijonov Ur). SRRo 6i lo svolo razdeliti med 2 milijardi zemeljsRIfi prebivalcev, bi vsaR človeR dobil čeden zneseR
50.000,— Ur.
ČlovesRe žrtve mrtvifi, ranjenifi In pogrešanifi lo lafiote porazdeljene med posameznimi narodi:
V K A
Italiji, ko so bile vse stavke strogo prepovedane. Stavka pomeni zmeraj dvorezen meč, ki škodi tako gospodarju kakor delavcu, in je zaradi tega treba velike previdnosti pri njeni uporabi. Vendar pa je v nekaterih slučajih dovoljena, in sicer:
1. Kot dejanja samoobrambe, če to zahteva obča korist Če n pr. podjetniki kršijo očividne pravice delavstva ali se ne drže pogodbe.
2. Kot poizkus izboljšanja delavskih razmer, če so n. pr. plače prenizke, delovne razmere pretrde itd.
Toda tudi v takem slučaju morajo še gledati, da se ne pregreše zoper pravico in zoper ljubezen. Torej nasilje in sabotaža sta tudi pri stavki moralno nedovoljena.
Ker pa se le prevelikokrat zgodi, da gre stavka - kakor vojska - predaleč ter rada preide v nasilje in občo škodo, posebno ker so to idealne ure za vse sejalce prevratov, je Cerkev zmeraj svarila pred takim nasilnim reševanje delavskih sporov in priporočala raje razsodišča, to je porav« navne svete, ki pošiljajo delavci in delodajavci vanje svoje zaupnike. Prav tako je dolžna tudi javna oblast (država) posredovati v takih sporih, da se doseže mirna poravnava.
SRusija 21 milijonov, S/Iemčija med 6 - 12, SPoljsRa 900.000 vo-jaRov in čež pot mlljona civilistov uničeni fi, SKitajsfia 5, JaponsRa 2.700 000, Združene države 1.700.000, cUe!ifia ‘Britanija in imperij 1 450.000 SFrancij 1, S/la lija 1.100.000, Jugoslavija 1683,000. SRvstrtja — SRo-muniia in Grčija vsaRa po 700.000, S/flažarsRa 600.000, — S/folandsRa
275.000, SFlnsfia, Belgija in ($esfia vsaRa po 60.000, Cjf illplnsfii otoRI
350.000, SRes draga vojna I
| RAZNA OBVESTILA!
Kako se bomo oskrbel! s semenskim žitom ? Gospodarski slaiislični urad sporoča, naj kmelovalci prinesejo v zameno za semensko žito na Deželni Kmetijski urad loiiko svojega žita, kolikor semenskega bodo rabili. Tam bodo dobili nakaznico za to.
Kdor letos ni žita sejal pa ga misli v bodoče, naj se zglase pri USEAG-Gospodarskem statističnem uradu. Ti bodo morali plačati semensko žito po 16,50 L. za kg. ozir. 1600 — [.. za kvinlal.
.Okrožni Urad za delo v Gorici opo-zaria \se tvdke zavode, banke, urade na dolžnosti, da se morejo vse odpustitve in sprejemanje novih delavcev
V prašanja in odgovori
Prejeli smo od svojih čita-teljev nekaj vprašanj s prošnjo, da bi odgovore prinesli v našem listu. Prav radi ustrezamo tej želji in bomo zelo veseli, ako nam bravci pošljejo še kaka druga vprašanja, na katera bomo odgovorili v prihodnjih številkah. Vprašanja naj bedo kratka in jasna in se lah'(o tičejo vseh problemov, ki dandanes zanimajo ljudi. Zlasti bi si želeli vprašanj z verskega in moralnega področja.
1. Kaj pomeni točno kratica AMG?
AMG je kratica angleških besed Allied Military Government kar pomeni po našem Zavezniška vojaška uprava (ZVU).
2. Ali je res, da Stalin ni Slovan ?
Stalin ni slovanskega pokole-nja, temveč je po rodu Georgijec iz Kavkaza. Njegovo pravo ime je Jožef Visarjonovič Džugašvili. Stalin je ime, ki mu ga je nadel Lenin in pomeni .jekleni*.
3. Po nekaterih krajih je dano staršem na prosto, ali hočejo, da se bodo njihovi otroci učili verouka v šoli ali ne. Kaj naj taki starši napravijo?
O tem velevažnem vprašanju je težko izčrpno odgovoriti v par besedah. O tem bomo v najkrajšem času priobčili poseben članek. Za danes samo to: Krščanski starši so v vesti dolžni, da poskrbijo za versko vzgojo svojih otrok. Ta verska vzgoja pa nujno zahteva poduk v krščanskem nauku. Najbolj primeren način da se otroci naučijo krščanskega nauka je ta, da se ga o-troci učijo v šoli skupaj z drugimi otroki. Zato morajo starši zahtevati od oblasti, da v vsako šolo vpeljejo vsaj 2 tedenski uri krščanskega nauka, ki mora biti poverjen duhovniku. Starši, ki bi odklonili poduk krščanskega nauka, bi smrtno grešili, ker bi s tem zanemarili eno svojih najstrožjih dolžnosti.
4. Koliko katoličanov je v Združenih državah ameriških?
V Združenih državah je od 130 milijonov prebivalcev kakih 23 milijonov katoličanov.
ali nameščencev prijaviti posredovalnici za delo Okrožnega Urada.
Te prijave se morajo zvršiti na Okrožnem Uradu za Delo v Gorici lulica Crispi št. 9/1 za občine Gorica, Opalje-selo, Miren Dornberg, Renče, Salona ob Soči, Kanal in Kojsko; na Uradu za Delo v Krminu za občine, Dolenja, in Dobrovo; na uradu za Delo v Komnu, za občine Komen, Štanjel, Rihen-berk in Temnica; na Urad za Delo v Kobaridu, za občine Kobarid, Breginj, Bovec in frakcije občin Tolmin in Sv. Lucija".
Darovi za naš Ust v. j.......................................loo.—
A. B.......................................  50-
D. I	•	.	.	•	...	50.—
V. J............................. 200,-
K. . -........................... 200,—
D................................ 250.-
R..............•...........................150.-
Odgovornl urednik Msgr. ALOJZli NOVAK Tiskano z dovoljenjem A. I. 5.