glasilo delava sozd Celje - skladišče D-Per 539/1983 revirski illlllllililllllllll lil energetski kon llllllllllllttlllllllll lliii edvarda kardel,11198309 november 1983 p leto XIX COBISS o srečno Ob dnevu republike * 99. novembru čestitamo vsem delavcem kombinata, krajanom in občanom, poslovnim prijateljem ter bralcem našega glasila! Samoupravni organi, družbenopolitične organizacije, poslovodni organi in uredniški odbor glasila Srečno Stojan Batič: Spomenik Revolucije na Trgu revolucije v Trbovljah. z Foto: B. Klančar Štirideset let SFRJ Ob prazniku republike navadno pišemo priložnostne uvodnike in poudarke o tem, kaj smo storili in kaj nas še čaka. Navada je naštevati razvojne dosežke odpiranje novih proizvodnih zmogljivosti na vseh področjih. To nas kar bahavo spremlja vso povojno zgodovino. Marlsikje so temeljni kamini postali temelja bodoče gospodarske rasti. Tako kot vsako zrno v še tako žlahtni prsti ne vska-li, tako marsikje niso želi plodov volje in vznesenosti, proletarskega zagona. Velikokrat smo vseeno živelj v brezskrbnosti za nadaljnje letine. Zdaj ie težje. Drug drugega smo opozarjali, da bo tako, da Se mora enkrat tako ali drugače obrniti, pa tega iz znanih vzrokov nismo bili pripravljeni verjeti, kaj šele. da bi začeli drugače ravnati že mnogo prej. Ne verjamem, da rudar v jami, železar v železarni ali tekstilna delavka nosijo krivdo za take razmere. Ce pa, so krivi zato, ker niso glasneje zahtevali odgovornost za napake, za nedosledno spoštovanje samoupravnih odgovornosti za zadolževanje v tujini, za birokratsko sa-mopašnoist raznih struktur, za tiste, ki So nenehno dokazovali' upravičenost vsakršne naložbe, bodisi v temeljni organizaciji združenega dela, v občim, republiki ali pa še širše. Veliko je bilo in je še besed v imenu delavcev. Tudi besed tistih ki so jim delavčev položaj in njegova stvarna hotenja kaj malo mar. Govorijo: Delavci zahtevajo, delavci so proti, med delavci je prepričanje. Pa ga v resnici sploh ne poznajo. Zdaj je navada, da vse kritiziramo. Kdo zna bolje z več žolča, temu jih včasih več verjame kot onim, ki raje poskušajo pomagati reševati težave, četudi v zadnjem času ni tako lahko najti pametnih rešitev. Ne smemo dopustiti, da bi Vsakršna kritičnost postala merilo uspešnosti našega vsa-ikodmervnega dela. Seveda ne gre tega razumeti kot slepilo. Toda tudi namesto kritičnosti naj bolj velja, da mora biti skrb slehernega namenjena nalogam ki j ih lahko opravimo le s skupnimi, združenimi močmi. V našem kombinatu se prav v teh dneh, ko se pripravljamo na 40. obletnico ustanovitve nove demokratične samoupravne socialistične republike, močno prizadevamo pri izvajanju gospodarske stabilizacije, da dosežemo racionalno in učinkovito gospodarjenje, da dosežemo in realiziramo naloge na področ- TE — TO Trbovlje III je v Samoupravnem sporazumu o temeljih pla na Interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije uvrščena med objekte kontinuitete, njena gradnja pa bi se morala pričeti v obdobju 1981—85, tako da bi pričela obratovati koncem leta 1986. Gospodarske težave, ki so nastopile, so našo celotno dmžbo prisilile, da smo morali želje po načrtovanem razvoju prilagoditi realnim možnostim, zato je enako usodo doživela tudi realizacija gradnje energetskih objektov po navedenem sporazumu. Upočasnjena je bila izgradnja objektov, ki se že gradijo, začetek gradnje novih pa je še vedno nedoločen. Med temi objekti, ki bi jih pravzaprav že morali graditi, če želimo obdržati kolikor toliko normalen trend razvoja, je tudi TE — TO TRBOVLJE. Investicijski program za ta objekt, ki naj bi nadomestil stare agregate 12,5 MW, 24 MW in 20 MW, pozneje pa tudi blok 125 MW, je bil izdelan 8. 12. 1981, strokovna ju zahtevnejše preskrbe z energijo, najsi bo pri pridobivanju premoga kot pri preskrbi z e-lektrično energijo. Nekateri mislijo, da je treba zamenjati politični sistem inče kdo tako misli, je v hudi zmoti. Ce ne zmoremo in se ne potrudimo dovolj, da bi izpolnili to, kar smo se dogovorili potem spreminjajmo oblike, namesto vsebine in načine dela. Na preteklih kongresih so delavci zahtevali, da je treba socialistično samoupravljanje uresničevati dosledno, odgovorno ter brez parol in fraz. Potem bo treba . menjati kaj drugega. Menjati bo treba tiste, ki nočejo, ne znajo ah pa niso spoisobni trdo delati, se spopadati s slabostmi in pogumno stopati, brez omahovanja, samo naprej. I. O. revizija pa je bila izvršena 13. 4. 1982. Revizijska obravnava investicijskega programa za TE — TO Trbovlje ni ugotovila zadržkov za izgradnjo tega objekta. Vse predhodne temeljne raziskave ustrezajo in potrjujejo, da so podani vsi potrebni pogoji za izgradnjo. Ker so bili med termoenergetskimi objekti kontinuitete predvideni trije objekti, in to v Trbovljah, Maribom in Ljubljani je po dogovoru v elektrogospodarstvu in Interesni skupnosti energetike tekel postopek izbora vrstnega reda izgradnje. Strokovna komisija, ki je ta postopek vodila je svoje delo zaključila 25. 11. 1982 in predlagala, da se z ozirom na ekonomske in tehnične pokazatelje prične graditi najprej TE — TO Trbovlje III. Predlagani vrstni red je potrdil tudi centralni delavski svet SOZD EGS dne 28. 12. 1982. Odločitev strokovne komisije in delavskega sveta EGS je logična posledica nekaterih dejstev, ki v trenutni težki gospo- Dosedanja prizadevanja in problematika v pripravah na gradnjo TE-TO Trbovlje III darski situaciji in potrebi po električni energiji dajejo objektu v Trbovljah nedvomno prednost. Gradnja novega 210 MW bloka v Trbovljah je pravzaprav dograditev obstoječega kompleksa, kjer je že vrsto zgrajenih objektov kot so: 360 m visoki dimnik, deponija pepela in deponija premoga, potrebna infrastruktura, upravna zgradba in še nekateri pomožni objekti. Na razpolago je tudi ustrezen kader, kajti proizvodnja električne energije v Trbovljah ima že dolgoletno tradicijo, saj so tu pričeli z gradnjo prve termoelektrarne že leta 1903. Surovinska baza je ugotovljena in dokazana, je pa tudi v neposredni bližini, zato so transportni stroški minimalni. Elektroenergetska vključitev na tej lokaciji je zelo ugodna, saj je to področje deficitarno z električno energijo, vključitev pa je mogoča v 110 kV sistem brez potrebe po izgradnji novega daljnovoda. Geološke in geomehanske raziskave zagotavljajo enostavno temeljenje objekta, gradnja pa pomeni tudi minimalen poseg v okolje. Premog, ki ga bo nova enota uporabljala zaradi svojih primesi ni primeren za daljši transport, zaradi nizke kurilnosti in visoke vsebnosti pepela pa bi daljši transport pomenil veliko obremenitev cene električne energije. TE — TO Trbovlje III bo energetski objekt, ki bo imel 210 MW električne moči. V sklopu bloka bo odjemno — kondenzacijska turbina, ki bo tudi ob maksimalnem toplotnem konzumu dajala sorazmerno visoko električno moč. Letna proizvodnja bo nekaj nad 1 mrd. kWh. Analize, izvršene v času pripravljalnih del, so potrdile, da je za daljinsko ogrevanje Zasavja (Trbovlje, Hrastnik, Zagorje) upravičen sistem daljinskega ogrevanja s centralnim toplotnim virom. Ce pa poznamo ekološke razmere na tem področju, potem pa lahko trdimo, da je tudi nujno. Zlasti občini Trbovlje in Hrastnik sta v samem vrhu onesnaženosti zraka med slovenskimi občinami in zgraditev centralnega vira ogrevanja, ki bo priključen na že zgrajeni 360 m dimnik, in bo odpravil večino manjših lokalnih kotlarn in individualnih kurišč, je življenjskega pomena za prebivalce revirskih občin. Sanacija ozračja v Za- savju je bila predvidena v nekaj fazah: zgraditev 360 m dimnika, postavitev merilne mreže v najbolj izpostavljenih področjih, ukinitev premogovne tehnologije v stari elektrarni (Pauker) in zgraditev centralnega vira ogrevanja v novi TE — TO Trbovlje III. Prva faza, to je dimnik, je realizirana. Študija, ki jo je izdelal Meteorološki inštitut v Ljubljani kaže, da je bila naložba smotrna in da je poseg bloka 125 MW, ki je sedaj priključen na ta dimnik v okolje v dopustnih mejah. Tudi nova študija o vplivu TE — TO Trbovlje III na okolje ugotavlja, da bo z nadomestitvijo lokalnih kotlarn in individualnih kurišč sedanja 24-urna emisija SO*, ki znaša 1,5 mg SOz/m3 zmanjšana na vrednost 0,3 v dolinah Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. Na višje ležeče kraje, kot so Dobovec, Kolk, Savna peč se bo emisija sicer nekoliko povečala, vendar bo v dopustnih mejah, razen nekaj dni v letu, kar pa je z učinkovito merilno mrežo in alarmnim sistemom mogoče preprečiti z zniževanjem proizvodnje ali prehodom na gorivo z manj žvepla oziroma tudi trenutnimi zaustavitvami, odvisno pač od možnosti v danem trenutku. Druga faza je delno realizirana. Postavljene so merilne postaje na Dobovcu, Zeleni travi, Prapretnem in Kolku, zgraditi pa jih je potrebno še v središču urbanih naselij. Tretja faza se odlaga že vrsto let. Ker pa je naraščanje potrebe nesorazmerno z možnostmi gradnje novih objektov, morajo stari agregati 12,5 MW in 20 MW še vedno obratovati. Četrta faza sanacije ozračja v zasavskih občinah je torej zgraditev centralnega vira ogrevanja v TE — TO Trbovlje III in ukinitev lokalnih kotlarn, la pa se zaradi težke gospodarske situacije, pa tudi zaradi določene nedorečenosti v perspektivi razvoja elektrogospodarstva Slovenije vse bolj odmika. Ko govorimo o gradnji TE — TO Trbovlje III, gre vsekakor za objekt, ki je z ozirom na planiran razvoj zasavskih občin, ki temelji na razvoju energetike, pomemben objekt za to družbeno politično skupnost, ki praktično nima druge alternative razvoja kot razvoj na področju energetike — premogovništva in proizvodnje električne energije — na razvoju domačega energetskega potencijala, na katerega pravzaprav vsi prisegamo. Zato mislimo, da je taka usmeritev pravilna in želimo, da čim prej pričnemo z realizacijo razširitve in modernizacije premogovnikov in gradnjo TE — TO. Oba programa sta v življenjski soodvisnosti, saj bi izpad enega ali drugega pomenil izpad obeh. Racionalno pridobivanje premoga v Zasavskih premogovnikih je povezano z izkopom vsega premoga v določenem nahajališču, premog pa vsebuje sorazmerno velike količine takoimenovanega »ravnega« premoga, ki je zaradi svoje sestave in kalorične vrednosti sprejemljiv le za velik kotel elektrarne v neposredni bližini, ker ne prenese ne transporta ne daljšega deponiranja (samovžigi). Taka objektivna povezanost obeh razvojnih programov pomeni za nas v TET še posebno obvezo, da po svojih močeh čimveč pripomoremo, da bi se realizacija TE — TO ne vlekla predolgo. Zavedamo se, da je Zasavje za Velenjem drugi energetski potencial, ki ga je možno na osnovi najnovejših razisknv razviti do proizvodnje treh milijonov ton premoga letno ih seveda potencial, ki ga je potrebno le dograjevati, ker že imamo vso potrebno infrastrukturo in kadre. Zato si prizadevamo, da bi z obsežno raziskavo obstoječe ponudbe, na tržišču opreme za energetske objekte pomagali najti poleg tehnične tudi čim ugodnejšo finančno možnost za realizacijo programa. Večje aktivnosti smo pričeli zlasti po dopisu Sektorja za razvoj EGS z dne 24. 8. 1981, s katerim nas obvešča, da je v dogovoru med Republiškim komitejem za energetiko, Republiškim komitejem za plan in Elektrogospodarstvom Slovenije sporazumno odločeno, da bomo v okviru Sporazuma o gospodarskem in tehničnem sodelovanju pri izgradnji in rekonstrukciji industrijskih in drugih objektov med ZIS in vlado SSSR realizirali uvoz opreme za TE — TO Trbovlje III v vrednosti 30 mil. dolarjev. V dopisu je zahtevano, da mora TET storiti vse potrebno, da bo investicijsko tehnična dokumentacija čimprej izdelana in bo program možno čimprej realizirati. S tem dopisom smo bili tudi obveščeni, da bo uvozne posle iz SSSR vršila firma Slovenijales, finančne pa Ljubljanska banka. Koncem febmarja 1982 so v Ljubljano že prispeli ruski strokovnjaki in skupaj s predstavniki Slovenijalesa, TET, Inženiringa Termoelektrarne Šoštanj, Id bo vodil investitor ski inženiring na TE — TO Trbovlje III in s projektanti iz IBE Ljubljana opredelili osnove za tehnični projekt. Na osnovi tega bo izdelana situacija in obseg dobav iz SSSR v vrednosti odobrenega blagovnega kredita. Poslovni odbor ISE je 14. 12. 1982 odobril sredstva za izdelavo in uvoz tehničnega projekta ter druge storitve, ki bodo sprem Ijale izdelavo. Pridobili smo tudi vsa potrebna ostala soglasja, tako da so bili 30. 12. 1982 izpolnjeni vsi pogoji za veljavnost pogodbe s TEHNOPROMEXPORTOM iz Moskve. Tehnični projekt je bil pred nekaj dnevi gotov in nam je že odposlan iz Sovjetske zveze. O-preme bo približno 7630 t, ponujena cena pa je 32,6 milijona klirinških dolarjev. Dobili smo tudi posamezne cene, in sicer za torbo-agregat 11,8 milijona cl. dolarjev, za generator 5,3 milijona cl. dolarjev in za blokovni transformator 1,21 milijona cl. dolarjev. Ostala oprema je po ceni približno 4200 dolarjev na tono. Cena delavniške dokumentacije je 310 tisoč cl. dolarjev. Obseg opreme po tehničnem projektu predstavlja vso opremo strojnice. Druge aktivnosti potekajo v smislu zbiranja informativnih ponudb za opremo TE — TO III. Trenutno imamo več informativnih ponudb, in sicer za izdelavo turboagregata, ki je sicer predviden iz SSSR, se zanimata tudi Jugoturbina iz Karlovca in Rade Končar iz Zagreba. Za kotel pa imamo zelo interesantno ponudbo od Poljakov, ki nudijo kotlovsko postrojenje v okviru kompenzacijskega posla med poljsko letalsko družbo LOT in Genezom ter Slovenijalesom na drugi strani. Razgovori med omenjenimi partnerji so potekali v Ljubljani, zraven pa smo bili vabljeni tudi predstavnild TET. Druga ponudba za kotel je od firme Wagnerbiro iz Avstrije. Ob priliki obiska predstavnikov TET in TEŠ Inženiring pri tej firmi so naši predstavniki dobili zagotovilo, da tudi v Avstriji obstoja interes za kom- penzacije s protidobavami izdelkov slovenske industrije. Ker še vedno nimamo statusa investitorja za gradnjo elektrarne — toplarne, se v razgovore seveda nismo mogli vključiti kot resen partner, čeprav so ponudbe z vidika možnosti zapiranja finančne konstrukcije zelo zanimive. Status TET pa je zelo neopredeljen, če gledamo z vidika prej navedenega sporazuma s SSSR, kajti po tem sporazumu se bo do leta 1986 u-vozila oprema v vrednosti 265 milijonov dolarjev za objekte: TE Tuzla, TE Ugljevik, TE Bitola, TE — TO Trbovlje in TE Kovin. Sodelovanje TET v navedenih aktivnostih je precej formalno, kajti tudi omenjeni izbor vrstnega reda gradnje termoenergetskih objektov RAZVOJNA SMER »D« ni bil dovolj, da bi se v okviru elektrogospodarstva in v ISE odločili, kaj bomo pričeli graditi. Dogovorjena je bila izdelava optimizacije, ki naj določi kako in kdaj bomo dograjevali naš energetski sistem na področju proizvodnje električne energije. Ta strokovni dokument je bil izdelan, na odločitev o pričetku gradnje posameznih objektov pa še vedno čakamo kljub temu, da roki za dokončanje zahtevajo naprimer za TE — TO Trbovlje takojšen pristop k gradnji. Med 65 variantami dolgoročnih energetskih bilanc je bila izbrana razvojna smer »D«, ki je prikazana v naslednji tabeli, pri čemer pomeni letnica pred objektom planirani začetek rednega obratovanja: Naziv objekta leta 1986 HE MAVČIČE 1987 HE BISTRICA 1988 HE VRHOVO TE UGLJEVIK leta 1989 HE BOŠTANJ HE HRASTJE HE FALA 9. AGR. 3 ČE KOZJAK 2 AGR. leta 1990 HE BLANCA HE VERŽEJ , TE — TO TRBOVLJE III SKUPAJ: instalirana moč 38 MW (NA SAVI) 10 MW (PRITOK DRAVE) 36 MW (NA SAVI) 100 MW (V BIH) 36 MW (NA SAVI) 22 MW (NA MURI) 30 MW (NA DRAVI) 140 MW (NA DRAVI) 36 MW (NA SAVI) 22 MW (NA MURI) 210 MW (ob sedanji TET II) 680 MW Odbor za razvoj delavskega sveta sestavljene organizacije elektrogospodarstva Slovenije je na svoji 12. redni seji dne 24. 8. 1983 v zvezi z »OPTIMIZACIJO PROIZVODNIH OBJEKTOV KONTINUITETE« sprejel sklep: Optimizacija je bila v roku izdelana in nudi dovolj strokovnih osnov za odločanje o možnih proizvodnih objektih kontinuitete za pokrivanje porabe električne energije v obdobju 1986—1990. Naloga o izbiri proizvodnih objektov kontinuitete v višini okoli 700 MW je izdelana na osnovi zahteve 3. člena spremembe SaS o temeljih plana ISE za obdobje 1981—1985 in kontinuitete do leta 1990. Odbor za razvoj predlaga delavskemu svetu SOZD EGS, da se v nadaljnjih odločitvah upošteva razvojna smer »D« za pokrivanje porabe električne energije v obdobju 1986—1990 in razvojna smer »F« samo kot osnutek ali informacija pokrivanja graditve in porabe v obdobju 1991—1995. Odbor ugotavlja, da je razvojna smer »D« do leta 1990 glede postavljenih zahtev in časa graditve najbolj realna, zato se naj vse poslovne odločitve o graditvi posameznih proizvodnih objektov kontinuitete sprejema iz razvojne smeri »D« Poslovni odbor ISE je na svoji 54. seji dne 31. 8. 1983 razpravljal o postopku in rezultatih optimizacije ter soglašal s sklepi Odbora za razvoj EGS in kot dodatni predlog sklepa predlagal, da se o Predlogu o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana SRS kot objekti kontinuitete navedejo objekti kontinuitete iz razvojne smeri »D«. Skupščina ISE oziroma zbor uporabnikov mora na osnovi predlagane razvojne smeri »D« določiti prioritetni vrstni red graditve teh objektov za obdobje 1986— 1990 na osnovi razpoložljivih finančnih sredstev. Da bi dosegli planiran rok izgradnje in pričetek obratovanja, je potrebno uvrstiti TE — TO Trbovlje v plane izgradnje elektrogospodarstva Slovenije z zagonom v letu 1990. Za dosego tega roka pa je treba v letošnjem letu izvesti samoupravno potrditev investicijskega programa in skleniti pogodbo z LB za investicijska sredstva I. stopnje izgradnje. Obsega izdelavo dela tehnične dokumentacije in postavitev železniške proge. Konča se konec leta 1985. Tej stopnji sledi II. stopnja z izgradnjo platoja v letu 1985 z izgradnjo in montažo objekta v letih 1987, 1989 in poiskusnim obratovanjem v letu 1990. Težka gospodarska situacija zahteva, da vsak dinar, predno ga investiramo, dvakrat obrnemo. Seveda pa to ne sme pomeniti predolgega oklevanja, ker sedanje instalirane kapacitete pravzaprav že težko pokrivajo potrebe, vsekakor pa moramo imeti v mislih dejstvo, da če takoj pričnemo z gradnjo kateregakoli energetskega objekta, lahko pričakujemo novo energijo šele o-koli leta 1990. V TET pravzaprav ne želimo polemizirati s tistimi, ki menijo, da je v sedanjem trenutku primerneje graditi HE na Savi. Ker pa se zaradi izdelave investicijskega programa za gradnjo elektrarne v Trbovljah poglabljamo v probleme energetike z vseh aspektov, smo prepričani, da je optimalna rešitev gradnja TE^-TO Trbovlje, ker z naj nižjim investicijskim vložkom v najkrajšem času dobimo največjo količino električne energije, ki je na razpolago v vsakem šašu. Seveda smo zelo zainteresirani tudi za gradnjo Savske verige, saj smo prepričani, da bo investitor tudi te naložbe Revirski energetski kombinat Edvard Kardelj, kajti elektrarne na Savi bodo daljinsko vodene iz di- spečerskega centra EGS, vzdrževalna dela pa lahko vršijo preizkušeni vzdrževalci iz TET in Elektrarne Brestanica, ki so pravzaprav v neposredni bližini novih elektrarn na Savi od Litije do Brežic. Prav tako pa lahko z delavci iz TET in EB pokrijemo ostala dela na Savski verigi, kot je npr. zaščita itd. Zavedamo pa se tudi, da je investicijski vložek v HE sorazmerno visok, in da bo energija iz Save dokaj sezonska z ozirom na hudourniški značaj te reke, zato v danem trenutku verjetno ta naložba ne bi v celoti pokrivala vseh interesov naše družbe, posebno pa ne potrebe po električni energiji zaradi značaja hidrologije te reke. O višini investicijskega vložka v HE in TE poteka sicer nekaj polemik, zlasti v smislu dokazovanja, da je pri TE potrebno sofinancirati tudi rudnik, vendar mislimo, da je v Zasavju stvar dokaj specifična, saj rudniki že obstajajo, razvijati se bodo morali tudi zaradi ostalih porabnikov (široka potrošnja, Kidričevo, Toplarna Ljubljana itd), tako da bo pravzaprav le naj slabša vrsta premoga namenjena za velik kotel v novi TE — TO Trbovlje III. Drugi del polemike gre v smeri udeležbe domače strojegradnje pri gradnji HE ali TE. Res je, da poleg gradbenih del, ki so domača tako pri TE kot pri HE, opremo za HE lahko v celoti izdelamo doma, vendar moramo tudi v tej domači o-premi upoštevati sorazmerno visoko uvozno komponento, ki je v nekaterih materialih, orodju ali strojih. Nasprotno pa je v pregledu, ki ga je nedavno izdelal JUGEL ugotovljeno, da je tudi v izgradnji TE u-deležba domačih izvajalcev izredno visoka in to okrog 80 %. Če pa na koncu upoštevamo še to, da investitorji energetskih objektov ne plačujejo z gotovino, in če upoštevamo kreditne sposobnosti domače strojegradnje, vemo, da bomo morali tudi tu poiskati ustrezen optimum. Upamo, da bodo odgovorni vsaj nekatera od navedenih dejstev upoštevali in se odločili za smer razvoja elektrogospodarstva, ki bo trdna osnova razvoju vsega gospodarstva. Miro FLORJANC Trhflvolkki rilHorii Letošnji proizvodni načrt zasavskih IlllUVulJunI llllllll JI premogovnikov je zelo napet. Ven- ■ | -ig * _ dar so trboveljski rudarji, združeni 'ZPUIEIIII Pluli v TOZD Premogovnik Trbovlje, OB nlftflhro lonnrelfi dosegli sVOi letošnji proizvodni na-iMu UlilUUI dj £d|JUiSIII črt že 26. novembra. Proizvodni «1— ■ načrt trboveljskega premogovnika je pa 1/. novemora določal za l. 1983 Skupno 575.000 Kratek pomenek na odkopu premoga na AB polju v jami Premogovnika Trbovlje. SHP Hydro marrel in rezalna glava Eickhoff. Foto: I. Glavač ton premoga. Plan za letošnje leto je višji od lanskega za 13.000 ton. V ta plan ni všteta proizvodnja površinskega kopa Lakonca. Premogovnik Trbovlje ima štiri odkopna delovišča, od tega je le eden mehaniziran, ostali trije so klasični. Povprečna dnevna proizvodnja je znašala 2500 do 2600 ton. Plan so dosegli v 217 delovnih dneh in z delom ob sedmih prostih sobotah. Okoli 530 rudarjev in drugih delavcev tega tozda je doseglo ta uspeh predvsem zavoljo požrtvovalnega dela, pa tudi razmeroma dobrih pogojev za rudarjenje. Letos ni bilo dosti hudih pritiskov na od-kopnih deloviščih, ne vdorov vode in blata, pa tudi ne ognja, kar je bilo tako značilno za leto poprej. Do konca leta računajo, da bodo nakopali še preko sto tisoč ton premoga. Dne 17. novembra t.l. pa so svoj letni proizvodni načrt dosegli tudi rudarji TOZD Premogovnik Kotre-dež v Zagorju. Njihov letošnji načrt proizvodnje je znašal 228.000 ton premoga. To količino premoga so nakopali v treh jamah, in to v jami Kisovec 109,231 ton, v jami Kotre-dež 34.099 ton in v jami premogovnika Trbovlje 85.749 ton. Kot je znano, je pomladi 1. 1981 voda zalila jamo Kotredež, zato so se morali angažirati pri proizvodnji premoga v drugih jamah. Premog v jami Kotredež so pridobili ob izvajanju sanacijskih del. Do konca leta naj bi nakopali še okoli 25.000 ton premoga v vseh treh jamah. Kotre-dežani, teh je okoli 460, so si izredno prizadevali za dosego tega rezultata. Izkazali so se z dvigom produktivnosti, manjšim številom izostankov z dela, z. delom ob dela prostih sobotah in drugimi uspešnimi prizadevanji. Čestitke vsem, ki so soudeleženi pri predčasni izpolnitvi proizvodnih načrtov v Premogovniku Trbovlje in Premogovniku Kotredež. 0 0 0 0 Janez Zemljarič v revirjih V torek, 15. novembra tega leta je obiskal revirske občine Trbovlje, . Zagorje, Hrastnik, predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, Janez Zemljarič. Spremljali so ga tudi štirje člani izvršnega sveta Slovenije, med nfmi tudi predsednik republiškega komiteja za energetiko Jakob Piskernik Revirske občine je obiskal na povabilo izvršnega sveta skupščine občine Trbovlje. Z naše strani so sodelovali pri razgovoru, poleg predstavnikov vseh revirskih občin tudi mgr. Srečko Klenovšek, predsednik poslovodnega odbora našega kombinata, Ivan Berger, dipl. inž., predsednik poslovodnega odbora DO ZPT in Miro Florjane, inž.,, direktor DO TET. Po programu so si od 10. do približno 11. ure ogledali nedokončano zasavsko cesto od Zagorja proti Trbovljam, od 11. do 12. ure so si ogledali Termoelektrarno Trbovlje, od 12. do 12.30 ure so si ogledali površinski kop premoga Lakonca, nato pa je sledil pet ur trajajoči razgovor v dvorani skupščine občine Trbovlje. V večernih urah so si gostje ogledali Steklarno Hrastnik in imeli z revirskimi izvozniki razgovor. Nekako ob 20. uri se je končal obisk visokih gostov v revirjih. V razgovoru je bil predsednik izvršnega sveta Z ostalimi gosti sezna njen z najaktualnejšo problematiko revirjev in njihovih razvojnih ciljev. Posebna točka razgovora je veljala rudarsko energetskemu projektu v zvezi z nadaljnjimi investicijami in pridobivanjem premoga ter gradnjo TE — TO 3. Govor je bil tudi o realiziranju nalog nosilcev gospodarskega razvoja revirjev in vpliv ukrepov tekoče ekonomske politike na gospodarjenje in razvoj. Razgovor pa je bil namenjen tudi dograditvi zasavske ceste. Podana je bila posebna informacija o likvidnostni problematiki v revirjih in vplivu bančne politike na revirsko gospodarstvo ter o vplivih posameznih oblik omejevanja osebne in splošne porabe ; ter preskrbe na varnostno oolitično situacijo v revirjih. Po informacijah, ki smo jih prejeli pred zaključkom redakcije te številke našega glasila, je obisk v celoti uspel in vsi odgovorni upajo na izpolnitev pričakovanih rezultatov. V V pogledu nadaljevanja gradnje zasavske ceste so bili gostje sezna-jeni z vso dosedanjo problematiko, pa tudi z zaviralnimi okoliščinami. S tem v zvezi je dal nekaj vzpodbudnih misli in menil, da je treba cesto čimprej dokončati in jo usposobiti za promet. Najdalje so se navzoči v razgovoru zadržali pri glavni smeri dolgoročnejšega razvoja v revirjih, to je pri nadaljnjem razvoju premogovništva in energetike, V zasavskih premogovnikih namreč ob eni toni komercialnega premoga nakopljemo 4 tone kotlovnegp. premoga, ki pa ga je možnost pokuriti v bližnji termoelektrarni. Zaradi tega si člani kolektiva kombinata in delovne organizacije že od leta 1974 prizadevamo za postavitev tretjega termoenergetskega objekta. Čeravno vsa investicijska dokumentacija govori v Prid čimprejšnjega pričetka gradnje, še danes ni dokončne odločitve zaradi določenih optimizacij. Predsednik IS SRS Janez Zemljarič je s tem v zvezi dejal: »V Sloveniji moramo zbrati moči, da nadaljujemo z gradnjo elektroenergetskih objektov, predvsem tistih iz tako imenovane kontinuitete. Energija se je že potrdila kot pomemben strateški izvozni in1- gospodarski artikel, tu pa imamo pri nas velike rezerve. Nimamo sicer večjih možnosti za 'sirjenje predelovalnih kapacitet, zato pa imamo velike moi-nosti v proizvodnji energije. Poslušanje in govorjenje o tem, kaj in kje naj bi postavili kakšnega od energetskih objektov, ne vodi nikamor. Le čisti računi, ki naj pokažejo, kateri od objektov bo ob najmanjših možnih stroških dal želj eno količino energije, naj bodo vodilo za odločanje, kaj, kje in kdaj bomo gradili.« V razgovoru je poudaril, da je vesel napredka v spreminjanju gospodarjenja in njegovih rezultatov, ki so bili doseženi ob najrazličnejših težavah, ki peste revirske občine in združeno delo. V dolgem razgovoru je omenil, da je zadovoljen z delom delavcev revirskega energetskega kombinata Edvarda Kardelja, z doseženimi rezultati s prizadevanji za večjo proizvodnjo premoga in električne energije, večjo storilnost, cenejšo proizvodnjo, pa tudi v pogledu povezava-vanja rudarstva oziroma slovenskih rudnikov rjavega premoga v REK EK. (tl) Jama Kotredež Kdaj bomo pričeli z normalno proizvodnjo premoga v tej jami? V teku so sanacijska dela čiščenja zalitih jamskih prostorov pod 6. obzorjem, t.j. odkopnih polj —74, 75 in spodnjih prostorov v polju —77. V vpadniku V-74 izdelujemo definitivno zadelko pod 4. etažo. Ko bomo končali ta dela, bomo ob znižanju nivoja vode v dolomitu do nivoja 6. obzorja lahko pričeli s pripravljalnimi deli za 4. etažo v tem polju. V polju 75 izdelujemo prekop pod vznožje na novo lociranega vpadnika s 5. etaže vpadnika V-77. Jz vpadnika V-77 je že v izdelavi od zgoraj navzdol vpadnik V-77/1 na 5. etaži. Izdelali smo ga že 8 m. S povezavo 5. etaže in 7. obzorja bo vzpostavljeno pretočno zračenje severnega krila kotredeške jame z južnim krilom in s tem neposredno z izstopnim zračilnim tokom po »H« nadkopu. S tem bi nato lahko pričeli tudi s pripravljalnimi deli za izdelavo smernih prog po premogu za polje 74. Nadalje je s tem omogočeno tudi delo pri pripravi in odkopavanju 4. etaže v polju —77. Nadaljevali bomo s pripravami za odkopavanje v polju 74, in sicer prekopa in smernih prog po premogu. Po tem programu bi se odkopavanje v jami Kotredež nepre- kinjeno nadaljevalo v severnem krilu kotredeške jame še skozi celo leto 1984. V polju 74 je predviden pričetek odkopavanja v 3. kvartalu, dočim odkopavanja v polju 73 sedaj ni mogoče predvideti, saj je potrebno nivo talne vode v triadnem dolomi-m znižati 20 m pod nivo 6. obzorja, to je do kote —130. To pa je odvisno od hitrosti napredovanja investicijskih del na 8. obzorju, kjer Jože Ovnik: Stara rudarska svetilka — oljenka bi nato spustili vodo iz dolomita in s tem znižali nivo vode na nivo 8. obzorja ter tako omogočili odkopavanje premogovega sloja v južni ka-dunji kotredeške jame do 8. obzorja. Anton Prebil IZPOLNJEVANJE DELOVNEGA NAČRTA V ČASU OD 1. I. DO 15. H. 1983 1. PROIZVODNJA PREMOGA (ton) TOZD načrt doseženo d os. + — ob dela DO ton ton ton % prostih 1 sobotah in nedeljah PH 280.630 201.086 — 79.544 71,7 7.155 PO 198.480 159.651 — 38.829 80,4 5.790 PT 503.700 617.265 + 113.565 122,6 16.862 FKo 199.790 227.973 + 28.183 114,1 7.963 SKUPAJ 1,182.600 1,205,975 + 23.375 102,0 37.730 PK Lakonca 145.050 101,455 — 43.595 69,9 2.253 DO ZPT 1,372.650 1,307.430 — 20.220 98,5 39.983 RPS 104.400 104.903 + 503 100,5 RPK 104.152 105.567 + 1.415 101,4 RPL 35.150 29.020 — 6.130 82,6 SOZD REK EK 1,571.352 1,546.920 — 24.432 98,5 2. PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE (Mwh) TOZD načrt doseženo To PEE — PP 14.500 37.212 256,6 PEE —N 470.000 405.122 86,2 KE — — 474 — DO TET 484.500 441.860 91,2 3. PROIZVODNJA OSTALIH PROIZVODOV TOZD letni načrt doseženo To GRAMAT opekarna (enot) 10.000.000 5,961.064 59,6 kamnolom (m3) 50.000 47.492 95,0 Avtoprevoz »Zasavje« (t/km) 9,200.000 8,067.259 87,7 PKO kamnolom (m3) 110.000 83.090 75,5 RESD H toplarna (mwh) 26.200 15.910 60,7 4. STORITVE (do zadnjega v preteklem mesecu) TOZD letni načrt doseženo I — x/83 % DO ZPT RESD H (din) 241,695.000 173,457.559,50 71,8 RESD T (din) 182,180.000 169,036.954,45 92,8 RESD Z (din) 108,999.000 100,087.795,65 91,8 PJL (din) 82,576.000 73,269.888,15 88,7 DO RGD RIG (din) 804,500.000 594,132.237,70 73,9 ESMD (din) 142,000.000 137,981.385,25 97,2 Avtoprevoz »Zasavje« (din) 102,374.000 93,073.139,60 90,9 GRAMAT opekarna (din) 46,136.000 33,713.060,65 73,1 kamnolom (din) 8,171.000 7,173.084,30 87,8 gradb. skup. (din) 7,743.000 12,627.886,85 163,1 DO TET vzdrževanje naprav (din) 96,586.966,40 DO IMD SIMD (din) 102,424.000 115,080.262,80 112,4 EIMD (din) 57,956.000 51,468.525,85 88,8 Erika Kavčič Proizvodna in finančna PROBLEMATIKA RUDNIKA LAŠKO V DEVETIH MESECIH LETOS 1. Proizvodnja premoga je bila v devetih mesecih dosežena v višini 26.000 ton, kar predstavlja 85,5 0/0 doseganje plana. Pri gramozu, ki je stranska dejavnost rudnika, je bila dosežena proizvodnja 76.082 m5, kar je 92 0/° planirane. Vzroke, zaradi katerih ne dosegamo planiranih obveznosti pri proizvodnji premoga, smo že navedli v deveti številki glasila »Srečno«. Eksploatacija premoga se vrši samo v enem polju, ker drugih nimamo odprtih. Izpad proizvodnje v tem polju zaradi višje sile (vdor vode) je že izpad celotne proizvodnje. Ponovno apeliramo na tehnične strokovne službe REK EK, da v najkrajšem možnem času zgotovijo investicijski program, ki je osnova za pridobitev prepotrebnih sredstev za* investicijsko odpiranje zalog v drugih poljih. Sredstev iz naslova Združenih sredstev za investicije v premogovništvo zaradi neizdelanega programa ne moremo pridobiti, čeprav so ta namenska sredstva pri Plansko poslovni skupnosti že na razpolago. Vzrok nedoseganja plana pri proizvodnji gramoza so občutne restrikcije pri investicijski izgradnji v gradbeništvu. Proizvodne kapacitete so vsaj za 50 0/0 večje od dosežene proizvodnje. 2. Finančna problematika Celotni prihodek, dosežen v devetih mesecih, je bil v višini 126.380.000 din in je v primerjavi z istim, obdobjem lanskega leta večji za indeks 168. V strukturi prihodka odpade na realizacijo premoga 76,89 0/0, na realizacijo gramoza 12,12 ”/» in na ostalo prodajo 10,99 0/0. Rezultat poslovanja v devetih mesecih z minimalnim ostankom čistega dohodka je v višini 983.000 sicer navidezno pozitiven, vendar je treba poudariti, da je zaradi takšnega rezultata za lastne rezerve obračunan le del zakonsko določene višine, ki za devet mesecev znaša 1.830.000 din. Formiran ni splošni del sklada skupne porabe v zakonsko dovoljeni višini 2.800.000 din, prav tako tudi ni formiran prepotreben stanovanjski prispevek v višini din 2.983,000. Likvidnostna situacija je iz meseca v mesec pereča zaradi nedoseganja dohodka iz čistega dohodka. Poleg rezultata poslovanja je potrebno omeniti, da se vsa investicijska odpiralna dela financirajo iz minimalne amortizacije, ki jo začasno uporabljamo kot obratna sredstva. To ima za posledico občutno omejitev nabav osnovnih sredstev, ki so nujno potrebna za nemoteno proizvodnjo. Pri izplačilih osebnih dohodkov smo bili primorani koristiti tudi kratkoročne kredite. Franc Teršek Po končanem šfhtu v čakalnici v Hrastniku. Foto: J. Kirič DEVETMESEČNA PROIZVODNJA IN PROGNOZA DO KONCA LETA 1983 V DO ZPT * V Za letošnje leto smo načrtovali proizvodnjo premoga v višini 1,510.000 ton, in sicer 1.350.000 ton iz pojsameziuh jam, 160.000 ton pa s površinskega kopa Lakonca. V 9. mesecih je bila dosežena naislednja proizvodnja: Ta proizvodnja je bila dosežena v 199 rednih delovnih dneh ter 6 1/3 prostih sobot, TOZD Premogovnik Kdtredež pa v 8 prostih sobotah. Jamška proizvodnja je znašala 958.056 ton, poivršiniski kopi pa so dali 138.126 ton, in sicer Retje 22.320 ton, Ojstro 12.071 ton, Lakon- ca 94.328 ton in Blate 9.407 ton. Iz zgornje tabele je razvidno, da imajo izpad proizvodnje jama Hrastnik, jama Ojstroi in površinski kop Lakonca. Primerjava proizvodnje za enako obdobje v letu 1982 je naslednja: 1983 1982 TOZD ton/9 mes. ton/9 mes. Razlika ton/dan ton/dan Pr. Hrastnik 170.122 855 251.589 1.264 —81.467 Pr. Ojistro 136.391 685 172.029 864 —35.638 Pr Trbovlje 512.929 2.577 469.690 2.352 + 50.239 Pr. Kotredež 182.412 917 173.042 869 + 9.370 Lakonca 94.328 474 — — — DO ZPT: 1,096.182 5.508 1,059.350 5.323 + 36.832 TOZD Plan Doseženo Razlika Dos. v °/o Pr. Hraptnik 236.180 170.122 —66.058 72,0 Pr. Ojstro 166.280 136.391 —29.889 82,0 Pr. Trbovlje 423.200 512.929 + 89.729 121,2 Pr. Kotredež 167.940 182.412 + 14.472 108,6 Lakonca 127.550 94.328 —33.222 73,9 DO ZPT: 1,121.150 1,096.182 —24.968 97,8 Pri proizvodnji ton/dan so v tabeli upoštevani samo redni delavniki (lansko leto in letos 199 delovnih dni). Pri tem je treba poudariti, da je lanskoletna proizvodnja v 12 2/3 pro- stih sobotah znašala 63.578 ton, v letošnjem letu za enako obdobje pa le 6 1/3 prostih sobot (Kotredež 8) samo 33.345 ton. Če bi obratovali enako število prostih sobot kot lansko leto, ne bi bilo izpada proizvodnje oziroma bi bil celo manjši višek. V devetih mesecih je proizvodnja višja od lanskega leta za 36.832 ton predvsem na račun proizvodnje s površinskega kopa Lakonca (94.328 ton), jame Trbovlje, ki je povečala pro-izrvodnjo za 50.239 ton oziroma 11 0/° in TOZD Premogovnik Kotredež za 9.370 ton oziroma 5 0/0. Naj več ji izpad proizvodnje je v jami Hrastnik in sicer 66.058 ton. To pomeni, da seje proizvodnja znižala od 1.264 -ton/dan na 855 ton/dan ali za 32 0/0' V jami Ojstro se je proizvodnja znižala od 864 ton/dan na 685 ton/dan ali za 21 %. V jami Hrastnik so normalno odkopavanje -ovirali pogosti vdori vode in mulja, predvsem v Talnem skladu, kjer je moralo čelo večkrat napredovati zaradi varnostnih ukrepov le s pod-kopnim delom _ čelo s podporjem Klockner Becorit pa je večkrat zadelo v staro delo (pre-sapni jašek, izogibna proga vse zidano z betonskimi oblikovan-ci). V D polju pa so bili in so še večji dotoki čiste vode, poleg tega pa je normalno odkopavanje oviral zelo kompakten in trd premog ki se je rušil v velikih blokih, s tem pa ustvarjal nevarne večje praznine v nadkopnem delu širokega čela, da ni staro delo sledilo odkopavanju. Tudi v jami Ojstro so bili večji in manjši izlivi tekočih mas, kar je povzročilo občutna neproduktivna, očiščevalna dela in omejeno pridobivanje premoga iz nadikopnega dela oziroma celo brez pridobivanja. Planiranemu vdoru vode in mulja na dolgem stebru v Terezija II polju na k. 160 sta sledila še dva večja vdora. Ti planirani vdori imajo namen odvodnih 100 m dolg v letu 197$ opuščen steber, ki smo ga morali pustiti oziroma preskočiti zaradi vdora vode in mulja, ki je bil v letu 1979. Trenutno zdaj že odkopavajo v Terezija II. polju k. 160 s SHP Klockner Becorit, vendar samo podkopno. Glavna proizvodnja je le v Javor polju k. 150, kjer je vgrajeno Saizgltter podporje. TOZD Premogovnik Trbovlje je presegel plan za 89.729 ton oziroma 21,2 0/°, kar je delno rezultat odkopnega stroja, Eickhof f ESA 60—L in izboljšanih od-kopnih pogojev v odkopnih poljih, ki so omogočali večje dnevne napredke oziroma boljše pridobivanje premoga iz nad-kopnega dela. TOZD Premogovnik Kotredež je presegel proizvodni plan za 14.472 ton oziroma 8,6 0/o. Plan je dosežen zaradi izboljšanja pogojev odkopavanja v Zg. VIL polju k. 358 v jami Trbovlje in boljših pogojev v jami Loke. V primerjavi z lanskim letom za enako obdobje so bile storitve -sledeče: TOZD Odkop 1982 1983 Jam. III. 1982 1983 Rud. II. 1982 1983 Fr. Hrastnik 17,38 12,93 3,43 2,44 2,58 1,84 Pr. Ojisltro 12,96 10,69 3,51 2,76 2,61 2,05 Pr. Trbovlje 16,12 16,47 4,65 4,79 3,75 3,94 Pr. Kotredež 9,31 8,66 2,21 2(31 1,50 1,58 DO ZPT: 14,74 13,69 3,78 3,66 2,93 2,89 Kot je razvidno iz tabele, so se v glavnem vse storitve v posameznih jamah znižale, razen v jami Trbovlje in TOZD Premogovnik Kotredež kar je posledica povečanja planirane pro- izvodnje na obeh tozdih. Iz navedenega je razvidno, da je izpad proizvodnje za 9 mesecev v višini 24.968 ton. Za zadnji, četrti kvartal je prognoza proizvodnje sledeča: TOZD Premogovnik Hraistnik TOZD Premogovnik Ojstro TOZD Premogovnik Trbovlje TOZD Premogovnik Kotredež Lakonca 42.000 ton oz. 49.000 ton oz. 165.000 ton oz. 66.000 ton oz. 640 ton/dan 740 ton/dan 2.500 ton/dan 1.000 ton/dan 40.000 ton DO ZPT: 362.000 ton Razlika do plana v zadnjem kvartalu znaša — 26.850 ton o-ziroma za celo leto 1983 — 51.818 ton. Z doslednim planiranim sobotnim delom in vsaj nekoliko PREGLED PROIZVODNJE IN PROBLEMATIKA V DO TET V RAZDOBJU I—IX Za proizvodnjo električne energije v DO TET za obdobje januar — september so prisotne naslednje značilnosti: večjo proizvodnjo s površinskega kopa Lakonca bi celoletni plan za leto 1983 lahko dosegli. Jože Herman —• prekoračitev proizvodnje na bloku 1—3 (kotel Pauker) — nedoseganje proizvodnje na bloku 4 (blok 125 MW) — eksplqzija parovoda sveže pare — sušno obdobje in njegov vpliv na pogoje obratovanja — padanje kvalitete premoga — velika iztrošenost naprav Proizvodnja električne energije je bila v obdobju I—IX prekoračena na bloku 1—3 (kotel Pauker) za 48 %. Planirana je bila v višini, 12 GWh, dosežena (na pragu elektrarne) pa 17,757 GWh. Proizvodnja na bloku 1—3 je planirana predvsem v zimskem obdobju zaradi ekoloških zahtev, stara enota naj ne bi obratovala v času, ko je vegetacija v rasti. Vendar so bile energetske razmere take, da nismo mogli spoštovati teh načel, kar je povzro- Blok 4 je bil zaradi eksplozije parovoda sveže pare iz pogona od 5. 8. do 17. 9. 1983, to je 42 dni. Ce upoštevamo dnevno proizvodnjo 2 GWh je to 84 GWh električne energije, ki je nismo proizvedli zaradi defekta, kar predstavlja 15 0/» letnega plana. Glede na svojstvo defekta je bila napaka izredno hitro odpravljena, predvsem po zaslugi Poljakov, ki so nam hitro dobavili material, in Hidromontaže, ki je izvajala montažna dela. Sušno obdobje je precej vplivalo na pogoje obratovanja v tem času. Ti vplivi so se izražali: — v večji angažiranosti bloka 1—3, —• v boljši transportibilnosti premoga iz deponije do kotlov (ni bilo čilo povečanje škode zaradi onesnaženja okolja. Proizvodnja električne energije na bloku 4 (125 MW) pa je bila realizirana le 85 "/o. Planirano je bilo 395 GWh, realizirano pa 335 GWh. Izpad proizvodnje je nastal zaradi eksplozije parovoda sveže pare. Drugače pa je bilo obratovanje bloka dokaj zanesljivo, predvsem dinamično stanje turboagrega-ta, ki nam je v preteklosti delalo nemalo težav je sedaj zelo dobro. dež j a,d a bi zmočili premog), — v večjih samovžigih premoga na deponiji premoga, — v pomanjkanju hladilne vode. Predvsem samovžig premoga in pomanjkanje hladilne vode sta neposredno vplivala na zmanjšanje izkoristka posameznih enot. Kvaliteta premoga je planirana °656 KJ/kg, dosežena (za obdobje I—IX) pa je bila 8836 KJ/kg, kar je 92 "/o. Zaskrbljujoče je to, da kvaliteta premoga stalno pada. Tabela 3 leto 1980 Od leta 1980 je padla od 10040 na 8836 KJ/kg, kar je za 14 °/». Neustrezna kvaliteta premoga pogojuje večjo porabo kurilnega olja, večjo obrabo naprav in s tem večje stroške v združevanju ter več zastojev. Zagotovitev primerne kvalitete premoga predstavlja rešitev ključnega problema pri obratovanju termoelektrarne. Slabi pogoji obratovanja povzročajo tudi veliko iztrošenost naprav, kar ima za posledico velika sredstva za tekoče in investicijsko vzdrževanje in občasna večja vlaganja. .Tako smo v tem obdobju pričeli z aktivnostmi, da bi v letu 1985 zamenjali vrelne cevi na K 4 bloka 4, da bomo lahko zagotovili življenjsko dobo do časa ki ga planiramo. Naša aktivnost pa je bila usmerjena tudi v reševanje problematike izgradnje TE —TO Trbovlje, saj se zavedamo, da edino izgradnja tega objekta daje daljšo perspektivo TET pa tudi verjetno celotnemu REK EK. Leopold Jamšek 1981 1982 1983 8836 kvaliteta premoga KJ/kg 10040__________________9396________9089 Tabela 1 BLOK 1—3 blok 4 KPE ]. Proiz. el. energije (GWh) 17,757 335,099 2. Poraba premoga (t) 42.471 455.843 — 3. Kurilnost premoga (KJ/kg) 8836,4 8836,4 — 4. Poraba kur. olja (kg) 129.084 806.558 49.794 5. Obratovanje (h) 930,18 3.711,2 1,0 6 Defekt (h) 6,43 1.405.21 6,552 7. Nega (h) 48,42 78,0 — 8. Rezerva (h) 5.621,42 321,25 6.551 9. Remont (h) — 1.035,54 — Tabela 2 BLOK 1—3 BLOK 4 SKUPAJ plan. real. ind. plan. real. ind. plan. real. ind. Proizv. el. energ. GWh 12 17,757 148 395 335,099 85 407 352,856 87 Doraba premoga kg/KWh 2,474 2,39 97 1,27 136 107 poraba kur. olja kg/KWh 0,012 0,00727 61 0,00 0,00 312 241 77 kurilnost KJ/kg 9656 8836,1 92 9656 8836 92 DO IMD v letošnjih devetih mesecih Kljub napovedanim težavam, ki naj bi objektivno delovale pri gospodarjenju v letu 1983, lahko ugotavljamo ob zaključku tretjega trimesečnega poslovanja v DO IMD razmeroma dobre rezultate. Notranja nelikvidnost celotnega našega gospodarstva se odraža tudi pri poslovanju posameznih gospodarskih objektov, med katerimi delovna organizacija DO IMD ni izvzeta. DO IMD, ki deluje v okviru SOZD KEK E. Kardelja in igvaja storitve v okviru tega združenja ter investicijska dela izven njega v razmerju z drugimi DO izven REK nima nekaterih prednosti, ker ni izvozno usmerjena. Mislim na kreditiranje investicijske opreme preko Temeljne banke Ljubljanske banke, ki je kljub visokim obrestim za kupce še vedno zanimiva. Ker DO IMD teh sredstev nima, se na zunanjem trgu težje vključuje, ter ji zato ostane največkrat možnost vključevanja preko posrednikov, ki ta sredstva imajo, seveda za določeno ceno. Organizirana finančna služba v sozdu usmerja svojo dejavnost v glavnem za reševanje likvidnostnih problemov nekaterih večjih DO v SOZD, ki niso majhne. Pomanjkanje sredstev onemogoča razvitejše oblike koriščenja denarnih sredstev, kamor spada tudi kreditiranje opreme za kupce. Nadaljnja problematika je potekala v smeri nabave repromateriala. Naročniki storitev in opreme želijo fiksne cene, kar pa je, če je v strukturi prihodka večji delež materialnih stroškov, lahko za proizvajalca usodno ob skokovitem naraščanju cen repromateriala. Dolgi nabavni roki repromateriala so odraz proizvodnih motenj, večja angažiranost obratnih sredstev in ostalega, kar temu sledi. Velika nihanja v potrebah po storitvah in izdelovanju investicijske opreme otežkočajo planiranje proizvodnje. Navedel sem samo nekaj glavnih elementov poslovanja, ki so v DO IMD v treh kvartalih poslovanja lega leta odigrali pomembnejšo vlogo. Kar se tiče deležev pridobivanja prihodka, se mi zdi pomembno o-meniti sodelovanje z DO ZPT na osnovi sporazumov, v katerih ni odrejen samo način ovrednotenja storitev, ampak tudi odgovornost za kvaliteto izvajanja, kar se kvalitetno odraza pri pridobivanju premoga. Pri zunanjih povezavah smo, in še dobro sodelujemo s Strojno tovarno Trbovlje, pa naj si bo na področju montaže elektro opreme, strojne obdelave, ali izdelovanje opreme. V povezovanju s poslovnimi partnerji izven REK se kažejo močnejše in trajnejše povezave, kar je za bodoči razvoj in delovanje zelo pomembno. Z boljšo organizacijo komerciale in tehnične službe v DO IMD ter večjim angažiranjem vseh ostalih, dosega DO z ozirom na splošne gospodarske težave naše skupnosti dobre rezultate, katere pa bomo s še večjim prizadevanjem in izboljšano tehnologijo še povečali. «F" Zdi se mi potrebno, da spregovorim nekaj besed o notranji organiziranosti in odnosih med delavci tozdov in DS SS DO IMD ob devetmesečnem poslovanju tega leta. V začetku leta smo skazili notranje odnose, ker delavci v tozdih niso hoteli sprejeti plana delavcev DS SS za leto 1983. Vztrajali so, da bi bil plan DS SS enak kot v letu 1982. Da bi odpravili notranja neskladja, smo sklicali celo arbitražo. Končno so delavci v tozdih dojeli, da so delavci DS SS ravno tako del celote in da je njihov vpliv pri ustvarjanju dohodka lahko zelo velik. Po devetmesečnem obračunu poslovanja lahko ugotavljamo, da smo tako plane tozdov kot DS SS v začetku leta pravilno izdelali, odstopanja pa so nastala zato, ker na žalost resolucijskih izhodiščnih veličin nismo uspeli zadržati, tako kot o-stale organizacije združenega 3ela, na planiranih nivojih. Miha Eržen problematikaGRAMATA v OBDOB1U JAN AR — NOVEMBER 1983 TOZD Proizvodnja gradbenega materiala — GRAMAT z dejavnostjo gradbene .skupine, proizvodnjo peska in opeke se je v obdobju od I— IX 1983 srečevala z mnogimi problemi, katere pa je z omejenimi možnostmi razmeroma uspešno reševala. Pri pregledu proizvodnje opeke ugotavljamo, da smo v tem obdobju izdelali 4.934.790 enot opeke, in da planirane proizvodnje nismo dosegli. Vzroke za nedoseganje proizvodnje je treba iskati v povečanem obsegu izdelave fasadne opeke in s tem sorazmerno manjši proizvodnji modularnega bloka. Za leto 1983 smo planirali izdelavo opeke v razmerju 75 c/o modularnega bloka in 25 0/0 fasadne opeke. V obdobju januar — september pa smo izdelali le 42 ”/o modularnega bloka in kar 58 0/0 fasadne opeke. Ta spremenjena razmerja je pogojeval trg v Sloveniji in SR Hrvat-ski, ki je zahteval fasadno opeko. Izdelava fasadne opeke je izredno zahteven postopek, ki količinsko ne da takšnih rezultatov kot izdelava modularnih blokov. Prav zaradi zahtevnosti in visokih materialnih stroškov ostale slovenske opekarne izdelavo fasadne opeke počasi opuščajo ter se preusmerjajo na izdelavo modularnega bloka. V letošnjem letu je proizvodnjo zidaka opustila celo opekarna KOŠAKI iz Maribora. Na zahtevo po večji proizvodnji bistveno vpliva tudi velika fluktua-cija delovne sile, za katero je glavni vzrok težko delo (delavke zložijo v 8 urah do 25 ton opeke) in nizki osebni dohodki. Že v letu 1982 je iz TOZD odšlo 37 delavcev in se na novo zaposlilo 29 delavcev od skupno zaposlenih 70 delavcev, v obdobju od I—IX pa se ta situacija nadaljuje — iz TOZD je odšlo 22, prišlo pa 30 delavcev. Pri sami proizvodnji opeke nastajajo zastoji in s tem manjša proizvodnja predvsem zaradi okvar na zastarelih strojih, ki jih bo v naslednjem obdobju potrebno postopoma zamenjati z novimi. V kamnolomu smo v tem obdobju pridobivali dolomitni drobljeiec skladno z načrtom, zastavljenim v letnem planu. Proizvodnjo smo celo presegli za 6 0/0 niapram planu za to obdobje. Tako kot v preteklosti pa je obseg proizvodnje tega materiala tudi sedaj v popolni odvisnosti od potreb zasavskih delovnih organizacij. Gradbena skupina je v tem obdobju uspešno realizirala vse zastavljene naloge pri izvajanju specialnih gradbenih del predvsem za potrebe TOZD oziroma delovnih organizacij, združenih v SOZD REK. Glede na precejšnje naraščanje potreb po teh delih v okviru SOZD nameravamo to dej avnost-izvajanje specialnih gradbenih del postopoma okrepiti, skupino ustrezno opremiti ter dejavnost dopolnjevati v skladu z zahtevami trga, tako v okviru SOZD kot tudi izven njega. Rajko Klemenc Nesreči v jamah RUDNIKA SENOVO IN PREMOGOVNIKA HRASTNIK V V nedeljo, 30. oktobra tega leta smo pokopali na pokopališču v Senovem rudarja Milana Kozoleta II., ki se je smrtno ponesrečil med delom v jami rudnika Senovo. Ob veliki udeležbi rudarjev in drugih delavcev ter občanov smo ga pokopali z vsemi rudarskimi častmi. Dne 29. oktobra v zgodnjih jutranjih utah se je dogodila huda nesreča tudi v jami Hrastnik, v vzhodnem talnem skladu. Zaradi nenadnega vdora blata in vode, je izgubil življenje rudar — učnik Drago Tršek. Njegov pogreb je bil 3. novembra popoldan na pokopališču Dol pri Hrastniku. Tudi pokojnega D. Trška smo pokopali z vsemi rudarskimi častmi in z veliko udeležbo rudarjev in drugih delavcev ter občanov. Naše globoko sožalje svojcem in sodelavcem obeh ponesrečenih rudarjev! Nesreča v jami Hrastnik Dne 29. 10. 1983 ob 3. mi in 35 minut je kruta narava terjala svoj davek in iz naše sredine iztrgala komaj 25 let starega Draga Terska, sina hrastniške rudarske družine. Nesreča se je pripetila v ja mi Hrastnik na mehaniziranem čelu v Vzhodnem Talnem skladu. Mehanizirano čelo je bild normalno brez kakršnihkoli znakov pritiska, katerega posledica je ton jen j e podporja. Tudi povečanih dotokov vode ni bilo zaznati; premog iz nadkop-nega dela je bil suh. Zaradi tega, se nikakor ni dalo predvidevati kaj posebnega. Rudarji na čelu so izvajali delo kot so narekovale faze dela in sicer skon-čevanje pridobivanja premoga iz nadkopnega dela in na napredovanju čela v fazi podkop-nega dela. Teršek Drago je bil odrejen na začetku nočne izmene na vzdrževalno številko. Delovišče' te vzdrževalne številke je bilo v bližini širokega čela. Ker se je pri vzdrževalnih delih zlomilo toporišče motike, je prvo-pisani kopač poslal Terška na čelo po drugo motiko. Naključje je hotelo, da se je ravno v trenutku, ko je prišel na čelo, zgodilo tisto, česar ni nihče pričakoval. Nenadoma je brez predhodnega znaka prišlo do silovitega vdora vode, spremljanega z blatom. Samo delček sekunde je bilo dovolj, da je ostal v blatni gmoti. O-stali rudarji na čelu so imeli v tem slučaju trenutek prednosti, da so se rešili iz mrzlega smrtnega objema. Z grenkobo so u-gotovili, da je bil siloviti in nenadni vdor vode in blata hi-trešji in močnejši kot pa človekovo znanje in vztrajna medsebojna rudarska pomoč. Vsi predhodni Izrivi blata in vode na čelu so bili takega značaja, da se je predhodno pojavil povečan pritisk, pronicanje vode s stropa, tonjenje in s tem deformacije podporja na čelu. Teh predhodnih znaikov v tem primeru ni bilo. • Vsi napori za čimprejšnji dostop do ponesrečenega so bili veliki. Reševalci rudnika Hrastnik so neumorno od prvega do zadnjega trenutka utirali pot do njega. Menjavali so se na mestu reševanja In odstranjevali gmote blata z upanjem, čeprav brezplodnim, da mu bodo rešili življenje. Ko so se dokopali do njega, je skupini reševalcev stisnilo srce ob spoznanju, da je neusmiljena brezsrčna usoda spet kruto posegla v vrste rudarjev. Kot mlad fant, poln hrepenenj in upov se je Drago Teršek odločil, da nadaljuje očetovo rudarsko pot. V jami Hrastnik se je zaposlil 4. 10. 1982. V najlepših fantovskih letih, takore-koč na začetku življenjske poti je v trenutku omahnil sredi napornega dela, za vedno. Bil je dober, marljiv in zvest tovariš in rudar. Spomin nanj bo ostal živ v srcih tistih, ki so ga poznali in z njim delali ter sodelovali. Jože Čič Potek izgradnje delaVniških PROSTOROV Gradis je pričel 1. avgusta 1983 z deli na platoju Gvido. S tem se je pričela izgradnja nadomestnih delavniških prostorov za TOZD SIMD. Dolgoletna želja Vseh zaposlenih, da bi v prihodnosti opravljali svoje delovne naloge in opravila v primernejših in predvsem ogrevanih prostorih, se je pričela uresničevati. Tudi tisti delavci, ki so bili glede na izkušnje in prazne obljube o izgradnji novih prostorov skeptični, so morali priznati, da gre zares. Kljub predvidevanju, da bodo zemeljska dela potekala brez večjih ovir, se je kmalu izkazalo, da temu ne bo tako. Izvajalec je naletel na stare temelje drobilca in žičnice, ki jih ni predvideval nihče. Ves teren je bil prepleten z raznimi vodovodnimi cevmi in energetskimi kablji. Nekateri deli instalacije so še služili svojemu namenu, kar je povzročilo še dodatne težave. V prihodnjem letu bomo morali preistaviti in obnoviti glavni dovod pitne vode. Kljub težavam so bila zemeljska in betonska dela končana v roku oziroma po planogramu del prekoračena za nekaj dni. Poleg temeljev za nosilno konstrukcijo hale so bili istočasno izdelani tudi temelji strojev, ki jih bomo montirali v halo. Zaradi velikoisti smo že pred montažo nosilne konstrukcije hale postavili na temelje hidravlične škarje. Nadaljevanje del je potekalo izredno usklajeno. Takoj ko tsmo končali s temelji, je bila dobavljena In montirana nosilna in strešna konstrukcija, istočasno smo pričeli z zaščito nosilne in strešne konstrukcije ter z zidanjem parapetnega zidu do višine 1,6 m. Po montaži kon-istrukcije smo takoj pričeli s krovskimi in kleparskimi deli, ki so že končana. Položen je že betonski tampon in liti asfalt, trenutno izvajajo fasadna dela, tem pa bodo sledila še steklarska dela In zunanja kanalizacija. Š tem pa bodo tudi gradbena dela končana. Istočasno TOZD EIMD izvaja elektro-instalacijaska dela na osnovi pogodbe, ki jo je sklenil z Gradi-;som. Po izjavi nadzornega organan IBT so vsa dela opravljena izredno kvalitetno in glede na majhnost objekta je Gradis pristopil izredno resno, s polno odgovornostjo. Razen pri izdelavi izkopa in betoniranja temeljev ni bilo do sedaj obračunanih niti izvedenih nobenih dodatnih del in podražitev. c Če pogledamo sedanje stanje, smo lahko prepričani, da bodo vsa gradbena dela končana v roku, to je do konca leta 1983. V letu 1984 pa moramo dokončati vsa elektroinistalacijska dela, toplotno instalacijo, montažo mostnega dvigala in strojev. Sredstva za ta dela bomo zagotovili iz olstanika dohodka za materialni razvoj, ki ga bomo glede na devetmesečno poslovanje ustvarili v zadolstnl višini. Adi Polak Poljske Izkušnje PRI ZAPOLNJEVANJU JAMSKIH PRAZNIN V času od 12. do 15. oktobra smo se nekateri sodelavci iz SOZD REK EK (DO ZPT in DO TET) mudili na Poljskem, da bi razčistili določena vpra-nja in si ogledali rezultate dela pri zapolnjevanju jamskih praznin v nekaterih poljskih rudnikih. Ugotovili smo nasle-dhje: V jamah REK EK uporabljamo že vrsto let odkopno metodo po kateri pridobivamo premog tudi iz rušenega oziroma nadkopnega dela..Odkopna metoda nam je pomagala prebroditi najtežje čajse rudlarstva, ko so bili namenjeni za likvidacijo vsi rudniki s količkaj drago proizvodnjo. Odkopna metoda s pridobivanjem iz nadkopnega dela je nadomestila prejšnji, in sicer odkopno metodo z rušenjem, ter odkopno metodo z zapolnjevanjem odkopanih prostorov. S časom pa je zaradi nenehnega rušenja postal strop tako : razrahljan, da dopušča koncentracijo vdorov vode in mulja. Ta nevarnost se z odkopavanjem v večje globine še povečuje. V nekaterih jamah In nekaterih odkopih se je pokazalo, da je za zanesljivo odkopavanje potrebno strop zopet sanirati. V bistvu sta dva problema, ki bi ju morali rešiti z zapolnjevanjem odkopanih prosto- rov. Na eni strani odkopavanje varnostnih stebrov, kjer mora biti zapolnjevanje tako učinkovito da ne pride do premikov površin in poškodb na' objektih. Ta primer je trenutno najbolj pereč pri predvidenem odkopavanju varnostnega stebra v polju Kotredež — zahod. Na drugi strani pa je predvsem v ojstrških in hrastniških jamah razrahljan strop rezervoar za mulj in vodo, ki od časa do časa ogroža proizvodnjo in varnost ljudi V tem primeru gre za sanacijo, in sicer za utrditev stropa, pod katerim se bo dalo varno delati. Ti razlogi so dovedli do odločitve med strokovnimi delavci REK EK, da je nujno razrešiti ta vprašanja. Z ozirom na to, da Imamo že pri uporabi prejšnjih odkopnih metod določene izkušnje menimo, da je le-te treba dopolniti še s tistimi, ki že v sedanjem čajsu učinkovito uporabljajo takšne ali podobne odkopne metode. Znano je da predvsem v Nemčiji in na Poljiskem uspešno zapolnjujejo odkopane prostore, da bi očuvali površino. V Nemčiji smo si ogledali takšen primer v Posaarakih rudnikih, kjer uporabljajo pnevmatski za-isip. Na Poljskem pa smo hoteli ugotoviti še uporabnost pepela, ki naj bi nadomestil do sedaj znane materiale (gramoz, mivka, separacijska jalovina) pri zapolnjevanju jamskih prostorov. Na potovanju na Poljskem smo prvi dan poslušali strokovne razlage o uporabi e-lektrofiltnskega pepela za sanacijo jamskih odprtin iz dnevnih vdolbin. Ugotovili smo, da s posebnim postopkom pri mešanju z vodo uspevajo zelo gosto mešanico transportirati na razdalji tudi do 3. km. Najbolj presenetljiva ugotovitev je, da se pepel takoj po iztoku Iz cevi prične strjevati in že po nekaj urah dobiva trdnost kompaktne kamnine. Del učencev TOZD Rudarski šolski center je 'sodeloval pri obnavljanju objektov bivšega obrata Dol pri Hrastniku. Foto: B. Klančar Pri tem pa veže vodo tako, da ni nobenega problema z odvajanjem tako odložene mešanice pepela in vode. Postopek je silno preprost, patentiran na Poljskem, rezultat pa je sposobnost mešanice za hidravlični transport na večje razdalje, velika trdnost odloženega pepela ter odsotnost težav z odvodnja-vanjem vode, ker se ta kemično veže na pepel. Pri teh konzultacijah so bili tudi predstavniki TET, ki jim ta postopek nudi možnost u-spešne rešitve odlaganja odvi-šnega pepela predvsem za izgradnjo nove termoelektrarne. Prvi poizkusi v domačem laboratoriju kažejo, da lahko u-spešno iščemo podobne rešitve udi z našim pepelom ob eventualnem dodatku nekaterih kemičnih sestavin (slabše vrste cementa in drugo). To nam kaže, da je smer rešitve pravilna in možna upo-rabnotst našega pepela če se bomo odločili za hidravlično zapolnjevanje prostorov. Naš namen je bil, poleg že omenjenega poizkusa, ugotoviti koliko je bil ta postopek že v praksi uporabljen v njihovih jamah. Iz tega razloga smo si ogledali rudnik ROZBARK, ki ima največ Izkušenj z zapolnjevanjem j antskih prostorov. Tu smo Bi ogledali hidravlični zasip na dveh 150 m čelih z višino 2,5 m, katera odkopavajo direktno pod naseljeno okolico mesta Katovice. Zasipavajo polno s hidravličnim zasipom zato, da obvarujejo površino, kjer so nepo-srcdho nad odkopavanim prostorom industrijski objekti (železarne toplarne), in da se izognejo hujšim ganskim udorom, ki se sicer v tem predelu periodično pojavljajo. Kot zasipni material se uporablja mivka (70 %), ostalo pa so peščeni materiali nad 30 mm, pridobljeni iz jalovišč pb sistemu »Haldex«. Premog s čel je čm, izredno kakovosten, trd. Pridobivajo ga izključno s kombanji poljske izdelave. Podporje, ki se uporablja pa je kombinacija železnih hidravličnih sltojk, nekaj železnih stropnic, vmes pa so leseni stropniki in tudi lesene stojke. Prj tem je potrebno povedati, da so strop in tla trdna, voda po zasipavanju pa se odce-ja po posebnih vrtinah na nižja obzorja, koder se očisti hi vrača za zahvalni postopek. Pravzaprav je to več ali manj klasični postopek s . hidravličnim zapolnjevanjem s tem, da je nekoliko moderniziran zahvalni cevovod z zaporami ki omogočajo, da na sorazmerno dolgem čelu (150 m) lahko, vršijo več istočasnih operacij, razdeljenih na posameznih odsekih (rezanje in pridobivanje premoga, podgradnja, zapolnjevanje). ,, - Dobili smo tudi podatke, da poizkušajo v drugih jamah u-porabljati hidravlično podporja v kombinaciji s splavnim zasipom, vendar so to le še več ali man j uspeli poskusi v kombinaciji hidravličnega podporja z lesnim stebrom. • To pomeni da moramo sami razvijati in iskati primerno hidravlično samohodno podporje v kombinaciji s splavnim zasipom za naše prilike. Obisk je poleg strokovnosti doprinesel tudi k medsebojnemu spoznavanju, saj doslej s Poljaki kot priznanimi rudarji še nismo imeli nobenih stikov. Sprejeti smo bili tudi kot v vsaki rudarski sredini, prisrčno, in preprosto, ter poleg strokovnih dobili v vpogled tudi njihove socialne prilike:1 Priznati je treba, da so rudarji visoko cenjeni v njihovem težkem položaju. Obisk je precej razjasnil našo osnovno nalogo, in sicer kaj je in kaj ni možno doSeči pri zapolnjevanju jamskih odkopnih' prostorov pa naj bo to zaradi zavarovanja površine ali sanacije stropa ža varnejše odkopavanje v naših sredinah. S. K in I. B. Referendum v Hrastniku Od letošnjega j tllij a poteka javna razprava o uvedbi novega samoprispevka na področju Hrastnika. V našem glasilu smo v prejšnjih številkah pisali o tem, kakšne objekte naj bi z novim samoprispevkom zgradili v Hralstniku v naslednjih pe tih letih. O tem pa se bodo občani Hrastnika odločali v naslednjih dneh in to: — 8. decembra delavci v organizacijah združenega dela, — dstali občani v krajevnih skupnostih pa 11. decembra. Čas in kraj volišč oziroma referendumskih mest je na področju Hrastnika javno objavljen. V primeru, če bo referndum uspel, bodo občani Hrastnika od 1. 1. 1984 dalje plačevali 1,5 0/0 od čilstih osebnih dohodkov vseh zaposlenih, upokojenci 1 0/0 od pokojnin, svojo stopnjo pa bodb imeli tudi obrtniki, kmetje in drugi. V petih letih naj bi zbrali skupno 92,5 milijonov din S temi sredstvi bi nadzirali šolo na Logu in zgradili telovadnico, s čimer bi zagotovili pogoje za uvedbo celodnevne šole. Del sredstev bi namenili kot prispevek Hrastnika za dograditev srednješolskega centra v Trbovljah, katerega obiskujejo tudi številni dijaki iz Hrastnika, nadalje gre za zgraditev zajetij pitne vode, modernizacijo cest, opremo doma za upokojence, ureditev igrišč za rekreacijo v krajevnih skupnostih, obnovo zgradbe TVD Partizan itd. Vabimo vse delavce, delovne ljudi in občane Hrastnika, da se udeleže refemduma jn ga tudi uspešno opravijo. Le tako bo možno v naslednjih letih nadaljevati z urejanjem kraja in krajevnih skupnosti s postavitvijo oz. obnovo nujno potrebnih objektov. Problematika REŠEVANJA POSLOVNIH PROSTOROV DO RGD Vzporedno z razvojem delovne organizacije se pojavlja hkratna potreba po razširitvi Priključek zračilnega kanala na jašek Nove Preloge v REK Titovo Velenje. Opažni remenati in železna armatura. Foto: I. Slanšek pdslovnih prostorov. Prvi lastni kare (K — 3). Gradnja stano-montažni poslovni prostori so vanjskih objektov na tem pod-bili zgrajeni leta 1968 za po- roč ju je v pretežni večini na-trebe takratnega obrata Zasav- men j ena rudarjem. Aktivnosti v iških premogovnikov. zvezi s pridobitvi jo dodatnih Lokacija in gradbeno dovolje- manjkajočih prostorov in ponje je bilo izdano le začasno, saj trebe po nadomestnih prostorih je bilo že v takratnem urbani- so se pričele že v letu 1981. stičnem programu določeno ze- Takrat so se odgovorni v SOZD, ml j išče za predvidene gradnje DO ZPT in DO RGD dogovo-višjih objektov. rili o prerazporeditvi prostorov Kmalu po vselitvi se je iz- v zgradbi Trg revolucije 4 a kazalo, da so prostori že pre- (bivša Ribičeva vila) tako, da tesni, zato so v letu 1975 do- bi naša delovna skupnost, zat gradili zahodni prečni trakt, svoje potrebe pridobila vseraz-Kmalu po tem, v letu 1979, pa položljive prostore. Na ta naje bil postavljen k prvotnemu čin bi nam bilo možno v teh objektu še tretji, vzhodni del. prostorih urediti zaključeno Ob tem je razvidno, da ni bilo tehnološko celoto za potrebe nikakršnega dolgoročnega na- delovnega procesa v DS SS. črtovanja, da je vse imelo le Do sedaj smo dobili le dva ne-začagni značaj ter dejstvo, da: funkcionalna prostora, izgledi pa so biile v tem času na razpola- so taki, da bodo obljubljeni go tudi Vse finančne možnosti, prostori ostali le na papirju. Danes se delavci delovne V preteklem, predvsem pa v skupnosti utesnjujemo na šti- tem letu so se pričele intenziv-rih različnih lokacijah, tehno- ne priprave za zagotovitev na-loško nepovezani in delovno ne- domestnih poslovnih prostorov, koordiniraini. Pisarne posamez- Zazidalni načrt K — 3 predvidenih služb so razmeščene ne- va tudi izgradnjo našega po-funkcionalno. slavnega prostora ob obstoje- Problematika pdslovnih pro- čem gasilskem domu vzporedno torov se je začela večati vtem ob potoku. Razmere za gradnjo srednjeročnem obdobju (1981- poslovnih objektov so se v tem' 1985), ko je urbanistični na- času močno zaostrile predvsem' črt "in srednjeročni plan Samo- iz finančnega razloga kot tudi upravne Interesne stanovanjske ukrepov investicijske politike, skupnosti predvidel na našem Ob teh omejitvah smo s stro-področju zazidavo, imenovand kovno tehnično službo SIS in- Delo KO OOZS REK EK tenzlvno iskali ustrezne rešitve. Ugotovili smo, da je dolgoročna ustrezna rešitev le gradnja lastnih poslovnih prostorov, do takrat pa bodo naši montažni prostori prestavljeni na lokacijo nad STT ob vzgojno varstveni Ustanovi Ciciban. Aktivnosti za preselitev na novo lokacijo so se močno kom-plicirale zaradi neustrezne lokacije in različnih omejitev v zvezi s tem. Zaradi tega bodo premontažo, seveda ob ugodnem vremenu, izvršili v zimskem času. Za čas premontaže iščemo možnost začasne namestitve delavcev na področju Trbovelj in Zagorja. V tem trenutku še ne vemo kako in kaj. Položaj bi nam v mnogočem o-lajšala dodelitev že dogovorjenih prostorov na Trgu revolucije 4 a. Hkrati s prestavitvijo prostorov smo želeli obstoječo površino povečati za potrebe delovnega procesa, za razdeij evalnico malic, garaže, arhiv. Vendar brezuspešno. Zaradi tega ostaja velikost poslovnih prostorov skorajda nespremenjena. Novi prostori ne bodo podkleteni predvsem zaradi neprimerne lokacije, za arhivske prostore bomo morali uporabiti ustrezni povečani del poslovnih prostorov. Na koncu lahko ugotovimo le to, da bomo v tem urbanem o-kolju še nadalje živeli in delali v barakarskem naselju, 1 poti-snjeni na skrajni rob ob življenjsko — delovnem minimalnem standardu, medtem ko i-majo optale negospodarske dejavnosti in združenja napojeni iz dohodka OZD, visok standard in vise prostorske možnosti nadaljnje razširitve; RGD-ju pa je za zdaj vse to še lep ča|s onemogočeno. Ustrezni poslovni prostori so del vsega poslovnega procesa neke dejavnosti in pogoj ustvarjalnega dela, ki je v naši sredini še močno zapostavljen. Stane Poplais V devetmesečnem obdobju se je koordinacijski odbor sindikata štirikrat sestal in obravnaval tekoče zadeve sindikalnega dela. Aktivnost je bila usmerjena predvsem v zaključni račun iz leta 1982 in zagotovitev skladov za normalno poslovanje. Na tem področju smo se dogovarjali na ROS-u o potrebi najnujnejših sredstev za sklad skupne porabe, ki docela še danes ni pokrit. Nadalje smo se dogovarjali na občini in medobčinskem sindikalnem svetu o potrebi skupne akcije glede nizkih pokojnin za rudarje in način, kako pridobiti boniteto iz minulega dela upokojenih rudarjev — deputatni premog. V ta namen je zasedal koordinacijski odbor s predstavniki upokojencev iz vseh treh dolin, nakar je sledila akcija pri predsedniku slovenskih sindikatov Marjanu O-rožnu. Na posvetu smo se dogovorili, da je nujno potrebno nizke pokojnine rudarjev valorizirati. Imenovana je skupina strokovnih delavcev SPIZ in sindikata, ki naj pripravi gradivo za jesensko sejo skupščine. Glede deputatnega premoga za upokojene rudarje pa smo se dogovorili, da najbolj socialno ogroženim rudarjem po socialni lestvici pomaga REK EK, da tudi ti dobe potrebni premog ceneje. Koordinacijski odbor je v svojem delu posvetil veliko časa družbenemu standardu delavcev (prehrana med delom, preventiva, stanovanjska politika, problematika in pritožbe invalidov). Učinkovito je posegel v razpravo o zamiku delovnega časa. Na tem področju so se preveč kazale posamezne želje DO ali tozdov ne pa usmeritve predsedstva sindikata SRS in njene skupščine, Po burnih in glasnih prepričevanjih smo se nazadnje tudi to dogovorili. Omenil bi rad še polletno poslovanje kombinata in pa velik izpad sredstev. Koordinacijski odbor je na svoji seji odločno zagovarjal, da ta izpad ni nastal zaradi nedoseganja fizičnega plana, temveč zaradi ne realizirane cene premoga. Delegatu v ROS-u smo posredovali, da seznani sindikat s težkim likvidnostnim položajem kombinata, saj naši vodilni vsak mesec iščejo sredstva za izplačilo OD delavcev. Ena izmed sej je bila posvečena tudi delegatom, ki zastopajo kombinat v občinski skupščini. Tu je nastal problem informiranja delegatov v zvezi z zazidalnim načrtom KA-RE-.3, ki je na območju rudniške zemlje. V skupščini smo najprej za- Foto: B. Klančar Nov samski dom za rudarje v Šuštarjevi koloniji v Trbovljah je zgrajen. Foto: B. Klančar h te vali umik točke z dnevnega reda, nato je sledila ponovna razprava. Sele po tej smo se z delegati v skupščini dogovorili, da lahko pričnejo z gradnjo. Gre tudi za interes našega kombinata, saj bomo pridobili čez sto stanovanj. Koordinacijski odbor je aktivno sodeloval pri vseh razpravah k spremembi razporejanja dohodka v letu 1983, dal v razpravo osnutek zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, zakon o organiziranosti energetike, zakon o zdravstvenem zavarovanju, zakon o stanovanjskem gospodarstvu in razpravljal o še več drugih pomembnih spremembah v naši družbi. Vse te aktivnosti še niso docela izpeljane v vseh temeljnih organizacijah kombinata. Ena od zelo pomembnih aktivnosti je zakon o reorganizaciji elektrogospodarstva. Tu se pripravljajo strokovne podlage in je treba aktivnost neposredno izpeljati do 1. 1. 1984. Na tem področju že tečejo posveti v vseh sredinah združenega dela, sedaj pa še preko koordinacijskega odbora in OOZS. Nato ga bomo sprejemali na referendumu. Vzporedno s tem pa v sindikatu ne smemo pozabiti na izpeljane u-smeritve glede letnih konferenc, katere so tokovno opredeljene do konca leta. Na koncu bi še rad omenil, da si je koordinacijski odbor vseskozi pri- zadeval, da bi se v vseh sredinah realizirali programi gospodarske stabilizacije, katera naj bo usmerjena v povečanje proizvodnje s čim manjšimi stroški. Rudi Kreže Konferenca rudarjev, energetikov in železarjev v Prištini V dneh 18. in 19. novembra je potekala v Prištini konferenca, ki jo je organizirala Zveza sindikatov Jugoslavije, Zveza inženirjev in tehnikov rudarske, geološke in metalurške stroke Jugoslavije ter Gospodarska zbornica Jugoslavije s svojimi odbori in združenji. Tema kon-terence je bila: Naloge v razvoju proizvodnje premoga, nafte in plina, nekovin, barvne in črne metalurgije v okviru izvajanja dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije v Jugoslaviji. Konferenca je potekala v dvorani hotela Grand Organizacijski odbor je vodil predsednik mgr. Kosta Prstič, podpred- sednik je bil Ljubo Cuk, dipl. inž., iz Splošnega združenja premogovnikov Jugoslavije. Cilj konference je bil, da se na temelju znanstvenih in strokovnih analiz in praktičnih izkušenj z izmenjavo mnenj opravi kritična analiza družbenoekonomskega položaja rudarstva v Jugoslaviji, dosedanji in bodoči razvoj premoga, nafte in plina, črne in barvne metalurgije in nekovin ter da se konkretno poudari temeljne smeri in način izvajanja dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije in nadaljnji razvoj samoupravnih, socialističnih produkcijskih razmerij v teh vejah gospodarstva, vse pa z namenom, da bi dosegli večjo proizvodnjo in smotrnejše gospodarjenje. Udeleženci so prejeli zbornik referatov, ki so jih podali posamezni referenti na omenjeni konferenci. Med najpomembnejšimi so bili referati o družbenoekonomskem položaju in nalogah pri uresničevanju dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije v rudarstvu Jugoslavije, ki ga je pripravila Zveza sindikatov Jugoslavije s svojimi odbori, nadalje ocena realizacije družbenega načrta razvoja proizvodnje premoga za obdobje 1981—1985 in problemi s katerimi se bomo srečevali v nadaljnjem razvoju na področju proizvodnje premoga. Ta referat pa so pripravili Ljubo Čuk, Luka Su-čevič in Dušan Stojkovič. Na konferenci so sprejeli vrsto priporočil in sklepov, ki naj bi jih upoštevali razni organi pri nadaljnjem razvoju naštetih vej gospodarstva v naših krajih. Programska seja OK ZSMS Trbovlje V četrtek 17. 11. 1983 je bila programjska seja OK ZSMS Trbovlje. Delegati so najprej obravnavali poročilo o delu OK ZSMS v enem letu in ga tudi sprejeli. V razpravi so opozorili na vrsto problemov, s katerimi Sp, soočajo mladinske orga- nizacije na vseh ravneh organiziranosti (vprašanje frontno-sti, množičnosti, učinkovitasti, samostojnosti in neodvisnosti pri delovanju) in pa pripravljenost storiti korak naprej. Slišati je bilo tudi, da vse bolj pozabljamo na rezultate, ki jih dosegajo mladi, in prevčkrat govorimo o tistem, kar niso dosegli. Takojšnja mobilizacija mladinskih vrtst je potrebna tudi zaradi vloge mladine pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Delegati so opredelili in sprejeli tudi naloge OK ZSMS za leto 1984, ki izhajajo iz usmeritev za izdelavo akcijskega programa za leto 1984. Med najvažnejše naloge sodi reševanje problematike brezposelnosti; reševanje stanovanjskega vprašanja, organiziranje mladinske samopomoči ali mladinske solidarnosti, izboljšanje obrambnega usposabljanja in vzgoje mladih ter frontnosti ZSMS. Nato smo obravnavali in sprejeli pravila o organiziranju in delovanju OK ZSMS Trbovlje ter program mladinske politične šole. Po programskih usmeritvah OK ZSMS Trbovlje za mandatno obdobje 1982/84 in zaradi kontinuiranega delovanja so razrešili in izvolili šest članov predsedstva. Skr lep Bojan predsednik Osnovne organizacije ZSMS TOZD Premogovnik Trbovlje, je bil izvoljen za podpredsednika OK ZSMS Trbov-Ije.- Božo Marot PROBLEMSKA KONFERENCA O MLADOLETNEM PRESTOPNIŠTVU, ALKOHOLIZMU IN NARKOMANIJI Ker se tudi v naši družbenopolitični skupnosti srečujemo s pojavi mladoletnega prestopni- štva, alkoholizma in narkomanije, je občinska konferenca ZSMS Trbovlje pripravila problemsko konferenco na to temo. Seja je bila v sredo 19. oktobra 1983. Slišali smo, da je ta problematika v naši občini pereča in da se stopnjuje, vendar pa zaradi nepopolnih in zastarelih podatkov ni moč dobiti o tem popolne slike. Ugotavljajo, da se je o problemih mladoletnega prejstopništva, alkoholizma in narkomanije veliko govorilo, aktivnosti pa ni bilo dovolj. Na problemski konferenci smo sprejeli zaključke, ki jih moramo nujno realizirati, če hočemo da bo teh pojavov med mladimi čim manj. Ker je reševanje problematike mladoletnega prestopništva alkoholizma in narkomanije povezan z organiziranim preživljanjem prostega časa mladih, je bil sprejet tudi predlog aktivnosti mladih v naši občini za posamezna interesna področja kulture, športa, mladinskega prostovoljnega dela itd. Božo Marot Mladinska politična šola v Revirjih Dne 21. novembra se je pričela v Trbovljah občinska mladinska politična šola. Pripravili so jo občinska konferenca ZSMS, revirska delavska univerza in klub samoupravi j alcev iz Trbovelj. Obiskovalo jo bo 25 mladih iz 22 osnovnih organizacij ZSMS iz Trbovelj. Obiskali pa jo bodo tudi nekateri mladincj iz Hrastnika. Predavanja bodo do januarja 1984. in bodo obsegala 66 ur. Slušatelji pa se bodo seznanili s temelji' mandzma, družbeno ureditvijo, vlogo družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih socialističnih sistemov in SLO ter DS. V času predavanj bodo slušatelji obiskali tudi nekatere delovne organizacije. POSEBNA ŠTEVILKA GLASILA SREČNO SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST IN DOHODKOVNI ODNOSI Dne 4. novembra 1983 je potekala v dvorani skupščine občine Trbovlje problemska konferenca Zveze komunistov SOZD REK EK. Na konferenci so bili navzoči poleg delegatov iz vseh DO, TOZD in DS, poslovodnih organov in . predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, tudi nekateri gostje, med njimi Miha Ravnik, sekretar predsedstva CK ZKS. Na problemski konferenci so bili sprejeti zaključki oziroma osvojeni predlogi za javno razpravo o samoupravni organiziranosti in dograjevanju dohodkovnih odnosov v SOZD REK EK. Glede na to, da je treba z vsebino predlaganih sprememb seznaniti vse člane kolektiva v vseh temeljnih organizacijah, delovnih skupnostih in delovnih organizacijah, smo se odločili, da bomo izdali posebno številko našega glasila Srečno, ki bo izšla v prvih dneh decembra 1983. Upamo, da bo tiskarni uspelo čimprej natisnili to posebno številko našega glasila. Dobili bomo nov zakon o javnem obveščanju Medobčinski svet SZDL revirskih občin je 16. novembra letos sklical regijski posvet o aktualnih vpraša-njh s področja informiranja za Zasavje in Posavje. Potekal je v sejni sobi Doma družbenopolitičnih organizacij v Trbovljah. Tega posveta se je udeležil tudi predstavnik kombinata. Udeležili pa so se ga tudi Marjan Šiftar, član IS SRS in predsednik Republiškega komiteja za informiranje, Boris Muževič iz Republiške konference SZDL in Alenka Pucelj. Posvet je pričel odprl in vodil Drago Sotler, predsednik MS SZDL revirskih občin, nato pa so podali širšo obrazložitev gostje iz Ljubija- ne. B. Muževič je govoril o idejno-političnih vprašanjih s področja novinarstva in o aktualnih družbenoekonomskih in političnih razmerah. M. Šiftar o vsebini zakona o javnem obveščanju v SR Sloveniji, Alenka Pucelj pa , je govorila o racionalnejšem obveščanju delovnih ljudi in občanov na vseh ravneh. Razprava pa je bila namenjena še izmenjavi mnenj o vseh drugih pomembnih vprašanjih, ki so akhialna v posameznih občinah pa tudi na področjih, republiki in federaciji. Posvet je bil namenjen tudi izmenjavi izkušenj in konkretnih predlogih za racionalnejše oblike obveščanja. Na posvetu so bila še posebej poudarjena naslednja vprašanja oziroma problemi: —• uresničevanje programa gospodarske stabilizacije; — odgovornost sredstev javnega obveščanja, mlačno dojemanje družbenoekonomskega bistva dolgoročnega stabilizacijskega programa in opisovanja prednosti in zastojev v delovanju političnega sistema; — ustvarjalna kritika mora postati stalni vidik pozitivne kontrole nad skupno dogovorjenimi usmeritvami in nalogami; r — vedno se je treba soočati z dejanskim stanjem in realnim postavljanjem nalog in ciljev na vseh ravneh; — pojavi izigravanja stabilizacijskih usmeritev ter pojavi etatizma od tozdov do krajevnih skupnosti, občine, republike in federacije; — več je treba imeti poUtičnega posluha in čuta ter odgovornosti za poročanje, pri čemer morajo svojo vlogo odigrati novinarji, dopisniki, uredništva, družbeni organi upravljanja in drugi, predvsem pa SZDL, ki mota spremljati in analizirati različne vidike in učinke delovanja sredstev javnega obveščanja; — nadaljnja demokratizacija, da bi lahko vsi delovni ljudje in občani prispevali svoj delež k uresničevanju sprejete politike; — pravočasna in celovita informacija naj bo osnova in možnost za odločanje; — sredstva javnega obveščanja morajo posvečati vso pozornost vsem fazam delegatskega odločanja; — odločno se je treba spopasti z restriktivnim načinom informiranja: — krepiti je treba naše kvalitete in uveljavitev pozabljenih vrednot; — rasti mora enotnost in se krepiti na temelju enakopravnosti in odgovornosti slehernega naroda in narodnosti; — pred novinarji in sredstvi javnega obveščanja se pojavljajo pritiski posameznih poslovodnih in političnih struktur z namenom, da bi popačili odgovornost za napačne odločitve itd.; — v skladu s sprejetim programom dolgoročne stabilizacije imajo novinarji možiy>st za pogumnejše in kritičnejše ustvarjalne in argumentirane komentarje. Sedaj veljavni zakon o javnem obveščanju je bil v naši republiki sprejet 1. 1973, t.j. še pred sprejetjem nove ustave in zakona o združenem delu. V tem času pa je seveda prišlo do pomembnih sprememb pri razvijanju in uveljavljanju novih družbeno-ekonomskih odnosov in izgrajevanju sistema socialističnega samoupravljanja. Pripravljen predlog novega repubUškega zakona pa vsebuje oziroma upošteva že tudi usmeritve osnutka zveznega zakona o temeljih sistema javnega obveščanja, ki ga bo skupščina SFRJ še letos obravnavala. Glavni namen novega zakona je pospešitev proce-. sov podružbljanja in nadaljnje preobrazbe sistema in sredstev javnega obveščanja v skladu z ustavo, političnimi usmeritvami in razvojem prakse na tem področju, dograjevanje družbenoekonomskih odnosov in delegatskega sistema, pa tudi slabosti in pomanjkljivosti sedanje u-reditve, ki bo pospeševala še večjo integriranost sitema javnega obveščanja v samoupravne družbene tokove, ki bodo delovnim ljudem in občanom zagotovili učinkovit vpliv na celotno politiko in graditev sistema javnega obveščanja. Teze za o-snutek republiškega zakona o javnem obveščanju vsebujejo poleg u-vodnih določil tudi: poglavja o u-sfanavljanju časopisnih in radiofuz-nih organizacij, upravljanje časopisnih in radiofuznih organizacij, družbenoekonomski odnosi in planiranje, novinarji, glavni in odgovorni uredniki ter uredniki, ekonomsko-propagandna sporočila, posebne določbe za posamezne vrste sredtsev javnega obveščanja (časopisi, radiodi fuzija, filmske novice, druga sredstva javnega obveščanja), objava sporočil, mnenj, odgovorov in popravkov, zloraba svobode obveščanja ter kazenske, prehodne in končne določbe. Razprava o tezah novega zakona se je že začela. Obravnavali jih bodo na različnih ravneh, predvsem pa v SZDL, sindikatih, organizacijah javnega obveščanja, pa tudi v drugih organizacijah. Predlagane novosti, ki jih bo vseboval nov zakon o javnem obveščanju ne bodo terjale dodatnih finančnih obveznosti in kadrovskih širitev, pač pa bo treba določila samoupravnih aktov prilagoditi določilom novega zakona, potem ko bo sprejet in objavljen, (tl) TOZD Avtoprevoz »Zasavje« — DO RGD že več let prevaža apnenec z Briš na IGM v Zagorju. V Hrastniku nadaljujejo z rekonstrukcij o toplarne. Zatika se pri dobavi kotla, vendar upajo, da ga bodo le pravočasno dobili. Foto: B. Klančar Proizvodnja premoga v Jugoslaviji Rudarji jugoslovanskih premogovnikov so v oktobru letos nakopali skupno 5,389.735 ton vseh treh vrst premoga — črnega, rjavega in lignita. V primerjavi z lanskim oktobrom je letošnja proizvodnja večja za 8,6“/». Precejšnje število rudarjev je redno delalo tudi ob sobotah in deloma ob nedeljah. Od januarja do oktobra letos je znašala skupna proizvodnja premoga ' Jugoslaviji -48,158.000 ton, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lani za 3,677.000 ton ali 8,5 0/° več. Po vsej verjetnosti bo znašala letošnja proizvodnja premoga v Jugoslaviji okoli 58,5 milijona ton vseh vrst premoga, medtem ko naj bi ga po energetski bilanci nakopali 60,7 milijona ton. Uresničitev tega letošnjega načrta pa je seveda oviralo pomanjkanje denarja za posodobitev premogovnikov in nakup rezervnih delov za obstoječo mehanizacijo. Okvirni načrt za leto 1984 predvideva, da naj bi znašala proizvodnja premoga v Jugoslaviji 64 milijonov ton, kar pomeni, da bi ga morali povprečno nakopati vsak mesec več kot 5,3 milijona ton. Do 20. novembra tega leta so po doslej znanih podatkih izpolnili letošnji proizvodni načrt poleg premogovnika Trbovlje in premogovnika Kotredež v zasavskih premogovnikih — SOZD REK EK še v rudniku Kakanj oziroma njegovem površinskem kopu in površinskem kopu Borovica v Plevlji. (tl) 0 energetiki na zvezni ravni Koncem oktobra tega leta je Zvezni komite za energijo in industrijo pripravil analizo o stanju energetike v Jugoslaviji. Analizo je obravnaval Zvezni izvršni svet. Iz nje je razvidno, da se bomo po vsej verjetnosti v jesensko — zimskem času srečevali s številnimi težavami, predvsem pa z mrakom in mrazom. Slabo so izkoriščene obstoječe energetske zmogljivosti in prepočasi posodabljamo sedanje in gradimo nove objekte. Analiza zajema tudi premog in vodne zmogljivosti, katerih imamo razmeroma dovolj, vendar tega bogastva ne izkoriščamo zadosti. Za primer lahko navedemo tudi predvideno gradnjo TE — TO III pri našem kombinatu, ko se končna o-dobritev pričetka gradnje oziroma pripravljalnih del vleče že leta in leta. Jugoslovanski premogovniki so imeli koncem leta 1982 zmogljivosti za 64,5 milijona ton premoga, dejanska proizvodnja pa je znašala 54,6 milijona ton. Iz omenjene analize lahko povzamemo, da bo znašala proizvodnja premoga v letu 1985 okoli 73 milijonov ton premoga, kar znaša kar 9 milijonov ton manj kot predvideva načrt za to razdobje. Najbolj težaven položaj je pri rudnikih rjavega premoga. Leta 1985 naj bi znašala proizvodnja te vrste premoga okoli 13 milijonov ton, kar je bilo predvideno s planom za leto 1980. Zamuda pri modernizaciji obstoječih in gradnji novih premogovnikov traja od dveh do treh let. To pa seveda vpliva na pričetek obratovanja nekaterih termoenergetskih objektov. Najpomembnejši vzrok za te zamude so finančna sredstva, delno pa je temu kriv tudi nepravočasen podpis družbenega dogovora o ukrepih za spodbujanje gradnje novih in posodobitev sedanjih premogovnikov. Ta dokument bi morali podpisati v začetku leta 1981, dejansko pa so ga podpisali šele marca leta 1983. Težave s hidroelektrarnami so približno enake kot s premogovniki. Sedaj grade pet novih hidroelektrarn, katere bi morali dokončati in izročiti namenu že v prejšnjem planskem obdobju, medtem ko v tem obdobju niso pričeli graditi novih tovrstnih objektov. Predvidoma naj bi te hidroelektrarne v glavnem pričele obratovati šele po letu 1985. Hidroenergetske zmogljivosti naših rek oziroma voda znašajo okoli 110 milijard kilovatnih ur toka na leto. V začetku leta 1983 je hidroenergetski sistem v Jugoslaviji razpolagal s 7.200 megavati in možno letno proizvodnjo 27 milijard kWh električne energije. To pa je le 38 “/» razpoložljivih vodnih zmogljivosti. Da bi odpravili zadržke, tako pri modernizaciji premogovnikov in odpiranju novih rudnikov, kakor tudi drugih energetskih objektov, bo treba res »pljuniti v roke« in pospešeno začeti realizirati sprejete načrte, sicer se bodo težave okrog pomanjkanja premoga in električne energije nadaljevale, morda še v hujšem obsegu kot doslej. z elektrogospodarstva V začetku letošnjega leta so elektrogospodarstva Slovenije, Srbije, Vojvodine in Kosova povečala cene električne energije za 16 0/0. Soglasje k temu je dala Zvezna skupnost za cene. S to podražitvijo pa se je strinjal tudi Zvezni izvršni svet. Podražila se je torej električna ener-°. Pač pa načrta niso dosegla druga manjša naftna polja. Talko so v Slavoniji proizvedli v tem ča|su skupno 800377 ton surove nafte. Beničanci dajejo preko 90 0/° slavonske proizvodnje nafte, Slavonija pa je udeležena v proizvodnji nafte na Hrvatskem z več kot 37 0/0. Po podatkih INA —• Nafta plina so na Hrvatskem v prvih devetih mesecih letos proizvedli skupno 2 milijona 155.000 ton surove nafte, -kar je 3 % manj od načrta. PORABA TOKA NARAŠČA V Jugoslaviji porabimo dnevno 180 do 185 milijonov kWh električne energije. Toka pa ni toliko, da bi lahko zadostili po- trebam Vseh porabnikov. Zato se poslužujejo raznih redukcij, tako da znašajo le-te do 10 milijonov kWh dnevno. Še nadalje je elektroenergetska situacija precej napeta, posebno v Makedoniji, Črni gori, na Hr-vafskem ter Bosni in Hercegovini. Napovedi za krajši in daljši čas je težko izreči. Bolj pa so nagnjene k temu, da lahko prej pričakujemo poslabšanje, kakor poboljšanje situacije. Glavna opora vse proizvodnje električne energije so TE na premog, deloma pa jedrska e-lektrarna v Krškem. HE namreč dobavljajo v oktobru in novembru 1.1. komaj tretjino predvidene proizvodnje. Rečna korita so namreč skorajda prazna ali zelo plitka. Akumulacijska jezera pa prav tako kažejo »rebra« ob bregovih. TE na mazut ne obratuje s polno močjo, ker nimajo goriva. So pa zanesljiva rezerva z obratovalnega in tehnično-tehnološkega stališča. Ker le-te večinama stoje, je treba uvažati dnevno okoli 14 milijonov kWh za potrebe vseh republik in pokrajin. Visa sreča je, da rudarji pospešujejo delo, zato so deponije premoga pri TE dobro založene, čeprav ne v celoti. TE Kosovo BI, ki je začela s poskusno proizvodnjo pred dvema mesecema, dobro obratuje. Ce bo namesto dežja prevladal mraz, 'se bo obdobje suše še podaljšalo, kar bo povzročilo večjo porabo električne energije po eni, po drugi strani pa še manjšo proizvodnjo te energije. Pred1 vrati so seveda dodatna varčevanja in racionalna poraba. KICEVO — GRADNJA NOVE HE Elektro — KIčevo v Kičevu načrtuje zgraditev nove hidroelektrarne na Bačiški reki. Izgradnja te HE bo trajala okoli dve leti, računajo pa, da bodo vložili vanjo 220 ntilijonov din. Letno pa bo proizvedla 17 milijonov kWh električne energi- je, kar naj bi bilo polovico potreb občine Kičevo. TURČIJA — GRADNJA JEDRSKIH ELEKTRARN Turčija sklepa pogodbe za izgradnjo treh jedrskih elektrarn. Pri financiranju in izgradnji teh elektrarn, naj bi sodelovale kanadske, ameriške in zahodnonemške družbe. Z deli naj bi pričeli prihodnje leto. Dve jedrski elektrarni bodo postavili na sredozemski obali, 'tretjo pa na obali Črnega morja. RESAVICA — PROIZVODNJA NAD NAČRTOM Rudnik rjavega premoga Re-savica, ki je združen v DO Rembas — Zastava, je do konca septembra proizvedel oziroma nakopal 118.600 ton premoga, kar je za 10 0/0 več kot je bilo predvideno z načrtom. Računajo. da bodo letni načrt, ki znaša 150.000 ton prekoračili za okoli 10.00 ton. Rezultate pa so dotsegll ob dejstvu, da imajo na voljo le 3/4 potrebnih delovnih moči. Rezerve premoga v obeh jamah, ki jih sedaj eksploati-rajo, so izčrpane. Pred kratkim so v jami' Resava odprli novo odkopno polje, iz katerega bodo eksploatirali premog v naslednjih dveh, treh letih. Tudi v jami Ravna Reka potekajo določena dela, kar naj bi v naslednjih letih omogočilo, da bi proizvedli okoli 6.000 ton premoga letno. Sicer pa bi morali za odpiranje novega ležišča premoga v tej jami zagotoviti o-koli 900 m ilijonov din. SVETOVNA PROIZVODNJA PREMOGA Svetovna proizvodnja črnega premoga je v letu 1982 dosegla 2,918 milijarde ton, kar je za 114 milijonov ton ali 4,146 več napram letu 1981. Podatki izvirajo iz poročila Organizacije združenih narodov. Iz tega poročila je razvidno, da so bile tri naj večje svetovne proizvajalke črnega premoga ZDA — 24,2 0/o, Kitajska — 21,9 % m SSSR — 19 °/o. Razlika se nanaša na ostale države. Proizvodnja premoga v Evropi vključno z SSSR je znašala preteklo leto 1,79 milijarde ton, kar je za 46 milijonov ton ali 2,6 Vo več napram letu 1981. Poleg tega je delež tega območja v skupni svetovni proizvodnji zmanjšan od 62,3 na 61,5 %>. V Vzhodni Evropi se je povečala proizvodnja premoga za 12,4 °/o, v zahodnoeropskih državah, ki niso vključene v Evropsko gospodarsko skupnost za 3,8 s/o v Sovje teki zvezi za 2,1 0/o m v Severni Ameriki za 1,6 °/o. V državah Evropske gospodarske skupnosti pa Se je proizvodnja črnega premoga preteklo leto zmanjšala napram letu poprej za 0,9 %>. Skupna svetovna proizvodnja rjavega premoga je znašala 1,061 milijarde ton in se je lansko leto povečala za 35 milijonov ton ali 3,5 °/o napram letu 1981. Nemška demokratična republika je bila preteklo leto največji svetovni proizvajalec rjavega premoga s 26 % od skupne svetovne proizvodnje. SSSR ima delež 15,6 °/o, ZR Nemčija pa 12 0/o. Evropska proizvodnja rjavega premoga vključno z ZSSR je znašala lani 974 milijonov ton, kar pomeni 91,7 °/o skupne svetovne proizvodnje, kar pa je za 27 milijonov ton ali 2,8 ‘,/o napram letu poprej. Proizvodnja rjavega premoga v Severni Ameriki se je povečala prav tako za 5,9 0/o. Deloma se je povišala tudi v nekaterih zahodnoevroplskih državah, pa tudi vzhodnoevropskih državah in Sovjetski zvezi, medtem ko se je proizvodnja rjavega premoga v državah Evropske gospodarske skupnosti zmanjšala za 1,9 0/o. Svetovna proizvodnja koksa se je lansko leto zmanjšala za 23 milijonov ton ali za 6,1 0/0 in je znašala 347 milijonov ton. V Evropi so ga (skupno s Sovjetsko zvezo proizvedli 222 milijonov ton, kar je za 9,1 0/° manj kot v letu 1981. V severni Ameriki se je zmanjšala proizvodnja koksa za 39 0/t>. Kot glavni vzrok za splošni padec proizvodnje koksa v svetu lansko leto navajajo krizo v železarski in jeklarski industriji. V FRANCIJI ZMANJŠANJE PROIZVODNJE PREMOGA Francoska vlada predvideva, da bo prihodnje leto namenila pomoč premogovnikom v znesku 6,5 milijarde frankov, to je toliko kot letos. Predvideno je zapiranje nekaterih premogovnikov v prihodnjem letu, o čemer bo sklepala njihova družba CDF in pokrajinske oblasti. Kakor ocenjujejo indujstrijski krogi, bodo zaprli tiste premogovnike, ki imajo najmanjšo proizvodnjo in to v bazenih na jugu in srednjem delu države. Proizvodnja črnega premoga je lansko leto znašala v Franclji 19,9 milijona ton, kar je nekoliko manj kot leto poprej. Letos pa nameravajo nakopati 18,5 milijona ton. Izgube rudarske industrije so lansko leto znašale precej. Stroški so poraisli za 27 0/0, produktivnost pa je padla za 6,7%. VEC zemeljskega PLINA Prihodnje leto naj bi pridobili več zemeljskega plina iz domačih virov. Računajo, da bi v v prihodnjem letu pridobili o-koli 2 milijardi m3. Ce bodo načrti proizvajalcev uresničeni, bodo plinlska polja prihodnje leto za 10 0/o izdatnejša kot letos. Novosadski Nafta — gas naj bi pridobil milijardo, drugo milijardo pa zagrebška Ina — nafta — plin. Prihodnje leto naj bi aktivirali le eno novo polje, medtem ko večjega števila novih vrtin ne bodo mogli navrtati zaradi pomanjkanja deviz za uvoz opreme. Računajo pa Pred 30. lelti na takratnem dnevnem kopu Dobrna v Trbovljah. Izsipanje jalovine. na povečanje tovrstnih del v letu 1985. KITAJSKA NAČRTUJE OBSEŽEN RAZVOJ PREMOGOVNIKOV Kitajska je tretja država po vrsti po rezervah in obsegu proizvodnje premoga. Odločili iso se, da bodo proizvodnjo premoga povečali bodisi z modernizacijo obistoječih, ali pa z odpiranjem novih premogovnikov. Tako so v preteklih osmih mesecih začeli z deli pri odpiranju 14 novih in razširitvi 17 obstoječih premogovnikov. Lansko leto so proizvedli 666 milijonov ton premoga, kar predstavlja najpomembnejši energetski vir po velikosti. Okoli 40 odstotkov rezerv premoga leži v severnem delu Kitajske, 32 % na severozahodu in 21 0/» na severovzhodu. V letu 1949, ko (So ustanovili Ljudsko republiko Kitajsko, so proizvedli letno le 32 milijonov ton premoga. Danes pa deluje preko 500 velikih premogovnikov, ki so pod neposredno kontrolo in upravljanjem države. Drugo polovico proizvodnje premoga pa zagotavlja 19.500 majhnih premogovnikov pod lokalno upravo ali upravo večjih industrijskih podjetij Z dolgoročnim načrtom za naslednjih 15 let nameravajo še nadalje razvijati tovrstno industrijo, tako da bi koncem tega stoletja dosegli letno proizvodnjo 1,200 milijarde ton. Letna rast proizvodnje naj bi naraščala po 3,1 ',/° v prvih qs-mih letih, ki jih ima obdobje velikega prilagajanja in pripravljanja na modernejši način proizvodnje premoga. V kasnejših letih pa naj bi znašala stopnja rasti 3,5 1/o. Nova kitajska politika napram malim premogovnikom temelji na temelju lokalnih investicij. Tem zmanjšujejo državni davek ali ga celo ukinjajo v prvih letih eksi ploatacije. Pomembno je tudi to, da pri razvijanju lokalnih premogoivnikov medsebojno so- delujejo tudi pokrajine, ki premoga nimajo. Poleg tega Kitajska na široko odpira vrata tujemu kapitalu za razvoj premogovnikov. PREMOGOVNIKI V BIH IZPOLNJUJEJO NAČRT Rudarji Bosne in Hercegovine so do 10. oktobra t. 1. proizvedli 11.428 milijona ton premoga. To je za 1 0/0 več kot so predvideli z načrtom. Proizvodnja pa bi bila še večja, če ne bi občasno nastopali problemi zaradi pomanjkanja železniških vagonov in rezervnih delov. Odgovorni v tej republiki domnevajo, da se bo takšna proizvodnja nadaljevala vse do konca tega leta pod pogojem, da se bo izboljšalo oskrbovanje z rezervnimi deli in pravočasno dostavo vagonov. Na -ta način bodo v celoti izpolnili letošnji načrt proizvodnje premoga, ki znaša za SR BiH 14,5 milijona ton. NOVI PREMOGOVNIKI Na področju podonavskih ob-močii bodo v prihodnjih letih vložili v odpiranje in modernizacijo obstoječih premogovni- Foto: M. Cerinšek kov okoli 30 milijard dinarjev. Med prioritetnimi premogovniki so Poljana, Jasenovac v Kre-poljinu, površinski kop Kleno-vik in Meljnica. Skupna vlaganja v te objekte bodo znašala okoli 7 milijard' dinarjev. V Podonavju je v teku izgradnja rudnika Drmno, ki bo letno dajal 3,5 milijona ton premoga. Računajo, da bodo ta dela končana leta 1987. Takrat pa bodo vsi premogovniki iz Podonavja dajali letno preko 11 milijonov ton premoga. PORABA ENERGIJE VZR NEMCIH Zahodnonemška poraba primarnih virov energije, ki je stagnirala v času od leta 1973 do 1982 kljub gospodarski rasti za 17 % najverjetneje ne bo prišla s porabo tovrstne energije do konca tega stoletja na raven leta 1979. Tako pravijo naftaši. Ti namreč ugotavljajo, da bodo z nafto pokrivali do leta 2000 tretjino skupnih za-hodnonemških potreb napram sedanjim 45 0/°. Drugo tretjino' v skupni porabi energije predstavlja premog skupno z lignitom, tretjino pa zemeljski plin, atomska energija in drugi viri energije. POVEČANJE PORABE PREMOGA Mednarodna agencija za e-nergijo IEA, ocenjuje, da bo do konca tega desetletja premog vse pomembnejši energetski vir ob predvideni rasti porabe v industrijsko razvitih državah zahoda, za 47 To na 1,176 milijarde ton ekvivalenta nafte. Najpomembnejša rast porabe bo na induistrijlskero področju, kjer iščejo cenejše alternative za dražjo nafto in plin. Poraba premoga na industrijskem področju v državah članicah organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj — OEC bo do leta 1990 povečana za 54 0/o( na 346,6 milijona ton ekvivalenta nafte, tako da bi se delež premoga kot energetskega vira v industriji do leta 1990 povečal na 25 0/0 od 20 0/o v letu 1981. Skupna proizvodnja premoga v teh državah se bo do leta 1985 najverjetneje povečala za 14 0/o in za nadaljnjih 20 0/o do leta 1990. Tudi v naslednjih desetih letih bodo ZDA največji proizvajalec premoga v tej skupini držav. IEA ugotavlja, da bo tudi v bodoče odločilni faktor pri povečanju porabe premoga cena, premog pa ima pri tem pomembno prednost. VARČEVANJE Z ENERGIJO V SLOVENI J I I V prvih devetih mesecih 1.1. smo v Sloveniji proizvedli več električne energije, porabili pa mani kot je bilo predvideno. Do konca septembra so slovenske elektrarne proizvedle skup-6,802 milijarde kWh električne energije in so načrt za to razdobje prekoračili za 10 0/o. Proizvodnja pa je večja za 8,4 0/o od lanskoletne v istem razdobju. Po elektroenergetski bilanci za to razdobje je bila predvidena poraba v višini 6,617 milijarde kWh, dejansko pa je bilo porabljene 300 milijonov kWh električne energije manj kot je bilo načrtovano. Poraba se je torej gibala na ravni preteklega leta. Dotok vode za hidroelektrarne je bil letote pod 40-letnim povprečjem, tako da načrt proizvodnje električne e-nergije iz HE ni bil dosežen. Proizvedene je bilo le 2,1191 milijarde kWh, medtem ko je proizvodnja v TE s 3,5 milijarde kWh visoko prekoračena. Proste zmogljivosti, na primer TE Šoštanj, so koristile tudi druge republike, kar je urejeno z medsebojnimi sporazumi. Pomemben delež je prispevala tudi jedrska elektrarna Krško, ki je do konca junija proizvedla 2,5 milijarde kWh toka. Čeravno sedaj normalno obratuje, pa je ta elektrarna tri mesece stala zaradi obsežnejših popravil in zamenjave goriva. ZENICA — METAN KOT GORIVO V rudniku Zenica so objavili zanimivo misel. Metan naj bi v bodoče izkoriščali kot energetsko gorivo v tamkajšnji industriji. Dovajali bi ga z jamskih območij s posebnimi čr-palnimi metodami. Po mnenju strokovnjakov ta projekt ne bi bil drag in bi prinašal dvojno korist. Po eni strani bi prispeval k vamdsiti rudarjev po drugi pa bi metan porabili kot gorivo v industriji. TE NIKOLA TESLA OBRATUJE V začetku novembra je največ j a proizvodna enota TE Nikola Tesla v Obrenovcu pričela obratovati. Njena moč je zelo velika in je skorajda enaka moči jedrjske elektrarne v Krškem, vendar še ne deda s polno zmogljivostjo. SKOZI OGENJ DO PREMOGA V rudniku Kalkanj so v jami Haljiniči opravili izjemen podvig v zgodovini rudarstva. V metahski jami so z vso' mehani- zacijo za široko odkopno čelo prodrli skozi goreči sloj premoga do novega odkopnega sloja premoga. Bitka z ognjem je trajala 14 dni. 80 rudarjev irt članov reševalnih ekip je delalo noč in dan, da so z mehanizacijo prodrli skozi tleči sloj premoga. Tveganje je bilo izredno. Vemo, da sita ogenj in metan naj hujša sovražnika rudarjev. Najprej so v največji možni meri lokalizirali ogenj in preprečili njegovo širjenje, nato pa so se odločili za prodor in u-speli priti do novega sloja premoga. PLIN IZPOD MORJA Na področju severnega Jadrana bodo kmalu pričeli izkoriščati zemeljski plin. Ekipe zagrebškega INA — Naftaplina so odkrile le-tega na našem delu morskega dna. Gre za lokaciji Ivana in Ika pred Puljem. Pripravljalna dela bo opravila vrtalna ploščad Panon, ki je te dni izplula iz ladjedelnice Damjan na otoku Ugljam. TITOVI PREMOGOVNIKI — RUDARSKA OPREMA IZ CSSR Pred kratkim so v Tuzli podpisali pogodbo o uvozu rudarske opreme iz Cehpslovaške v vrednosti 114 milijonov dolarjev. Dobavitelji opreme so čehoslovaške firme Strijeksport in Transport. Uvozili bodo rotacijske bagre, samohodne trakove in odlagalce in celokupni transportni sistem za dva površinska kopa z letno zmogljivostjo 6 milijoinov ton premoga in odkrivko, ki bo obsegala 28 milijonov m3 letno. Opremo bo uvozila sarajevska hiša Fero-elektro. V to delo pri izdelavi in dobavi opreme pa je vključen tudi sarajevski Energoin-vest, ki bo kot kooperant če-hoslovaškega izdelovalca sodeloval pri izdelavi opreme v vrednosti 56 milijonov dolarjev. Cehoslovaki pa so se obvezali, da bodo kupili v ' Jugoslaviji razne proizvode v vrednosti 38 milijonov dolarjev. Vsa oprema po tej pogodbi bo dobavljena in montirana na bodočih površinskih kopih do konca leta 1987. Titovi premogovniki Tuzla pa so že v začetku tega leta podpisali pogodbo s firmo Tarkaf iz ZR Nemčije o uvozu opreme za površinski kop v vrednosti 49,5 milijona dolarjev. SOVJETSKA ZVEZA — MODERNIZACIJA PREMOGOVNIKOV . V Sovjetski zvezi premogovniki v zadnjih letih ne dosegajo načrtov, ampak se postopno zmanjšuje. V letu 1982 je znašala proizvodnja 718 milijonov ton, leta 1981 704, leta 1980 716, leta 1979 724 milijonov in leta 1978 prav tako 724 milijonov ton. Po sedanjih rezultatih sodeč bo znašala letošnja proizvodnja okoli 700 milijonov ton. Tudi pri njih je občutiti, da se je obdobje hitrega razmaka pridobivanja in uporabe nafte končalo, zato so pred kratkim pričeli s prizadevanji za modernizacijo in racionalizacijo dela v premogovni industriji. Zato pospešeno proizva- jajo nove vrste rudarske opreme, s katero nameravajo povečati pridobivanje premoga. Hkrati pa uspclsabljajo tudi rudar je za' nov način pridobivanja premoga. (tl) NESREČA V JAMI MRAMOR V začetku novembra se je dogodila v jami premogovnika Mramor, DO rudnik Dobrnja — Lukavac pri Tuzli, huda rudarska nesreča. Zavoljo eksplozije oz. posledic te nesreče je umrlo'pet rudarjev, 20,pa je bilo ranjenih. Pogreb ponesrečenih rudarjev je bil 10. novembra v petih okoliških vaseh, kjer so bili ti rudarji doma. Pogrebni sprevod se je razvil od rudarskega doma »Moša Pijade« v Tuzli. Tu so bile na oder položene krste s ponesrečinimi rudarji. Od pokojnih rudarjev se je posovilo več kot 10.000 sodelavcev, rudarjev, mladine in drugih občanov Tuzle, pa tudi več uglednih javnih in političnih delavcev ter predstavnikov drugih delovnih organizacij. Izraze naše globoke prizadetosti ob tej hudi nesreči smo posredovali kolektivu premogovnika Mramor in sorodnikom ponesrečenih mdarjev. V nekaj vrstah STROJNA TOVARNA TRBOVLJE ODPRLA OBRAT V VALANDOVEM Dne 5. novembra letos je Strojna tovarna Trbovlje odprla v pobratenem mestu Valan-dovo nov obrat rudarske investicijske opreme. Predračunska vrednotit1 za postavitev tega objekta je znašala 246,2 milijona din, od tega je bilo 39,1 milijona din namenjenih za obratna sredstva. Polovico potrebnih- sredstev so s posebnim samoupravnim sporazumom združili v okviru SOZD Združena podjetja strojegradnje Slovenije drugo polovico pa so prispevali Ljubljanska banka, in Temeljna banka Skopje. Dobavitelji pa so kreditirali opremo. Obrat so odprli v okviru občinskega praznika mesta Valandovo. V začetku, to je v času poskusne proizvodnje, naj bi bilo zaposlenih 105 delavcev. Z novim letom pa naj bi že normalno proizvajali. Že v prihodnjem letu naj bi znašal celotni prihodek tega obrata 155 milijonov din. Imenoval se bo Tovarna investicijske opreme Valandovo, in bo sodelovala v okviru STT — TOZD Tovarna strojev Trbovlje. Obstaja možnost, da se kasneje razvije v samostojno temeljno organizacijo. V poletnem oziroma jesenskem času je bilo na usposabljanju v STT Trbovlje 45 delavcev iz Valandova. Pripravljajo pa se tudi na uresničitev druge faze projekta, o čemer se že dogovarjajo z rudarsko metalurškim kombinatom Bor. Na otvoritvi novega obratta v Valandovem, so sodelovali predstavniki Strojne tovame Trbovlje, občine Trbovlje in družbe-no-pohtlčnih organizacij v kulturnem programu pa Delavska godba Trbovlje pod vodstvom Mihe Gunzka. Pripravila ie koncert v Valandovem, sodelovala pri otvoritvi novega o-brata, ter koncerte v Ohridu — za bolnike v bolnici za kostno tuberkulozo,, v Kruševu iti Skopju. TURISTIČNA POSLOVALNICA RAZŠIRJA SVOJ OBSEG Integral — SAP TOZD Kum Trbovlje ima na Trgu revolucije Trbovlje že nekaj časa turistično poslovalnico. Od 15. novembra tega leta dalje pa ta poslovalnica nudi kompleten servis uslug, storitev in rezervacij za vise vrste naročnikov. Te storitve obsegajo: mednarodne in domače letalske vozovnice, nadalje domače In mednarodne vozovnice in spalnike na železnicah, avtobusne prevoze doma in v tujino, najemanje osebnih' vozil — rentacar In rezervacijo nočitvenih objektov za poslovna potovanja. Nova telefonska številka turistične poslovalnice Trbovlje je 822-955. Poslovalnica se namerava posebej posvetiti razvoju domačega turizma v revirjih, to je turističnih in planinskih zrhogljivosti. RAZSTAVA PTIC PEVK IN PAPIG Prizadevno društvo za varstvo ptic pevk Trbovlje je tudi letos pripravilo tradicicnnalno razstavo v avli Delavskega doma. Trajala -je od 12. do 18. novembra, in to vsak dan od 8. do 20. ure. Razstavljali so papige, kanarčke in druge eksotične ptice. PROBLEMATIKA OSKRBE Z VODO Razprava o problematiki o-skrbe s pitno vodo Se vleče že več let. O zajetju drugega dela vodnih virov v Šklendrovcu — krajevna skupnost Podkum je bilo v zadnjih tednih precej govora na različnih ravneh. Tako so koncem oktobra razpira vi j ali o tem tudi na skupščini občine Zagorje. Oba zbora sta sprejela vrsto zaključkov, ki se nanašajo na KS Podkum pa tudi na zajetje vode, tako za oskrbo prebivalcev Podkuma kot tudi Trbovelj. Zadeva se je zaradi stališča KS Podkum zelo zaostrila.' Do marca 1984 bodo pripravili program nadaljnjega razvoja Podkuma. Sicer pa je bil Podkum že doslej deležen precejšnje pomoči v raznih oblikah. Prav tako pa lahko pričakuje pomoč tudi v nasledhjih letih. Gre namreč za področje PTT prometa, avtobusnih prevozov itd. V HRASTNIKU NOV HOTEL ZA DAN REPUBLIKE Dne 26. novembra t. 1. v Hrastniku na Logu odprli nov hotel B kategorije. V bistvu gre za dograditev oziroma dokončanje že postavljenega objekta, ki so ga pozidali pred tremi leti. Spodnji del je služil doslej kot obrat družbene prehrane za delovne ljudi in občane Hrastnika, sedaj pa so dokončali tudi zgornji — prenočitveni del. Med starim^ rudarskimi kolonijami je bilo v Trbovljah v povojnem čalsu zgrajenih precej novih stanovanj. Posnetek dela naselja Opekarha in Šuštarjeve kolonije. Foto: Trbovlje Po otvoritvi bo imel novozgra- 'na dejavnost Trbovlje vrtnarijo, jeni hotel v restavraciji 200 se- Na tem prostoru pa stoje tudi dežev, 43 dvo in tripošteljnfh stanovanjski objekti. V priprav-sob, kuhinjo za vse vrste jedi, Ijalnem obdobju je bila oprav-prav tako pa bodo poskrbeli Ijena cenitev vseh objektov, tudi za zabavo z organiziranjem zagotovljena stanovanja. Skle-raznih zabavnih večerov. V to- njeno je bilo, da se s 30. 9. zdu Jelka, ki sodi v sestav Mer- 1983 ukine vrtnarija in, da DO cator, bodo zaposlili 15 novih RGD potitavi v neposredni bli-delavcev, nekaj delavcev pa je žini, to je med novim vrtcem bilo na strokovnem izpopolnje- pod avtoparkom ter staro stta-vanju. Stroški za gradnjo ob- novanjisko hišo poslovno stav-jekta so znašali 35 milijonov bo montažnega značaja. Z deli din. Velik delež je prispevalo je DO RGD začel in postavil hralstniško združeno delo, del temelje, problem pa je nastal sredstev pa sozd Mercator*— zaradi namestitve delavcev skup-Ljubljana. nih služb DO RGD in TOZD RIG v času, ko bi sedanjo u-GRADNJA pravno zgradbo demontirali in STOLPNIC NA postavili na novo lokacijo. O TRGU REVOLUCIJE tem objavljamo v tej številki poseben prispevek. Težave so Samoupravna stanovanjska nastale pri varnem dostopu o-skupnost Trbovlje se je s pri- trok v otroški vrtec v času stojnimi organi občine Trbov- gradnje. Okoli tega je bilo pre-Ije pted dvema letoma odloči- cej razprav tudi žolčnih, na la, da zgradi, s sodelovanjem koncu pa se je komisija za ur-Istavbno zemljiške skupnosti, na banizem pri izvršnem svetu ob-območju Trga revolucije v tako čine Trbovlje odločila tako, da imenovanem kareju 3 (K — 3) naj bi postavili čez Trbovelj-dve stanovanjski stolpnici in ščico, južno od Petrola most in poslovno stavbo. Ti trije ob j ek- nadelali pot do vrtca. S tem bi ti naj bi stali na območju, kjer se izognili nevarnemu prometu, ima DO RGD svoje poslovne pa tudi gradbenim delom, ki prostore in separacija del pi- potekajo v zvezi s premestitvi-samiških prostorov, DO ZPT re- jo poslovne stavbe DO RGD na vizijski oddelek ter DS Pomož- novo lokacijo. Gre za varen dostop 230 otrok v ta vrtec pa tudi za, varen povratek domov. OGREVANJE IN PREVOZ JE DRAŽJE Koristniki toplotne energije, ki jo prejemajo iz trboveljske toplarne, plačujejo od začetka novembra dalje toplotno energijo dražje za 29,57 0/0. Skupščina komunalne skupnosti Trbovlje pa je odobrila tudi nove cene za odvoz smeti, ki so višje za 4,5 %, kanalščine za 4,9 %>, odvažanje in kontroliranje za 5,3 0/o od 6,6 do 13 Vo pa so višje tudi cene specialnih komunalnih vozil oziroma njihovih storitev. Avtobusni prevozi veljajo od začetka novembra dalje 18,00 din, pri čemer sta všteta dva dinarja za razširjeno reprodukcijo. Vozovnica na relaciji Trbovlje — Dobovec stane 35 din Trbovlje — Vrhe 48 din, Trbovlje — Čeče 35 din in podobno. RAZGRNITEV ZAZIDALNIH NAČRTOV Izvršni svet občine Trbovlje je 5. novembra tega leta sklenil javno razgrniti: — osnutek zazidalnega načrta športnega centra Partizan — Rudar v Trbovljah — osnutek zazidalnega načrta širšega območja Trga Franca Fakina v Trbovljah; — idejno zasnovo tržnice v Trbovljah. Osnutki zazidalnih načrtov so javno razgrnjeni 30. dni, in to od 15. novembra do 15. decembra tega leta v dvorani občinske skupščine Trbovlje. Oddelek za urejanje prostora in varstvo okolja občine Trbovlje je organiziral javno razpravo d razgrnjenih dokumentih z namenom, da se delovni ljudje in občani seznanijo z vsebino razgrnjenih dokumentov in dajo nanje svoje mnenje oziroma pripombe. Naj omenimo, da predvideva osnutek zazidalnega načrta športnega centra Partizan — Rudar v Trbovljah ureditev le-tega na obstoječih lokacijah s tem, da bi ukinili vmesno cesto, kasneje zgradili športno dvorano za Partizanom, uredili igrišče za odbojko in košarko ter celotno področje zaokrožili. Osnutek zazidalnega načrta širšega območja Trga Franca Fakina pa predvideva ureditev celotnega kompleksa od starega pokopališča do Komunalne ob Savijski cesti. V tem okviru sd obdelane cestne povezave, regulacija Trboveljščice, namestitev toplovoda, kanalov itd., pa tudi izgradnja večjega števila stanovanjskih blokov. Po-etsbej je obdelano staro mestno jedro na Trgu Franca Fakina, ki naj bi ga ohranili takšnega, kot je oziroma ga obnovili. Idejna zasnova tržnice predvideva ureditev z raznimi zaprtimi in prostimi prodajalnami na prostoru bivše tržnice na Trgu svobode poleg bivše klavnice. Prostor naj bi bil v celoti pokrit, v spodnjem južnem delu prodajnih mest pa naj bi bilo parkirišče za avtomobile. Kdaj bo možno izdelati dokončne zazidalne načrte in kdaj pričeti z zidavo pa je seveda vprašanje sredstev In tudi drugih okoliščin, ki vplivajo na realizacijo takšnih načrtov. LETOVANJE V ČSSR Samoupravna počitniška skupnost Hrastnik je omogočila tudi našemu kolektivu možnost zimlskega letovanja v kraju Donovally v ČSSR v času od 19. do 29. januarja za 24 seb — Osem sob s po tremi posteljami. Cena za 10-dnevno letovanje za eno odraslo osebo znaša 7.100 din, za otroke od' 5 do 14 let pa 5.600 din. V ceno je všteta hrana s prenočiščem za 10 dni, žepnina, stroški Izleta in podobno. Stroške prevoza krije vsak udeleženec sam. Prijave sprejema do 20. decembra oddelek za družbeni standard DS ASO. Za izmenja- vo letovalcev na podlagi brez-devizne recipročne pogodbe ni potrebno vplačati depozita. UPOKOJENCI SO TEKMOVALI Koncem septembra je bilo v Ljubljani 8. republiško prven- stov upokojencev v' kegljanju. Tekmovanje je potekalo na štiristeznem avtomatske^ kegljišču v domu borcev NOB. Pokrovitelj tekmovanja je bil sindikalni svet Ljubljana — Šiška. Od 9. ekip je prvo mesto zasedla pomlajena ekipa iz Trbovelj . POPOLDANSKI VRTEC V TRBOVLJAH Vzgojno varstveni zavod Trbovlje je organiziral uvedbo po-poldariskega varstva v dveh vrtcih, in sicer v Pikapolonici in Cicibanu, Organizirali so ga dvakrat tedensko po dve uri. Ta program se zelo obnese in ga imajo otroci radi, starši pa bo tudi zadovoljni, ker lahko v v tem času marsikaj opravijo, bodisi doma ali pa izven doma. Cena za vartstvo je simbolična. Tudi uprava vzgojno zdravstvenega zavoda je zainteresirana za to obliko popoldanskega o-troškega varfstva. TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV ZAKLJUČUJE INVESTICIJE Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik izvaja že nekaj časa večja investicijska dela. V zadnjem času Bo nastopile težave zaradi uvoza opreme Iz Nemčije. Vse pa kaže, da je zadeva sedaj ugodno rešena in bo po Vsej verjetnolsti do konca novembra vsa potrebna oprema dobavljena. Upajo, da bodo z montažnimi deli končali vsaj do maja 1984. Takoj nato pa bi začeli s poskusno proizvod-dnjo. Celotna investicija je izvozno usmerjena. Pripravljajo pa se tudi na drugo fazo obnove tovarne. Kupita nameravajo novo napravo za izdelovanje natrijevega tri-polifosfata, kar pa je povezano z novo napravo za fosforno kislino. Z minimalnimi sredstvi bi z uvoženo opremo končali drugi del investicije jeseni leta 1985. Po končani investiciji bi lahko proizvajali 40.000 ton natrijevega tripolifoefata. KS TOPLICE SPRAŠUJE Krajevna skupnofst Toplice v Zagorju je na zboru krajanov obravnavala med drugim tudi vprašanje nadaljnjega rudarjenja na njenem območju. Pred časom so navrtali na tem področju premog, zato je občinska skupščina Zagorje s posebnim odlokom omejila tod gradnje in podobna dela. Krajani se sprašujejo, kako daleč je s pripravami na eventualno odkopavanje premoga na tem območju oziroma možnostmi gradnje oziroma obnavljanja stavb.' ZOI 84 V DELAVSKEM DOMU ZAGORJE V prvi polovici novembra tega leta je potekala v prostorih Delavskega doma Zagorje razstava propagandnega gradiva za zimske olimpijske igre Sarajevo 84. Ogledalo si jo je precejšnje število obiskovalcev, (tl) T oplarna V ČRNOMLJU ZA OGREVANJE STANOVANJ V Črnomlju ima kotlarna dva kotla. 15. oktobra je nova kotlarna pričela ogrevati 235 stanovanj v desetih blokih v naselju Čardak. Kurilnico oz toplarno pa nameravajo še razširiti tako, da bi ogrevali skup- no 650 stanovanj, poleg tega pa bi na toplarno priključili tudi objekte nekaterih delovnih organizacij. V teku je poskusno obratovanje toplarne in vse kaže, da bosta sedaj vgrajena kotla zadostovala za ddslej priključene objekte. Prva faza gradnje toplarne je vredna 50 milijonov din. V drugi fazi pa nameravajo postaviti še tri kotle. Naložba pa naj bi stala 70 milijonov din. Premog za kotlarno bo po dogovoru dobavljal rudhik Kanižarica. Toplarna v Črnomlju je prva tovrstna v Beli Krajini m na Dolenjskem, zato so nekateri že sedaj zelo navdušeni nad tem, da bi se nanjo priključilo čim več porabnikov, le na ta način bi bila namreč toplotna energija cenejša, kot pa v individualnih Kuriščih. Zgodovinski arhiv Celje bo gradil Zgodovinski arhiv Celje pokriva s svojo dejavno|stjo več občin, med drugim tudi zasavske občine. Njegovo dejavnost narekuje oz. določa poseben republiški zakon in samoupravni sporazumi s kulturnimi skupnostmi na področju občin, ki jih pokrivajo s svojo dejavnostjo: Glede na to, da v Celju nimajo dovolj prostorov, so se odločili, da bodo zgradili novo stavbo v Celju, ki bo namenjena v celoti temu arhivu. Arhivsko gradivo bi vskladiščili za okoli 1000 organizacij s celjskega, posavskega in zasavskega področja. Novo zgradbo naj bi zgradili v prihodnjem srednjeročnem obdobju v času od leta 1986 do leta 1990. Lokacija za novo zgradbo je določena na Levstikovi ulici v Celju. Vse občine tega področja bi morale zbrati za gradnjo objekta bodočega arhiva in nakup treh stanovanj skupno 200 mi- lijonov din. Po pripravljenem družbenem dogovoru bi največji delež, to je 41,2 0/0 odpadel na celjsko občino, 7,6 %> na velenjsko, po 6 0/0 žalsko In trboveljsko, 5,5 0/6 krško, 5,2 0/0 šmarsko, itd., najmanj pa občino Hrastnik 2,9 %. 100 DRUŽIN NA MRZLICO Planinsko društvo Trbovlje prireja tudi letos tradicionalen izlet na Mrzlico ob izteku letošnje Izletniške sezone in ob Dnevu republike. Izlet je bil v nedeljo, 27. novembra 1983 s skupnim odhodom ob 7. uri od zgradbe občinske skupščine Trbovlje. Naša pot po Jugoslaviji Učenci 8. razredov obeh hrastniških osnovnih šol so se udeležili oktobra tega leta ekskurzije po Jugoslaviji. Obiskali so Beograd, Kragujevac, Raško, Dubrovnik, Kozaro, Neretvo, Jasenovac in Banja Luko. V drugi številki Informatorja je njihov litcrarno-novinarski krožek objavil nekaj vtisov iz ite ekskurzije, od katerih tri objavljamo: Ekskurzija po Jugoslaviji. Edinstveno doživetje s sošolci, ki sem si ga predstavljala nekoliko drugače, bolj zaskrbljujoče — kako se bom znašla v Raški, na prireditvi, v avtobusu. Potem pa je vse prišlo kar samo od sebe, brez zadrege. Vsak po svoje se je poskušal prilagoditi okolici in šlo je. Mojca Deželak Spomenik v Kragujevcu je postavljen v spomin dijakom in učiteljem kragujevške šole, ki so junaško stopili pred naperjene puške sovražnikov, držeč se za roke. Vedeli so za svojo nesrečno usodo, a so padli za nas, da bi bila naša usoda srečnejša in lepša. V spominskem muzeju 21, oktober smo videli izvezeno pesem Krvava Bajka Desanke Maksimovič, ki je posvečena spominu dijakov. Mateja Potočan Najbolj žalostno je bilo v Jasenovcu. V spominu mi je ostala trpka žalost, saj so tam pobili na tisoče ljudi. Med njimi je bilo veliko mojih vrstnikov, kar je bilo zame najstrašnejše. V filmu pa je prikazano zverinsko mučenje ljudi, zato so marsikomu pritekle solze. Anita Bremec Dne 31. oktobra t. 1. je bila žalna, komemoracija na obeh trbove-1 j,sikih pokopališčih. Ob te j priliki so godbeniki Delavske godbe skupno s pevci Zarje, Slavčka in Svobode II Itier Lovskega pevskega zbora zaigrali in zapeli tudi v neposredni bližini novega dela pokopališča v Gabpskem v Trbovljah. S tem so brez kakih otvoritvenih govorov označili termin, ko je ta del pokopališča pripravljen za pokope. Foto: B. Klančar ZAHVALA Ob smrti Antona Kmetiča, radarskega upokojenca, se zahvaljujem vsem delavcem TOZD Separacija premoga Zagorje za darovano cvetje in sveče. hčerka Ani ZAHVALA Ob nenadni, boleči izgubi moža, očeta starega očeta Jožeta Biruša, člana kolektiva TOZD RESD Zagorje, se zahvaljujem govornikoma za poslovilne besede, Loškemu glasu za odpeti žalostinki, godbi na pihala, Društvu za vzrejo in vzgojo ptic Zagorje, vsem darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so z nami sočustvovali in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žena Milena, hči Joži in sin Slavo z družinama 0 0 0 V četrtek 3. novembra 1983 smo v popoldaniskih urah pokopali na pokopališču na Dolu pri Hrastniku ponesrečenega rudarja Draga Trška, ki se je 29. oktobra t. L ponesrečil v vzhodnem talnem skladu jame TOZD Premogovnik Hrajstnik. Na zadnji poti ga je pospremila množica sodelavcev, med njimi tudi uniformirani rudarji, godba in drugi občani. Foto: B. Klančar NOVA LOVSKO GOJITVENA OBMOČJA V SLOVENIJI Izvršni svet SR Slovenije je v oktobru t l. sprejel odlok o določitvi lovsko gojitvenih območij v SR Sloveniji. Teh območij je 18. Na podlagi teh se združujejo tudi lovske družine v svoje zveze. Z izidom novega odloka je prenehal veljati dosedanji odlok o lovsko gojitvenih območjih v Sloveniji iz leta 1978. Zasavsko lovsko gojitveno območje zajema lovišča, s katerimi u-pravljajo lovske družine. To so: Čemšenik, Dobovec, Dol, Dole, Gabrovka, Hrastnik, Izlake, Kresnice, Laze, Litija, Mlinše, Podkum, Polšnik, Pugled, Radeče, Senožeti, Šmartno pri Litiji, Trbovlje, Vače, Zagorje, in ki so na območju občin Hrastnik, Laško, Litija, Ljubljana, Moste-polje, Trbovlje, Zagorje. Območje Senovega in Globokega spada po tem odloku v Posavsko lovsko gojitveno območje, Laško z Rečico pri Laškem ob Savinji spada v savinjsko-kozjansko lovsko gojitveno območje, Črnomelj z okolico pa v kočevsko-belokranjsko lovsko gojitveno območje. Izdani odlok temelji na predlogu Lovske zveze Slovenije, skupnosti organizacij združenega dela za lovstvo in ribištvo Slovenije ter na podlagi mnenj občinskih skupščin v Sloveniji. Kadrovske vesti za čas od 1. do 31. 10. 1983 PRIHOD DO ZPT TOZD PH: Kajič Milovane — uč-nik, Kovačič Stanislav — učnik, Zahirovič Meho — kop. pom., Pungaršek Milan — vodja vrtal, ekipe, Lalovič Zvonko — učnik, Matek Karel — kop. pom., Jurič Niko — učnik, Češnovar Marjan — kopač. Tovornik Matija — učnik, Sotošek Viktor — učnik TOZD RESD Hr.: Šrot Stane — kovinar, Zelenik Marjan — kovinar, Dremšak Danica — čistilka, Merzelj Alojz — kopač, Kmet Olga — čistilka, Pavlič Rozalija — čistilka TOZD P Oj.: Hodič Atif — učnik, Madžarevič Žarko — učnik TOZD PT: Pavdjšek Roman — vozač, Zidar Franc — vozač, Petrovič Stipe — kopač. Krivec Stanko — kopač, Karahasanovič Mehmed — kopač, Hlade Zvone — izločanje jalovine iz premoga, Bendra Anton , kojDžlČ TOZD sep. Trb.: Kajič Pavel — zbiralec premoga, Forte Niko — sep. del., Zaletel Bogomir — sep. del., Premec Vinko — sep. del., Gašparič Pavel —■ sep. del., Pavšelj Darko — sep. del., Pejčinovič Miloš — sep. del., Lokan Roman — sep. del., Perc Roman — zbiralec premoga, Zelenšek Peter — sep. del., Krstič Janez — sep. del., Špan Rudolf —- sep. del., Zakšek Ivan — sep. del., Juršič Stanislav — sep. del., Prašnikar Andrej — sep. del., Cilenšek Bojan — sep. del., Vajdič Jože — sep. del., Žagar Ivo — sep. del., Doberšek Zmago — sep. del. TOZD RESD Trb.: Bevc Zlatko — kovinar DS PD Trb.: Čufurovič Meho — kop. pom., Kišek Jernej — čuvaj TOZD P Ko.: Hribar Leopold — učnik, Lapornik Andrej — učnik, Topalovič Savo — kopač, Ključev-šek Jože III — kopač, Sevšek Hari —- učnik. Kotnik Karel — elektrikar, Škrabe Vinko — učnik, Sušnik Stane — učnik TOZD sep. Zag.: Odlazek Karel II — sep. del., Strmljan Andrej — sep. del., Prelogar Roman — sep. del. TOZD RŠC: Huseinovič Meho — kop. pom., Dornik Mihael — vzgojitelj v domu uč. DO RGD TOZD RIG: Babič Zdravko — vozač, Osmanovič Abid — kopač, Ja-naškovič Krsta — vozač, Mešaljič Šefik — kopač, Palavrič Mustafa —- vozač, Petrušlč Anton — vozač, Trišič Vitomir — kopač, Hodžič Omer — kopač, Mrkaljevič Omer —• kopač, Perc Peter — kopač, Pajt Hajrudin — kopač, Bilabič Čamil — kopač, Hotič Senad — kopač, Mešič Džemil — vozač, Debak Miloš — vozač, Grebenc Miha — kopač, Lišič Rešid — kopač, Cosič Enver — vozač, Kalender Ibro — kop. pom. TOZD GRAMAT: Delič Husejn --izvaj. tesar, oprav. DO IMD TOZD SIMD: Gabrijel Boris — varilska dela, Ahac Silvester — varilska dela, Borštnar Ivan — del. — pomotoma črtan iz staleža DS SS IMD: Vodiškar Stane — strojni tehnik, Podmenik Samo — dipl. stroj. inž. DO TET TOZD PEE: Kuder Slavko — del., Ivšek Emil — elektrotehnik TOZD VN: Ahac Jože II — elekt-ro inž. ODHOD DO ZPT TOZD PH: Jakopič Stanko, pom. del. — v JLA; Karupovič Zafir, učnik — disc. odp.; Jančič Urban, zun. del. — disc. odp.; Džeko Atif, učnik — disc. odp.; Perc Miro, učnik — disc. odp. TOZD P Ojstro: Eminovič Simon, pom. del. — v JLA; Prijatelj Jože, učnik — v JLA; Igrec Antun, učnik — samov. pr.; Sehur Alojzij, učnik —• spor. prek.; Vinter Jože, kopač — upokojen; Pungaršek Milan, vodja vrtal, ekipe — prem. na PH; Poglavc Leopold, kopač — u-pokojen; Merzelj Alojz, kopač — prem. na DS PD Hr.; Zorko Jože, kopač — upokojen; Flajsinger Dalibor, učnik — disc. odp.; Šeho Bah-redin, učnik — disc. @dp.; Durato-vič Nurija, učnik — disc. odp. TOZD RESD Hr.: Kreže Marjan, kovinar —• spor. prek. DS PD Hr.: Jovanovič Fanika, čistilka —• spor. prek.; Plaznik Jožefa, pom. del. — spor. prek. TOZD PT: Jelen Bojan, vozač — pren. za določ. čas; Glanočič Ramis, vozač — v JLA; Markelj Srečko, Nagradna križanka Z.EHfcKA | M TOT Vit' 5TP-N' vm^K, voc A VOPNI -KOVA 1^09--tl Ib TE-SEM teta 1. K. vozač —■ v JLA; Brtan Jože, vozač — spor. prek.; Dolanc Milan, vozač —: disc. odpust; Potočnik Franc, vozač — disc. odpust; Hribar Jože, vozač — disc. odpust; Mlinar Oto, kopač — disc. odpust; Vajdič Dušan, vozač — spor. prek. TOZD RESD Trk: Flis Jože, ključavn. — umrl; Kraševec Boris, strugar — spor. prek. TOZD sep. Trk: Kišek Jernej, čuvaj — prem. na DS PD Trb. DS SS ZPT: Karahasanovič Mirsada, ek. teh. — prenehalo del. za določen čas TOZD P Ko: Trošt Igor, učnik — v JLA; Grgič Vinko, kop. pom. — v JLA; Petrovič Stipe, kopač — spor. prek.; Šink Viktor, kopač — upokojen TOZD sep. Zag.: Vukalič Mesud, sep. del. — v JLA; VuHč Anton, sep. del. — poč. praksa TOZD RESD Zag.: Biruša Jože, sedlar — umrl; Benko Valentin, elektrikar — umrl; Kraševec Franc, kopač — inv. upokoj. TOZD RŠC: Ibrahimovič Mehmed, kopač — samov. pr. DO RGD TOZD RIG: Hukanovič Ismet, vozač — samov. pr.; Jurkovič Stane, rud. tehnik — upokojen; Ramič Novica, kop. pom. — upokojen; Nebič Hasan, učnik — upokojen; Babič Zdravko, vozač — samov. prek.; Jovanovič Bosijak, vozač — 'vamov. prek.; Duratovič Vehid, kopač — v JLA DS SS RGD: Arzenšek Ruža, ref. za soc. zavar. — spor. prek. DO IMD TOZD SIMD: Savič Branko, elektrik. dela (el. tehnik) — v JLA DO TET TOZD VN: Arzenšek Jože, elektrikar —• spor. prek. SOZD DS ASO: Kukovič Roman, višji upravni delavec — delo za določen č. SOZD DS TSO: Ozis Martin, o- prav. zahtev, adm. opravil — inv. upok.; Mlakar Sanda, oprav, zahtev, adm. opravil — delo za določ. čas Ljuba Poznič NAGRADNA KRIŽANKA OB DNEVU REPUBLIKE Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke oh dnevu republike, objavljene v tej številki glasila Srečno, bomo razdelili tri knjižne nagrade. Izrezek iz čajsopisa z rešitvami pošljite na naslov: SOZD REK Edvarda Kardelja, Uredniški odbor glasila Srečno 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Pri žrebanju bomo upoštevali vise pravilne rešitve, kj bodo prispele v uredništvo do 8. decembra 1983. Francelj je zelo vnet lovec, ni pa dober strelec. Po neutspeš-nem lovu je stopil kar v trgovino po zajca. Žena žival pogleda, pa reče: — Dragi mož, prihodnji teden lahko nabavim zajca jaz, tj pa uistreli kakšno zeljno glavo! — D — — No, Jože kako je bilo včeraj na predavanju za abstinente! —■ Dolgčas! Samo enkrat je bilo živahno, takrait ko je govornik vzel kozarec z vodo in hotel odpihniti peno. — D ~ Jože bi rad razveselil dedka, ki se mu zdi pekam žalosten, zato ga vpraša — Dedek, ali bo na tvojem pogrebu igrala godba? — Za božjo voljo, Marina, kakšna pa si? Obvezana glava, ma* vec, bergle. Kaj se je zgodilo? — Deset minut sem bila prometna ovira. — n — t i — Veste, tovariš zdravnik, ta vaša medicina pa zelo napreduje. Ko mi je bilo 17 let, sem se morala čisto sleči na zdravniškem pregledu, sedaj pa moram sleči samo bluzo. — o — Otorinolaringolog razlaga pacientu : — Tovariš, pri vašem kašlju ne bi smeli več piti vina, niti piva, še manj pa žganje. — Torej, naj bi po vašem mnenju samo kašljal?. Prijatelja se precej v rožicah vračata domov. — Kako si želim zdajle da bi bil miš! — Zakaj? ga vpraša prvi, — Ker se moja žena miši boji. Marinka Strniša Glasilo Srečno izdaja SOZD Revirski energetski kombinat Edvarda Kardelja, n. sol. o., 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja mesečno. Družbeni organ glasila je časopisni svet — predsednik Albin Hauptman. Glasilo ureja uredniški odbor: Jože Kirič, Franc Žgalin, Slavi Guna, Boris Jesenšek, Štefan Strok, Vladimir Breznik, Stanko Drnovšek, Dragica Bregant, Janez Oberžan (odgovorni urednik), Tine Lenarčič (urednik). Naklada 3400 izvodov. Tisk KTL — TOZD TIKA Trbovlje. Za člane kolektiva SOZD REK Edvarda Kardelja je časopis brezplačen. Rokopisov, fotografij, skic, risb itd., ne vračamo. Po mnenju republiškega sekretariata za Informacije, št. 421-1/74 z dne 9. 1. 1974, spada glasilo »Srečno« med proizvode iz 7. točke 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temelj-nega davka od prometa proizvodov.