jy
leto v.
4.avgusta 1952
ŠTEV.98.
SPREMEMBE
Jugoslavija "e nekaj mesecev preživlja reorganizacije.Do prihodnje . .Pomigdi naj M lili povsod izvoljeni ljudski odbori ohSin,, mestnih občih, fliest in okrajev. Ti ljudski odbori bi se tako v mnrsičem približali vzo = tom nekdanjih občinskih odborov.
.Ob istem času se vrže preosnove v gospodarstvu in na dolgo razpravlja jo o ustavni preureditvi, hi že znano,kdaj naj bi sprejeli novo ustavo in izvedli volitve v Zvezni svet.	_	•
Ob vseh teh spremembah,ki so že v teku ali žele predvidene,je mnogo. Razpravljanja in ugibanja. Kaj pomenijo? Kam "bodo pripeljale? Kam begun = fliemjki dojemamo komunizem v vsej resničnosti in izključnosti,spremembe ne Predstavljajo bogve kaj posebnega! Parti ja.bo že vedno gospodarica,Politbiro in Centralni komite KPJ bosta že vedno nosilca vse.oblasti v državi, ih s tem je za nas povedano vse, Četudi se bodo nekatere oblike spremeni= Ls, nekatere trdote prikrile - toda ostalo bo pri bistvu.
Vendar Zapad ne gleda z enakimi očmi.Ne sam0, da je nekaterim titoi= Zetu vseg in da se večini zdi Tito manjže zlo od Stalina, kar Zapadnjakom ^egli pogled, ampak tudi na spložno sodijo rdeče reforme po svojih zapad= hib merilih'; Ker je v demokracijah poseganje stranke na oblasti v vse ma= ienkosti .življenja nekaj nepojmljivega, ocenjujejo tudi pri Titovini zu Rkmje lice in pozabljajo na ozadje. Pozabljajo na povsod pričujočo in vse ^ogočno/'Partijo.
Titovci se zelo trudijo,da bi Jugoslavijo na zunaj na novo potjelili. Vsemu svetu je jasno,da je bila v upravnem in gospodarskem pogledu Jugo = ^Lsvija na robu propada. Ob birokraciji,ki je prevladovala, bi p?av lahko bili zamen vsi milijoni zapadne pomoči. To so morali sprevideti «tefco-.^m^ Rikanci kot jugoslovanski komunisti samički so se zato lotili preurejanja. Vrnili so se na stari .in preizkušeni sistem občin.Odslej se bo morala_vsa kh občina proračunsko.same vzdrževati.Celotni zunanji videz je,da bo k re ^ev.anju občinskih zadev pritegnjeno večje število prebivalcev,ki morda ne bodo komunisti. To je mogoče vaba za Zapad ali pa resnično nemo priznanje, se m0ra režim poslu^iti nekomunistov za ekonomsko režitev države.Razen ho j va ž ne j ž ih panog,kot so el eklrarne, rudniki, železnice, so decentralizira= bi gospodarstvo in ga prepustili nižjim upravnim eno tam.In žejte bodo od= slej le nadzorovale podjetja.Za. vodstvo so že lili postavljeni razni sveti.
Za vse dosedanje komunistične polomije je brž pri roki izgovor:Sovje Ri so krivi. Sprda-"emba ustave, četudi bo v neke® pogledu le sprememba na= 2ivov in obenem resnična parada moči,hoče pred Zapadom zavreči poslednji spomin na iVioskvo; da pa ne bi delala vtisa posnemanja Zapade, pač mora na j Ji neko novo svojsko obliko predstavništva. Kominforma jo proglaža za "fa ^izacijo". Logično je, da morajo vsi m0goči sveti proizvajalcev dobiti. me sbo tudi pri vrhu,po četudi za ceno postavitve v kot dosedanjega Sveta na R?iov,ki ostane vnaprej le papirnato telo,da zadovolji sentimente posa®ez hib republik. Sprva napovedane posredne volitve poslancev v Zvezni svet ^ bilo mogoče razlagati kot odpravo 99^ izidov parlamentarnih volitev, ki ae jim je Zapad pač smejal.Občutno zmanjžonje tega procenta,da bi mu Za= P^d verjel, pa bi spet postavljalo komuniste v čudno luč pred Kominforma, Postavljalo bi na laž vse prejšnje visoke izide,obene® paKLe preveč pri= 2havalo pred jugoslovanski® prebivalstvo®,da ni vse za režim. Volitve z ®hostrankarskim sistemo® bi bile za Zapad vedno farsa. Uvedba več stran -= Gorskega siste®a bi pomenila za Tita polom.To so utegnili, biti vzroki, do . se komunisti odložili za posredne volitve preko ljudskih odborov, za_
: volilna borba ne p°da tako v oči.Vodi se bolj na lokalni vižini,
’ i^Ä^k torej "ni treba" in ob postavitvi mnogih kandidatov "ugled" parti= LW*nej ü tako trpel,če slučajno ne bi bilo izvoljeno vse 99/6. Poleg tega

tudi pri. teh volitvah veliko prednost Osvobodilna fronta kot edi:
na organizirana skupina volivcev.Volitve Se razpisane niso,
pa
Se Glavni
odbor OF naroča:"Frontne organizacije...morano pod vodstvo® svoje partij = ske organizacije (dragoceno priznanj e,op.ur.jpo stati odločilni politični činitelj v mestih,okra jih, ‘ predvsem pa v oblinah..." Volitve same bodo manjšega pomena.Parti ja bo s pomočjo "mnoSice" poskrbela za svoje kandida te.Darijan Brecelj,podpredsednik ljubi j.vlade,je prav jasno poudaril,da se bo "osnovna politična borba odigrala na zborih volivcev.Tu bo treba na Si® političnim organizacijam izbojevati zmago v vprašanju,kdo naj bo kan= didat za volitve." In dalje: "Sedaj se marsikomu ka^e občina v drugačni luči in vse bolj privlačne so mo-nosti samostojnega vodstva občinske poli tike*... Zdaj ne bo mogoče odločati o tem?kakSen naj bo predstavniški or=
gan o-b-či-ne-,.med štirimi stenami v odborih naših političnih orga-Kizaci-j, a®
pak bo treba izbojevati to v odprte® političnem boju na zborih volilcev."
Toda v svojem junijske® intervjuju s tisko® je Moša Pijade omenil,da je prvotni osnutek o posrednih volitvah v Zvezni svet zavrten in da bodo volitve: neposredne .Kot potepeni® šolarje® je dal listo® nalogo,naj raz = previjajo o ljudskih odborih. Kaj. je bil vzrok te®u skoku in kako: mislijo
v	bodoče prirejali .cirkus parlamentarnih volitev, zdaj ni mogoče predvičbti«
Vendar ko®unisti kot vsi diktatorji,nisc posebno navdušeni niti za lasten parlament.Nasvet nekaterih pravnikov, na j bi po novi ustavi skupšči na stalna ..zsedala,kot je običaj na Z^padu, je bil zavrnjen, češ da v celoti ni mogoče; bilo bi pač preveč časa za govorjenje in preveč govorjenja utegne biti smešno ali pa nevarno; sicer pa "se da stalno delo skupščine zagotoviti vsaj s permanentni® delo® skupščinskih odborov".V teh sede zanesljivi partijci in sploh je 1a * j e krotiti manjše, število ljudi.
Tako bo Jugoslavija na novo. pobeljenaoKomunisti vsekakor pričakujejo ugodnega odmeva na zapadu.Vrsta sprememb je zasnovana kot pesek v oči. na ivne®u Zapadnjaku: celo po občinah referendu®( kot v Švici); namesto krog^
. lic so uvedli volitve z listi(kot na zapadu),okrožna sodišča bodo raz = previjala o pritožbah zaradi nepravilnosti pri volitvah; teoretično lahko vsakdo kandidira v ljudske odbore in celo "skupine, opozicionalcev" morejo pis®eno predložiti kandidatne liste; itd. Vse to. daje površnemu opazoval^ cu varljivi videz,da se Tito demokratizira in da začenja sijati sonce svo bode na jugoslovanske narode.	V.
. Ti narodi sa®i bodo za nekaj časa duševno zaposleni,da dojamejo novo sti.Domači časopisi ji® toliko troblje o spremembah,da morajo zamotiti ljudi., da vsaj nekoliko pozabijo na dnevne te^ave. Ako ne bi bilo naznanja nje'sprememb tako vsakdanje., da so se ga l judje že deloma privadili, bi bil notranji učinek tola*be,da "ho boljše", pač mnogo večji. Tako pa Iju^ dje večinoma le zmigujejo z rameni iri'pričakuj ejo'čez štirinajst dni no =
vi	h refor®..
V bistvu se ne bo nič spremenilo .Brez skrbi moremo postaviti; to trdi tev. Nihče v Titovini niti ne omeni,da se KP 'tudi lahko zmoti in da bo zs to izgubila nadoblasti. Nihče niti ne zine,na.j se prezrači zatohlo, vzđuš^ je komunizma, kar: bi bilonprvi pogoj za resnično preureditev. Brez tega je v kali zatrt, vsak svoboden pojav. KP je edina, je vsemogočna, je vse^ vedna, je nezmotljiva. KP je zaščitnica "ljudstva". Kdor misli po svoje, je mračnjak in reakcionar. Kdor zine po svoje, je izdajalec in :protiljud^ ski element. Z nasprotniki socialistične izgradnje znajo vešče postopati* Strupen napad v Časopisju,neuradne uradniške, lumparije,nagajanje razliČ ^ nih vrst "oblasti'" "so milejša oblika- vzgajanja "reakcionar jev" .. V hu j še® primeru poseže vmes "množica". Lahko si zažgan ali pretepen - in oblast uradno ni še niti mignila s prsto®* Šele zadnja stopnja so tako preproste metode kot nasilna policija in zapori.
. Dokler se ne bo razkadile to vzdušje strahovanja, ne bo resničnih sprememb v Jugoslaviji. In ko se bo - takrat bo Tita konec.
SRBI IN TRST
k...
V predvojni Jugoslaviji s®o. Slovenci pogosto z bolestjo ugotavljali’ da pri Srbih, četudi so z na®! živeli pod:.isto' streho,ni bilo razumevanja za Slovenske narodne manjšine pod Italijo,Avstrijo in Madžarsko.K medvej ni dobi je v emigrantskih vladah stvar krenila na pravo pot.Z veselje® zdaj ugotavljamo,da postaja predvsem tržaški proble® srbski,zlasti mlaj ši,emigraciji prav tako pomemben kot je na® Slovence®, že predčasno piso
----------------------------------- nje SLOBODNE .TRI BITNE, na to PORUKE ih
,	.	.	-rn-Tn rnoTOT ATfA	NASE REÖI dokazuj e, da so tudi
c-,	Hni n	St1o± začutili, da je. Trst važen- tudi
Hill, Ohnpel Ena,	zmje. Posebe j je treba zabeležiti
Huneaton, Jarwiokshire	angleški članek v YUGOSLA?- BtTLLETXI^
Izhaja l.in 3.ponedeljek v mesecu.-' in govor dr .Sto janoviča v Trstu.
^Štev.98.
r,--------
ZADRŽEVANJE ALI OSVOBOJEVANJE
Ali naj narodom v Vzhodni Evropi nudimo upanje na osvoboditev od ko= munizma ali pa naj bodo prepuščeni svoji usodi?
Tako začenja ugledni angleški dnevnik MANCHESTER GUARDIAN uvodnik, v ka;terem spomni na obsodbo nenačelnosti, s katero skušajo nekateri zapadni politiki kupiti sebi udobje na račun milijonov v Vzhodni Evropi. Članek v tem smislu je napisal pred časom g3Salvador de Madariaga. Pri nadaljnjem razglabljanju uvodnika pride na svetlo zanimivo zapadno gledanje na vpra= Šanje,ki je za naš n-^rod tako pomembno. Kot smo nekajkrat zapisali, je va* no, da poznamo zapadno mnenje,da bi mu mogli približati naš problem.Zato prinašamo glavne misli iz GUARDIANovega uvodnika.'
Republikanski program, sprejet v Chicagu,zahteva, da se neha z nemo= ralno politiko "zadr*evanja" sovjetskega komunizma na doslej zasedenem prostoruj kar prepušča nešteta človeška bitja despotizmu in brezbožnemu terorizmu,tet omogoča, da oblastniki s silo spreminjajo stenje v orodje za naše uničenje. Toda edini praktični nasvet, kaj storiti, je bil predlog, ftaj "Glas Amerike" govori glasneje. Malokdo je oporekal,da bi radio ne ob Veščal Vzhodne Evrope o dogajanjih na Zapadu. Toda ali naj poroča tudi o Vzhodu - tisto kar komunistične vlade prikrivajo? Ali naj gre še korak da Ije in usmeri propagando proti tem vladam in neti upore?- Dejstva o sovjet skem izkoriščanju so *e netenje nezadovoljstva,zato bo tečko potegniti me jo med obveščevalnimi in prevratnimi programi. Toda kolikor se da, jo bo treba. Prve se zdi pametno oddajati, a druge ne. Uppeh prevratnih oddaj ^eđ vojno je bil v dejstvu, da so osvobodilne armade bile v pripravalja=. nju na pohod. Ljudem je bilo mogoče obljubljati svobodo v neposredni bo = točnosti. Takega upanja danes Vzhodni Evropi ni mogoče pošteno nuditi.Za=: Padni narodi nimajo niti najmanjšega namena, da bi pričeli vojno za njeno osvoboditev, niti njene vlade ne kanejo,da bi bile pred zrušenjem, niti ne more z lastnimi notranjimi napori zrušiti teh vlad. Prezgodaj vzbujati npanja bi bilo noro in nevarno.
Obdolševanje tiranije daje seveda moralno zadoščenje .Toda koliko je naj gremo? Ne bi radi mislili,da bi bil Zapad le hladen opazovalec, oe bi prišlo do upora v satelitu ali v sami Rusiji.. Večina od nas bi ver= 3etno šla zelo daleč v pomoli - z izjemo vojne..Toda nekaj drugega je po= lagati uporu,kadar pride, kot pa ga pripravljati in podpihovati.Veliko je nevarnosti v prevelikem upoštevanju begunceVc Dokaj gotovo je, da upora ne morejo voditi politiki, ki,- so izgubili stik s svojimi deželami, ako naj npor bo uspešen. In gojenje sovraštva do tujcev je bilo tolikšno,da bi bi lo nespametno z gotovostjo pričakovati,da bi bila zapadna intervencija sprejeta kot odrešenje., Ni gotovo, da bi se uprli ljudje, s katerimi bi se ^apad rad družil. Mnogo je odtenkov titoizma in nekateri utegnejo biti Prav tako slabi,kot sistem, ki bi. ga poskušali prevroči. To so resna vpra *3nja,ki jih ni lahko javno, razpravi jati,ne da bi se izpostavljali komuni stičnim propagandistom,ki skušajo prikazati, da hcče Zapad vojno s Stali= novim imperijem. Zapad hoče vojno z Rusijo nič bolj, kot je hotel vojno s Hitlerjem.
, Na ta GUARDIANov uvodnik se je naslednji dan oglasil g.Madariaga,li= pralen Španec. Njegovo pismo je lep primer,kako je treba prikazati Zapa= an svoje probleme kot njih lastne:
.	' Tri zmote so, na katerih sloni "zadrževanje": da bi sledila vojna,če'
osvobojevanje postalo naš cilj; da ne smemo, obljubljati, česar ne more 0 izpolniti; in da moramo izbirati med svojimi interesi(ne‘vojne) in in= ^eresi izhodnih Evropcev (ne obupa). Zakaj naj bi pogumnega politika ® ciljem osvobojevanja prinesla vojno? Tudi sovjetska politika neprestane napadanja ni izzvala vojne. Zakaj naj bi se bali,da se bodo na Vzhodu čutili izdane bolj, če si vzamemo za cilj osvobojevanje kot če ne? Upanje n^T^-ljudi dolgo pri življenju. Obup jih takoj ubije. Ali se komunistične v Italiji, Franciji in drugod čutijo izdane, ker se še ni izpol = njihov cilj - uničenje družbe? Končno: kako moremo izbirati med inte= se®i? Vsi smo. enaki, na Vzhodu in Zapadu: imamo isto civilizacijo,isto u= odo.. £e oni obupajo, bomo mi obupali.Če oni ne bodo ..osvobo jeni, bomo mi zgubili svojo svobodo. Ker so oni v vojni, smo mi v vojni-. "Zadrževanje" 2rrie^'P°stavl ja, da ne moremo zmagati. Osvobo jevanje predpostavi ja, da moramo lc|gati. - Tako g.Madariaga.
MANCHESTER GU.ARDI.AN je dodal SiToko pripombo: Moskovska napadalna po= litika Se ni sprožila svetovne vojne? a je bila nevarno blizu temu. Podob na zapadna politika bi imela isto nevarnost. A svetovna vojna je zadnje, kar bi si ^eleli na Vzhodu ali Zahodu Evrope. Res je velika nevarnost, da bi Sirili obup. Toda obup, ki izhaja iz pomanjkanja upanja je manj smrten kot obup iz razočaranja nad lahnimi upi.
Nekaj dni kasneje so objavili pismo, ki svari pred podcenjevanjem ameriškega čustvovanja,da je treba krepkejSe politike za zasužnjeno Evro= po. "Zadrževanje" je bilo le zasilen ukrep, ki je hitro pokazal pomanjk. ■-» Ijivosti. Ni mogoče govoriti o ustaljenih mejah in uravnoteženem položa ju, kadar imaS opravka z dinamično silo,'ki verjame v nasilno Sirjenje.
SLOVENSKI■ČASNIKARJI
London,25.julija.(Od nagega dopisnika.)
Mednarodna zveza svobodnih časnikarjev bo prišle brez dvoma v zadre= go,katero druStvo naj prizna od treh slovenskih, če bodo ta druStva vpra= Sanje svojih medsebojnih odnosov in odnosov do Zveze obenem postavljala pred mednarodni forum v pretirani meri in brez ozira na drugje organizira ne slovenske časnikarje. Če v tem pogledu pri Slovencih ne bo prave mere, upajmo,da bo vsaj v Mednarodni zvezi, ki je gotovo zainteresirana na tem, da ima v svojih vrstah organiziranih čim več begunskih časnikarjev. Zveza bi se vsaj za nekaj časa reSila zadrege,če do nje že pride, ko bi tedaj vsem trem druStvom svetovala,da se pogovore in sporazumejo.
Kot prvo časnikarsko društvo je bilo pri Mednarodni uniji priglašeno "Slovensko časnikarsko dručtvo v emigraciji",ki mu začasno predseduje g. Erjavec. Društvo vzdržuje z Unijo organizacijske stike, istočasno pa raz= širja svojo organizacijo po Evropi,Amerikah in Avstraliji.
Takoj za tem prvim društvom je bilo v Argentini ustanovljeno istoime no "Slovensko časnikarsko društvo", vendar brez .pridevka "v emigraciji", pod predsednictvom g,Rude Jurčeca. Ko je njegov londonski zastopnik sto= pil v stik z Mednarodno unijo, so tam če Mii prijavljeni slovenski časni karji,člani prvega društva. Statut mednarodne zveze pa določa, da m0rejo biti časnikarji ene narodnosti zastopani v Uniji samo preko ene orga,niza= cije. Tako je izključeno,da bi Unija sprejela v članstvo obe slovenski novinarski društvi kot neposredni članici.
Kot je KLIC TRIGLAVA porogal,pa obstoja še v Združenih državah Ame= rike "jugoslovansko" časnikarsko združenje, v katerega izvršilnem odboru sta dva Slovenca, dva Hrvata ih dva Srba. Ti smatra jo-, da so včlanjeni v Mednarodni zvezi, vendar dejanskegačlanstva ni, ker m0rejo biti po čl.3. zvezinega statuta članice le narodne organizacije v etničnem smislu bese de, torej le' slovenska, le hrvatska,itd. Te organizacije se sicer lahko med seboj vežejo v širše zveze (n.pr.jugoslovansko), vendar takšna zveza nie ne spremeni prvotnega neposrednega narodnega članstva v IEFJ in jo je treba smatrati kot povsem interno zadevo prizadetih narodnih organizacij. To je bilo praktično mogoče videti' že v Berlinu,ko III.Kongres ni priznal članstva tej "jugoslovanski" organizaciji iz New Yorka, đasi je ta posla= la v Berlin svojo_delegacijo in dasi obstoja že od lanskega julija.
Kot^sem omenil, vzdržuje Mednarodna unija organizacijske stike s "Slo venskim časnikarskim društvom v emigraciji". Tendar pa je jasno, da s tem vprašanje slovenskega svobodnega novinarstva ni rešeno. Težko je verjeti, da bi se drugi dve organizaciji zdaj priključili prvi. Še težje,da bi se prva vključila v drugo ali^tretjo. Na svetu je sicer vse m0goče, toda ma= lo 3e verjetnosti.
-Brez. dvoma je naš skupni slovenski interes, da imamo enotno in repre zenfetivno časnikarsko organizacijo. Ta cilj bi morali imeti pred seboj vsi.,Jasno je, da je mogoče priti do tega cilja samo v slovenskem okviru, ne pa na bojiščih Mednarodne unije. Skupnemu imenu in ugledu bi škodili, ce bi svoj notranji nesporazum nosili pred druge narode. Zaenkrat se adl ustanovitev skupne slovenske časnikarske zveze - nad vsemi tremi društvi 7 nflDtolj primerna. To bi pač priznalo obstoječa tri društva kot izvršeno dejstvo.
V drugi polovici julija se je sestal v Berlinu Raziskovalni odbor svo— hodnih pravnikovi v fcruštvu je včlanjenih 250 jiristov iz 40 držav. Pri= bližno;ena šestina so begunci. Odbor je preučevan stanje sodstva v Vzh. Nemčiji in v ostalih komuniziranih državah.
^Btev.98.
4
•	r 1 V •• K.-..
USTAVNA ik UPRAVNA REORGANIZACIJA V JUGOSLAVIJI
Niso Lili ss’rno inozemski 5ssopisi,ki so nopenno tolmačili predvidene-Ustavne spremembe v Titovini. Mo^a Pijade,podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine in njen stvarni gospodar, je z obžalovanjem ugotavljal, da je bi lo časopisno razpravljanje o teli spremembah "preveč, abstraktno,včasih zme deno ali popolnoma napačno". Časopisi nimueč niso tolmačili predvidene u= stavne spremembe kot nujno posledico preurejene osnovne uprave.Reorganiza ciji ljudskih odborov tako niso posvečali tiste pozornosti kot bi jo mora li.Moča Pijade je s tem opozorilom preusmeril začetkom.junija ves jugoslo Vanski tisk na "ljudske odbore"; seveda je popolnoma uspel.
Ustavne spremembe
Prignal pa je Pijade, da je sprovedba zamisli o ustavnih spremembah daleč bolj te^avna kot pa se je sprva zdelo. "Ni govora, da bi mogel biti Uačrt predločen Ljudski skupščini že pred oktobrom,četudi so nekateri na= Povedovali predložitev že v juniju. Pred časom objavljeni osnutek (KT 94) 5e treba vzeti namreč salo kot podlago za preučevanje. Zato so že bili sprejeti popravki k nekafeim prvotnim zamislim in podobnih popravkov bo gotovo če več. - Zdaj je jasno, da bo zamišljeni Prezidij Ljudske skupsči fte le izvršni organ skupščine, torej vlada v polnem pomenu besede,četudi 2 drugim imenom (prezidij) in novimi nazivi vladnih resorov in njenih ^efov( odbori). Prezidij' bo izvoljen od 'skupščine in odgovoren njej.Ali kot je M0§a Pijade konkretiziral:"Prezidij je pravzaprav samo posebni odbor skupščine, ki mu bo poverjeno vodstvo dnevnih poslov izvršne oblasti, ki jjh sama skupščina ne bi mogla opravljati." Poleg Prezidialnih odborov(zdaj Ministrstev oz. raznih svetov) bo vsak odbor imel svoj upravni apara-t r &?. stalnim uredništvom.
Pijade je dalje naznanil, da bodo volitve za'poslance Zveznega-sveta Neposredne in ne posredne,kot je bile rečeno-sprva= To postavlja prvotno-Zamisel precej na glavo. Pač pa ostanejo volitve v Svet narodov in v Svet Proizvajalcev posredne, to je preko republiških skupščin oz.okrajnih in Mestnih svetov proizvajalcev. Kandidatura za poslance v Zvezni, svet bo Podobna kandidaturi v okrajne( mestne) ljudske odbore.Kandidate bodo posta/ Ijali bodisi ljudski odbori bodisi skupine državljanov, tanjši okraji se oodo združili v večji volilni okraj.
*•	r-
Ljudski odbori	Hl-
Z ukinitvijo krajevnih ljudskih odborov in z zmanjšanjem števila o-^v krojnih odborov je upravna aparatura privzela vmesne osnovno enoto - oboi Ne z občinskim ljudskim odborom.» Tiste občine,ki bodo imele sedež v mestih hodo imenovane "mestne občine". Vse občine' se združujejo v okraje.Izjema,. 9° le glavna pokrajinska, središča z večjim številom prebivalstva, ki bodo . J^ela "mestne ljudske odbore" kot enakopravne okrajnim ljudskim odborom. v Sloveniji so tri takšna mestarLjublj sna,Maribor in Cel j e.Si cer pa. bo i& Mela Slovenija še 19 okrajev o 364 občinami^
Dosedanja praksa ljudskih odborov,da' so delovali v plenumu in v izvr žilnem odboru je ukinjena. Odbori bodo odslej stalno zasedali bodisi na sejah celotnega'odbora ali pa v svetih in odborniških komisijoh.( Sveti Združujejo tiste posle,ki so si med seboj sorodni;so nadrejen' forum nad Resornimi komisijami.) Vsaka upravna enota,odbor, bo odslej proračunsko Neodvisna.Sama se bo morala vzdrževati. Ljudski odbori bodo sami odločali ^ako bodo porabili dohodke iz davkov, mogli’ pa bodo uvajati še lokalne do= fclade, tj.krajevni davek.
Višji odbor " - nadzoroval nižjega le,če. je njegovo delo v shladu z Zakoni.Ljudski odbori bodo odslej odgovorni za škodo,ki bi jo povzročil Njihov odbornik kakemu' državljanu ali pravni osebi z nezakonitim dejanjem P^i izvrševanju službe. Uvaja se dalje tudi referendum,ki ga more razpisa vsak odbor sam od sebe ali na zahteve ene desetine volil cev,toda v“spo Nazumu s Prezidijem Ljudske skup ščine( SL c veni je), bodisi’ za potrditev že sPrejetih sklepov ali za izraz mnenja vnaprej.,
Predsednik odbora ne bo več izvrševalecoblasti^Pripada mu le vodstVD 1n priprava zasedanj odbora,'koord:.nacija deldvanja ršve-tqv in nadzor nad ^^ministracijo. Tajnik odbora j.e administrativnj ,š.ef,..
, . Z novo zakonodajo se uvajajo tudi mestne in občinske ljudske straže 6odo vzdrževale red ter bodo v slučaju potrebe tudi zagotovile admini= ®trativno izvršitev sklepov občinskega odbore.Tako bo posel,ki so ga' zdaj izvrševali miličniki prešel v pristojnost občin os0njihovih straž.Ljudska fe ■Llica bo skrbela za red le v glavnih mestih.
Občinski odbori so enodomni, okrojni in mestni odbori pa dvodomni.TI slednji so sestavljeni iz okr^jnega( mestnega) zbora in iz zbora proizvajd. cev. - Okrajni( mestni) zbor je predstavništvo vseh državljanov na območju enega okraja ali mesta.Zbor proizvajalcev pa je predstavništvo tistih lju di, ki delajo na območju okraja( mesta) v proizvodnji,prevozništvu in trgo vini. Pasivno volilno pravico imajo le tisti izmed njih,ki so zaposleni neposredno v proizvodnji( torej v industriji,kmetijstvu,obrti, ne pa v tr= govini,prevozništvu,gostinstvu).Oba zbora sta enakopravna pri sprejemanju gospodarskih sklepov,volitve njunih organov se izvrče na skupni seji. - V pomoč pri delu občinskega odbora bodo slutili še vaški odbori,ki pa nima= jo nobene oblasti
Yolitve odbornikov
se vrše na osnovi enake in neposredne volilne pravice.Tudi voljen more bi ti vsak državljan,ki ima volilno pravico.Yolitve se izvajajo po volilnih enotah znotraj občine.Kandidate postavlja zbor volilcev,ki si za ta posel izbere kandidati jskö-komisi jo. Tej more vsak volilec predlagati odborniš= ke kandidate;toda kandidacijska komisija more postavljati kandidate tudi po svoji uvidevnosti.Vseh kandidatov mora biti dvakrat toliko,kolikor bo odbornikov,da se tako olajša izbor. Pismeno more vlomiti predlog za kand! date	' ena desetina vseh vpisanih volilcev dotične volilne enote, a
z najmanj 30 podpisanimi predlagatelji za občinski odbor in najmanj 100 predlagatelji za okrajni( mestni) odbor. - Volitve v zbore proizvajalcev opravljajo gospodarske organizacije po mestih in okrajih.Razdeljene so na štiri skupinerindustrijo,kmetijstvo,trgovino-gostinstvo, obrt.Število odbcr nikov posameznih skupin v zboru proizvajalcev zavisi od tega,koliko kate= ra skupina proizvaja.(Predvidoma bo pri tem imel prednost industrijski dd.)
Öe z odbornikovim delom niso zadovoljni,more če ena petina volilcev volilne enote vlo^iti predlog za njegov odpoklic«To predloži tudi lahko sam 3judeki odbor oz.pri zboru proizvajalcev delavske in gospodarske orga nizacije. - Vse volitve bodo odslej pismeno.V slučaju nepravilnosti opozo ri volileo volilno komisijo,z istočasno močno pritožbo na okrožno sodišče, ki v obeh slučajih odloča o pritožbi.- Zadevni zakoni veljajo od 3o.6.1952.
MRI?! ZA ELEKTRARNE
S prihodnjim leto® nameravajo v Jugoslaviji pričeti z gradnjo novih elektrarn ki se bodo'vključile v že obstoječe sisteme ali pa bodo za |$fle ustvarjati nove sisteme.
Ha Dravi bodo začeli z gradnjo pete hidroelekrarne pri Vuhredu,med Dravogradom in Mariborom,Zmogljivost bo 50.000 kilovatov.
Obenem bodo začeli s sistemom hidroelekrarn na Savi med Zidanim mostom in Krškim, Prva od štirih bo grajena elektrarna v Krškem,ki bo dajala letno 160 milijonov kilo vatnih ur
Južno od Skoplje ob Vardarju bo prva hidroelekr«5jna v tem predelu.
- Ob Gornji Zeti v Očrni gori bodo pričeli z gradnjo prve od predvide nih štirih elekrarn.Z zajezitvijo Zete bodo del Kikšičkega polja spre menili v jezero,odkoder bo odteka= la voda 550 m globoko. - Začeli bo do graditi tudi novi sistem na rdd Cetini v Dalmaciji.Povezan bo z zbi ranjem vode v kraških poljih,voda v umetnih jezerih se naj bi Izkoiiš čala tudi za namakanja.- V Zahodni Srbiji bodo zgradili sistem el ekrani na področju Zlatibora,Javora in Zlatara.Nastala bodo umetna jezera.
PROSIMO, OBNOVITE NAROČNINO!
Na reki Drini bodo začeli z novim sistemom,v katerem bo elektrarna pri Zvorniku prih.leto v glavnem že do= grajena.-Na reki Rami bodo tudi za= čeli z gradnjo prih.leto.- Na Hrvat skem pričnejo z gradnjo, .elektrarn v bližini Ogulina in Karlovca.ki bo do izkoriščale vodo Dobre in ce
STADION V M^Ri'BORU
Ko bo dograjena betonska tribuna, slačilnice in manjši stadion zavtek me v košarki,odbojki in tenisu, bo popolnoma dograjen športni park v Mariboru na prostoru od Strossma= jerjeve do Kajuhove in od &egorči= čeve do Miadinsk;e ulice,ki bo spre jel lahko do 13.000 gledalcev.Sre= dišče predstavlja stadion za nogo= met in atletiko.ima 12 teniških i= grišč.Tekališče je dolgo 400 m in ima 6 stez.Poseben prostor je name= njen treningu igralcev nogometa in rokometa.Zgra j eni sta dve igrišči za košarko.
+ Po preizkušnji bo začela obratova ti hladilnica v Brčkem,ki bo mogla sprejeti do 200 vagonov živil. Ta živež bo v glavnem namenjen za iz= voz
+ V Vidmu pri Krškem bodo gradili tovarno časopisnega rotacijskega papirja za letno proizvodnjo 2000 vagonov.
3tev.98.	KLIC TRI GL .A KA	Str.7.
-________________________'_______________________;______________________________
RAZGLED.!
ALTERNATIVA IN PREDSTAVNIŠTVO
G.Zupanu ni jasna razlika	"alternativo" in "predstavništvdni"(KT
97),kajti kar jaz imenujem "alternativo" on naziva predstavništvo, in o= tratno. G.Zupanu ni jasno, da obstoje v emigraciji (in verjetno tudi v dom0vini) že zdavnaj' desetine demokratskih (in nedemokratskih) alternativ litu, da pa v inozemstvu še ne obstoja eno demokratsko predstavništvo Jugoslavije, a programom; koordinirano delo demokratične jugoslovanske e= Migracije pri rušenju Titovega režim8 in ostvaritev predpogojev za vzpo = stavitev demokratičnega reda v Jugoslaviji.
Vse demokratične jugoslovanske alternative Titu imajo svoj ’program. V program vsake demokratične jugoslovanske alternative Titu (politične stranke, koalicije strank, pokretibitd) spada: 1) delo za zrušitev Tito= Vege režima, potem pa: 2)ureditev Jugoslavije po svoji zamisli(ako dose= ^e zaupnico naroda).
Točka 1) je enaka "programu" vsake demokratske (in nedemokratske)ju= go'slovanske (in nejugoslovanske)alternative Titu. Točka 2) "programa" pa je pri vsaki alternativi drugačna. Demokratskim jugoslovanskim alternati= Vam Titu je skupno še to, da so demokratične in da želijo Jugoslavijo, v Razliko od nedemokratskih jugoslovanskih, demokratskih nejugoslovanskih in nedemokratskih nejugoslovanskih grup - alternativ. Logično je torej,da. -prejo samp demokratske jugoslovanske alternative ustvariti jugoslovan= demokratsko predstavništvo in da se morajö"zatb sporazumeti za skupno ^eld pfT rušenju "Titovega režlma( točka 1. "programa")in v obrambi ideje 1 kontinuitete Jugoslavije. Po 2.točki, ki je pri vsaki alternativi darugač 5a, se.ne morejo sporazumeti. Ni v vprašanju s’amö notranja razdelitev Jul: goslavije, četudi se često misli, da je to vprašanje edini kamen spodti-e« V vprašanju je mnogo več. ^orđa bi se mogle demokratske jugoslovanske a. Iternative celo zediniti v pogledu samo notranje razdelitve Jugoslavi = ^eJoda težko,skoro nemogoče 'je, doseči sporazum v pogledu notranje uredit ve Jugoslavije: monarhistična ali republikanska', socialistična ali "kon= servativna"? Ustava podobna britanski, ameriški ali švicarski ali nekaj eetrtega? Itd.
v. G.Zupan misli,da je zelo lahko ustvariti predstavništvo. Lahko je re= oi:	smo predstavništvo", toda težko je doseči dve važni stvari: a)pre
Pečati demokratski Zapad,da je ta grupa zares najboljše mogoče demokrat= sko predstavništvo Jugoslavije v inozemstvu in da im« za sabo' vsaj veči= no emigrantov, in b) dobiti m0ralno in materialno podporo od večine dem0= ^stičnih emigrantov. Da ni tega, "Pariška grupa" bi že zdavnaj sebe pro= Slesila že "Državno predstavništvo Jugoslavije".
|t G.Zupan ni edini,ki meni,da je potrebna neka nova "krfska deklaraci= J0 ,pa da bi potem bili rešeni vsi problemi. Poleg onega,kar sem že pove= ual v tem in v prejšnjih člankih, je ideja o novi "krfski deklaraciji" -rezultat nerealnega gledanja na stvari, t.j. vzporejanje 1914-1918 z 1945 ao danes.	T
1914-1918 je obstojala Kraljevina Srbija, katere ozemlje je bilo oku |irano od strani Avstro-Ogrske. Srbija je bila zaveznik Angležev,Franco*^ -ov in Amerikancev, njena vlada in vojska sta se nahajali izven Srbije, o , . 1918 je.bila Kraljevina Srbija osvobojena( okupacija je prenehala), •K.n0:!-»Slovenci iz Avstro-Ogrske, (ki niso bili okupirani,ker: so Y f1 ^-jeni podaniki,) pa so ustvarili Državo Slovencev,Hrvatov in Srbov, .kratkem ggsu je prišlo do zedinjenja Države SHS in Kraljevine Srbije in rp?e-,fore v Kraljevino Srbov,Hrvatov in Slovencev. To zedinjenje ni bilo ezultat Krfske deklaracije, smpgk rezultat dela,borbe in idealiziranja skozi 150 let.	-	.
Vc, 1918-1941 je obstojala Kraljevina SHS ( Jugoslavi ja ), ki je bila od Sega sveta priznana kot suverena drsava. ci. J941-19.45 jebila Jugoslavija pod okupacijo, njena vlada pa v emigra= četudi okupirana,je Jugoslavija ostala pravno suverena drsava,priz= •na od vseh zaveznikov. '	'	‘	.	*	“	;:
a .iHŽ je okupacijo prenehalo. Ne glede na notranji režim je Jugoslavi srn °u VseSa sveta še naprej priznana kot suverena drsava,mi, emigracija pa 0,-povsem "neuradni" in "uradno" ne m0 r e mo ha stopati pred svetom,ker to et priznava Titov re^im, ne pa nas.
tega kratkega opisa je na prvi pogled jasno,da se niti ena od na= aemh petih dob ne m0re primerjati z drugo. Jugoslavija od 1941-1945 se ure morebiti primerjati samp s Kraljevino Srbijo od 1914-1918.Toda ni mo
goče primerjati 1914-1918 z 1945 do' danes, p tudi ni m0goče govoriti o ne= skakšni "novi krfski deklaraciji".
<	Vedno se dela velika napaka,kadar se v primerih iz preteklosti išče
«rešitve za probleme v sedanjosti in slepo kopira zgodovina. Cesto čujem0: ("Zgodovina se ponavlja". Ce to razumemo preveč literarno, doživljamo razo= ’čaranja. ^oremo in moramo se-okoriščati' z izkustvi iz preteklosti, toda v ipoštev je treba vzeti tudi sedanjost.
;	G.Zupan misli,da se m0ra "alternativa litu" ustvariti,da bi se tako
j Titu kot Zapadu pokazalo,da obstoji "alternativa Titu". On namreč smatra, ■da je treba pobijati Titovo, trditev "da emigracija nima alternative njego= 'vemu redu t.j.da emigrantski politiki nima jo boljšega programa za Jugosla = vi jo,kot ga ima on". Ali moramo mi urejati svoje narodnopolitično delo v emigraciji na osnovi Titovega komunističnega blebetanja? Ce reče Tito,to= talitarec, da v naši emigraciji ni alternative njemu, kaj m0ramo mi Spre= jeti to kot dejstvo?
Priznal bom g,Zupanu, da .! prav v vsem, kar je napisal, jaz pa sem se motil, če mi 0n ali kdo drugi dokaže,da je vsaj eden od odgovornih politi= kov demokratov na Zapadu rekel, da ni demokratske alternative Titu'in nje= govemu "redu". Kiti veliki Titovi prijatelji (Bevan in podobni) to ne trdi jo.	V.A.Farkaš•
Javno mnenje
Vpliv na mnenje.- G.urednik!Mislim, da' je napačno verjeti,da se narod= nepolitično delo emigracije sesto= ja le iz vplivanja na "izobraženi sloj"., Kapačno je vre jeti, da je naš problem rešen,ako pride do nekakih ‘tesnih odnosov med našimi in zapad nimi "izobraženimi slo ji",Tako mne nje radi. širijo neki naši politiki, češ da kako drugo delo ni potrebno, da se naj le vsi zberemo okrog teu ga ali onega politika.	A.S.
G.urednik! Ka mnoge stvari v demok' ratičnih deželah mnogi od nas gle= dajo z balkanskimi očmi in merijo z domačo mero,Tako se mnogokrat diši za naše poznane javne delavce,. politike in generale itd:"ta je v zvezi z Attleejem" ali "oni pozna Ed ena" ali "tisti je večerjal z Eisenh awerjem" itd. S tem hi men da radi povedali,da bodo že ti po znani ljudje uredili vse stvari z "odgovornimi činitelji" na zapadu. Nekateri hočejo take 'fevezd' prika zati kot zelo tesne in izkoristi ti to kot političen kapital zase. *e danes si lahko predstavi j am,ka ko bodo hodili v osvobojeni Jugo= slaviji z zborovanja na zborovanje in poskušali očarati narod s svo= jimi 'intimnimi zvezami" g Churchi Hom, Attleejem,Edenom, vojvodo tem, lordom onim,genatorjem tistim in guvernerjem onim. Nekateri delajo to že danes in poskušajo "povpreč ne begunce" omamiti s svojimi "zve zami".	NoB.
G.urednik! ' 0 javnem mnenju sem za sledil zanimivo omembo v "New Sta tesman*& Nation": Vrlina politič= ne demokracije je,da omogoča vo = livcem vplivati na vlado. Toda "35 milijonov volivcev...morda mo re odločati o velikih zadevah, če
so dovolj poenostavijene in dramati zirane, toda nimajo niti znanja niti izkušnje,da bi bilo zaželjeno,da bi imeli veliko besedo pri izbiri in formulaciji politike."	P.^.
D.Jeruc:"Večerne _pesmj".-G.urednik! Ne morem si kaj,da Vam ne bi poslal prilo^ene pesmice:
Novi pismouk
V	deželi belgijanski nov pismouk se nam rodi; on jezik naš gorjanski popravi ja,pili in gladi*
Kar "davi" se zgodilo, to nam že včeraj je prešlo; kar "drevi" iz skled se bo kadilo, pojeli zjutraj smo s slastjo.-
V	zahvalo zdaj. mu spleta ves n^rod lovor-venec zlat in moja hvala pfeta
npj kliče živijo tisočkrat.
Z.A.Smejh
+ NOVI REKTOR LJUBLJANSKE UNIVERZE je postal dr.Eran Zwitter,redni pro fesor za občo zgodovino novega veka na filozofski fakulteti,^ed vojno je bil dve leti v zaporu in internaci= ji,po kapitulaciji Italije pa je od šel med partizane.Pred prihodom na univerzo 1948 je bil znanstveni se= kretar Instituta za proučevanje med narodnih vprašanj pri zunanjem mini strstvu. - Prejšnji rektor je bil dn Gorazd Kušej.v
KLIC TRIGLAVA - NAROČNINA: letno 24 s,četrtletno 6 s. Za inozemstvo od= „gov^rjajoča vsota s posebnim doj!la= Čilom za letalsko dostavo.-Novi na= slov poverjenika v USA: Mr.janez:Žer jav, 126 Albion St.,BRIDGEPORT 5, Conn.