.v
Trajnost je vrednota, povezana z zgodbo.
Nea Culpa, predavanje Turizem UP, Turizem Bled, 2021
ISSN 2536-3700, september 2021
Blejske novice
Trgatev na Blejskem gradu
Na Blejskem gradu, kjer od leta 2011 raste potomka 450 let stare Stare trte iz Maribora, najstarejše trte na svetu, so tudi letos opravili trgatev. Trta je obrodila dobro. Medtem ko iz mariborske trte naredijo posebno vino, blejsko grozdje roma v Vipavo, kjer se mu pridružijo grozdi ostalih potomk trte iz Maribora, iz njega pa nastane vino Mladovita. Ime ima po društvu, ki poskrbi, da je grozdje pravilno stisnjeno in da tradicija ostaja. Kot pravi predsednik društva Davorin Slejko, vsako leto dobijo nekaj deset steklenic vina iz grozdja potomk »mariborske matere«.
Romana Prukart
Drage občanke, spoštovani občani,
jesen je že tu in samo upamo lahko, da je v zdravstvenem pogledu najhuje že za nami. V naši občini je s prvim odmerkom cepljenih skoraj 57 % prebivalstva, z obema pa več kot pol. V blejskem zdravstvenem domu cepljenje še vedno poteka vsak četrtek.
Občinski svet je opravil s prvim branjem osnutkov proračunov za prihodnje leto in za leto 2023. Oba dokumenta sta zdaj v javni obravnavi. Osrednji projekti prihodnjih let so dokončanje izgradnje Medgeneracijskega centra ter seveda izgradnji južne razbremenilne ceste ter kolesarske povezave Bled - Bohinj. Izvedba slednjih dveh je sicer v domeni države, kljub temu pa zneski, ki jih k obema projektoma mora prispevati Občina Bled, nikakor niso zanemarljivi. V prihodnosti nas čaka še obnova osnovne šole, kar bo za občinski proračun izredno velik in zahteven zalogaj.
Za nami je tudi že 16. Blejski strateški forum. Do konca tega leta Slovenija po l. 2008 že drugič predseduje EU, zato je bil obisk znanih in manj znanih, pa zato nič manj odločujočih osebnosti tokrat še toliko bolj zanimiv. Nekaterim med nami gre na živce pogosto tuljenje siren, a te tri mesece bomo že še zdržali, saj je vprašanje, kdaj bo na Bledu spet toliko vplivnih ljudi. Kot župan jim vsakokrat izrečem dobrodošlico, zadnja leta ne več ob otvoritvi, ampak na večernem sprejemu prvega dne, ko je vzdušje že bolj sproščeno. Povem jim, da upam, da jih bo naše čudovito okolje navdahnilo, da kaj dobrega store za svoje ljudi ...
23. septembra je bila na Bledu državna proslava ob dnevu slovenskega športa in začetku evropskega tedna športa, ki sta ga svečano otvorila predsednik vlade RS Janez Janša in evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade Mariya Gabriel. V septembru se obhaja tudi svetovni dan turizma. Z letošnjim poletjem smo lahko zadovoljni, saj
se je na koncu izkazalo, da je bilo nočitev in obiska več, kot smo lahko še spomladi pričakovali.
V septembru že nekaj let poteka evropski teden mobilnosti. Tudi letos smo spodbujali predvsem najmlajše, naj v prometu uporabljajo trajnostne načine mobilnosti, kot sta pešačenje in kolesarjenje. Vesel sem, da so nastali tudi trije filmčki na to temo, kar pomeni, da o traj-nostni mobilnosti razmišljamo in jo tudi uporabljamo. Na zadnji seji občinskega sveta je Turizem Bled predstavil načrte za nadaljnji razvoj kolesarskih povezav v občini in širše, kar je treba podpreti. Kolesarski gost je tisti gost, ki si ga samo želimo in že letos se je pokazalo, da so kolesarji postajajo vse bolj pomemben segment blejskega turizma. Dandanes želimo doseči vse na hitro in takoj, čemur smo prilagodili tudi mobilnost in načine premikanja. Kljub vsemu je lahko celo pot v službo ali v šolo lahko pravo doživetje - na kolesu ali peš. Veselim se že vseh pridobitev, ki nas čakajo na tem področju, med njimi bo tudi nov most v Piškovci, ki bo pomemben ne le za motorni promet, pač pa tudi za kolesarje in sprehajalce.
Oktobra bo minilo že leto dni delovanja tržnice. Vesel sem, da smo uspeli nekdanjo bencinsko črpalko spremeniti v kraj srečevanja in prodaje lokalnih pridelkov.
Člani društva Atelje Bled v oktobru ponovno organizirajo slikarski ex tempore. Upam, da bo tokrat šlo vse po načrtih in da bo nastalo veliko dobrih likovnih del.
Vsem želim karseda lep oktober, zame najlepši mesec leta na Bledu,
:: Janez Fajfar, župan
Župan Janez Fajfar in evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade Mariya Gabriel.
Ekonomski forum na Poljskem
Blejskega župana Janeza Fajfarja so poljski organizatorji povabili na ekonomski forum, ki je potekal v mestu Karpač, enem največjih gorskih letovišč na Poljskem. Na forumu so sodelovali predstavniki držav iz srednje in vzhodne Evrope, tematika pa je bila zelo široka. Janez Fajfar je sodeloval na razpravi o turizmu in covidu-19. Poljski gostje imajo radi Bled, kar so pokazali tudi letos poleti, ko so za svojo počitniško destinacijo izbirali prav Bled.
:: RP
Javni razpis za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Bled za leto 2021
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev iz proračuna Občine Bled za ukrep št. 8 - podpora delovanju društev s področja kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja v skupni višini 5.000 EUR.
Celotna razpisna dokumentacija je od 16. septembra 2021 do vključno 14. oktobra 2021 objavljena na spletni strani Občine Bled (www.e-bled.si).
:: Janez Fajfar, župan Občine Bled
Razpis za oddajo nepremičnega premoženja v najem - Ledena dvorana
V oktobru bo na spletnih straneh Občine Bled in Infrastrukture Bled d.o.o. objavljen razpis za oddajo nepremičnega premoženja v najem. Gre za gostinski lokal v Ledeni dvorani, parcelna številka 73, del stavbe 211-1 in 211-3, k.o. 2191 Želeče.
:: Infrastruktura Bled
Blejske novice 09 (ISSN 1 855-471 7) - Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled, tel. 04 575 01 00, www.e-bled.si, e-pošta: obcina@bled.si. Pravice izdajatelja izvaja: Antus Jesenice. Odgovorna urednica Romana Purkart, uredniški odbor: Nuša Poljanec, Alojz Ropret. Lektoriranje: Mateja Erman Repe. Izid: 01. 10. 2021. Časopis izhaja v nakladi 3.500 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini Bled. Priprava za tisk, tisk in distribucija: Antus Jesenice. Elektronski naslov uredništva: blejskenovice.bled@gmail.com. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 9,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Blejske novice so vpisane v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1720 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno št. 436. Trženje oglasnega prostora Antus Jesenice, 04 586 51 30, info@antus.si.
Naslednje Blejske novice izidejo 29. 1 0. 2021, prispevke sprejemamo do 21. 1 0. 2021 na: blejskenovice.bled@gmail.com
Aktualno
Gradnja Medgeneracijskega centra Bled gre h koncu
Na Selišah raste nova zgradba, njena fasada spominja na čipko. Razlogi za pristop k investicijskemu projektu Medgeneracij-ski center Vezenine Bled izhajajo iz potreb ključnih ciljnih skupin in potencialov v lokalnem okolju.
Prebivalstvo se stara
Demografski trendi v Občini Bled kažejo na naglo povečevanje števila starih prebivalcev. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za leto 2019 je bilo stanje takšno: »Med prebivalci Občine Bled je bilo število najstarejših - tako kot v večini slovenskih občin - večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0-14 let, je prebivalo 180 oseb, starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino višja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 133). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju hitreje kot v celotni Sloveniji.«
Med razlogi za gradnjo so tudi spremenjen življenjski slog in s tem povezano uvajanje
sodobnih konceptov medgeneracijske-ga sodelovanja ter pomanjkanje, razpršenost in ustreznost obstoječih prostorov.
Zasnova gradnje in vsebina
Predvidena zasnova stavbe predstavlja programsko kompleksen objekt z večnamenskimi prostori, kot so večnamenska dvorana, vadbeni prostor, klubski prostori in pisarne, muzej blejske čipke in knjižnica. Cilj urbanistično arhitekturne zasnove je vzpostavitev multikulturnega in specifičnemu uporabniku prijaznega okolja. Medgeneracijski center bo predstavljal raznovrstno okolje, ki vsebuje vse funkcionalne, družbene in prostorske elemente, ki jih običajno najdemo v širši urbani okolici. Uporabnikom bo zagotavljal kvalitetno okolje, ki presega samo zagotovitev funkcionalnih potreb in ustvarja nov kulturno družabni center kraja.
Uporabniki centra
Center bodo uporabljali Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica - Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled, Ljudska univerza Radovljica za izvajanje programov med-generacijskega sožitja, druženja, sodelovanja z društvi in podobno ter Dom dr. Janka Benedika za izvajanje programov za starejše. Ob tem naj opozorimo, da če se zanimate za storitev dnevnega varstva starejših, lahko več informacij dobite bodisi na Občini Bled (obcina@bled.si) ali v Domu dr. Janka Benedika v Radovljici.
Velikost in financiranje
Medgeneracijski center Bled ima več kot 1500 kvadratnih metrov notranjih površin, 82 kvadratnih metrov lože in terase, 560 kvadratnih metrov zunanjih zelenih in 250 kvadratnih metrov zunanjih peščenih površin.
Vrednost izvedbe gradnje je 3,5 mio evrov, vrednost celotne investicije pa je 4,8 mio evrov, slednja poleg gradnje vključuje tudi nakup zemljišč, izdelavo investicijske in projektne dokumentacije, gradbeni nadzor ter nakup in montažo opreme. Pridobljena nepovratna subvencija Eko sklada znaša skoraj 660.000 evrov.
Programska zasnova objekta
Objekt ima predvideno raznoliko programsko vsebino, ki bo kot celota tvorila kulturno-družabni center kraja. Vsebine so zasnovane in razporejene tako, da zaradi racionalnosti uporabljajo čim več skupnih prostorov in komunikacij ter tako, da se posamezne vsebine (npr. večnamenska dvorana, računalniška učilnica) uporabljajo s strani različnih uporabnikov.
Celotna orientacija in zasnova tlorisa je zasnovana tako, da so mirne dejavnosti orientirane na zelene in zaščitene zunanje prostore, stran od prometa.
V projektu je predvideno do okoli 120 obiskovalcev različnih programov sočasno in do 7 zaposlenih.
Muzej je zasnovan kot skupni javni prostor objekta. Funkcionira kot vhodni lobi, predprostor večnamenske dvorane in muzejski prostor. V delu lobija proti parkovni površini je predvidena postavitev muzejske zbirke Blejske čipke.
Prostori medgeneracijskega centra so namenjeni souporabi različnih uporabnikov in tudi stalnih programov objekta, kot
sta knjižnica in muzej. Razporejeni so v pritličju in v 1. nadstropju. V pritličju se nahaja večnamenska dvorana, ki jo je z zložljivimi particijami mogoče pregraditi na tri prostore velikosti učilnic. Dvorana lahko služi kot večji prireditveni prostor ali za posamezne manjše skupine družabnih aktivnosti, kot so tečaji, predavanja in podobno. Dvorana ima vzdolž južne strani predvideno vgradno omaro, kamor je predvideno umikanje predelnih sten v zloženi poziciji ter skladiščenje opreme, namestitev korita za likovne delavnice, namestitev avdio opreme ter ostale opreme. Vzdolž severne stranice je predvidena zasteklitev, ki se odpira proti bočnemu trgu. V sklopu medgeneracij-skega centra je v pritličju predvidena tudi enota z dvema pisarnama in skupnim večnamenskim prostorom, ki lahko deluje kot samostojni program.
V 1. nadstropju so okoli galerij ske-ga hodnika nanizani prostori z različno programsko vsebino. Nad večnamensko dvorano v pritličju se nahaja telovadnica z garderobama in priročnim skladiščem opreme. Ob glavnem komunikacijskem jedru je predvidena garderoba za obiskovalce z omaricami. Ob garderobi je predvidena računalniška učilnica. Oba prostora sta namenjena tudi uporabi s strani knjižnice. Ob vzdolžni stranici objekta proti parku se vrstijo večnamenski prostori - klubska soba in družabni prostor s kuhinjo (npr. za kuharske tečaje).
Drugo nadstropje je namenjeno izključno knjižnici. Stopnišče je umeščeno na sredini daljše strani pravokotnika in ločeno od preostalega dela knjižnice s steklenimi stenskimi particijami. S tem je tudi požarno knjižnica ločena od ostalega dela objekta. Pozicija komunikacijskega jedra omogoča programsko opisano organizacijo knjižnice. Na nasprotni strani
4 H
Kultura Evropski teden mobilnosti
vhoda je predviden pult za izposojo in vračanje gradiva, za katerim se nahajajo pisarna, čajna kuhinja z garderobo, sanitarije za zaposlene ter manjša shramba za čistila in opremo. Na južnem in severovzhodnem delu je predviden oddelek za odrasle. Na severozahodnem delu je oddelek za mladino in otroke. Ob zahodnem delu ob jedru so predvideni študijski oddelki. Čitalnica z revijalnim oddelkom je predvidena ob letni terasi, orientirani na parkovno ureditev na vzhodu. Računalniška mesta za iskanje gradiva in študij so razporejena po oddelkih. Po celotni knjižnici je razporejena oprema tako, da je možna organizacija prostorov za druženje in posedanje. Vzdolž krajših stranic komunikacijskega jedra sta predvideni površini za razstave. Z veliko letno teraso, orientirano proti internemu trgu,
knjižnica pridobi tudi kvalitetni in neposredno dostopni zunanji prostor, ki omogoča branje in ostale aktivnosti knjižnice, ki se lahko izvajajo na prostem.
Arhitekturna zasnova obejkta
Objekt medgeneracijskega centra je zasnovan kot lesena skoraj nič-energijska stavba, ki bo tako s svojo podobo kot izvedbo in programsko vsebino tvoril referenčni javni objekt ter sledil ciljem po trajnostnem razvoju v Občini Bled.
Ortogonalni volumen objekta, ki je dimenzioniran glede na programske potrebe, je po etažah v površinah tlorisno različen. S takšno tlorisno zasnovo se tlorisi prilagajajo vsebinskim potrebam, v zunanji podobi objekta pa se vzpostavi razgibanost volumna, ki odraža tudi programsko raznolikost vsebine. Tlorisna
organizacija javnega objekta sledi motivu "paviljona v parku", kjer so zunanje površine integralni del programa objekta. Vhodna ploščad služi kot nevtralna javna površina pred objektom, ki ima bolj reprezentančni pomen.
Sam objekt je zasnovan kot kompakten volumen, ki ima predvidena dva previsna dela (v prvem in v drugem nadstropju objekta). Previsni del v prvem nadstropju funkcionira kot nadstrešek nad vhodom proti internemu trgu in hkrati kot zunanja terasa knjižnice. Previsni del v 2. nadstropju funkcionira kot nadstrešek nad glavnim vhodom ter bibliobusom oziroma šolskim avtobusom ter vizualno poudari objekt; prepoznavnost objekta z večje razdalje. Stavba se bo ogrevala in hladila s toplotno črpalko.
:: Rok Prešeren in RP
Blejski kolesarski krog
Ob Evropskem tednu mobilnosti, ki letos poteka pod sloganom »Živi zdravo. Potuj trajnostno.« smo člani turističnih društev Bled, Bohinjska Bela, Ribno in Zasip v soboto, 19. septembra, ponovno organizirali Blejski kolesarski krog, ki je minil v znamenju spoznavanja novosti v turistični ponudbi in okušanju lokalne kulinarike. Trasa je zasnovana tako, da obide vse okoliške vasi, pri čemer poteka
po kolesarskih poteh na Bledu in po manj prometnih oziroma stranskih cestah v okolici Bleda. Dolga je 20 km in primerna za vsakogar.
Tokrat se je kolesarjenja udeležilo 19 kolesarjev in skladno s trendom so letos že prevladovala električna kolesa. V sklopu prireditve smo organizirali tudi predstavitev električnih koles, katera so udeleženci lahko tudi preizkusili. Na pot
smo se podali izpred Infocentra Triglavska roža Bled in se najprej odpeljali v Zasip. Ustavili smo se pri kmetiji Tr'glav, si ogledali njihovo klet in spoznali ponudbo žganih pijač ter poskusili dobrote iz »prge«, ki so jih pripravile članice TD Zasip. Naša naslednja postaja je bila Bohinjska Bela. Tu so nas pričakale članice turističnega društva z domačim kruhom, klobaso in zaseko, odžejali pa smo se pri vaškem vodnjaku. Z zanimanjem smo si ogledali eno najstarejših hiš na Bohinjski Beli, lepo ohranjeno Kaconovo hišo, nato pa ponovno pognali pedala in se odpravili preko Sela do kolesarskega hotela in glampinga Ribno. Lastnik Matija Blažič nas je prijazno sprejel in nas popeljal skozi njihovo najnovejšo pridobitev, kolesarsko vas, ki nas je vse po vrsti navdušila. Na koncu smo si ogledali še zbirko kolesarskih majic vseh naših najboljših kolesarjev. Končno je posijalo tudi sonce, naša skupna pot pa se je tukaj končala. Zadovoljni smo se odpravili vsak na svojo stran in si zaželeli nasvidenje naslednje leto.
:: Besedilo in foto: Vanja Piber
Obnovili smo znanje v cestnem prometu
Z namenom, da bi se starejši vozniki in voznice na naših cestah čim dlje počutili varne in da bi čim dlje ostali mobilni, smo na Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa v sodelovanju z Generalno policijsko upravo, DARS-om, Zvezo društev upokojencev Slovenije, Rdečim križem Slovenije ter drugimi pripravili projekt »Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu«, s katerim izvajamo celovite preventivne dogodke oz. usposabljanja za seniorje in upokojence po celi
Sloveniji. V okviru celovitega preventivnega dogodka smo na Bledu v Infocentru Triglavska roža Bled ob začetku Evropskega tedna mobilnosti v četrtek, 16. septembra 2021, organizirali predavanja Sožitje ter se srečali s starejšimi vozniki.
Udeleženci delavnice so ob pomoči predavatelja g. Sebastijana Turka, vodje projekta Sožitje na Agenciji RS za varnost prometa, osvežili znanja o pravilih cestnega prometa, varni vožnji po avtocesti in hitri cesti. O praktičnih izkušnjah
policije na Bledu je predaval g. Roman Šalej. Pozabili nismo niti na zdravstvene kriterije za vožnjo, o katerih je predavala dr. Majda Zorec Karlovšek. Zainteresirani so lahko z ocenjevalcem vožnje na vozniškem izpitu opravili svetovalno vožnjo.
Dogodka se je udeležilo okoli 25 ljudi. Vsak udeleženec je prejel tudi praktično darilo. Aktivnosti v času ETM so sofinancirane s strani MOP iz Sklada za podnebne spremembe. LIFE IP CARE4CLIMATE
:: Sebastijan Turk, AVP
Evropski teden mobilnosti
Pešbus ponovno pognal svoja kolesa
Evropski teden mobilnosti je tudi letos spodbudil šole na Bledu k organizaciji pe-šbusov. Teden dni so pešbusi »vozili« do OŠ Bled, POŠ Ribno, POŠ Bohinjska Bela in prvič tudi do Waldorfske šole Radost življenja. Ponovno smo dokazali, da pešačenje prinaša mnogo prednosti, kot so:
•	Otroci, ki v šolo hodijo peš, so v povprečju vsak dan fizično aktivni več časa in so bolje telesno pripravljeni kot otroci, ki se v šolo vozijo.
•	Pešbus spodbuja osebnostni in socialni razvoj otrok, saj ti razvijajo neodvisnost, krepita se njihov občutek odgovornosti in zavest o lastnih zmožnostih.
•	Otroci s premagovanjem krajših razdalj v okolju, ki ga poznajo, postopoma osvajajo prometne predpise in pravila
vedenja ter postajajo suvereni udeleženci v prometu.
Z zgodnjim razvijanjem zdravih navad, kot je pešačenje, vzgajamo ozaveščene posameznike z zdravim in okolju prijaznim življenjskim slogom. Pešbus razbremeni starše, ki tako otroke v šolo pospremijo samo ob določenih dnevih, ne pa vsak dan. Če otroci v šolo pešačijo, se zmanjša število poti, opravljenih z avtomobilom, in posledično tudi količina škodljivih izpustov v okolje. S spremljanjem Pešbusa lahko starši in stari starši pridobijo nekaj kakovostnega časa za preživljanje s svojim otrokom ali vnukom ter tudi sami naredijo nekaj za svoje zdravje.
Morda pa je akcija spodbudila kakšnega šolarja, da se odloči in do šole oz. doma skupaj s prijatelji pešači, kolesari ali se pelje s skirojem in na ta način razbremeni starše razvažanja do praga šolskih vrat, šolskega dvorišča pa kakšnega avtomobila. O tem priča tudi novonastali filmček, ki so ga v smislu promocije trajnostne mobilnosti med učenci posneli učenci Osnovne šole prof. dr. Josipa Plemlja. Tega si lahko ogledate na spletni strani Občine Bled (www.e-bled.si) oz. facebook profilu Občine Bled.
Aktivnosti Evropskega tedna mobilnosti so sofinancirane s strani MOP iz Sklada za podnebne spremembe. LIFE IP CARE4CLIMATE
:: Bojana Lukan, Občina Bled
Izboljšana varnost na prehodu za pešce
V skrbi za varnost najbolj ranljivih udeležencev v prometu smo se v letu 2021 osredotočili na povečanje varnosti na prehodih za pešce. Občina Bled je skupaj s podjetjem COPS systems, d.o.o. in Zavarovalnico Triglav v septembru 2021 opremila prehod za pešce na Prešernovi cesti z opozorilnim sistemom COPS@ zebra. Celotna vrednost sistema je dobrih 8.500,00 EUR, od katerih je znašala subvencija Zavarovalnice Triglav, d. d. 5.000,00 EUR. Prehod smo opremili s prilagojenim opozorilnim sistemom COPS@zebra, ki opozarja voznike na približevanje prehodu za pešce, obenem
pa pešce opozarja na prihod vozila in njegovo hitrost ter s tem skrbi za pravočasno informiranje prometnih udeležencev o potencialni nevarnosti. Dodatni dolgoročni učinek sistema je tudi umirjanje prometa, saj dejstvo, da imajo pešci in drugi mimoidoči udeleženci v prometu vidno trenutno hitrost cestnega prometa ali posameznega vozila, odgovornega voznika dodatno motivira k prilagoditvi hitrosti.
Na podlagi podatkov o prometni statistiki sistem omogoča nadaljnje ukrepe za povečanje varnosti in optimizacijo prometnega režima.
:: Bojana Lukan, Občina Bled
Kolesarski zajtrk in nagrajeni filmi
Evropski teden mobilnosti smo na Bledu letos zaključili s kolesarskim zajtrkom, v okviru katerega smo si ogledali in podelili nagrade javnega natečaja za najbolj kreativen kratek film na temo trajnostne mobilnosti na Bledu. Nagrade Turizma Bled, Infrastrukture Bled in Občine Bled so prejeli Nina Meglič s soavtorico, OŠ Bled in Tim Luznar z ekipo. Turizem Bled je predstavil vizijo razvoja kolesarskega produkta, nato pa smo se s kolesi odpeljali do kolesarske vasi v Ribnem, kjer nas je prijazno sprejela Špela Kavčič iz Hotela Ribno.
:: Bojana Lukan
EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI
Živi zdravo. Potuj trajnostno.
www.mobNltyweek.eu, www.tedenmobilnos ti. si
Aktualno Dogajanja	H 1421
Turizem in podnebne spremembe - dva izziva prihodnosti
Dimitri Zver prihaja s francoske univerze Brest in je na izmenjavi v Triglavskem narodnem parku. Zanimalo nas je, kaj počne v parku in kako on vidi razvoj in varovanje okolja.
Kako ste prišli v stik s TNP? Po očetovi strani sem Slovenec, do parka sem prišel preko sorodnikov na ljubljanski univerzi. V Franciji delam magisterij iz ekologije, preučujem upravljanje z biodiverziteto, v TNP pa sodelujem z različnimi službami in oddelki, predvsem me zanima delo na terenu. Preučujem barja in življenje v njih, predvsem pokljuška barja, sicer pa me zanimajo tudi drugi projekti v parku. Zanima me tudi, kako Triglavski narodni park deluje, zanimajo me vsi izzivi, ki so v tem trenutku pred parkom.
Če primerjate ekološke razmere v Triglavskem narodnem parku s podobnimi območji na svetu, kaj lahko rečete?
Težko je reči, menim pa, da je okolje v Sloveniji v glavnem bolje ohranjeno kot v drugih predelih sveta, tudi bolje kot drugje v Evropi. Slovenija je majhna država,
kljub temu pa ima zelo bogato in ohranjeno biodiverziteto. Kar pa se tiče narodnega parka, je ta zelo dobro ohranjen in zavarovan, posebej njegovo ožje območje. Kljub temu opažam, da se park sooča z izzivi, med njimi je na prvem mestu turizem. Število obiskovalcev se veča, kar je hkrati dobro in slabo. Po eni strani je seveda treba razumeti ljudi, da iščejo mir, tišino in stik z naravnim okoljem, po drugi strani pa bo v prihodnosti to verjetno postal velik problem.
Menite torej, da bi morali omejiti število obiskovalcev?
Po zakonu je TNP odprt in dostopen za vse, kar je edino prav. Prav je, da je park za javnost odprt in da je brez vstopnin dostopen vsem, vendar je težko najti pravilno ravnovesje med obiskom in strogostjo varovanja. To ravnovesje pa bo v prihodnosti treba najti in to bo po mojem mnenju eden izmed večjih izzivov parka. Že danes je promet eden izmed glavnih problemov na Vršiču, pa tudi v Bohinju. Promet bo tako treba na nek način regulirati, ena rešitev bi bila okrepljen javni prevoz, nekatere ceste bi za motorni promet lahko zaprli. Ne bi bil rad v tej poziciji, da bi tako velik problem moral reševati.
To sem vas vprašala, ker sem upala, da boste prinesli kakšen nov uvid od zunaj... Ja, težko bo. Situacija na Vršiču je ušla iz rok, vsaj tako se zdi. Razumem, da je treba prelaz ohraniti odprt tudi zaradi povezave med Gorenjsko in Primorsko, ampak ob konicah je promet preprosto prehud. Vršič sem doživel v letošnjem poletju, ko je bil še vedno čas covida, tako da si ne znam predstavljati, kako je šele takrat, ko je vse normalno. Triglavski narodni
park je razpet med lokalnimi skupnostmi, državo, turizmom in gospodarstvom, ampak kljub temu, njegov osrednji namen je varovanje narave. V Franciji je podobno, poleti je v nacionalnih parkih ogromno obiskovalcev, s tem da je pri nas še povsod dovoljeno kampiranje, kar predstavlja še dodaten problem. Tudi v Franciji za vstop v nacionalne parke ni nobenih vstopnin, kot so na primer v ZDA ali v Kanadi, parki so brezplačno dostopni vsem. Tako mora tudi ostati.
Kaj se vam zdi, da bo poleg prometa v naslednjih desetih letih naš osrednji problem? Podnebne spremembe?
Ja, prav gotovo. Podnebne spremembe že zdaj vplivajo na življenje v parku, predvsem na gozdove. Čez nekaj desetletij bodo podnebne spremembe park zelo spremenile. Posebej vročina poleti in spremembe padavinskih sistemov, ki se obetajo. Upravljanje z ekološkimi sistemi bo postalo ključno, da boste lahko ublažili vplive podnebnih sprememb. Če poskušava pogledati nekaj desetletij v prihodnost, ko bo na nekaterih območjih južne Evrope nemogoče živeti, kaj šele hoditi na dopust.
Ja, življenje se bo za prihodnje generacije zelo spremenilo. Tega si mi danes ne znamo niti predstavljati. V Sloveniji je kakovost življenja visoka, Alpe zahodni polovici dajejo hlad in padavine, imate še vedno obilo pitne vode, bogato rastlinje, življenje je dobro in prijetno, tako da lahko pričakujete ne samo povečan obisk turistov, pač pa tudi povečano priseljevanje ljudi v Slovenijo.
:: Romana Purkart
Pohodniki našemu Rudiju
V torek, 17. avgusta, smo se povečini starejši pohodniki zbrali v gostišču Murka, da se zahvalimo Rudiju Šmitu za dvajsetletno vodenje in organizacijo pohodov in izletov v hribe in gore. Zbralo se nas je 28, med nami sta bila tudi najstarejša -devetdesetletna Cilka iz Bohinja in 89-le-tni Stojanov Tonček. Zahvalo je v prigo-dnih verzih napisala in recitirala Polona.
»Dragi Rudi! Leto 2001 se je štelo, ko vodstvo si prevzel - zmeraj si zraven dobrega pomočnika imel« (...) Bodi 'fit' in dobro še dolgo dni, to ti zbrana druščina želi.«
Poleg košare dobrot smo mu izročili še zeleno kolajno proti koronavirusu in veliko pleteno rezervno srce. S šopkoma rož smo počastili tudi najstarejša poho-
dnika. Potem se je ob dobri jedači in pijači razvilo prijetno druženje in obujanje spominov.
Rudi je v dvajsetih letih služenja, skupaj s pomočniki Pavlom in Mirkom, ki ju ni več med nami, in Markom izpeljal okoli 320 pohodov in izletov. V letih od 2001 do 2019 jih je bilo 310. Jubilejno leto 2020 je zaznamovala pandemija, zato smo izpeljali nekaj pohodov po domačih osamelcih, po preklicu omejitev gibanja pa smo obiskali Pohorje, Krvavec in Posočje. V tem letu se je Rudi zaradi družinskih razmer odpovedal vodenju.
Ta kleni, skromni in pokončni mož danes šteje 82 let. Zaželimo mu dobrega zdravja in bistrega duha - do konca njegovih dni.
:: Polona Cerkovnik in Tone Marolt
Aktualno Dogajanja
H 7
Junaki 3. nadstropja na Blejskem gradu
Junaki 3. nadstropja so otroci, ki se ali so se zdravili na hemato-onkološkem oddelku v 3. nadstropju Pediatrične klinike v Ljubljani. To so otroci z rakom.
Društvo Junaki 3. nadstropja je društvo staršev otrok, obolelih za rakom. V njihovem prikrajšanem otroštvu jim pomagajo, z izkušnjami in voljo nudijo oporo tudi družinam, ki stopajo po poti, ki so jo prehodili sami. Njihove naloge so torej predvsem finančna, socialna in psihološka pomoč junakom in njihovim družinam med in po zdravljenju te zahrbtne bolezni. Društvo je povsem neprofitno in odvisno od pomoči dobrih ljudi. Vsa sredstva namenjajo za izboljšanje življenja otrok z rakom in njihovih družin, in to na vseh področjih.
Društvo je s svojimi junaki obiskalo Blejski grad, kjer sta jih sprejeli Lea Fer-jan iz Zavoda za kulturo in Eva Štravs Podlogar. Junaki so dobili tudi darila, med drugim tudi drese slovenskih košarkarjev.
:: RP, foto: Mirko Kunšič
Predniki družine Knaflič na Bledu
Knjižno delo Predniki družine Knaflič na Bledu avtorja Francija Knafliča je družinska kronika, ki vsebuje raziskave, arhivske listine, znanstvena odkritja, pričevanja in spomine. Omogoča svojevrsten pogled v preteklost prednikov, ki so živeli na območju današnjega Bleda in okolice.
Vasi Auritz, Zagorice, Želeče, Mlino, Zazer, Selo, Ribno, Bohinjska Bela, Ku-pljenik in Gorje ter seveda Blejsko jezero z otokom in Blejski grad so neme priče večstoletnega bivanja družine Knaflič v blejski kotlini. Prav v teh vaseh so se predniki rojevali, odraščali, učili, poročali, ustvarjali velike družine ter delali za preživetje. To je bilo obdobje velikih družbenih sprememb od fevdalizma naprej. Bili so priča propadanju držav in nastajanju novih. Tako v prvi kot tudi v drugi svetovni vojni so se borili za svobodo slovenskega naroda, leta 1991 pa so aktivno sodelovali v osamosvojitveni vojni za Slovenijo. Večina jih je živela v dveh, nekateri pa celo v štirih državah, ne da bi pri tem menjali kraj bivanja. Bili so kmetje in kajžarji, večinoma dobri gospodarji in gospodarice. Živeli so od tega, kar so pridelali. Natančno je bilo določeno, kaj morajo oddati gospodi. Nekaterim je uspelo tudi kaj prodati. Kmetije prednikov so propadale in se tudi prodajale zaradi različnih razlogov, kot so zgodnje smrti staršev v družini ali zaradi vojne, potem ko se gospodar nikoli ni vrnil s fronte.
Vsi niso imeli enakih možnosti, posebej težko je bilo za gostače. Gostače bi lahko primerjali z današnjimi podnajemniki, ki pa to niso bili. Gostači so bili brez imetja in pravic. Živeli so v pomanjkanju.
Prišel je čas, ko je bilo zaradi številčnosti družin zemlje premalo. Kmetovati niso mogli vsi. Začeli so se učiti za tesarje, mizarje, čevljarje in druge obrti. Mojstrov za učenje ni bilo prav veliko, zato je bilo treba iti od doma. Po prvi, še posebej pa po drugi svetovni vojni je bilo šolanje in odločitev za poklic že obveznost.
V času, ko so se ustanavljala gasilska društva, so tudi predniki družine Knaflič postali gasilci in godbeniki. Družila in povezovala jih je vera. V eni izmed družin prednikov je bil rojen tudi župnik, ki je živel in svoje poslanstvo opravljal na Koro-
škem. Radi so se družili in veselili. Igrali so na različne instrumente in peli. Za vsakega družinskega člana je bil god osebni praznik. Ko pa je imel god gospodar ali gospodarica, je bil to velik praznik celotne družine. Za rojstni dan marsikdo sploh ni vedel, kdaj ga ima. Tradicije družinskih praznovanj so se obdržale do današnjih dni, je pa res, da se danes bolj slavijo rojstni dnevi.
Raziskava družine Knaflič je povezana tudi z življenjem ob in na Blejskem jezeru. Prvi raziskani prednik je bil pod-ložnik na Blejskem otoku. Predniki ob koncu 18. in v 19. stoletju so imeli kmetijske površine neposredno ob obali jezera, sama kmetija pa je stala na danes izjemno prestižni lokaciji na Mlinem. V zvezi s tem so bili deležni vrste pravic, povezanih z jezersko obalo in jezerom, med drugim tudi čolnarjenja. Pripadniki in sedanji rodovi družine Knaflič so bili v vseh zgodovinskih obdobjih čolnarji na Blejskem jezeru. Pravice na Blejskem jezeru so bile pomembne v vseh obdobjih in tako je še danes. Proti koncu 19. stoletja so se najprej kmetje na Mlinem uprli odvzemu pravic na jezeru. Med pobudniki silovitega upora so bili tudi predniki družine Knaflič. Novi lastnik Blejskega jezera je popustil in kmetje so dobili trajno služnost čolnarjenja, prenosljivo na družinske člane oz. naslednike. Po drugi svetovni vojni je nova socialistična oblast
Dogajanja	1423
služnostne pravice ukinila. Dejavnost čolnarjenja je prevzela Komunala Bled, kjer so čolnarji lahko vozili pletne kot zaposleni delavci. Po letu 1966 je po odloku republiškega sekretarja za gospodarstvo čolnarjenje postalo obrt, kar je še danes. V večini jo izvajajo nasledniki nekdanjih čolnarjev.
Kar zadeva uveljavljanje pravic v zvezi s čolnarjenjem, obstaja zgodovinska podobnost: v vseh sistemih in državah so čolnarji znali odločno ukrepati in braniti svoje pravice. In ta tradicija velja še danes.
Eden od razlogov, da sem začel raziskovati zgodovino svojih prednikov, je bil popis gorenjskih družin v 18. stoletju, ki ga je izvedla cesarica Marija Terezija. K raziskovanju mojih korenin me je doda-
tno spodbudilo tudi dejstvo, da se je popis začel prav v takratni blejski župniji, a je zajel zgolj družine v letu 1754. Kaj je bilo po tem, je bilo treba raziskati. Raziskava družine Knaflič obsega osem generacij. Najstarejši podatek sega v leto 1691, temeljita raziskava pa je narejena po letu 1750. Družine so raziskane in opisane po vrstnem redu časovne oddaljenosti. Večina podatkov je pridobljenih v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani, v Arhivu Republike Slovenije ter iz ostale literature, družinskih dokumentov, pričevanj sorodnikov in nazadnje tudi iz lastnih spominov.
Zame, kot popolnega amaterja, je bilo raziskovanje zelo zahtevno. Poleg nepoznavanja tematike je bila težava tudi
jezik, saj se do prve polovice 19. stoletja slovenščina skorajda ni uporabljala. Zato sem moral za pomoč poprositi strokovnjaka za družinske raziskave. Imel sem srečo, saj je svoje delo opravil vrhunsko.
Ideja za video predstavitev raziskave je nastala veliko kasneje in povsem naključno. Namen omenjene predstavitve je prikazati kraje in objekte, kjer so živeli moji predniki. Hiše in gospodarska poslopja so večinoma nova ali obnovljena, nekatera so ostala skoraj enaka, nekaj pa je bilo porušenih. Bistveno se je spremenila infrastruktura in poseljenost. Video predstavitev v skrajšani obliki povzema celotno kroniko in bralcu olajša razumevanje pri branju dokumenta.
:: Franci Knaflič
Avgustovki utrinki na Društvu upokojencev Bled
Poletje je čas počitnic, a lansko leto se je predsednica Društva upokojencev Bled domislila, da bi se ob večerih kdaj zbrali in kaj lepega doživeli. Začeli so se Avgustovski utrinki.
Tudi dva letošnja ponedeljka v avgustu sta bila za člane Društva upokojencev Bled nekaj posebnega: Boža Torkar in Metka Frelih sta pripovedovali in predstavili svoje delo in uspehe na športnem in kulturnem področju. Zaradi covida na dvorišču pod drevjem. Pogovora sta duhovito vodili Branka Smole in Bernarda Gašperčič. Boža Torkar in Metka Frelih sta svoje nagnjenje do športa oz. do kulturne dejavnosti odkrili zelo zgodaj, v otroških letih in s pomočjo staršev. Pozneje pa jima je življenje na pot prinašalo najrazličnejše sodelavce, da sta lažje dosegali zavidljive uspehe, vsaka na svojem izbranem področju.
Boža Torkar je predana smučarka, članica SK Bled že od 1964. V zanimivi pripovedi je orisala svojo smučarsko kariero. Začelo se je na lesenih smučeh, na katerih je pozneje nastopala tudi med smučarji starodobniki. In s prvim pokalčkom,
ki si ga je prismučala že kot majhna deklica. Kot pionirka, mladinka, članica in veteranka pa si je na klubskih, državnih in mednarodnih prvenstvih zaslužila obilo priznanj, kakih 200 pokalov in preko 1000 medalj! Vendar ni mislila le nase: v SK Bled je pomagala pri organizaciji tečajev in tekmovanj in kot učiteljica smučanja tudi mladim tekmovalcem, npr. Špeli Pretnar, Jerneju Koblarju, Alešu Pibru in drugim. Potem ko je zaradi službe začasno prenehala aktivno smučati, se je začela udeleževati svetovnega pokala veteranov alpskega smučanja in tam dosegala največje uspehe. Leta 2008 je v hudi mednarodni konkurenci postala svetovna prvakinja v veleslalomu in podprvakinja v super veleslalomu. Tak rezultat je ponovila tudi 2019 in še za skupno zmago v svetovnem pokalu prejela veliki kristalni globus. Ima kar ŠEST kristalnih globusov s svetovnega pokala veteranov alpskega smučanja v različnih kategorijah! Na mizici se jih je ta večer med nekaterimi drugimi razstavljenimi medaljami marsikdo pazljivo dotaknil in spoštljivo mislil na delo, stroške in treninge, ki stojijo za njimi ... Je tudi prejemnica priznanja ZDUS za športne dosežke.
Božin trener in serviser je soprog Borut. Tekmovanja so ju vodila po evropskih in ameriških smučarskih središčih, na srečanja z uglednimi osebnostmi, ostala pa sta skromna in prijetna, tako da smo bili veseli, ker sta svojo pot delila z nami.
Metka Frelih je bila gostja drugega večera. Že kot majhni deklici ji je mami pela otroške pesmice, punčka je pritegnila, prepevala v vrtcu in tam tudi plesala. Imela je željo nastopati in starša sta jo ves čas podpirala. Še ko so v vrtcu igrali Sneguljčico, je bila najmanjši palček .
Živeli so v Ljubljani, zato se je lahko kmalu vključila v otroški, pozneje tudi v mladinski radijski pevski zbor. Igralka Silva Danilova je prepoznala njen mikrofonski glas in jo vpeljala na snemanja radijskih iger za nižjo, srednjo in višjo stopnjo. Kot glas in animatorka je sodelovala v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Posebno rada se spominja vloge Žogice Marogice. Srednja vzgojiteljska šola in pozneje študij logopedije sta jo zaznamovala, tako da še danes nima težav pri delu z ljudmi. Nekaj let je prepevala pri Akademskem pevskem zboru Tone Tomšič, a ves čas pogrešala gledališče. Zato se je pridružila Gledališču Tone Čufar na Jesenicah. Vloga s petjem v Brechtovi Malomeščanski svatbi je bila zanjo kot nalašč, saj je verze prevedel pesnik Erwin Fritz, uglasbil pa Urban Koder. Na klavirju jo je spremljal Borut Lesjak.
Metka Frelih ima še veliko pokazati: snemanja za televizijo, otroško kaseto Čez hribček v vrtec, v Kranjski Gori je obudila gledališko dejavnost in pritegnila odrasle in otroke. Vedno pazljivo vodi govor, petje in gib, režira in piše besedila. Navdihuje jo narava. Z Bernardo Gašperčič sta ustanovili »Teater za vse«, s sodelavci še ustvarjajo predstave za otroke. Po vsej državi so odigrali že več kot 10000 predstav! Odkar je v pokoju, vodi plese v krogu. Ima še veliko načrtov, rada bi posnela zvočno knjigo in še kaj.
Avgustovski utrinki na Društvu upokojencev Bled so obogatili obiskovalce, ki so se po uradnem delu še osebno družili z gostjama. Takih srečanj si še želimo, saj je na Bledu veliko osebnosti, ki bi se nam lahko predstavile v sproščenem pogovoru.
:: Metka Smolej
Dogajanja
9
Projekt PRIMOKIZ - celostna podpora družinam z otroki do sedmega leta starosti
V začetku letošnjega leta je začel delovati Lokalno akcijski tim (LAT), v katerem sodelujejo predstavniki izobraževanja in predšolske vzgoje, sociale in zdravstva, ki je aktivno pristopil k pripravi situacijske analize, kateri bo kasneje sledila še strategija celostne podpore družinam z otroki do sedmega leta starosti.
V	Sloveniji bo iniciativa potekala na lokalni ravni v osmih zainteresiranih občinah (med njimi je tudi Občina Bled), kjer bo vsaka od njih v naslednjih dveh letih razvila strategijo »družinam z mlajšimi otroki prijazna občina«. Preko pripravljene strategije bo promovirala kvaliteten celostni razvoj predšolskih otrok. Posledično bo izboljšala kvaliteto bivanja za družine z mlajšimi otroki in na splošno višala standard bivanja v občini. Strategija stremi k povezovanju različnih sektorjev in storitev, namenjenih družinam z mlajšimi otroki (šolstvo, zdravstvo, sociala).
V	spomladanskem in poletnem času sta bili opravljeni dve anketi - vprašalnik za stroko in vprašalnik za starše (ki ga je možno še izpolniti - povezava do spletnega vprašalnika: https://ika. arnes.si/anketaBled). V našem interesu je zajeti čim širši krog staršev z majhnimi otroki iz Občine Bled, ki s svojimi mnenji, predlogi, željami in potrebami predstavljajo pomembno vlogo za razvoj strategije »družinam z mlajšimi otroki prijazna občina«. Iz teh dveh vprašalnikov bodo pridobljene informacije o tem, kakšna ponudba storitev in ugodnosti za družine z majhnimi otroki že obstaja in kaj bi bilo potrebno še dopolniti oz. na novo ustvariti.
Do otrok prijazna občina se zaveda pomena kvalitetnega življenja v zgodnjem otroštvu in ima povezane storitve vseh glavnih stebrov: izobraževanje - sociala - zdravstvo. Strategija predstavlja usmerjevalni dokument, ki kaže pot za razvoj občine, hkrati pa je neke vrste obveza, ki spodbuja občino, da skupaj z občani oz. z različnimi zavodi uresničujejo in izpolnjujejo te cilje.
:: Občina Bled
CELOSTNA PODPORA DRUŽBAM Z orffOKT 00 SEDMEGA LttA stARosn
IZPOLNI VPRAŠALNIK ZA
STflPŠE IN AKTIVNO SODELUJ PRI RAZVOJI STRATEGIJE.
/
cilji projekta primdriz
jOi Preučitev obstoječega Stanj o, pregled £e t obstoječih aktivnosti, ti so v občini name njeni otrokom in družinam.
(^J^j Kaj bi lahko i a izboljiali, spremen |||„ dopolnili?
ZA m:T/aj strategije "Družinam i mlajlimi otroki prijazna občina"
Primo
■■»■#* igotAK
— ¿AKXUMiQM ...............
Malica za gasilce
Slovenija je v letošnjem letu v znamenju gastronomije. Gastronomski dogodki pa niso namenjeni samo gostom in turizmu, pač pa tudi domačinom. Ministrstvo za kmetijstvo je skupaj s turističnim gospodarstvom pripravilo dogodke, namenjene posebnim, družbeno koristnim skupinam ljudem. Eden izmed teh dogodkov se je zgodil tudi na Bledu, ko so v hotelu Bled Rose pripravili malico za gasilce.
Chef Grega Rozman je v sodelovanju z mesarstvom Mlinarič in mlekarstvom Podjed pripravil okusno malico za vse, gasilci pa so bili veseli pozornosti hotela.
:: RP
Prva obletnica Tržnice Bled
Tržnica Bled obeležuje svojo prvo obletnico delovanja. V tem času se je na razstavnih mestih zvrstilo preko 40 različnih ponudnikov iz celotne Slovenije, med katerimi je polovica takšnih, ki tržnico bogatijo vsako soboto in nedeljo. Sodelujejo kmetije z dolgoletno tradicijo, pa tudi takšni, ki so prav z možnostjo prodaje na Tržnici Bled lahko pričeli širiti svoj pridelovalni repertoar. Še posebej smo veseli slednjega učinka, saj Občina Bled z vzpostavitvijo tržnice želi spodbuditi k sodelovanju tudi manjše kmetije. 9. oktobra bo tako od 9. ure naprej potekal kulinarično--degustacijski dogodek, kjer boste lahko okušali ponudbo lokalnih pridelovalcev in predelovalcev. Več na FB: Tržnica Bled
:: Jaka Bassanese, Infrastruktura Bled
Medgeneracijski center Bled	1425
Programi Medgeneracijskega centra na Bledu
Program Medgeneracijskega centra se prilagaja potrebam in interesom udeležencev. V šolskem letu 2021/22 bomo izvajali podobne programe kot v letu 2021. S selitvijo v nove prostore se bo obseg vseh programov povečal.
BREZPLAČNI PROGRAMI
VADBA ZA HRBTENICO, izvajalka Marjeta Žerovc Ob torkih in petkih od 9.00 do 10.00, zoom, začetek 7. 9. 2021.
https://uso2web.zoom.us/j/896ii5274i7 Meeting ID: 896 1152 7417 Passcode: 664806
Z vajami za hrbet bomo okrepili hrbtne in trebušne mišice, ki vplivajo na telesno držo, razgibali sklepe hrbtenice in okončin in se naučili vzravnane in pravilne drže. Vaj se bomo lotili postopoma, brez naprezanja in predvsem redno.
VEČERNA VADBA ZA HRBTENICO, izvajalka Marjeta Žerovc Ob sredah od 19.00 do 20.00, zoom, začetek 8. 9. 2021.
https://us02web.zoom.us/j788002358496 Meeting ID: 880 0235 8496 Passcode: 527757
Z vajami za hrbet bomo okrepili hrbtne in trebušne mišice, ki vplivajo na telesno držo, razgibali sklepe hrbtenice in okončin in se naučili vzravnane in pravilne drže. Vaj se bomo lotili postopoma, brez naprezanja in predvsem redno.
NEMŠKA KONVERZACIJA - Kaffeeklatsch auf Deutsch -Klepet ob kavi z naravno govorko, izvajalka Ksenja Kuralt Trajanje 24 ur, ponedeljki ob 9.00, začetek 27. 9. 2021, Ledena dvorana Bled.
V programu nemške konverzacije boste aktivno sodelovali pri izbiri tem in gradiv. V sproščenem vzdušju se bomo popolnoma potopili v nemški jezik. S pomočjo različnih medijev bomo bogatili besedni zaklad, izmenjavali mnenja in izkušnje ter poglobili razumevanje nemške kulture in mentalitete. Prav tako bomo ponovili pomembne slovnične strukture, ki nam še delajo težave. Program je zasnovan za tečajnike, ki se znajo sporazumevati vsaj na nivoju A2.
TEČAJ ŠPANŠČINE A1/2, izvajalka Marcela Boben Trajanje 24 ur, ponedeljki ob 10.45, začetek 20. 9. 2021, Ledena dvorana Bled.
Svoje znanje boste obnovili, poglobili in ga razširili z ustreznim zahtevnejšim besediščem in slovničnimi strukturami, v dinamičnem, sproščenem vzdušju, skozi različne vrste aktivnosti. Spoznali boste nove čase, kot sta prihodnjik in preteklik, in nadgradili sposobnost ustnega in pisnega sporazumevanja.
OKRASNI VRT - ZA VSE LJUBITELJE OKRASNIH RASTLIN
NA VRTU, izvajalka Barbara Podlogar
Trajanje 16 ur, četrtki 12.30-14.00, Ledena dvorana Bled.
Da je vrt privlačen in zanimiv preko celega leta, potrebujemo pravo kombinacijo enoletnic, dvoletnic, trajnic, grmovnic in dreves. V sklopu predavanj bomo pregledali okrasne rastline, primerne za naše podnebje, kakšne so njihove značilnosti in zahteve. Naučili se bomo, kako jih razmnožujemo in kako jih pravilno oskrbujemo. Program:
-	Splošno o okrasnih rastlinah
-	Enoletnice
-	Dvoletnice
-	Trajnice
-	Čebulnice
TERAPEVTSKA DELAVNICA, Čas za spremembe, izvajalka Alja Markelj
Trajanje 15 ur, Ledena dvorana Bled.
Verjamete, da za vaše počutje in situacijo, v kateri ste, niso krive okoliščine, ampak ste vi tisti, ki si kreirate svojo pot? Imate željo po opustitvi prepričanj, ki vam ne služijo več ter iščete načine, kako bi se tega lotili? Na terapevtski delavnici se bomo teoretično in praktično posvetili različnim občutjem, ki se nam sprožajo ob dogodkih v življenju, sočutno raziskovali, od kje ti odzivi izvirajo, zakaj se nam določene preizkušnje kar naprej ponavljajo, vzpostavili razumevanje, kako deluje naš psihološki ustroj, kdaj se kreirajo prepričanja o sebi in svetu ter kako jih spremeniti in si s tem omogočiti boljše življenje ter iskrenejše, zadovoljnejše odnose z bližnjimi.
JOGA Z MARCELO, izvajalka Marcela Boben Trajanje 24 ur, ponedeljki ob 9.00, začetek 20. 9. 2021, Ledena dvorana Bled.
Joga je starodavna znanost o življenju, eden najstarejših naukov o ravnovesju telesa, uma in duha, ki so ga Indijci iz-mojstrili in izvajali že pred tisočletji. Asane prenavljajo, pomlajujejo krepijo in varujejo pred boleznimi. Cilj jogijskih praks je svobodno življenje, neodvisno od zunanjih in notranjih pritiskov. Pridružite se nam na srečanjih in jogo izkusite na svojem telesu, hitro boste deležni njenih pozitivnih učinkov.
NADALJEVALNI AKVAREL, izvajalka Mojca Ahčin Rozman Trajanje 12 ur, petki ob 11.30, začetek 17. 9. 2021, Ledena dvorana Bled.
Delavnice bodo usmerjene v nadgradnjo akvarela, ustvarjali bomo v kombinaciji miks medija in šablon na različne materiale.
USTVARJALNICE, izvajalka Mojca Ahčin Rozman Trajanje 12 ur, torki ob 10.00, začetek 21. 9. 2021, Ledena dvorana Bled.
Oblikovali bomo iz različnih materialov in jih kombinirali z naravnimi materiali. Svojo kreativno energijo bomo izrazili preko slikanja na blago, oblikovanja in barvanja lesa, filcanja ...
ZAČETNI TEČAJ ŠIVANJA, izvajalka Andreja Jakun Trajanje 15 ur, četrtki vsakih 14 dni ob 17.00, začetek 21. 10. 2021, Ledena dvorana Bled.
Namenjen je popolnim začetnicam v šivanju. V programu bomo spoznali stroje in materiale, izdelali prevleko za blazino, pogrinjek za mizo, košarico za kruh, toaletno torbico, šal in preprosto kapo.
ŠIVARNICE, izvajalka Andreja Jakun
Trajanje 15 ur, četrtki vsakih 14 dni ob 17.00, začetek 28. 10. 2021, Ledena dvorana Bled.
Tudi letošnjo jesen bomo nadaljevali s šivanjem in tako poskrbeli za udobje, varnost in toplino. Posvetili se bomo izdelavi uporabnih tekstilnih izdelkov.
TEČAJ KERAMIKE, izvajalka Tanja Peternel
Trajanje 12 ur, srede od 10.00 do 12.15, začetek 6. 10. 2021,
Ledena dvorana Bled.
V programu bomo s pomočjo različnih tehnik izdelali izdelke iz keramike. Naučili se bomo tudi poslikati izdelke.
JUTRANJA TELOVADBA 1000 GIBOV Z DRUŠTVOM ŠOLA ZDRAVJA
Trajanje: vsak dan z izjemo nedelje, ob 8.00 na Olimpijskem trgu pred Ledeno dvorano na Bledu.
Medgeneracijski center Bled	1426
Vadba poteka 30 minut, stoje. Za udeležbo na telovadbi ne potrebujete predhodne kondicijske pripravljenosti, drage športne opreme ali polne denarnice. Vaje so preproste in primerne za vsakogar, izvajate jih po svojih zmožnostih in sposobnostih.
PROGRAM VARNE VOŽNJE, izvajalec Gregor Solce, Ledena dvorana Bled.
V programu bomo obnovili znanje o prometnih predpisih in se posvetili krožiščem. Tisti, ki boste pridobljeno znanje želeli preizkusiti tudi v praksi, se boste lahko prijavili na praktično polurno vožnjo.
MEDOSEBNA KOMUNIKACIJA - ČAS ZAME, izvajalka Monika Valjavec
Trajanje 12 ur, petki ob 10.00, začetek 15. 10. 2021, Ledena dvorana Bled.
Na delavnici Medosebna komunikacija bomo nadgradili svoje socialne in komunikacijske veščine. Preko metod me-takomunikacije, interaktivnega in skupinskega dela se bomo naučili še uspešneje razvijati ter graditi medosebne odnose in našo komunikacijo prilagajati konkretnemu življenjskemu kontekstu. Spoznavali bomo prvine asertivnega komuniciranja, se preizkusili v aktivnem poslušanju, neverbalni komunikaciji ter veščinah argumentiranja. Uspešna komunikacija temelji na našem zavedanju, da smo si med seboj različni, zato se bomo glede na želje in potrebe udeležencev posvečali različnim temam na področju medosebne komunikacije.
OD NAKITA DO SKULPTURE, izvajalec Huberto Široka Trajanje 24 ur, Ledena dvorana Bled.
Na tečaju Od nakita do skulpture se bomo spoznali z vsemi stopnjami oblikovanja nakita. Izdelali bomo unikaten nakit iz
bakra. Naučili se bomo posebne tehnike kovanja lističev, ki so jih uporabljali že stari Sumerci. Ta tehnika je stara že več kot 2000 let in je danes že skoraj pozabljena.
SLOVENŠČINA ZA VSAK DAN, izvajalka Monika Valjavec Trajanje 24 ur, torki ob 10.00, začetek 12. 10. 2021, Ledena dvorana Bled.
Delavnice so namenjene vsem, ki jim slovenščina ni prvi jezik in želijo pridobiti znanje za osnovno sporazumevanje v Sloveniji v vsakdanjem življenju oz. v predvidljivih govornih položajih. Preko spoznavanja slovenske in drugih kultur udeleženci na interaktivnih delavnicah obravnavajo praktično uporabne vsebine in sistematično osvajajo vse štiri jezikovne spretnosti, govor, branje, pisanje in poslušanje.
OKREPIMO SVOJO NARAVNO ODPORNOST, izvajalka Vera Dermota
Trajanje 14 ur, torki ob 19.00 do 20.30, začetek 14. 9. 2021 na daljavo.
https://us02web.zoom.us/j789609448773 Meeting ID: 896 0944 8773 Passcode: 348769
Naravno stanje našega telesa je ravnovesje, kar pomeni tudi zdravje. Ravnovesje pomeni hkrati tudi odpornost telesa proti zunanjim in notranjim dejavnikom, ki nam lahko povzročijo nastanek bolezni. Za to ravnovesje je potrebno skrbeti in ga vzdrževati vsak dan sproti. Na predavanju boste izvedeli:
•	Kako in na kakšne načine vsak dan krepimo svojo naravno odpornost?
•	Kaj vse je pomembno pri krepitvi naravne odpornosti?
•	Kaj vse še potrebuje naše telo za vzdrževanje te naravne odpornosti (vitamine, minerale, antioksidante)?
•	Kako in na kakšne načine si lahko pomagamo še sami pri krepitvi svoje naravne odpornosti vsak dan (razni domači pripravki, prehranska dopolnila)?
KDAJ IN ZAKAJ ZBOLIMO? izvajalka Vera Dermota Trajanje 12 ur, Ledena dvorana.
Porušeno ravnovesje in slaba telesna odpornost nas vodi v bolezen. Kaj vse je lahko tisto, kar nam poruši naše ravnovesje? Na eni strani so to različni vremenski pojavi, nepravilna hrana ob nepravem času in še polno raznih škodljivih snovi, različne navade in razvade, slabi medsebojni odnosi, premalo počitka in spanja. Na drugi strani pa imamo naše notranje dejavnike (misli, občutki, čustva, stres), ki nas na naši zavedni ali nezavedni ravni obremenjujejo in nam rušijo naše notranje organe. Telo nas začne najprej opozarjati z različnimi opozorilnimi znaki (bolečina, vročina, kašelj, driska ...). Na ta način nam sporoča, da nekaj delamo narobe in da smo nekje pozabili nase. Mu prisluhnemo in se tega zavedamo?
POMAGAJMO SI SAMI, izvajalka Vera Dermota Trajanje 18 ur, Ledena dvorana Bled.
V preteklosti so naše babice, mame ob raznih težavah znale in tudi pomagale sebi in drugim na različne naravne načine. Z vedno večjo zaposlenostjo žensk in istočasnim hitrim razvojem farmacije se je vse to vedenje in znanje porazgubilo in celo pozabilo. Mi vsi smo del narave in z njo smo tudi tesno povezani skozi pet elementov. Stara modrost pravi, da za vsako bolezen rožica raste in vsak dan tudi ena zraste za določeno bolezen. Ponovno bomo obudili te zdravilne rastline in se seznanili, kje in kako nam lahko pomagajo pri naših različnih težavah (nahodu, prehladu, kašlju, prebavnih težavah in še pri drugih raznoraznih težavah).
Medgeneracijski center Bled	1427
RAZSTRUPLJANJE, izvajalka Vera Dermota Trajanje 12 ur, Ledena dvorana Bled.
Je naravna danost telesa, da se znebi nepotrebnih in za telo strupenih snovi. Vse dokler so naši notranji organi v dobri kondiciji, so tudi zmožni opravljati te naloge in razstrupljanje poteka nemoteno. Težave nastanejo takrat, ko se nabere v telesu preveč strupov naenkrat in naša jetra, ledvice, debelo črevo, koža tega ne zmorejo več. Zato strupi začno ostajati v telesu. Posledično se začno pojavljati različni bolezenski znaki. Samo razstrupljanje je proces in se ga je potrebno pravilno lotiti, saj zahteva predhodno prečiščenost izločevalnih organov, skozi katere se bodo lahko izločali strupi iz telesa.
PLAČLJIVI PROGRAMI
OTROŠKA ŠOLA SLIKANJA, izvajalke Sergeja Ažman Lapaj-ne, Ana Marija Kovač, Nada Radonjič in Hana Premrl Trajanje 30 ur, srede od 13.00 do 14.30, začetek 7. 10. 2021, OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled. Cena 70 EUR.
Otroška šola slikanja je preverjena šola slikanja, ki deluje v Avstriji že več kot 50 let. Namenjena je otrokom med šestim in enajstim letom starosti. Otroci na tečaju rišejo poljubne motive, ki so plod njihove domišljije. Pri slikarskem postopku imajo vedno glavno besedo, ob tem se razvija in spodbuja njihova kreativnost in domišljija. So zelo aktivni in prav oni so tisti, ki zastavljajo vprašanja o svoji sliki. Učitelji prostovoljci imajo vlogo in cilj, da otroke usmerjajo k iskanju motivov, idej ter premisleku o slikanju in slikarstvu. Otroci bodo risali na slikarskih stojalih na formatu v velikosti 70 x 100 cm ter z osnovnimi barvami. Ob koncu tečaja sledi razstava del. S programom začnemo oktobra in bo trajal do konca maja.
ŠOLA RISANJA IN SLIKANJA Z AKADEMSKO SLIKARKO LUČKO ŠPAROVEC
Trajanje: četrtki od 16.30 do 18.45, Ledena dvorana Bled. Cena 40 EUR na mesec, letno 400 EUR.
Program je zasnovan za celo leto in se izvaja kontinuirano po vnaprej določenem programu. Delo poteka v manjši skupini največ 7 udeležencev, saj mentorica poudarja individualen pristop. Otroci bodo v okviru celoletne šole spoznali različne risarske ter slikarske tehnike in pomen risanja in slikanja kot osnove za vse druge likovne dejavnosti. Razvijali bodo lastno likovno govorico in predstavili likovni zapis v osebnem slogu. Razvijali bodo kreativnost ter se izpopolnjevali v ročnih spretnostih. Cilj šole je spodbujati otrokovo ustvarjalnost skozi proces spoznavanja likovne umetnosti.
RAZVIJANJE KREATIVNEGA POTENCIALA Z MODERNIM MOZAIKOM, mentorica Urška
A. Potočnik. Trajanje: srede od 14.30 do 16.45, začetek 6. 10. 2021, Ledena dvorana Bled. Cena 50 EUR na mesec.
Bistvo srečanj je odpirati in razvijati kreativno energijo znotraj posameznega otroka s pomočjo sproščenega in varnega okolja, kjer otroci z uporabo različnih metod iskanja svojih lastnih idej kreiranja le-te tudi uresničujejo. Vsak otrok je individualen, zato skupina sprejme samo 8 otrok, kar mentorici omogoča predvsem osebni pristop z vsakim posameznikom. V takem okolju bo z otroki iskala njihov lasten umetniški slog s pomočjo modernega mozaika, z učenjem otrok organizacije priprave na posamezni izdelek, s počasnim vpeljevanjem pravil in tehnik pri izdelavi modernega mozaika, glede na željo in dovzetnost otroka. Spoznavali bodo različne materiale, ki so primerni za izdelavo mozaika in njihove kombinacije ter upo-
rabo barv v modernem mozaiku. Otroci bodo izdelane mozaike odnesli domov, razen enega, ki ga bodo izdelali vsi skupaj (mozaični team building) in bo umeščen v lokalno skupnost. Ob koncu šolskega leta bodo udeleženci skupaj z mentorico sami v celoti organizirali razstavo nastalih del.
TEČAJ IZDELAVE MOZAIČNE URE, izvajalka Urška Am-brožič Potočnik
Trajanje 30 ur, srede od 17.15 do 20.15, začetek 6. 10., 13. 10., 20. 10., 27. 10., 3. 11., 10. 11., 17. 11., 24. 11. Ledena dvorana Bled. Cena: 50 EUR.
Na tečaju modernega mozaika "Mozaična ura" boste pod mentorstvom Urške Ambrožič Potočnik izdelali čisto pravo, delujočo, stensko uro. Tečaj bo potekal 30 šolskih ur. Naučili se boste uporabljati orodje in materiale ter oblikovati mozaične koščke v vaš celotni dizajn.
ITALIJANŠČINA 3, izvajalka Lea Novak Kolman Trajanje 24 ur, ponedeljki ob 16.45, začetek: 27. 9. 2021, Društvo upokojencev Bled, zoom. Cena 70 EUR.
V programu italijanščine 3 se utrjuje znanje, ki je bilo osvojeno v tem času. Pri slovnici bomo utrdili predloge ter spoznali še en preteklik (imperfetto). Vsako srečanje bo posvečeno tudi pogovoru. Nadaljevali bomo s spoznavanjem italijanske kulture, med drugim vsega, kar je povezano s hrano in navadami. Tudi branju krajših zgodb in člankov bomo posvetili nekaj časa.
ITALIJANŠČINA 3, izvajalka Lea Novak Kolman Trajanje 24 ur, ponedeljki ob 18.30, začetek: 4. 10. 2021, Društvo upokojencev Bled, zoom. Cena 70 EUR.
Na napredni stopnji bomo obnovili že predelano snov iz preteklih let. Ure si bomo popestrili s pogovori o različnih temah in z govornimi predstavitvami, za katere si boste temo izbrali sami. Poleg pogovora v italijanščini bomo nekaj časa namenili tudi branju. Pri slovnici bomo spoznali še en nov čas ter združili rabo 3. in 4. sklona v kombinirane zaimke.
NADALJEVALNI TEČAJ RUSKEGA JEZIKA A1/2, izvajalka Anzhela Gregorc
Trajanje 24 ur, srede od 18.15 do 19.45, začetek 6. 10. 2021 na
daljavo.
Cena 70 EUR.
Program je namenjen vsem, ki so že obiskovali kakršen koli začetni tečaj. Potrebno je predznanje ruske abecede, branja, spreganja glagolov, sedanji in pretekli čas, samopredsta-vitev, števila ter ura. Na tečaju bomo osvežili in utrdili snov z začetnega tečaja.
Ta tečaj bo posvečen orientiranju v mestu: kako se pride z ene točke do druge, uporaba mestnega transporta in metroja (glagole premikanja), opis človeka in njegove podobe, barve.
NADALJEVALNI TEČAJ RUSKEGA JEZIKA B2, izvajalka Anzhela Gregorc
Trajanje 24 ur, srede od 16.30 do 18.00, začetek 6. 10. 2021 na daljavo. Cena 70 EUR.
Na nadaljevalnem tečaju bomo razvijali govorne veščine. Skozi branje zgodbic in vaj bomo nadgradili besedni zaklad za vsakodnevno komunikacijo, npr. v čistilnici, frizerskem salonu, trgovini, muzeju in drugo. Spoznali bomo zanimive zgodbe o življenju tujcev v Rusiji.
Medgeneracijski center Bled
13
DRUŠTVO UPOKOJENCEV BLED
PLES V KROGU, izvajalka Metka Frelih Trajanje: 20 ur, Društvo upokojencev Bled.
Namen plesov v krogu je izkušnja in doživljanje njihove moči preobrazbe, ki je bila znana že starim ljudstvom. Folklorni plesi obujajo tradicijo iz življenja ljudi, plesi v krogu pa prinašajo harmonijo in mir. Plesni koraki in glasba nas vodita k veselju do življenja. Postanemo eno z glasbo, plesom, soplesalci, z vsem, kar nas obdaja, predvsem pa z virom življenja, ki je v nas samih. Zaplešimo skupaj in odprimo se svetlobi, ki je že v nas.
MOŽGANSKA AEROBIKA, izvajalka Ana Samsa Trajanje 12 ur, Društvo upokojencev Bled.
Svoj spomin lahko urimo, izboljšujemo in krepimo vse življenje, pri katerokoli starosti, enako kvalitetno. Z redno uporabo se bo vaš spomin izboljšal, poleg tega pa se bomo družili, kar pomeni, da bomo ustvarili socialno mrežo, ki je ena izmed faktorjev, ki dobro vpliva na naše možgane in sodi v zdrav način življenja.
ZAPLEŠI IN ZAPOJ PO LJUDSKO, izvajalka Monika Valjavec Trajanje 12 ur, Društvo upokojencev Bled.
Slovenski ljudski ples je del slovenskega kulturnega izročila. Kot ljudska pesem in glasbila je spremljal vsakdanje življenje posameznika ob rojstvu otroka, pri svatbi, delu, vsakdanjih opravilih ter ob različnih praznikih. Udeleženci bodo na praktičen način spoznavali zanimive metode učenja plesov, razvijanja plesnosti, telesnega in glasbenega ritma, načine ko-stumiranja v folklornih skupinah in se naučili nekaj plesov iz vse Slovenije. Tekom delavnic se bomo povezovali in seznanjali z društvi in drugimi organizacijami, ki se v lokalni skupnosti aktivno ukvarjajo z obujanjem kulturne dediščine.
VEČGENERACIJSKI CENTER GORENJSKE
ŠOLARIJE, izvajalka Monika Valjavec
Trajanje: vsak dan med tednom od 13.00 do 16.00, Ledena dvorana Bled.
Na Šolarijah se bomo seznanili z različnimi učnimi metodami in jih prilagodili prevladujočemu stilu posameznika. Ni pomembno le, kaj se učimo, ampak tudi, kako se to učimo. Naš cilj je, da s skupnimi močmi, različnimi metodami na interaktiven način premagamo šolske izzive ter osvojimo določeno snov z razumevanjem. Brezplačna učna pomoč bo potekala individualno, v dvojicah ali v skupini.
Študijski krožki v Medgeneracijskem centru Bled
V Medgeneracijskem centru Bled smo od junija do septembra izvedli tri študijske krožke in tako udeležencem še dodatno ponudili raznolik in pester program aktivnosti. Kaj pa sploh so študijski krožki? To so predvsem oblike neformalnega učenja, ki predvsem v manjših ali odročnih krajih predstavljajo velikokrat edino priložnost dodatnega izobraževanja oziroma aktivnega vključevanja prebivalcev. Kot takšni pomenijo tudi bistven doprinos k razvoju lokalne skupnosti. Študijski krožek kot oblika skupinskega prostovoljnega učenja odraslih, ki temelji na svobodi, medsebojnem sodelovanju, izmenjavi izkušenj in aktivnem sodelovanju udeležencev pri razvoju kraja, je najprimernejši način oblikovanja ponudbe za ciljno skupino, ki je vedoželjna, si želi socialnih stikov ter želi deliti svoje znanje in izkušnje z drugimi. Nad izvajanjem in strokovnim razvojem študijskih krožkov bedi Andragoški center Slovenije, medtem ko finančna sredstva prispeva Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Študijski krožek: Kako naselimo družino čmrljev v vsak vrt?
Na študijskem krožku smo v sodelovanju s Čebelarskim centrom Gorenjske tekom petih srečanj pridobili teoretična in praktična znanja o razvoju in življenju čmr-ljev. Pobliže smo spoznali in se naučili, kakšne pogoje potrebujejo, da si zgradijo svoje gnezdišče in na kakšen način jim lahko pomagamo. Z različnimi ustvarjalnimi izdelki smo k ohranjanju in skrbi za
divje opraševalce, k sonaravni pridelavi zelenjave in sadja spodbudili še ostale občane in občanke, s tem pa tudi usmerili pozornost k ohranjanju naravnega ravnovesja in čistega okolja. V okviru krožka je nastal zanimiv videoposnetek, s katerim smo na zelo enostaven način prikazali, kako lahko tudi sami izdelate gnezdilnice za te prikupne brenčalce.
Študijski krožek: Divja hrana
Z udeleženci krožka smo od junija do avgusta, preko sedmih srečanj, izdelali vsak svojo košaro iz leskovih viter, spoznali užitne divje rastline na travniku in v gozdu, se srečali s praktično pripravo jedi iz divjih rastlin ter pripravili recepte za izdajo brošure »Spoznajmo se z divjo hrano«. Za več informacij in ogled brošure pa se
oglasite pri nas v Medgeneracijskem centru Bled, kjer mogoče kakšnemu nado-budnežu le uspemo vzbuditi ljubezen do divje hrane.
Študijski krožek: Labirint slovenskih vrtnic
V okviru študijskega krožka Labirint slovenskih vrtnic smo z udeleženci spoznali in se informirali o pomenu prisotnosti avtohtonih vrtnic v podeželski krajini ter ohranjanju biotske pestrosti in ravnovesja v naravi. V jeseni pa zasadimo labirint slovenskih vrtnic. Posadili bomo namreč vrtnice, ki veljajo za najbolj zanimive v kulinariki in zasadili različne šipke, ki rastejo v naravi na slovenskih tleh in druge, ki so uporabni zaradi velikih plodov.
:: Hana Premrl in Monika Valjavec
Dogajanja	15
Prgarski dnevi
Prvi dnevi oktobra bodo v Zasipu v znamenju Prgarskih dni. Letos bo dogajanje v domu krajanov, in sicer od 1. do 3. oktobra od 9. do 18. ure. Na ogled bo tradicionalna razstava izdelkov vezilj, na slikarski razstavi se bodo predstavili Dragica Djordjevic, Nada Radonjič, Metka Rejc in Ciril Kraigher. Na voljo bo tudi degusta-cija prgarskih dobrot.
:: RP
Svetovni dan oživljanja
Zas'plani in praznik Primorske
Teče že deveto leto, odkar je bil 16. oktober razglašen za Evropski dan oživljanja in četrto leto, odkar se je dogodek razširil po obsegu sodelujočih držav in se preimenoval v Svetovni dan oživljanja. Globalni akciji ozaveščanja se pod okriljem Zveze študentov medicine Slovenije tudi letos pridružujemo študenti medicine z obeh slovenskih fakultet, skupaj s študenti petih zdravstvenih fakultet, člani Zveze tabornikov Slovenije, člani Zveze slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter predstavniki območnih združenj Rdečega križa Slovenije.
V partnerstvu s Slovenskim reanimacijskim svetom in Rdečim križem Slovenije organiziramo vseslovensko akcijo "Slovenija oživlja!", v okviru katere želimo vsem laikom predstaviti pomen hitrega in pravilnega ukrepanja v primeru srčnega zastoja, znanje oživljanja pa kot veščino, ki rešuje življenja.
Zadnje raziskave kažejo, da se vse manj laikov odloča nuditi temeljne postopke oživljanja osebi v srčnem zastoju v času epidemije koronavirusa, četudi je ta oseba njihov znanec, družinski član. Zato bomo letos naslovili tudi to temo, pereča vprašanja v povezavi z njo ter prilagojene smernice za oživljanje v času epidemije covid-19. Znanje rešuje življenja, zato se tudi vi pridružite akciji Slovenija oživlja!
:: Organizacijska ekipa Slovenija oživlja
Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Zasip se je odločila, da vsako leto organizira obisk proslave ob priključitvi Primorske k matični domovini. Ob državnem prazniku 15. septembra proslavo pripravi ena izmed primorskih občin. Letos smo se zbrali v Idriji. Zaradi znanih zdravstvenih razmer je bilo število udeležencev omejeno. Naša odprava je štela 35 duš, na slovesnosti smo sodelovali z dvema praporoma.
Tako kot povsod po Sloveniji kulturni program pripravijo domači izvajalci - umetniki, dijaki in učenci osnovnih šol. V programu se prepletajo pretresljive zgodbe iz partizanskega bojevanja in trpljenje lokalnega prebivalstva. Primorci zelo dobro vedo, kaj je zmogla človeška fašistična in nacistična zloba. Negotovost v življenju ljudi takrat govorniki radi primerjajo z negotovostjo današnjega sveta.
Po proslavi smo si ogledali bolnico Franja v Dolenjih Novakih. Vodnik je izčrpno prikazal natančnost partizanske organizacije pri gradnji. Delovanje bolnišnice je potekalo v največji tajnosti. Zelo lepo so v naših ušesih zvenele besede o znanju, humanosti in hrabrosti zdravnic, zdravnikov in celotnega osebja. Potrebno je bilo poskrbeti za hrano, zdravila, čistočo, za varnost in navsezadnje tudi za kulturno življenje, da se je dalo nekako človeško preživeti. V bolnici Franji so se zdravili Slovenci, Italijani, Poljaki in Francozi, ki so zbežali iz taborišča na Ljubelju in se priključili partizanom.
Srečno smo se vrnili domov z mislijo, da se bomo kot dobri ljudje odločno borili z današnjim covid časom.
:: Bojan Trseglav
Rožnati oktober na Bledu
Europa Donna, Slovensko združenje za boj proti raku na dojki, že vrsto let prireja vseslovensko akcijo »rožnate pletenine«, ki je namenjena osveščanju širše javnosti o raku dojk ter opozarja na pomen zdravega načina življenja, zgodnjega odkrivanja in učinkovitega zdravljenja bolezni.
Rožnati oktober je svetovni mesec osveščanja o raku dojk, ki je najpogostejša oblika raka pri ženskah. V Sloveniji vsako leto za rakom dojk zboli skoraj 1300 žensk in okoli deset moških. Rak dojk je v zgodnji fazi odkritja visoko ozdravljiv, prav zato so take akcije bistvenega pomena.
V ta namen v Medgeneracijskem centru Bled že peto leto obešamo pletenine na drevesa in s tem osveščamo mimoidoče, prav tako že drugo leto vabimo vse, da se nam pridružite 1. oktobra na hoji za upanje. Dobimo se ob 9. uri na zelenici pri Občini Bled.
:: Hana Premrl, Medgeneracijski center Bled
Dogajanja
15
Labirint slovenskih vrtnic
16. oktobra bo v Vrtu okusov v Zgornjih Gorjah, na domačiji Mateje Reš, otvoritev labirinta slovenskih vrtnic, ki se mu bo pridružila še razstava buč. Čebelarsko društvo Bled - Gorje bo predstavilo učni čebelnjak.
V okviru študijskega krožka Labirint slovenskih vrtnic smo z udeleženci Medgeneracijskega centra Bled spoznali in se informirali o pomenu prisotnosti avtohtonih vrtnic v podeželski krajini ter ohranjanju biotske pestrosti in ravnovesja v naravi. V jeseni smo zasadili 40 sadik vrtnic, ki veljajo za najbolj zanimive v kulinariki in različne šipke, ki rastejo v naravi na slovenskih tleh in druge, ki so uporabni zaradi velikih plodov.
16. oktobra bodo potekale tudi medgeneracijske delavnice, kjer bomo izrezovali buče in izdelovali izdelke iz čebeljega voska.
Na dogodku se bo odvijala tudi izmenjevalnica oblačil, tako da vas vabimo, da prinesete vaša ohranjena oblačila in jih zamenjate.
:: Hana Premrl
Pisanojesensko popoldne
sobota, 16.10.2021 Kmetija Vrt Okusov, Zgornje Gorje 14:00 do 17:00
14:00 OTVORITEV LABIRINTA
SLOVENSKIH VRTNIC 15:00 PREDSTAVITEV UČNEGA ČEBELNJAKA 16:00 PRIPRAVA VRTNIC NA ZIMO
>0
SPREMLJEVALNI PROGRAM: PRAVLJICE NA SKEDNJU RAZSTAVA BUČ DELAVNICE ZA VSE STAROSTI (IZREZOVANJE BUČ IZDELAVA VAZELINOV, ZAŠČITNIH KREM, CVETLIČNIH ARANŽMAJEV,...)
Sodelujoči: Mateja Reš, Čebelarsko društvo Bled-Gorje, Knjižnica A.T.Linharta, Društvo Žarek, Barbara Podlogar Organizator: Medgeneracijski center Bled, Ljudska univerza Radovljica, Študijski krožek, Andragoški center Slovenije
VSTOPNINA - PRINESI BUČO
Pestro dogajanje v Društvu Žarek
V Društvu Žarek je bilo vse poletje in tudi kasneje pestro.
V Dnevnem centru Naj mladih ne vzgaja ulica se je čez poletje dogajalo marsikaj. Že nekaj dni pred koncem šolskega leta smo obiskali Prostovoljno gasilsko društvo Jesenice. Gasilci so nam razkazali svojo opremo in natančno predstavili svoje delo. Otroci in zaposleni smo imeli možnost pomeriti njihove obleke.
Poletne počitnice pa so bile tudi čas za vsakoletne brezplačne delavnice »Sproščeno v poletje«, ki jih dnevni center organizira v enoti na Bledu in Mojstrani. Na Bledu so potekale v obsegu petih dni, udeležili pa so se jih otroci iz blejske in gorjanske
občine, v Mojstrani pa tri dni za otroke iz kranjskogorske občine. Na teh delavnicah so se otroci in mladi lahko izrazili v svoji ustvarjalnosti ter kreativnosti. Ustvarjali so z barvami za steklo fun&fancy, das maso, fimo maso ter prstnimi barvami, ob lepem vremenu pa so svojo ustvarjalnost in kreativnost izrazili tudi na prostem.
V	času počitnic smo v dnevnem centru za naše uporabnike organizirali tudi več izletov. Štirikrat smo se podali na Bled, kjer so se otroci sprehodili okoli jezera ter se kopali v njem. Enkrat pa nas je pot zanesla tudi dlje, in sicer na Most na Soči, kjer smo otrokom omogočili vožnjo z ladjico po reki Soči. Za nekatere je bila to prva tovrstna izkušnja.
Poletje v dnevnem centru smo zaključili z udeležbo na Paradi učenja. Tam smo predstavili Društvo Žarek, izvedli pa smo tudi ustvarjalno delavnico barvanja mavčnih odlitkov in izdelovanja zapestnic in ogrlic. Delavnice so se poleg naših uporabnikov udeležili tudi drugi otroci.
V	okviru programa komune Skupnost Žarek smo imeli v avgustu počitniški teden z uporabniki skupnosti, ki smo ga res lepo preživeli: v gorah, na morju, ob jezeru, šli pa smo tudi v kino in na gokart. Cilj tega tedna je bil dosežen: uporabniki so ugotovili, da se imajo lahko lepo tudi brez drog in drugih substanc. Sicer so se nekateri člani tudi vse poletje pridno učili in uspehi pri izpitih niso izostali. Tudi na vrtu smo uspeli pridelati veliko zelenjave, ki jo bomo imeli tudi za ozimnico. 4. 9. 2021 pa smo organizirali dan odprtih vrat, obiskalo nas je veliko ljudi, ki so našim članom izrazili podporo. Prisoten je bil tudi župan Občine Jesenice in drugi visoki gostje. Razveselili pa so nas nekdanji člani skupnosti, ki so prišli na obisk in pokazali sedanjim članom, da se da, da pot obstaja.
Pred nami je jesen in vabimo vas v naš program sprejemnega centra na treh lokacijah: Jesenice, Bled, Radovljica, predvsem na tedenske skupine za svojce ter na individualne pogovore. Na spletni strani imamo objavljen razpored prisotnosti, sicer pa nas lahko pokličete na številki 040 790 345 ali 030 348 153. Obstaja pot iz zasvojenosti in vabimo vas k iskanju rešitev in premikov.
16. 9. 2021 pa smo v društvu organizirali tudi seminar z naslovom Iskanje smisla kot preventiva in rehabilitacija zasvojenosti. Uporabo dvorane Kolpern nam je omogočila Občina Jesenice, za kar smo ji res hvaležni. V tem krasnem vzdušju smo se poglabljali v vsebine, ki so nas napolnile z motivacijo, da nikakor nismo determinirani, ampak obstaja možnost odločanja o sebi, v iskanju globljega smisla.
V	obeh programih sedaj vsi aktivno delujemo naprej in z zagnanostjo sledimo ciljem, ki smo si jih zastavili.
:: Primož Bezjak in Ivanka Berčan
Dogajanja	15
20 let Veteranskega pevskega zbora
Veteranski pevski zbor Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska je letos zaokrožil dvajset let delovanja. Z vajami je začel marca 2001 in že v aprilu istega leta nastopil na veteranskem srečanju v Cerkljah, sicer neuradno, z avtorsko pesmijo Za samostojno Slovenijo. Od tedaj deluje neprekinjeno, vseh 20 let delovanja ga vodi pevovodja Franc Pod-jed, ki za zbor napiše tudi prenekatero pesem ali priredbo.
Okroglo obletnico je zbor obeležil konec avgusta s prazničnim in dobro obiskanim koncertom v radovljiški graščini. Zbor prepeva domoljubne, partizanske in narodne pesmi, repertoar zbora bogatijo pesmi generala Rudolfa Maistra in pesmi o časih nastajanja in osamosvajanja Slovenije. Zato je bil program koncerta barvit, nekakšna programska mavrica pesmi, ki so pevkam in pevcem morda ljubše od ostalih, nekaj pesmi pa je bilo izvedenih prvič. Svoje sta k prijetnemu praznovanju prispevala tudi gosta, sopranistka Janja Hvala in baritonist Darko Peterman.
V bogati dvajsetletni karieri je zbor imel preko štiristo javnih nastopov. Največ je pel po občinah Zgornje Gorenjske, a njegova pesem je bila že slišana tudi na spominski slovesnosti v Draž-gošah, na Ljubelju, v Kranju, na Brniku, v Logatcu, v Ljubljani, v zamejskem Doberdobu in še kje. Na vajah se srečujejo enkrat tedensko, vsak ponedeljek, kar so povedali tudi s pesmijo: »Vsak pon"delk pod večer se dobimo, naš zbor poje, "mamo vaje ...« Radi pojejo in druženje ob petju jih bogati. Žal čas zboru ne prizanaša, število aktivnih pevcev se zmanjšuje, novih navdušencev za nadaljevanje koncepta zborovskega dela primanjkuje. Vse pevke in pevci, ki so vztrajali teh dvajset let, si zaslužijo iskrene čestitke in velik hvala za ves vloženi čas.
Že dvajset let so člani zbora soustvarjalci spomina na pokončne dni narodove preteklosti, ki ga vedno znova in znova oživljajo s prepevanjem pesmi, namenjenih spominu in ljubezni do domovine. Trinajst pevk in pevcev je bilo ob jubileju odlikovanih s srebrno Gallusovo značko, Darinka Dolžan in Ana Miler z zlato
Gallusovo značko, za svoj več kot 40-letni doprinos k zborovski glasbi pa so Nada Markovič, Metka Rutar Piber in Franc Podjed prejeli častno Gallusovo značko.
Slovenski pregovor pravi: »Blagor hiši, kjer petje se sliši.« Želimo, da bi se iz Veteranskega doma OZ VVS Zgornja Gorenjska pesem še slišala.
Obisk Pomurja
Vsako leto se veterani in veteranke iz Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska odpravimo na ekskurzijo v eno izmed slovenskih pokrajin. Letos smo se odločili, da 17. avgusta, na državni praznik, dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni, obiščemo veterane v pokrajinskem odboru Pomurje. Najprej smo se ustavili v spominskem parku v Murski Soboti, kjer nam je Ivan Smodiš, predsednik PO Prekmurje in predsednik OZVVS Murska Sobota, predstavil spominski park ter delovanje teritorialcev in ostalih v času osamosvajanja Slovenije. V Parku osamosvojitvene vojne 1991 v Radencih nam je dogodke v letu 1991 v tem delu Slovenije osvetlil Niko Brus, predsednik OZVVS Gornja Radgona. V Gornji Radgoni smo položili venec k spominski plošči Janeza Svetine z Bleda, ki je 28. junija 1991 ob 11.38 v Gornji Radgoni med fotografiranjem oklepnega vozila JLA omahnil pod strelom iz le-tega. Pokopan je na blejskem pokopališču, veterani pa se ga vsako leto spomnimo tako v Gornji Radgoni kot na Bledu. Podrobnosti o njegovi tragični smrti nam je osvetlil takratni ravnatelj osnovne šole, gospod Dušan Zagorc. V Gornji Radgoni smo si ogledali tudi obeležje »NIKOLI VEČ« in alejo slavnih rojakov v njegovi bližini. Kako je bilo v Radgoni leta 1991, sta nam podrobno, ob ogledu filma o poteku bojev, predstavila Dušan Zagorc in Zdravko Stolnik. Tako smo se zgornje-gorenjski veterani, z nami je bil tudi blejski župan Janez Fajfar, seznanili z delovanjem in organiziranostjo Teritorialne obrambe in z dogodki v Murski Soboti, v Radencih in v Gornji Radgoni v prelomnih dneh leta 1991. Na ekskurziji so bili tudi pevci Veteranskega pevskega zbora, ki je pod vodstvom Franca Podjeda na vseh treh spominskih mestih, ki smo jih obiskali, zapel nekaj pesmi. Dogodkom smo se poklonili tudi s prapori območnega in pokrajinskega združenja Gorenjska.
Zanimiv in poučen obisk smo nadaljevali z obiskom radgonske kleti, sklenili pa v Nasovi v apaški dolini. Pozno zvečer smo se vrnili na Gorenjsko s prijetnimi spomini na čudovit praznični dan v Pomurju in na prijazen sprejem, za kar se veteranom iz območnih združenj Murska Sobota in Gornja Radgona iskreno zahvaljujemo. Videli in izvedeli smo res veliko novega in prav zaradi takih srečanj smo veterani različnih združenj po vsej Sloveniji še bolj povezani in enotni.
:: Ana Miler
Zahvala prostovoljcem in prostovoljkam Rdečega križa
Rdeči križ Slovenije se je prostovoljcem in prostovoljkam s posebno zahvalo zahvalil za delo v času epidemije. Posebno zahvalo vsem prostovoljcem na območju RKS-OZ Radovljica izreka tudi predsednica Anica Svetina. »Prav vsak od vas je v času epidemije postoril tisto največ, kar je bilo v njegovih močeh. Načrtovali smo družabno srečanje in vam na srečanju osebno izročiti zahvalo. Žal nam razmere ponovno preprečujejo druženje. Epidemija ne pojenja in spoštovati moramo predpisane odloke. Varovati moramo tudi svoje zdravje. Samo zdravi bomo lahko, tudi v času, ki prihaja, pomagali tistim prizadetim, ki bodo našo pomoč potrebovali. V času epidemije se je ponovno pokazalo, kako pomembna je pomoč prostovoljcev. Pomoč v bolnici na Golni-
ku, pomoč pri izvedbi cepljenja, dostavljanje hrane in obiski na domu so tiste vrste pomoč, kamor država ne seže, so pa znak solidarnosti in sočustvovanja z ljudmi v stiski. Prav to dejstvo je tudi naše poslanstvo, poslanstvo Rdečega križa. Vse prostovoljce in prostovoljke to zavedanje bogati in plemeniti.
Iskrena hvala tudi v imenu Območnega združenja Rdečega križa Radovljica. Ponovno smo dokazali, da smo v kriznih časih zanesljiv partner in da je prostovoljstvo še vedno nenadomestljiva vrednota in bogata pomoč pri dvigu kvalitete sobivanja v vsakem okolju.«
Iskrene čestitke!
:: Anica Svetina, predsednica RKS-OZ Radovljica
Dogajanja Kultura
Sodelovanje Občine Bled v projektu bee-diversity
Občina Bled sodeluje v projektu bee-diversity, ki sodi v program čezmejnega sodelovanja Slovenija Italija 2014-2020.
Namen projekta bee-diversity je spremljanje sprememb v okolju in biotske raznovrstnosti s pomočjo čebel. Podatke o aktivnosti čebel zbiramo s pomočjo elektronske opreme, ki nam omogoča zaznati spremembe v čebelji družini. Za ugotavljanje, kolikšna je biotska raznovrstnost, pa iz panjev vzorčimo cvetni prah in med, katerima s pelodno analizo določimo botanično poreklo in tako dobimo oceno biotske raznovrstnosti rastlinstva v premeru 1,5 kilometra okoli čebelnjaka. V projektu izvajamo tudi terenski popis rastlinstva s poudarkom na travnikih in njihovi vrstni pestrosti ter načinu rabe. Na podlagi teh podatkov bomo primerjali med seboj različna pilotna območja, rabe
travnikov in dobili oceno, koliko različna okolja in rabe vplivajo na biotsko raznovrstnost. Rezultati nam bodo osnova za širjenje dobrih praks in ukrepov, ki ugodno vplivajo na ohranjanje biotske raznovrstnosti.
V okviru projekta so vzpostavljena pilotna območja v Sloveniji (Gorenjska) in v Italiji, kjer se stalno izvaja spremljanje biotske raznovrstnosti. Pilotna območja smo vzpostavili v občinah Bled, Radovljica, Naklo in Kranj. Čebele opazujemo in zbiramo pridelke v dveh čebelnjakih na posameznem območju. S pomočjo elektronskih senzorjev, nameščenih na panje, pa spremljamo aktivnost čebel z možnostjo neposrednega vpogleda v podatke.
BSC Kranj, Biotehniška fakulteta ter Občina Bled v sodelovanju s čebelarji sodelujejo pri:
1)	pripravi pregleda stanja - s katerimi koraki in kako ohraniti biodiverziteto,
2)	vzpostavitvi in delovanju merilnega mesta - pri čebelnjaku - z meritvami, ki kažejo stanje okolja, možnosti čebelje paše,
3)	izmenjavi znanj in izkušenj z drugimi pilotnimi območji, vključenimi v projekt (na Gorenjskem in v Italiji).
V marcu 2021 smo na območju Občine Bled namestili elektronsko opremo na društveni čebelnjak ČD Gorje - Bled in na čebelnjak čebelarja g. Ambrožiča na Selu pri Bledu. Skozi čebelarsko sezono smo opravili popise travnikov na vsakem območju. Trenutno pa smo zaključili z vzorčenjem cvetnega prahu in medu. Zdaj nas čaka pelodna analiza in obdelava podatkov s popisa, ki nam bodo dali rezultat, kolikšna je biotska raznovrstnost na vsakem območju.
:: Tita Porenta
Jezikovna popotovanja v okviru Evropskega dneva jezikov

fcJBm
.... '¡. ' ™ Z J™T~
trtfn
wj


'......v

r—^
^	v '^"f^.K	Vi.'.'	.
" " , ... '	r^Jt^ *•	____T ■	,	*
26. septembra je Evropski dan jezikov, ki nas spomni na jezikovno raznolikost naše celine in sveta. Večjezičnost je lahko naša omejitev, ker so meje našega jezika posledično lahko tudi meje našega sveta. Lahko pa nas večjezičnost bogati in širi
naša obzorja, da vedno znova z jezikom vstopamo v nove svetove, kar nam lahko omogočajo tudi knjige. Nove svetove nam ustvarjajo in predstavljajo avtorji širom sveta, približajo pa prevajalci, ki s svojim znanjem različnih jezikov prinesejo zgodbe v naš svet. V Knjižnici Antona Tomaža Linharta smo se prav zato letos odločili, da posvetimo letošnji Evropski dan jezikov prevajalcem, ki so na različne načine povezani z Radovljico. Skupaj z njimi se bomo podali na Jezikovna popotovanja vsak torek v mesecu septembru. Kratki prispevki z razmišljanji štirih prevajalcev bodo objavljeni na naših družbe-
nih omrežjih (Facebook, Instagram, You-Tube). Prva nam bo izzive, ki jih prenaša prevajanje, predstavila Danni Stražar, ki prevaja iz švedščine in je za Založbo Zala pred kratkim prevedla mladinski roman Kraljica smeha. Svoj pogled na jezik in prevajanje nam bo odstrl tudi Rudi Meden, prevajalec iz angleščine in knjižničar naše knjižnice. Domačinka Alenka Jen-sterle Doležal nam bo pokazala svoj vidik na prevajanje iz češčine. Z Iztokom Ilcem pa se bomo podali med izzive prevajanja iz japonščine.
:: Katarina Perger, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica
Večer Jožeta Antoniča
V letu 2019 je Jože Antonič postal častni občan Občine Gorje, na njegovi hiši pa je bilo postavljeno spominsko obeležje. Takrat smo se v Folklornem društvu Bled s soglasjem svojcev in Občine Gorje odločili, da vsako leto v Gorjah pripravimo Večer Jožeta Antoniča. To naj bi bila na-rodno-zabavna prireditev z različnimi nastopajočimi. Žal je prireditev zaradi težav s covidom lansko leto odpadla. Letošnja prireditev bo v soboto, 23.oktobra, ob 19. uri v telovadnici Osnovne šole Gorje. Na-
stopili bodo Veseli Begunjčani, Oktet LIP Bled in folklorna skupina Folklornega društva Bled. Voditeljica prireditve bo Mateja Repe. Že dopoldne ob 10. uri pa bo v povezavi s Potjo narodno-zabavne glasbe po Zgornji Gorenjski pohod od Avseniko-vega spomenika v Lescah preko Bleda v Antoničeve Gorje. Na Bledu pri TNP-ju bo prvi postanek s harmoniko in okrep-čilom. Zatem se bo pot nadaljevala v Gorje, kjer bo na vaškem trgu postanek, prav tako s harmoniko in okrepčilom. Od tod
pa nas bo Tomaž Bregant iz Turističnega društva Gorje popeljal po novi tematski poti kulturne in naravne dediščine, imenovani Potepinka Gorjanka.
Prijazno vas vabimo, da se udeležite tako prireditve kot pohoda.
Upamo, da nam bodo tokrat razmere dopuščale izvedbo dogodkov. Vsi udeleženci prireditve kot pohoda pa bomo morali izpolnjevati takratne zahteve vlade. Po sedanjih zahtevah je to pogoj PCT.
:: Toni Repe
Kultura	1433
Pred vrati je 6. slikarski Ex tempore Bled 2021
Organizacijo in izpeljavo letošnjega dogodka smo v Slikarskem društvu Atelje Bled primorani prilagoditi veljavnim ukrepom za zagotavljanje zdravstvenih pogojev zoper koronavirusno bolezen.
Poleg vsakoletnih tem oziroma kategorij, kot sta »Bled« in »Prosta tema«, bo osrednja tema letošnjega ex tempora »SREČA«. K nagradi Grand prix Bleda, nagradi mlademu avtorju do 35 let in k nagradam v vseh kategorijah ter k posebne-
mu priznanju po izboru strokovne žirije bo letos dodana še nagrada Melite Vovk, ki jo bo dobila »Ilustracija«, najboljše delo na papirju na eno od letošnjih tem.
Likovniki bodo svoja dela v oceno strokovni žiriji in za razstavo oddali v soboto, 9. oktobra 2021, v Festivalni dvorani Bled. Med 9. in 23. oktobrom 2021 je v Festivalni dvorani predvidena razstava vseh del sodelujočih likovnikov. Odprta bo vsak dan med 15. in 18. uro. Vstop bo prost. V
času Ex tempora si bo mogoče ogledati tudi slikarsko razstavo lanskega nagrajenca Ex tempora in prejemnika nagrade Grand prix Bleda Vinka Bogataja v Galeriji Stolp na Blejskem gradu, razstavo izbranih del Melite Vovk v Galeriji Melite Vovk v trgovskem centru in skupinsko razstavo del članov in članic Slikarskega društva Atelje Bled v blejski knjižnici.
Prijazno vabljeni k ogledu razstav!
:: Zora Završnik Črnologar, predsednica društva Atelje Bled
40 let Odrasle folklorne skupine Kulturnega društva Rudija Jedretiča Ribno
Začetki odrasle folklorne skupine segajo v leto 1981. Tako imenovana »avdicija« za pridobitev prvih, takrat še folkloristov, ki je bila organizirana na pobudo Rada Mu-žana, je obrodila sadove in zelo hitro je, poleg že delujoče otroške folklorne skupine, začela z vajami tudi odrasla skupina. Pod strogim očesom gospe Tončke Ma-roltove so mladi fantje in dekleta naredili prve folklorne korake. Njeno vodenje in postavljanje smernic nam še dandanes kaže pot h kvalitetnemu delu.
Skupina je bila številčno precej močna, imela pa je tudi zelo močno podporo v društvu, saj so mnogi priskočili na pomoč tako pri organizaciji dogodkov, nastopov kot tudi pri izdelovanju folklornih kostumov. Odeta v povsem nove kostume je skupina kaj kmalu začela z nastopi, ki so se kar vrstili, včasih tudi po več na teden. Skupina je sodelovala pri Kmečkih ohce-tih na Bledu, gostovala po bivši Jugoslaviji in popestrila marsikatero prireditev na Bledu in v domači krajevni skupnosti.
Žal je po štirih letih izgubila začetni zagon in za nekaj let je delovanje zamrlo.
Je pa v plesalcih in plesalkah zanetila ogenj in ljubezen do ljudskega plesa, običajev in pesmi. Leta 1991 je skupina ponovno začela delovati in deluje še danes.
Povprečno starost folklornikov nam na srečo vedno zniža kakšen mlajši plesalec ali plesalka in le-teh smo najbolj veseli. Naša največja želja je, da bi, poleg odrasle in otroške FS, lahko oblikovali mladinsko skupino in tako lažje nadaljevali z našim poslanstvom. V vseh letih delovanja skupina obuja in ohranja ljudsko pesem in ples ter že pozabljene ljudske
običaje gorenjskega kota, predvsem Bleda in okoliških vasi. Znotraj skupine deluje tudi glasbena skupina, ki igra na kmečka orodja, »Ta lesen« in pa godčevski sestav »Šuštarji«.
Izvedli smo preko 2000 nastopov tako po Sloveniji kot tudi na različnih gostovanjih v tujini. Spletli smo pristne prijateljske vezi v sami skupini in s folklorniki, s katerimi se srečujemo na raznih srečanjih, festivalih.
V vseh letih obstoja se je v skupini zamenjalo veliko plesalcev in plesalk, nekaj harmonikašev in godcev, tudi nekaj vodij. Kot pri vseh skupinah v podobnih društvih se skozi čas menjajo ljudje, obstaja pa tudi vedno peščica tistih, ki se brezpogojno predaja delovanju in obstoju skupine.
Tudi pri nas je nekaj aktivnih plesalcev, ki vztrajajo pri odrasli folklorni skupini prav od njene ustanovitve. In zaradi njih se je lahko dejavnost po vsakem padcu toliko lažje pobrala in zaživela. Vsega odrekanja, časa in prilagajanja v dobro
skupine ni mogoče izmeriti. Lahko pa je razbrati v njihovih očeh vse ob tem pridobljeno bogastvo, ki ga srčno, z vsakim nastopom oziroma predstavo, razdajajo naokrog.
Praznovanje 40. jubileja skupine bomo, zaradi trenutnih razmer, prestavili v naslednje leto in ga združili s praznovanjem 120-letnice kulturnega društva, pod okriljem katerega skupina deluje vsa ta leta.
Ob tej priložnosti se že sedaj zahvaljujemo vsem, ki ste kadarkoli bili del naše skupine, vam, ki delujete v skupini od vsega začetka, članom trenutnega sestava skupine in tistim, ki nam pomagate ter nas podpirate pri našem ustvarjanju.
Hkrati pa vse bivše folklornike vabimo, da se nam ponovno pridružijo, enako tudi vse, ki vas ljudska pesem in ples razveseljuje. Pridružite se nam na vajah oziroma oglasite vodji skupine na telefon 051 331 208, kjer lahko tudi dobite vse informacije.
:: Janja Vrhovnik
Kultura	1434
Folklorno društvo Bled na festivalu Slovenija v Pragi 2020
Po festivalu Slovenija na Ohridu, Slovenija v Slavoniji smo se od 26.-29. 8. 2021 udeležili Festivala Slovenija v Pragi v vedno odlični organizaciji dogodkov blagovne znamke Si. in Slovenija. Pri izvedbi festivala je sodelovalo naše veleposlaništvo v Pragi.
Zlata Praga - pročelja hiš krasijo po-zlate, strehe krasi prekrasna zelena patina, stavbe, cerkve, grad, mostovi - spoznali smo veličino takratnega časa.
Kar 500 slovenskih udeležencev - pa ne popotnikov, pač pa folkloristov, pevcev in muzikantov je prikazalo veliko nesnovno dediščino naše Slovenije na Češkem. Kjerkoli smo bili, je odmevala slovenska pesem, zvoki harmonike, smeh in prijateljstvo. Brez razvajanja brbončic tudi ni šlo. Njihovi značilni kruhovi štruklji z brusnicami, golaž in seveda pivo v eni od najstarejših starih gostiln „Pri Fleku". V Prago smo prinesli našo lepo nesnovno dediščino. Velika snovna dediščina pa
je ostala od našega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. V Pragi je deloval od leta 1920 do 1935. Prenovil je in dal novo podobo sedežu čeških vladarjev gradu Hradčani, ki je eden največjih na svetu. Zgradil je čudovit sakralni objekt cerkev Srca Jezusovega, kjer smo spremljali koncert naših pevskih zborov. S še petimi folklornimi skupinami smo nastopili na
originalni mestni praški tržnici Vitezne namesti. Poželi smo velik aplavz. V svoj nastop smo vključili tudi našo prijazno veleposlanico Tanjo Strniša.
V starih časih so iz ljubezni gradili objekte, mi z ljubeznijo gradimo mostove prijateljstva in sožitja.
:: Danica Vester, foto: Franci Pogačnik
Navihančki in mladinska gledališka skupina KUD Kamot Zasip
September je tu in mi vsi pričakujemo novo sezono. Odrasla gledališka skupina je v poletju dočakala svoj prvenec, prvi kratki igrani film Sladka 40. V jesenskih dneh bo čas, da si ga ogledajo še vsi tisti, ki so bili poleti na morju. Najbolj nestrpno pa novo sezono pričakujejo najmlajši - Navihančki. V sredo, 22. 9. 202i, smo začeli v Kulturnem domu Zasip navihano ustvarjati. Ples, glasba, gib, lutke, improvizacija, gledališče, ljudsko izročilo ...
vse to nas na naših druženjih povezuje. V zadnjih dveh sezonah, ko se nismo mogli družiti tako intenzivno kot prej, smo začutili, da to pogrešamo, da nam je to zlezlo pod kožo in da kulturo ter druženje potrebujemo. Prav vse generacije. Prav tako smo v nedeljo, i9. 9. 202i, začeli z mladinsko gledališko skupino. Začeli oziroma nadaljevali bomo s predstavo, ki komaj čaka svoj zaključek. Zaključek na odru. Tam, kamor sodi. Med gledalce, ki
nam vedno stojijo ob strani.
Vsi, ki bi se radi še priključili, vabljeni na Navihančke: otroci, stari od 3 do 5 let, ob 16. uri, od 6 do 10 let pa ob 17. uri. Mladinska gledališka skupina pa se bo sestajala ob nedeljah, od 6 do i0 let ob i8. uri, od 10 let dalje pa ob 19. uri.
Navihano v novo sezono!
:: Meta Vodnjov, KUD Kamot Zasip
Poletavci in NajPoletavci 2021
Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica z enotami v občinah Radovljica, Bled, Bohinj in Gorje se je letos osmič priključila projektu Poletavci in NajPoletavci. Vodi ga Mestna knjižnica Ljubljana, pri projektu sodeluje 17 slovenskih splošnih knjižnic.
Letos se je v naši knjižnici zbralo kar 171 Poletavcev in NajPoletavcev, ki so brali med šolskimi počitnicami vsaj pol ure na dan. S tem so ohranjali bralne navade in spoznavali širne svetove. Sodelovalo je 46 družin z dvema ali tremi otroki, med temi je bilo kar 7 dvojčkov.
Kaj so brali: knjige Davida Walliam-sa so bile zelo priljubljeno poletno branje, pa Dnevnik nabritega mulca, Zguba dnevnik, Umazani Berti, Lov na pošasti, Pet prijateljev, Harry Potter, Pasji mož in Kapitan Gatnik. Stripi o Garfieldu, Ario-lu, Asteriksu, Tintinu in naš Miki Muster
so vredni poletnih bralnih dogodivščin. Priljubljeni domači avtorji so še vedno Primož Suhodolčan, Desa Muck, Ivan Sivec, Tomo Kočar. Eden od mlajših Po-letavcev je v dnevnik branja napisal, da je prebral recept za sirovo pito.
Za vse sodelujoče smo pripravili vrečke s priznanjem, majico in magnetno priponko Poletavci. Vrečke in izžrebane nagrade prevzamejo otroci v svojih krajevnih knjižnicah. Zaradi epidemije nismo imeli zaključne prireditve. Glavna nagrada elektronski pikado podjetja Hervis je bila izžrebana v knjižnici. Prejela jo je Poletavka iz Bohinjske Bistrice. Povabilu za nagrade so se prijazno odzvali Infrastruktura Bled, Muzeji radovljiške občine, Linhartova dvorana in Zavod za turizem in kulturo Radovljica.
:: Irena Razingar, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica
Kultura	1435
Janez Zupan (1944-2021)
Poslovil se je pisatelj, velik poznavalec izročila, zgodovinskih dogodkov in vnet zbiratelj narodnega blaga. Zaradi svoje široke razgledanosti je razrešil marsikatero v meglo zavito temo.
Rodil se je 30. oktobra 1944 v bolnici na Golniku perici mami Ivanki Zupan. Otroštvo je preživel na Kupljeniku na materinem domu, pri Pažbarju. Kasneje se je preselil na Bohinjsko Belo, a še vedno ostal Pažbarjev Janez.
Po osnovni šoli na Bohinjski Beli je obiskoval takratno nižjo gimnazijo v Bohinjski Bistrici in nato avtomehanično šolo v Ljubljani (1960-1963). Pri nekdanjem Avtoservisu Bled (Alpetour) se je izučil za avtomehanika in se tam tudi zaposlil. Mehanično delavnico je zaradi jasnih znamenj njenega potapljanja zapustil leta 1989. Zatem se je zaposlil v vojašnici na Bohinjski Beli kot kurjač. Ob spopadu za slovensko samostojnost je komaj odnesel celo kožo zaradi obdolžitve, da je nagovarjal komandanta in njegovega namestnika k prestopu. Po odhodu Jugoslovanske armade je ostal v vojašnici in dalje skrbel za kurilnico.
S pisanjem se je začel ukvarjati po tridesetem. Najprej je v glavnem pod psevdonimi objavljal kratke zgodbe in črtice, leta 1975 dve v Zabavniku, od leta 1976 do 1977 jih je petindvajset izšlo v Anteni, po ena pa v Mladini in Kmečkem glasu (Ljubezen, 1978). Leta 1978 je pri Mladinski knjigi izšel njegov prvenec Plitve korenine, pri Kmečkem glasu pa istega leta Sence preteklosti in leto kasneje Ljubezen po kranjsko. Po tej povesti je Samo Simčič napisal scenarij za TV-dramo Naše njive (1980). Film je v letih 1991 in 2004 predvajala Televizija Slovenija. Pri Kmečkem
glasu je izdal še naslednje knjige: Teden dni vrnitve (1982), Brižinci (1985), Veda-nec (1986), Zadnji kmečki punt (1987), Osunk (1993). Vse te knjige so izšle v za danes nedojemljivih visokih nakladah, vsaj 4000 izv., in so bile vse razprodane. Leta 1991 so bile ponatisnjene Plitve korenine.
Njegova dela uvrščamo med kakovostne popularne in modernizirane »večer-niške« povesti. Njegovo pisanje je realistično in prikazuje aktualno propadanje kmetstva, sociološke in kulturne spremembe na vasi, razkrajanje nekdanjih vrednot in nastajanje novih življenjskih vzorcev ter sodobno življenje na gorenjskem podeželju. Za svoja besedila je bil tudi večkrat nagrajen. Na petem srečanju pesnikov in pisateljev začetnikov je dobil nagrado Krajevne skupnosti Gradišče in Kmečkega glasa za črtico Srečni človek, za romana Ljubezen po kranjsko in Teden dni vrnitve pa drugo nagrado na literarnem natečaju ČZP Kmečki glas.
Od leta 1990 zgodb ni več pisal. Intenzivneje se je začel posvečati raziskovanju zgodovine, predvsem lokalne, in narodopisja Slovencev. Ukvarjal se je tudi s simboliko in mitologijo ter njunim vplivom na današnje razumevanje religij, predvsem krščanstva. Pozimi 1992/1993 je sestavil zgodovinsko kroniko vojašnice na Bohinjski Beli, ki je bila delno objavljena v zborniku Bled 1000 let. Poleg več člankov z domoznansko vsebino se je podpisal še pod knjigi Poskus zgodovinskega pregleda srenjske posesti v Blejskem kotu in Vas Kupljenik do začetka 20. stoletja.
Med ljudmi je bil znan tudi po gibljivih božičnih jaslicah, za katere je sam izdelal program krmiljenja, ki je premikal
figure tako, da se je vse skupaj zaokrožilo v zgodbo. Na približno polovici jaslic je bila predstavljena svetopisemska zgodba, drugi del je bil posvečen slovenskemu ljudskemu izročilu. Začel je s šestimi figurami leta 1975, ki se jim je vsako leto pridružilo nekaj novih. Zaradi vedno večje površine, ki jo je potreboval zanje, jih je iz dnevne sobe preselil v garažo. Tam jih je na ogled postavljal v božičnem času od leta 1987 do 2012. Ogledovat so si jih prihajali obiskovalci od blizu in daleč.
Leta 2004 je bil za svoje delo in doprinos kraju odlikovan s častnim znakom Občine Bled.
Za vedno je zaspal 27. julija 2021 na Jesenicah in nam zapustil bogato pisno dediščino ter se tako vpisal med nesmrtne.
:: Damjan Mulej, Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled
Oktober v knjižnici Bled
•	Petek, 1. 10., ob 17.00: Ljudska pravljica v kamišibaju - Kamišibaj (jap. kami: papir, šibaj: gledališče) je edinstvena oblika pripovedovanja zgodb ob slikah. Slike (ilustracije) so vložene v lesen oder, imenovan butaj. Pripovedovalec (kamišibajkar) ob pripovedovanju menja slike, ki prikazujejo dogajanje v zgodbi. Kamišibaj bo predstavila in izvedla Saša Jelenc.
•	Četrtek, 7. 10., splet: Zvezdna lučka - Ob tednu otroka smo za vas, otroci, pripravili tri ustvarjalne delavnice. Da pa bo vse skupaj še bolj zanimivo, smo jih posvetili bralni akciji Vesolje zakladov in pripravili v video obliki. Vabljeni k ogledu in k ustvarjanju. Veseli bomo,
če boste narejene izdelke podelili tudi z nami.
•	Petek, 8. 10., ob 17.00: Heja bumbara-
sa - gusarsko delavnica za predšolske otroke, ki bodo izdelali kapo in skrinjico za zaklad, bo pripravil Srečo Koren.
•	Torek, 12. 10., ob 19.00, splet: Obrazi slovenskih pokrajin: Darko Durič - Kdo so obrazi slovenskih pokrajin? Kako so odraščali, kako živijo in kakšne so njihove želje za prihodnost? Z izbranimi gosti, ki so se v družbi uveljavili s svojim delom, karizmo in avtoriteto na svojem področju, se bo pogovarjal gostitelj Vid Sodnik. Darko Durič je znan kot vrhunski športnik in svetovni prvak v plavanju. Kot invalid je s svojim
optimizmom in trdim delom postal simbol uspeha, zgled in navdih celotni družbi. Predavanje bo potekalo v živo v Mestni knjižnici Kranj, ogled pa bo možen tudi prek spleta.
•	Četrtek, 14. 10., splet: Družina marsovcev: Ob tednu otroka smo za vas, otroci, pripravili tri ustvarjalne delavnice. Da pa bo vse skupaj še bolj zanimivo, smo jih posvetili bralni akciji Vesolje zakladov in pripravili v video obliki. Vabljeni k ogledu in k ustvarjanju. Veseli bomo, če boste narejene izdelke podelili tudi z nami.
•	Petek, 15. 10., ob 17.00: Pravljične ro-kodelnice - knjižna kazalka - Pravljične rokodelnice so skupni projekt gorenj-
skih splošnih knjižnic. Ustvarjalni kotički, kjer starši in otroci skupaj prebirate knjige in ustvarjate, omogočajo kvalitetno preživljanje prostega časa v knjižnici. Poleg branja in poslušanja otroci razvijajo domišljijo in urijo fino motoriko. Gorenjski knjižničarji, ki mesečno pripravljamo rokodelnice, vam želimo prijetne ustvarjalne urice pri druženju v knjižnici in tudi doma. Oktobra boste s Sašo Jelenc izdelovali simpatične knjižne kazalke. Četrtek, 21. 10.: Vesoljska raketa - Ob tednu otroka smo za vas, otroci, pripravili tri ustvarjalne delavnice. Da pa bo vse skupaj še bolj zanimivo, smo jih posvetili bralni akciji Vesolje zakladov in pripravili v video obliki. Vabljeni k ogledu in k ustvarjanju. Veseli bomo, če boste narejene izdelke podelili tudi z nami.
Četrtek, 21. 10., ob 19.30: Južna Koreja in Tajvan - Potopisno predavanje Zorana Furmana.
Petek, 22. 10., ob 17.00: O medvedih - tako in drugače - Pravljico za otroke, stare tri leta in več, bo pripravila Marta Dobravec.
5., 6., 12., 13., 19., 20., 26. in 27. 10., ob 17.30, splet: Lego robotika (delavnice) - Za vse navdušence spletnega programiranja v Scratcu je tu nova sezona delavnic preko spleta. Termini bodo
potekali vsak torek in sredo v oktobru preko platforme ZOOM med 17.30 h in 18.30 h. Vabljeni tako novi kot že izkušeni udeleženci. Prijave sprejemamo na elektronski naslov: toni. podobnik.r@gmail.com. Ves mesec: Atelje v knjižnici - Slikarsko društvo Atelje Bled že tradicionalno pripravlja vsakoletno predstavitev dela svojih članic in članov. Razstavljena bodo dela v tehniki akrila ali olja na platno. Motivno pa bodo zastopane zlasti krajine in tihožitja. Društvena razstava bo postavljena sočasno kot 6. slikarski Ex tempore Bled 2021, ki bo potekal med 9. in 23. oktobrom v Festivalni dvorani Bled. 1. 10. 2021-30. 4. 2022, vse enote: Ta veseli knjižni svet - Potrebujete bralni nasvet? Vstopite v Ta veseli knjižni svet in že dvanajsto leto zapored s seznama odličnih literarnih del izberite, preberite in ocenite najmanj sedem predlaganih del.
8. 9.-10. 10., vse enote: Zmenek na slepo s knjigo - Ob nacionalnem mesecu skupnega branja vas vabimo, da si malce začinite vaše bralno življenje. Pojdite na slepi zmenek s knjigo. 1. 9.-31. 3., vse enote: Vesolje zakladov - Sedemkrat pridi v knjižnico in si izposodi vsaj eno knjigo. Z vsakim pridobljenim žigom si bližje nagradi,
Kultura Mladi
do katere te zapelje Knjižko Astronavt.
•	Vsak mesec, vse enote: Mislice: Mladi bralci lahko rešujete miselne uganke. Vsak mesec vas čaka nov izziv, ki ga najdete v svoji knjižnici. Če ga boste uspešno rešili, vas z malo sreče čaka presenečenje.
•	Vsak mesec, vse enote: Zbistrimo um: Za vse ljubitelje miselnih vaj za krepitev uma smo pripravili po en mesečni problem. Rešitev oddajte v svoji knjižnici in z malo sreče vas čaka presenečenje.
V skladu z Odlokom o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom covid-19 morate tudi uporabniki knjižnice izkazati, da izpolnjujete enega od PCT-pogojev. To se izkazuje s potrdilom, da ste bolezen preboleli, ste bili cepljeni ali z rezultatom testa (PCR ali HAG). V primeru, da omenjenega potrdila nimate, vstop v knjižnico ni mogoč. Izjema so otroci do 15. leta starosti.
Vse prireditve bodo potekale skladno s takrat veljavnimi ukrepi. V primeru sprememb ukrepov bodo aktualne informacije glede omejitev objavljene na spletni strani Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica.
Vašega obiska si želimo, zato vas prosimo, da imate dokazila s seboj.
:: Sara Klemenčič
Fletno poletno v Medgeneracijskem centru Bled
Jih že pogrešamo. Poletne počitnice so spet prehitro minile. Za seboj pa so pustile nov pečat doživetij, pridobljenih znanj in veščin, neprecenljivih spominov, simpatij ter prijateljstev. Za nami je 8 razigranih počitniških tednov, 166 vključenih otrok, od teh 58 % iz blejske in 14 % iz gorjan-ske občine. Z nami je bilo 9 energičnih zunanjih izvajalcev, 6 iskrivih študentov in 2 hvaležni zaposleni, da je bilo prav vsakič ob koncu tedna slišati izjave otrok, da se drugo leto sigurno spet vrnejo. In za katere izkušnje smo sedaj bogatejši? Z Ano Pirih smo posneli prav svojo počitniško TV-oddajo, se prelevili v samuraje z Denisom Porčičem - Chorchypom, s Tino Papler jezikali po angleško ter nemško. Otroško ustvarjalnost je preko slikarske kolonije spodbujala Lučka Šparovec, v cirkuških vragolijah smo se preizkušali z Gašperjem Stojcem, za zdravo in fit telo migali s Tadejem Žvikartom, odplesali svoje sanje s Špelo Mandelc Žvikart, si ustvarili modne dodatke z našo ustvarjalko Mojco Ahčin Rozman ter sproščeno mozaičili z Urško Ambrožič Potočnik. Za prijetno osvežitev v vročih dneh so poskr-
beli gasilci PGD Bled in Grajsko kopališče Bled, veščine vztrajnosti ter potrpežljivosti pa smo aktivno trenirali na Mini golfu Bled. Naši želodčki so zahvaljujoč Pizzeriji Briksen ostali polni in siti. Počitniški program sofinancirata Občina Bled
in Občina Gorje. Se vidimo na jesenskih krompirjevih počitnicah. Obeta se nam pester program v sodelovanju z Društvom Žarek. Prijave zbiramo na mcbled@guest. arnes.si ali na 040 810 476.
:: Hana in Monika, Medgeneracijski center Bled
Mladi
T
Izlet na Talež
Zadnje poletne žarke smo učenci četrtih razredov blejske osnovne šole ujeli na pohodu na Talež. Naš športni dan je bil nekaj posebnega, saj nas je turistični vlakec pripeljal do Ribnega in tudi nazaj. Prijazni šofer Boštjan je poskrbel, da smo z vlakcem prispeli prav do naše šole. Polepšal nam je dan, zato se mu toplo zahvaljujemo!
:: Učenci četrtih razredov OŠ Bled
Prvošolci, pozdravljeni med nami
Komaj smo čakali novo šolsko leto, da bomo zopet lahko srečali prijatelje. Še posebej pa smo komaj čakali, da spoznamo prvo-šolce. Prišli so razigrani, nekateri sramežljivi, vsi pa polni pričakovanj. Pričakali smo jih že pred vhodom v šolo in jih s pesmijo pospremili novim dogodivščinam naproti. Učenci in učiteljice smo se potrudili, da smo jim pripravili prijeten sprejem in začetna trema je minila. Potem pa so v šolo kar skočili, pogumno in veselo. V telovadnici jih je že komaj čakal Zmajko Babjezobski in seveda njihova učiteljica. Sledil je zabaven program z veliko petja, igranja na inštrumente in vragolijami Zmajka Babjezob-skega, ki smo se mu iz srca nasmejali. Prvošolci so dobili rumeno rutico in pohvalo kot dobrodošlico ter postali čisto pravi šolarji. Sledila je še okusna malica in skupinsko fotografiranje. Prvošolcem in staršem želimo, da prvi šolski dan ostane zapisan v srcih kot prijeten spomin, ki se ga boste radi spominjali. Naj bo novo šolsko leto za vse prijetno, polno novih znanj in dobrih prijateljev!
:: Urša Beber, Podružnica Bohinjska Bela
Novo šolsko leto v Ribnem
Zakorakali smo v novo šolsko leto in komaj čakamo na vse dogodivščine, ki so pred nami. Medse smo sprejeli 13 prvošolčkov, ki jih bo v razredu spodbujal njihov novi prijatelj pingvin Srečko. Prvi šolski dan smo jim pripravili slavnostni sprejem. Najprej so jih na dvorišču šole sprejeli drugošolci, ki so jim zapeli in zaplesali Pingvinčkov ples. V šolski telovadnici sta jih nagovorili in pozdravili razredničarka Blanka Valant in šolska psihologinja Alenka Weithauser. Z glasbo sta dan popestrili tudi četrtošolki Tina in Valentina. V svojem lepo okrašenem razredu so prvo-šolci prejeli diplomo za prvi šolski dan in rumeno rutico, ki jih bo spremljala na šolskih poteh. Na koncu so si privoščili tudi zasluženo šolsko malico.
Petošolci so se tokrat v šolo v naravi odpravili že pred pri-četkom pouka in od 30. 8. do 3. 9. 2021 uživali v morskih dogodivščinah na Debelem Rtiču. Domov so se vrnili polni novih spominov in poglobljenih prijateljskih vezi.
Tudi ostalim nam na šoli ni prav nič dolgčas. Že v prvih dneh smo se odpravili na športni dan, pouk izvajamo tudi zunaj, skrbimo za šolski vrt in še bi lahko naštevali .
Vsi skupaj si želimo, da bi bilo novo šolsko leto za vse čim bolj zanimivo, pestro, polno skupnega druženja in pridobljenega novega znanja.
:: Anja Gluhar, POŠ Ribno
Prvi vrtčevski dan v Vrtcu Bled
Prvi september je bil za otroke in njihove starše zelo poseben dan. Kar nekaj otrok je prvič prestopilo prag vrtca. Nekateri so se že veselili tkanja novih vezi, drugi pa utrjevanja starih prijateljstev. Pričakal jih je čaroben napitek, ki je poskrbel za pogum in dobro voljo. Igralnice vrtca so se napolnile z igrivostjo in radoživostjo otrok. Ob upoštevanju protikoronskih ukrepov smo vsi zaposleni poskrbeli, da bo otrokom ta dan še dolgo ostal v lepem spominu. Vsem otrokom želimo čudovito leto, ki bo polno zanimivih dogodivščin in novih izzivov.
:: Vrtec Bled
Mladi Turizem
Križem svet gredo stopinje blejskih osnovnošolcev
Kljub »korona« situaciji smo optimistično vstopili v šolsko leto 2021/22 in pohiteli z realizacijo ekskurzij, ki ponujajo učencem možnost, da preko neposredne prostorske stvarnosti sami prihajajo do geografskih spoznanj. Učenci na ekskurziji poglabljajo pridobljena znanja, se urijo v uporabi metod, kot so kartiranje, orientacija, anketiranje, merjenje. Ekskurzije so dobra priložnost za medpred-metno povezovanje. Ekskurzije in terenske učne metode nam omogočajo učenje geografije na prostem. Interdisciplinarne ekskurzije v osnovni šoli za učence od 6. do 9. razreda so namenjene raziskovanju različnih naravnogeografskih pokrajin v Sloveniji in v zamejstvu. Skozi štiri leta učenci spoznajo, kako enkratna je naša domovina, kjer na eni strani kipijo kvišku vrhovi gora, na drugem so zaobljeni griči odeti z zeleno žametno preprogo, spet drugje lahko raziskujemo čudovite kraške pojave. So kraji, kjer voda bobni v slapovih, spet drugje se mirna razliva do obzorja. Kamorkoli načrtujemo, lahko pridemo v nekaj urah. Z devetošolci smo se odpravili na avstrijsko Koroško, kjer smo si ogledali eno najmodernejših letovišč ob Vrbskem jezeru. Kratek sprehod po Vrbi je omogočil učencem primerjavo urejenosti kraja, turistično ponudbo ... med Vrbo in Bledom. Vozili smo se po južni obali Vrbskega jezera do bisera Otok. To je najstarejša krščanska naselbina na Koroškem. Povzpeli smo se na razgledno ploščad - Pyramidenkogel, od koder se ponuja veličasten razgled na celotno Koroško pa vse do Triglava. Pot smo nadaljevali do gradu Ostrovica, na katerega smo se povzpeli skozi 14 vrat. Pot smo
nadaljevali po Gosposvetskem polju, kjer smo si ogledali cerkev, ki je eden najlepših umetnostnih spomenikov ter vojvod-ski prestol. Sledil je še ogled središča dežele Koroške - Celovca.
Z devetošolci pa smo se odpravili tudi v primorski svet. Na poti smo si ogledali Park vojaške zgodovine v Pivki, ki je navdušil s svojo zbirko eksponatov in ponudil zanimiv vpogled v nacionalno zgodovino. Poleg odlično restavriranih tankov in helikopterjev so bili učenci navdušeni tudi nad podmornico. Obiskali smo tudi Krajinski park Strunjan in se seznanili med drugim tudi z delom solinarjev in pride-
lavo soli. Po predahu v Piranu je sledil še ogled romanske cerkvice v Hrastovljah, kjer je poseben vtis naredila freska iz 15. stoletja, imenovana Mrtvaški ples, ki nam sporoča, da smrt ne gleda na stan. Pred odhodom proti domu smo si privoščili še čudovit razgled z gradu Socerb, ki se nahaja na visokem skalnem robu, kjer Kras prehaja v valovito Šavrinsko gričevje. Dva dni smo romali iz kraja v kraj in občudovali dela človeških rok, spoznavali kulture in postajali bogatejši. Čeprav smo že veliko potovali, pa ostaja še vedno veliko čudovitih kotičkov, ki jih bo še potrebno obiskati.
:: Meta Pazlar
Simpatična »pomočnika« Tone in Pavla v Kavarni Park na Bledu
Novost v strežbi Kavarne Park na Bledu predstavljata dva prikupna in zgovorna digitalna strežna vozička, ki natakarjem prihranita več kilometrov hoje na dan. Testna uvedba dveh digitalnih »pomočnikov« v strežbi je namenjena razbremenitvi dela natakarjev pri strežbi hrane in pijače ter predstavlja nadaljnji korak skupine Sava Hotels & Resort na poti digitalizacije.
V skupini Sava Hotels & Resorts naši natakarji v restavracijah in kavarnah prehodijo tudi do 15 kilometrov dnevno, največji del, ko prinašajo in odnašajo hrano in pijačo gostom. Ker jim želimo olajšati delo, predvsem v smeri, da energijo in čas, porabljen za prenos hrane in pijače, posvetijo gostom, smo se odločili za testno uvedbo digitalizirane pomoči. Tako
sta se strežnemu osebju v Kavarni Park pridružila dva simpatična, komunikativna digitalna strežna vozička, ki so ju naši natakarji poimenovali Pavla in Tone.
V Sava Hotels & Resorts dajemo poudarek osebnemu odnosu z gosti in želimo, da se strežno osebje gostu maksimalno posveti. Medtem, ko Tone in Pavla poskrbita za prenos naročene hrane in pijače, natakar svoj čas posveti gostom, saj ne izgublja časa s prenašanjem. Cilj vpeljave tovrstne pomoči natakarjem je dvig kakovosti storitve ter celotnega doživetja gosta. Tako sedaj Pavla in Tone v Kavarni Park pripeljeta do gostove mize kraljico Bleda ter najbolj znano in tradicionalno sladico Kavarne Park - originalno Blejsko kremno rezino. Testna uvedba dveh digitalnih strežnih pomočnikov v Kavarno
Park na Bledu kot pomoč oz. razbremenitev pri nošenju hrane in pijače natakarjev predstavlja nadaljnji korak skupine Sava Hotels & Resort na poti digitalizacije. Pavla in Tone delujeta v Kavarni Park od začetka tega tedna, natakarji so nad njuno
Turizem
pomočjo navdušeni, hkrati pa sta pa tudi velika atrakcija pri gostih, ki ju pozdravljajo, opazujejo in se z njima fotografirajo. Trenutno sta na poskusnem delu in v kolikor se bosta izkazala, bomo podobne vozičke uvedli tudi v druge gostinske obrate v skupini Sava Hotels & Resorts. Digitalna strežna pomočnika sta opre-
mljena z vrhunskimi zmogljivostmi interakcije človek-robot. Z inovativnim bi-oničnim oblikovalskim jezikom, privlačnim videzom, glasovno zmogljivostjo na osnovi umetne inteligence, večmodalno interakcijo in številnimi drugimi funkcijami. Za dodatno varnost sta opremljena s 3D-senzorji in modularnim okvirjem.
Lahko se ustavita pod katerim koli kotom in se premakneta takoj, ko naletita na oviro. Sta natančna in enostavna za uporabo, nosilnost vsakega je 40 kg. Pričakujemo, da bosta digitalna vozička v strežbi olajšala delo natakarjev in tako še izboljšala kakovost storitev.
:: Sava Hoteli Bled
Nove zgodbe v okviru projekta Blejski lokalni izbor
V okviru projekta Blejski lokalni izbor oziroma Bled Local Selection, s katerim želimo na Turizmu Bled doseči mreže-nje med ponudniki, zagotoviti odlično kakovost pridelkov, izdelkov, storitev in butičnih doživetij ter povečati prepoznavnost kakovostne ponudbe Bleda, je v letošnjem letu potekalo drugo ocenjevanje ponudbe v prvi fazi sistema certificiranja, in sicer rokodelskih izdelkov in izdelkov unikatnega in industrijskega oblikovanja, pridelkov in živilskih izdelkov ter jedi in pijač, postreženih na gostinski način. Strokovna komisija je skupno ocenila 94 izdelkov in jedi 21 prijaviteljev. Lokalna ponudba bo tako kmalu bogatejša za preko 60 pozitivno ocenjenih prehrambnih, obrtniških in gostinskih izdelkov, kar bomo obeležili s posebnim dogodkom -podelitvijo certifikatov, ki bo potekala 25. 10. v prostorih Infocentra Triglavska roža Bled. Dober odziv na drugo ocenjevanje je dokaz, da kolektivna blagovna znamka BLS postopoma pridobiva na pomenu ter spodbuja inovativnost in podjetnost
lokalnega prebivalstva pri ustvarjanju lokalnih, avtentičnih zgodb in visoko kakovostnih produktov.
Za vse tiste, ki se zanimate za kolektivne blagovne znamke in lokalno ponudbo ter prihajate v stik z obiskovalci Bleda kot ponudniki nastanitev, gostinskih storitev, doživetij in drugih aktivnosti, bomo v oktobru, in sicer 11. 10., organizirali študijsko turo z ogledom primerov dobrih praks. Ogledali si bomo izbrano ponudbo v okviru kolektivne blagovne znamke Bohinjsko/From Bohinj. Program vključuje ogled nastanitve s certifikatom, delavnice odprtih vrat, zajtrk in kosilo s certifikatom, vodeno doživetje s certifikatom, degustacijo certificiranih izdelkov in predstavitev blagovne znamke Bohinjsko. Primere dobrih praks boste odkrivali skupaj z našo ekipo ter v spremstvu dr. Tanje Lešnik Štuhec, strokovnjakinje na področju razvoja kolektivnih blagovnih znamk. Prijave zbiramo do ponedeljka, 4. 10. 2021, oziroma do zapolnitve mest v avtobusu. Za vse dodatne informacije
in potrditev udeležbe sem vam na voljo na mateja.vilman@visitbled.si, celoten program pa si lahko ogledate tudi na naši spletni strani www.bled.si pod zavihkom Informacije/Poslovne strani/Novice.
V prihodnjem letu načrtujemo ponovno ocenjevanje obstoječih področij in obenem prehod na drugi nivo sistema certificiranja ponudbe s kolektivno blagovno znamko Bled Local Selection. K sodelovanju pri aktivnostih v okviru znamke prisrčno vabimo vse zainteresirane!
:: Mateja Vilman, Turizem Bled
Grajsko kopališče zaključilo s sezono
Grajsko kopališče Bled je 12. septembra zaprlo svoja vrata. Ob zaključku sezone se želimo zahvaliti predvsem vsem imetnikom letnih vstopnic, ki jih je bilo v letošnjem letu preko 600. Kljub drugi pandemični sezoni smo v podjetju Infrastruktura Bled d.o.o. zadovoljni z obiskom. V primerjavi z letom 2020 beležimo 50-odstotno rast obiska, a še vseeno zaostajamo za rekordnim letom 2019, in to v višini dobrih 25 odstotkov.
V Grajskem kopališču trenutno potekajo redna letna vzdrževalna dela in pospravljanje vodnih elementov. Vse imetnike letnih vstopnic in najemnike kabin tako prosimo, da v prihodnjih dneh izpraznite svoje prostore in opravite rezervacije kabin za naslednje poletje.
:: Jaka Bassanese, Infrastruktura Bled
Poletno sankališče Straža Bled bo obratovalo ob koncih tedna
Z jesenjo se počasi zapira tudi poletno sankališče na Straži, ki bo do predvidoma 17. oktobra obratovalo ob sobotah in nedeljah od 11. do 17. ure.
Sezona je bila kljub izgubi dveh ključnih trgov, ki sta v preteklosti ustvarila skoraj 40 % vseh prihodkov, uspešna. V primerjavi z lanskim letom smo letos zabeležili 55-odstotno rast obiska, a še vedno je to pol manj kot v rekordnem letu 2019. Večji razkorak med letom 2021 in rekordnim letom 2019 gre pripisati predvsem prepovedi obratovanja v spomladanskih mesecih, ko so v normalnih razmerah ustvarili kar četrtino celotnega obiska.
:: Jaka Bassanese, Infrastruktura Bled
Ledena dvorana Bled
Ledena dvorana Bled je tradicionalno ena najprivlačnejših dvoran za opravljanje poletnih priprav na novo tekmovalno sezono v hokeju na ledu. Kljub katastrofalnemu
štartu v novo koledarsko leto, ki je bil posledica prepovedi opravljanja dejavnosti, smo v podjetju Infrastruktura Bled tudi v letošnjem letu pričeli z obratovanjem dvorane v začetku junija. V tem času pa do pričetka tekmovalne sezone v septembru se je zvrstilo šest enotedenskih hokejskih kampov, umetnostno drsalni kamp, tekmovanje Pokal Slovenije 2021 in že 5. zaporedni CCM svetovni hokejski turnir za otroke med 10. in 15. letom starosti. Omenjeni turnir je gostil 59 ekip iz ZDA, Kanade, Nemčije, Češke, Švedske, Slovaške, Madžarske, Italije, Rusije, Avstrije in Slovenije, palice pa je med seboj prekrižalo več kot 900 mladih igralcev in preko 1000 ostalih obiskovalcev. Tovrstni turnir, ki ga Ledena dvorana Bled gosti že 5. zaporedoma z izjemo leta 2020, nudi domačim igralcem neverjetno izkušnjo, tujim obiskovalcem nepozabne počitnice, v lokalni skupnosti pa ustvari preko 9.000 nočitev. Veseli smo, da lahko z urejeno ledeno dvorano in prijetnim okoljem tudi v pandemičnem letu pripomoremo k razvoju športnega turizma v Občini Bled.
:: Jaka Bassanese, Infrastruktura Bled
Turizem Šport
Bled sprejel udeležence Slovenske turistične borze 2021
Letošnja Slovenska turistična borza je potekala v nekoliko drugačni izvedbi kot prejšnja leta. Borza pod nazivom »SIW on Boutique Tour« združuje poslovna srečanja in doživetja tujih in slovenskih udeležencev na izbranih študijskih potovanjih po Sloveniji z izhodiščno točko v Ljubljani. Tuji organizatorji potovanj in turistični agenti so 13. in 14. septembra obiskali turistične makro destinacije na dveh enodnevnih študijskih programih po lastni izbiri in izkusili doživetja, ki jih izbrane destinacije nudijo. V čudovitem, sončnem vremenu so Bled obiskali agentje z Madžarske, iz Izraela, Italije, z Nizozemske, iz Slovaške, Velike Britanije, Avstrije, s Češke, iz Belgije, z Danske in iz Nemčije.
Udeleženci so se po aktivnem dopoldnevu v Kranjski Gori odpravili na kosilo v Vilo Bled, kjer sta jih pred srečanji s predstavniki slovenskega turističnega gospodarstva pozdravila župan Janez Fajfar in direktor Turizma Bled Tomaž Rogelj. Po sestankih smo jih povabili na aktivne popoldanske aktivnosti: na sprehod
na Ojstrico, na veslanje v osmercu, na likovne delavnice v Vili Bled ter na Blejski grad. Udeleženci niso mogli skrivati navdušenja nad Bledom in so obljubili, da k nam pripeljejo tudi svoje goste. Vili Bled, Blejskemu gradu, INSYNC Team Buildingu Bled ter firmi Arty Party se zahvaljujemo za odlično sodelovanje!
:: Lili Ošterbenk Janša, Turizem Bled
Blejski kolesarji nizajo uspehe
Gal Stare je v svoji kategoriji vedno med najboljšimi, 11. 9. je dal piko na i letošnji sezoni. Na Otočcu je v kategoriji dečkov B osvojil naslov državnega prvaka v vožnji na čas za leto 2021. Po uspešnih nastopih na kriterijih v Ilirski Bistrici in Šenčurju ter državnem prvenstvu v gorski vožnji je članska ekipa od 9. do 12. 9. nastopala na 61. mednarodni dirki po Srbiji.
Nastopilo je 130 tekmovalcev iz 14 držav, med njimi tudi štiri slovenske ekipe.
Blejci so dirkali odlično, saj je najboljši Matic Žumer osvojil naslov najboljšega za gorske cilje in le za 12 sekund zaostal za tretjim mestom ter osvojil odlično 6. mesto. Od Slovencev je bil boljši le Ti-len Finkšt (Ljubljana) na 4. mestu, tretji najboljši Slovenec pa je bil član KK Kranj Luka Ziherl, ki je osvojil tudi belo majico najboljšega med mladimi kolesarji.
:: Marjan Knaflič, KK Bled
Šport
T ~
Jernej Žvan - državni mladinski prvak v trialu
V začetku septembra se je v Idriji s četrto tekmo pod okriljem AMZS zaključilo 6. slovensko državno prvenstvo v moto tria-lu. V mladinski konkurenci je naslov državnega prvaka za leto 2021 osvojil Jernej Žvan. Za sedemnajstletnika iz Zasipa je bila to prva tekmovalna sezona. Na štirih težkih preizkušnjah je pokazal vse spretnosti, pridobljene v treh letih resnega ukvarjanja s tem športom.
Moto trial je stara tekmovalna zvrst motociklizma, ki je bila ob svojem nastanku namenjena predvsem dokazovanju vzdržljivosti motornih koles. Sčasoma se je razvila v izjemno atraktiven način vožnje, pri katerem morajo vozniki dokazati svojo spretnost in obvladovanje ravnotežja pri vožnji čez različne ovire.
Hitrosti pri trialu so čisto majhne, saj na tekmi o zmagovalcu ne odloča čas, temveč najmanjše število napak, kot je dotik tal. Tekmovanje je sestavljeno iz približno tridesetih kratkih, a zahtevnih prog oziroma sekcij. V vsaki takšni sekciji tekmovalca ocenjuje sodnik, ki šteje, kolikokrat ta stori napako - se z nogo dotakne tal. Zmaga tisti z najmanjšim številom kazenskih točk.
Trial motorna kolesa so namenjena le tekmovanjem, prav tako na njih ni mogoče sedeti, saj sploh nimajo sedeža. So lahka, običajno tehtajo manj kot 70kg in izredno močna, kar omogoča na videz enostavno preskakovanje ovir. Njihove široke pnevmatike so izdelane iz posebno mehke gume, ki vozniku omogoča dober
oprijem, zaradi svojega gostega profila pa podlage ne poškoduje. Vse to pomeni, da lahko spreten voznik s takšnim motorjem dobesedno poleti z ovire na oviro, videti je, kot da kljubuje zakonu težnosti.
Trening triala je odlična osnova za vse zvrsti motociklizma, saj z njim voznik razvija ravnotežje, natančnost in nadzor nad motorjem, lastnosti, ki pri vožnji pridejo še kako prav. Trial je šport s katerim se ukvarjajo vsi, od triletnih otrok pa do sedemdesetletnih navdušencev. Zaradi varnosti in nizkih hitrosti je še posebej atraktiven za novince v svetu motošporta. Veliko izkušenih motoristov pa se odloči za trening triala in si s tem poveča varnost na cesti.
:: JŽ
Mini golf zveza Slovenije Koritenska 17, 4260 Bled
... in pognali so svoje duše naprej skozi sodobni vek
Skupaj nam bo uspelo, so bile zaključne misli našega predsednika v prvih dneh iztekajočega se meseca, ob smeli predstavitvi načrta izvedbe 22. Mednarodnega mini golf festivala, ki je na našem mogočnem igrišču potekal med 24. in 26. septembrom, saj so se ovire, povezane z epidemiološko sliko v državi in lokalni skupnosti sprva zdele nepremostljive. A kot že ničkolikokrat doslej smo znova strnili vrste in na vprašanja, za katera v zavesti slehernika obstaja cel kup udomačenih, lepo donečih, a praznih besed, nismo vnaprej iskali odgovorov, le-ti so dozoreli povsem prostodušno, postopoma in v velikem pričakovanju. Je ogrožen rekord naprave? Kolikokrat se nam bo uspelo spustiti pod magično mejo tridesetih udarcev? Je čas za neverjetna presenečenja že tu? V prekrasnem vzdušju, ki so ga tokrat ponudili narava, marljive roke organizatorjev, veličasten objekt in šestinštirideset visoko motiviranih tekmovalcev, je že v sobo-
tnem štirikrožnem maratonu zablestela še vedno aktualna evropska prvakinja iz leta 2019 Claudia Schuster iz Werfna na Solnograškem in v nedeljskih dveh krogih finala hladnokrvno ubranila napade zasledovalcev iz Avstrije, Nemčije, Francije, Švice in Italije ter s tem postala prva absolutna zmagovalka blejskega spek-takla v dvaindvajsetletni zgodovini tega prestižnega mednarodnega turnirja. Za nameček je s 177 udarci popravila sedem let star najboljši rezultat prireditve (povprečje na krog 29,5). Niti najboljša predstavnika domačega kluba ji nista uspela do živega, čeprav sta si do sedaj razdelila že deset tovrstnih lovorik. Dvakratni šam-pion Danilo Pavšič iz Ljubljane (zmagi 2015 in 2020) se je moral zadovoljiti s tretjim mestom med seniorji, medtem ko je Sergej Učakar, ki je slavil leta 2000, 2001, 2003, 2006, 2007, 2009, 2010 in 2013, zmogel na drugo stopničko v moški kategoriji. Vsega spoštovanja in ne zgolj omembe so vredni še nekateri rezultati: Franz Lechner iz Braunaua je zmagal
med seniorji, Herbert Bäk z Dunaja med veterani, debitantka Maria Fuschelberger iz Salzburga med veterankami, ekipnega naslova med štiričlanskimi moštvi pa so se razveselili radoživi Štajerci iz Köflacha, ki so s konkurenco dobesedno pometli, saj so drugouvrščene branilce naslova iz Celovca premagali za več kot štirideset udarcev. Še ena parada ogleda vrednih vragolij z mini golf palicami in žogicami je tako za nami, pred novimi izzivi nas tudi v prihodnosti ne bo strah.
Za konec iskrena hvala in globok priklon vsem, ki ste časom in težkemu stanju navkljub še vedno zmožni potrpežljivosti, vživljanja v druge ljudi in medsebojnega sodelovanja, kajti s svojo požrtvovalnostjo, odrekanjem ali spoštovanja vredno zavestjo ste pomagali sestaviti mozaik še ene zgodbe z veselim razpletom in srečnim koncem. Skupaj nam je spet uspelo, kot je po slavnostni podelitvi sklenil predsednik Mini golf zveze Slovenije. Skupaj si upamo!
:: Mini golf zveza Slovenije
Prejeli smo
27
Pena na Savi Bohinjki
V nedeljo, 5. septembra popoldan, je bila Sava Bohinjka na mestu, kjer se vanjo izteka odpadna voda iz blejske čistilne naprave, penasta in odurno smrdljiva po fekalijah in čistilih. Na fotografijah je območje neposredno pod čistilno napravo, kjer poteka odprt jašek, ki je bil do vrha pol zasičen s penami in smrdljivo brozgo. Kanalizacija od tu naprej poteka pod cesto in polji do Save, kjer se izliva v trofejni ribiški revir, v katerem so ribiči kljub smradu in penam lovili ribe. Poraja se vprašanje, ali je kdo od odgovornih ob ugotovitvi, da čistilna naprava ne deluje, da se v Savo izlivajo toksične odplake, ukrepal ter obvestil javnost o morebitnih
Odgovori družbe WTE
Na čistilni napravi so naši sodelavci, ki so strokovno usposobljeni za to delo, opazili spremembe in ugotovili, da je delovanje čistilne naprave lahko zelo ogroženo. Nikjer ni zapisano in tudi dejansko ni prišlo do iztekanja strupenih fekalij na iztoku iz čistilne naprave. Moramo ločiti med nevarnostjo, da se lahko nekaj zgodi ali da se je nekaj zgodilo. V tem primeru je bila nevarnost, da bi lahko do onesnaženja prišlo, če ne bi takoj odreagirali in nemudoma pričeli reševati težave, ki niso nastale po naši krivdi in nanje nismo imeli vpliva. Kar se tiče penjenja, je to del naravnega procesa vzpostavljanja biologije. Takoj, ko smo to opazili, smo v sistem začeli dodajati antipenilce. Da smo lahko preprečili okoljsko katastrofo, smo organizirali 24-urno službo, stalen nadzor nad celotnim procesom. Nepredvideni dogodek, ki nam je bil povzročen in nanj nismo imeli vpliva, nam je povzročil tudi več 10.000 EUR visoke stroške. Zato stojimo za tem, da smo svoje delo opravili več kot profesionalno in nad svojimi odločitvami nimamo nikakršnih pomislekov. Seveda pa moramo tudi ločiti med biološko bolj obremenjeno vodo, ki je še v mejah dopustnega, in strupeno vodo. V kolikor bi bila voda strupena, kot to navajate, potem bi bil živež in kopalci zastrupljeni. V tem primeru pa do oškodovanja ni prišlo. Sprašujemo se, kje so bili vsi ti okoljevarstveniki pred leti, ko je poznan povzročitelj onesnažil Savo Bohinjko in zastrupil množico turistov pri iztoku v kampu Šobec. Če bi mogoče na tak način odreagirali v tistem času, po vsej verjetnosti do takega izrednega dogodka na ČN Bled sploh ne bi prišlo. Zato poudarjamo še enkrat, namen in poslanstvo našega podjetja je čiščenje odpadne vode, kot tudi vaše, da za okolje skrbite in na
posledicah kopanja ali ribarjenja v Savi Bohinjki?
Še bistveno slabše stanje je višje proti toku, na mestu, kjer se potok Jezerni-ca izlije v Savo kot odtok vode iz jezera, pomešan z vsebino natege ter izvirskimi vodami in vsemi preostalimi fekalijami, ki gredo preko razbremenilnika v potok mimo čistilne naprave, tukaj je stanje zelo zaskrbljujoče, potok Jezernica od raz-bremenilnika, pa vse do Save, je že več let povsem onesnažen, dno potoka je polno sluzi in brez življenja. Iztok Jezernice v Savo vidno spremeni njeno podobo, reka iz smeri Bohinjske Bele do tam priteče vizualno čista, nizvodno od izliva Jezernice
morebitne napake tudi opozorite. Samo z roko v roki bomo lahko izkoreninili take dogodke, ki jih seveda močno obsojamo. Pripravljeni smo tudi na skupni sestanek, kjer bi težave na sistemu pregledali in mogoče tudi z opozorili občanov preprečili, da nepooblaščene osebe posegajo v kanalizacijski sistem in s tem povzročajo take težave.
Prijava o dogodku je bila podana pristojnim inšpekcijskim službam. Kanalizacijski sistem, ki se izteka na ČN Bled, je dolg prbl. 93 km. Ko neznani storilec zlije neznano snov neposredno v kanalizacijski sistem, lahko traja tudi do 12 ur ali več, da ta snov priteče na samo čistilno napravo. Kot sami veste, je v tem času lahko storilec že na drugem koncu Slovenije. Zato smo se tokrat stvari lotili drugače in preko inšpekcijskih služb zahtevali, da se preverijo vsi evidenčni listi odvozov močno obremenjenih snovi možnih onesnaževalcev na tem območju. Mislimo, da bomo le tako lahko prišli na sled temu nedopustnemu početju. V kolikor menite, da so bile naše odločitve napačne in da bi bil boljši drugačen postopek, smo odprti za vaše predloge, ki jih bomo seveda z veseljem upoštevali. Naša edina želja je, da take dogodke preprečimo. Če nam bo to uspelo z vašo pomočjo, bomo za vašo pomoč zelo hvaležni.
Kot upravljalci javne službe na legalnih razbremenilnikih na obstoječi stari kanalizaciji nismo dolžni izvajati nikakršnih meritev. Zaradi lastnega interesa smo jih izvajali v lastnem laboratoriju in enkrat tudi uradno preko s strani države pooblaščenega laboratorija. Podatki niso nikjer javno objavljeni, ker k temu tudi nismo zavezani.
Kdaj in v katerih medijih je bilo objavljeno dokazno gradivo z analizami o vzrokih
je ob nizkih vodostajih motna in smrdeča, kar je opaziti tudi na umazanem rastlinju ob reki, vsa ta nesnaga pa se nato pridno nabira v jezu pri Lancovem.
Upam, da se ne ponavlja leto 2019, ko se je na jezu pri Lancovem ob nizkem vodotoku Save pojavila velika količina umazane strjene pene, ki je pokrila skoraj celotno površine jezu, za kar so na Občini Bled gladko zanikali odgovornost, češ, da gre zgolj za naključno sosledje nizkega vodostaja in odmiranja alg, vendar takrat nismo dočakali jasne in javne vsem razumljive razlage opravljenih analiz, ki bi nas prepričale.
:: Danilo Bertoncelj
za odmiranje alg pri Lancovem leta 2019 in ali je to analizo pregledala tudi katera neodvisna institucija in kdo je to analizo izdelal, naročil, plačal in kakšna je bila cena?
Glede na to, da se je dogodek zgodil več kot pred tremi leti, vam ta trenutek ne moremo odgovoriti na vaše vprašanje, komu točno vse je bila dokumentacija poslana. V primeru morebitnih nadaljnjih obtožb ali reševanja po pravnih poteh pa bomo vso dokumentacijo seveda posredovali. Za ta dogodek in neutemeljeno prijavo in vse nevšečnosti opravičila nikoli nismo prejeli. Obžalujemo pa, da v tem primeru nismo sprožili pravnega postopka, kajti kot je razvidno iz vašega pisanja, zadeva še do danes ni razčiščena. Zaradi neutemeljene prijave še danes pada slaba luč na naše podjetje, s čimer nam je povzročena tudi poslovna škoda. V kolikor se bodo te neresnične obtožbe nadaljevale, pa bi bilo mogoče smiselno primer spet obuditi in po sodni poti tudi razčistiti do konca. Seveda bodo odgovorni za to tudi morali nositi svoje posledice. Analizo je na podlagi našega naročila opravila Biotehniška fakulteta v Domžalah. Stroške mikroskopske analize smo prevzeli v svoje breme, zato da smo lahko dokazali neupravičene obtožbe. Da razblinimo vsak kanček dvoma v verodostojnost listine, vam jo prilagamo v pregled v priponki. Glede na to, da je bila analiza opravljena s strani koncesionarja in ni bila plačana iz javnih sredstev, bomo račune priložili takrat ko in če bomo po sodni poti uveljavljali odškodnino, v tem primeru zaradi krive prijave.
Ali zadrževalni bazen z grabljami za grobe delce na razbremenilniku deluje? Med pogostimi obiski naravovarstvenikov v zadnjih nekaj letih nikoli ni deloval. V potoku Jezernica so vidni debeli nanosi sluzi, razpa-
Prejeli smo	27
dajoči ostanki toaletnega papirja, v potoku pa je popolnoma uničena favna in flora. Res se v potok Jezernica iztekajo razredčene fekalije, včasih bolj včasih manj, ob sušnih obdobjih so praktično nerazredčene, vendar so še vedno neprečiščene in onesnažujejo v enaki količini. Iztok potoka Jezernica, reki Savi vidno spremeni njeno podobo, reka iz smeri Bohinjske Bele do tam priteče vizualno čista, nizvodno od izliva Jezernice pa je ob nizkih vodostajih vidno onesnažena, kar se lepo vidi tudi na umazanem rastlinju ob reki.
Radi bi opozorili, da je na istem mestu nekaj metrov višje tudi iztok natege, ki čisti jezersko dno Blejskega jezera, katere upravljalec ni naše podjetje. Torej, v Jezernico se izteka tudi mulj in nesnaga z dna Blejskega jezera in ne le razbreme-
njena voda iz starega mešanega sistema kanalizacije. Poudariti moramo tudi, da smo upravljalci sistema in na tem območju le upravljamo s sistemom, kakršnega nam je predal lastnik v upravljanje. Grobe grablje delujejo na podlagi komandne plošče. Torej ne delujejo neprestano. Ko se plavajoči delci v zadrževalnem bazenu naberejo, jih rotomat posname s površja in odvrže v smetnjak, ki ga redno praznimo na ČN Bled in nastale odpadke na podlagi zakona predamo v obdelavo za to pooblaščenemu in certificiranemu podjetju. Trditev, da se v sušnem obdobju vode izlivajo nerazredčene, ne drži. Kot smo vam že v prejšnjem odgovoru obrazložili, so glavna težava mešanega sistema izvirske vode, ki dotekajo konstantno ne-
glede na padavine. V deževnem obdobju pa prihaja tudi do tako močne hidravlične obremenjenosti, da tudi grobe grablje ne zmorejo očistiti vseh delcev, saj je pretok prevelik.
Ponovno bi radi apelirali na vas kot na podpisnika dopisa. Kot vse ostale občine v Sloveniji ima tudi Bled določene pomanjkljivosti na kanalizacijskem sistemu, ki se jih občinska uprava zaveda in jih tudi sistemsko odpravlja. Moramo pa se zavedati, da so investicije v sam sistem zelo visoke in da se vseh težav hkrati ne da odpraviti. Pozdravljamo pa vse pobude, ideje in pomoč z vaše strani in strani občanov, da bomo skupaj v najkrajšem možnem času lahko poskrbeli za čistejše okolje, na katero bomo lahko ponosni.
:: Anže Bizjak, Direktor, WTE
Spoštovani gospod župan Janez Fajfar! Spoštovani uslužbenci blejske občinske uprave!
Kar berete, ni namenjeno javnemu obračunavanju, ki ga je pri nas že tako ali tako preveč. Je zgolj sad obupa in nemoči, katere trpkost je iz dneva v dan večja. To, da sem napisal, kar sem, je meni in mojim vrstnikom izhod v sili. Izhod v sili, saj se bo „z okolšno ta podoba raja'' pred našimi očmi počasi, a za trajno spremenila v osiromašeno, trohnečo pustinjo.
Že vseh svojih 18 let gledam Bled skozi oči domačina in do pred kratkim sem bil zatrdno prepričan, da bom tu tudi ostal in si ustvaril družino. A na žalost se zdijo te sanje po vseh teh mnogih dejanjih, za katere ste vi kot predstavnik občine in obenem občinska uprava najbolj odgovorni, vse bolj in bolj oddaljene, neuresničljive. Zakaj, me boste vprašali? Zato, ker se v zadnjem času moj domači kraj iz bisera, ki se je zrcalil med zelenimi gozdovi in travniki, spreminja v blatno lužo na svežem asfaltu.
To naše jezero, včasih obdano z njivami, cvetočimi travniki, starimi sadovnjaki in krasnimi gozdički na osamelcih, je vedno bolj ukleščeno v beton. V zadnjih letih sem bil priča spremembam, ki so zaznamovale kraj tako kot le malo katera poprej. Po izgradnji že same po sebi v krajino zarezujoče se severne obvoznice so ''urbanisti'' območje ob njej''ople-menitili'' še z gromozanskim Sparom, sadovnjake so pozidali in pokopali z novimi bloki, travnike, kjer so se še ne dolgo tega igrali vrtčevski otroci, pa so zasuli v še eno novo parkirišče. Pri stadionu se je zgodilo enako. Nič več posedanja čapelj ob jutranji rosi. Le še sivi asfalt. Za nameček vsemu temu pa je na drugem bregu Save, za kar vas lokacija v sosednji občini sicer ne odvezuje odgovornosti, na pred tem še domala divjem območju zrasel
novi kamp, sedaj pa od Lesc k nam širijo še cesto. Za koga, se vprašam?
A vsi ti posegi se ne morejo kosati s tem, kar nameravate v imenu ''trajnostne-ga razvoja'' zgraditi v prihodnjih letih. Več kot dobro veste, da govorim o mistično opevani južni obvoznici, ki naj bi Bled rešila vsega hudega. A na žalost, gospod župan, se bo vse hudo za velik del Blejcev šele začelo. Obvoznica, ki je še vedno načrtovana po trasi iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, je seveda nujno potrebna. A to ne pomeni, da jo moramo zgraditi z glavo skozi zid, brez odobravanja mnogih domačinov, ki jim bo cesta po danes sprejeti trasi odvzela kvaliteto življenja, kakršno imajo sedaj. Vsi prebivalci Bleda, še posebej pa tisti z Mlina, Dindola in Jarš, bomo ločeni od širnih polj in trat, kjer obdelujemo zemljo, se vsakodnevno sproščamo, rekreiramo in dihamo svež zrak. Slednji bi skupaj z mnogimi kozolci, čebelnjaki, kar predstavlja tudi uničeno kulturno dediščino, in starimi košatimi drevesi preprosto izginil. Ob cesto pa bi, kot je pred kratkim dejal minister Vrtovec za Blejske novice, umestili še nova parkirišča, torej bi podobno kot pri severni obvoznici razširili betonsko džunglo na zelene travnike in polja. Do popolnosti bi bil s tem uničen zeleni pas, ki daje Bledu tisto lepoto, ki jo vsi občudujemo. Mislim, da je dovolj očitno, da je to zastarela in neustrezna rešitev.
Najhuje pa je, gospod župan, da predloge lastnih občanov, ki jih podpira tamkajšnja lokalna skupnost, zavrnete s tako lahkoto in brezčutjem. Kako lahko postavite popolnoma nesmiselne argumente o vojaškem strelišču pred voljo občanov, čez katerih vrtove bi stekla prometnica, polna proti Bohinju se valečih avtomo-
bilov. Nasprotno pa predlog Mlinanov ne uniči ničesar, saj je območje za Obročem že pred leti razvrednotila čistilna naprava z reciklažnim območjem.
Ravno tako ne vem in mi ni jasno, zakaj se ne zgledujete po dobrih praksah iz okolice. Lep primer je avstrijski Zell am See, kjer so enak problem odlično rešili. Nikogaršnja zelenica ni izginila. Zgradili so preprosto predor. Tako so dobro rešili jezerski breg hrupnega prometa. Za razliko od njihovih 5 km bi bil blejski predor dolg manj kot 2 km in še to bi ga lahko celotnega, pod Jaršami in od Kocjančičeve kmetije do Jezernice, razen odseka v Me-grah, zgradili kot mnogo cenejši pokriti vkop. Namesto predora pa bi lahko le del trase vzhodno od Straže malce pomaknili proti jugu, cesto iz pokritega vkopa na Jaršah bi lahko speljali po že obstoječi cesti proti Ribnem in nato po južnem robu polja mimo gramoznice, ki že sama po sebi kazi pokrajino (hkrati se moramo vprašati, če tak kraj, kot je Bled, sploh potrebuje grdo gramoznico in bi mogoče cesto lahko speljali celo skoznjo!), do predora pod Dobro goro, ki bi ga bilo po besedah strokovnjaka za predore z Zgoše, Andreja Čuferja, tudi lažje zgraditi, saj bi potekal skozi trdno skalo, ne pa skozi sipka melišča v Megrah. S tako traso bi uničili bistveno manj kmetijskih površin, predvsem pa cesta, katere cena bi bila enaka ceni sedaj načrtovane trase, ne bi potekala mimo naselij. Kljub temu, da bi bila cesta tako še vedno večinoma speljana nad zemljo, bi ohranila več travnikov in polj in rešila bivalna okolja mnogih Blejcev. Ravno tako pa naš predlog ne ovira načrtovanega pričetka gradnje jeseni, saj je krožišče v Betinu skladno obema trasama.
Prejeli smo Oglasna stran
Zato vas prosim, gospod župan in vsa občinska uprava, da še enkrat temeljito premislite in se odločite tako, kot bo najbolje tako za vas, nas domačine, predvsem pa za vse generacije, ki prihajamo za vami. Prav tako, pa se lahko mogoče prelevite v vlogo turista, ki se raziskujoč
prikupne blejske osamelce povzpne na Stražo. Lahko si mislite, da se najverjetneje po razgledu na s cesto razrite in uničene Megre in Mlinsko polje na Bled ne bi več vrnili. Rotim vas, odločite se traj-nostno! Hvala,
:: NNikolaj Makuc, 18 let, Bled-Jarše
Pismu se pridružujejo mladi z Bleda in okolšne: Inja Jarkovič, Aljaž Mulej, Maya Franko, Irena Bogataj, Bine Mekina, Kaja Jensterle, Nina Peterman, Aiden Franko, Meta Cerne, Mina Jera Kovač, Anita Kocijančič, Matevž Langus, Kaja Lapuh, Kim Benkovič, Juš Pa-vlovski, Tamara Jelušič in drugi
Spoštovani gospod Nikolaj Makuc in sopodpisniki!
sosednje občine. Dokler v Sloveniji ne bo ponovno vzpostavljeno regionalno prostorsko planiranje, lahko pri takih posegih samo protestiramo, kar smo tudi storili. Prav tako nimamo nobenega vpliva na gradnjo ob državni cesti Lesce-Bled, saj ta v celoti poteka v Občini Radovljica.
Na Selišah nastaja Medgeneracijski center Vezenine Bled, ki raste na zemljišču nekdanje tovarne Vezenine, neposredno ob njem pa najemna oskrbovana stanovanja gradi nepremičninski sklad Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Prepričan sem, da bosta obe zgradbi, ki sta zrasli na nekoč industrijskem, nato pa degradiranem območju Bleda, dobili vsebine, ki jih Blejci potrebujemo in zaslužimo.
Zahvaljujem se vam za pismo in vas hkrati vabim, da sodelujete tudi pri oblikovanju projektov, ki so pred nami. S spoštovanjem,
:: Janez Fajfar, župan Občine Bled
Iskreno sem vesel, da ste se oglasili in se skupaj s svojimi somišljeniki odločili javno in naglas povedati svoje mnenje.
Glede na to, da ste na Bledu, kot pišete, že vse svoje življenje, potem veste, da je promet eden izmed večjih problemov Bleda, ki je zaradi vsega, kar ste napisali, torej naravnih vrednot, kulturne in naravne dediščine, težko rešljiv. Bled leži v kotanji, prostora je malo, prometnice pa žal nekje morajo iti.
Obe razbremenilni cesti, tako severna kot južna, sta oziroma bosta pomembno prispevali k razbremenitvi jezerske sklede. Učna ura, ki nam jo je uprizorilo Blejsko jezero lani spomladi, je bila huda. Z izgradnjo obeh cest bomo lahko jezersko skledo končno zaprli za promet, tako za tranzitni kot tudi mirujoči. S tem bomo jezero zaščitili do te mere, da se bomo lahko lotili še nadaljnjih ukrepov. Cesta Bled-Bohinj, ki pelje neposredno ob jeze-
ru, je glavna prometnica do Bohinja, ki je drugače kot pa z gradnjo južne razbremenilne ceste ne moremo zapreti.
Južno razbremenilno cesto na Bledu gradimo že več kot pol stoletja. Nikakor ne morem pristati na to, da lahko še malo počakamo in iščemo nove rešitve. Gre za projekt Republike Slovenije, ki poteka z roko v roki z Občino Bled. Občinski svet je lani poleti na podlagi strokovnih presoj zavrnil spremembo trase, ki je s tem postala dokončna. Ni optimalna, nikakor, ni pa tudi slaba, daleč od tega. Upam si trditi, da bodo Bled, njegovi prebivalci in prebivalke, narava in naši gostje od JRC imeli več koristi kot pa škode.
Pravite, da me gradnja kampa v sosednjih občini ne odvezuje odgovornosti -žal se tu motite. Občina Bled ni bila partnerica v postopku pridobivanja dovoljenj za gradnjo, niti ni smela biti soglasodajal-ka. River camping Bled leži na ozemlju
30
•«L Oglasna stkan
Blejske novice
POGREBNE STORITVE
NOVAK
Anton Novak d.o.o. Hraše 19, Lesce www.anton-novak.si
^ prevozi in ureditev pokojnikov ter pokop z žalnim sprevodom
velika izbira krst in žar
sj- ureditev vseh potrebnih dokumentov
4 organizacija in izvedba pogrebnih ceremonialov na pokopališčih v občinah Bled, Gorje, Radovljica in Bohinj.
NOVO NOVO NOVO NOVO
Sprejemamo naročila za sveče in suhe ikebane, žalne ikebane, šopke, poročne šopke in aranžmaje ter aranžiranje daril. Velika izbira sveč.
DEŽURNA SLUŽBA: 040 887 169, 041 655 987, 040 887 112
avto m ony Alpika cesta 424S Lews
L E S C E *	1:04 53 5Î SOS, ww avtom any. si
Oglasna stran	1446
			n
		DATRIS	
PRODAJA TRDIH IN TEKOČIH GORIV ALPSKA 84 44L4L48 LESCE			
Kurilno olje vrhunskekvalitete!			
Naročila na 080 2341 in narocMaiCdatriu.H			
Pohitrite svojračunalnik!
-	za večino prenosnih in	^^^ namiznih računalnikov
-	odlična poživitev starejših računalnikov
-	vgradnja hitrega elektronskega SSD diska
-	stroški običajno	^fl 100 -130 €
Ne odlašajte! Vaš čas je dragocen.
Kupon je veljaven do 31.10.2021
3BM d.o.o., Cesta železarjev 7a, 4270 Jesenice,
www.3bm.si,3bm@siol.net, tel.: (04) 58-36-444
Najnovejša tehnologija,
sodoben modni trend
Novi Polo
Kdo pravi, da se majhni avtomobili ne morejo pohvaliti z velikimi aduti? Novi Polo vas bo navdušil s sodobnim dizajnom in inteligentno tehnologijo, kot so digitalni cockpit, asistenčni sistem Travel Assist* in matrični led žarometi IQ.LIGHT*.
Emisije C02:156-118 g/km. Kombinirana poraba goriva: 6,9-5,2 1/100 km. Emisijska stopnja: EURO 6. Emisije N0X: 0,0405-0,0211 g/km. Ogljikov dioksid {C02) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2 5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. *Oprema je na voljo opcijsko.
INTEGRAL AVTO d.o.o. Jesenice
Cesta rnar&la Tila bi, 4270 Jesenice telefon: 04 / 58 33 372, 58 33 373 infb@integral-avto.-si, wwv.int«|fal-avto.5¡
Trgovina Marcela
\i.().\\.\
(UJUl
Pester izbor prej za pletenje in kvačkanje, pletilke in kvačke, pribor za šivanje in krpanke, Burda kroji, gobelini, in še več ...
za 10% popust v trgovini Marcela na Bledu,
Ulica Jule Volk Molnar 5, Bled (pri Šparu)
Popust velja ob predložitvi tega kupona na celoten nakup, velja za enkratni nakup do 1. 11. 2021.
KUPON OKTOBER 2021
10%
NA IZBRANI ARTIKEL
IZKLJUČNO ZA IZDELKE MCL
Sedež
I MCL Mesni center Luka d.o.o., I Ce^a Kokrškega odreda 26, 4294 Križe Tigovine:
I MCL Mesni center Luka d.o.o., Ce^a
Kokrškega odreda 26, 4249 Križe, I tel.št. 040/294-444
Kupon velja v oktobru 2021 // Za kupce MCL parkiranje brezplačno
*Kuponi se ne seštevajo. Popust velja izključno za izdelke MCL.
KUPON OKTOBER 2021
10%
NA IZBRANI ARTIKEL
IZKLJUČNO ZA IZDELKE MCL
Sedež
MCL Mesni center Luka d.o.o.,
Ce^a Kokrškega odreda 26, 4294 Križe
Tigovine:
MCL Mesni center Luka d.o.o., Ce^a Kokrškega odreda 26, 4249 Križe, t. 040/294-444
Kupon velja v oktobru 2021 // Za kupce MCL parkiranje brezplačno
*Kuponi se ne seštevajo. Popust velja izključno za izdelke MCL.
KUPON OKTOBER 2021
10%
NA IZBRANI ARTIKEL
IZKLJUČNO ZA IZDELKE MCL
Sedež
MCL Mesni center Luka d.o.o.,
Ce^a Kokrškega odreda 26, 4294 Križe
Tigovine:
MCL Mesni center Luka d.o.o., Ce^a Kokrškega odreda 26, 4249 Križe, t. 040/294-444
Kupon velja v oktobru 2021 // Za kupce MCL parkiranje brezplačno
*Kuponi se ne seštevajo. Popust velja izključno za izdelke MCL.
KUPON OKTOBER 2021
10%
NA IZBRANI ARTIKEL
IZKLJUČNO ZA IZDELKE MCL
Sedež
MCL Mesni center Luka d.o.o.,
Ce^a Kokrškega odreda 26, 4294 Križe
Tigovine:
MCL Mesni center Luka d.o.o., Ce^a Kokrškega odreda 26, 4249 Križe, tel.št. 040/294-444
Kupon velja v oktobru 2021 // Za kupce MCL parkiranje brezplačno Kup
SPB Mesnica Domžale, Ljubljanska ce^a 82 1230 Domžale, tel.št. 01/72--98-474
Bled, Ljubljanska ce^a t. 04/57-80-121
SPB Mesnica Domžale, Ljubljanska cesta 82 1230 Domžale, tel.št. 01/72--98-474
Bled, Ljubljanska ce^a t. 04/57-80-121
SPB Mesnica Domžale, Ljubljanska cesta 82 1230 Domžale, tel.št. 01/72--98-474
Bled, Ljubljanska cesta t. 04/57-80-121
SPB Mesnica Domžale, Ljubljanska ce^a 82 1230 Domžale, tel.št. 01/72--98-474
Bled, Ljubljanska cesta t. 04/57-80-121
PEUGEOT 2008 in 3008
MOČ IZBIRE
BENCIN, DIZEL, ELEKTRIKA ALI HIBRID
DOBAVLJIVA TAKOJ
:let eeeiü si peuglot je v l^j	„
t jamstva peugeot	clan skup'ne emi| frey	peugeot.Si
P E LJG EDTprmboCaTOTAL. Poraba v kombiniranem načinu vožnje po WLTP ciklu: od 0,0 do 7,7 1/100 km. Izpuh CO2: od 0 do 175 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0 do 0,0507 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,0 do 0,00117 g/km. Število delcev: od 0,0 do 3,98. Poraba električne energije pri električnih izvedenkah (Wh/km) pri kombinirani vožnji: 169-183. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2 5 ter dušikovih oksidov.
AVTO PARTNER d.o.o.. Cesta železarjev 27, 4270 Jesenice, tel. 04 583 6660
Povsem novi Nissan Qashqai
Vrhunski crossover, elektrificiran z blagim hibridnim pogonom za 229 €/mesec* 5 let jamstva*
REZERVIRAJ TE TE STNO VOŽNJO
Kombinirana poraba goriva: 7,35-6,25 1/100 km. Emisije CO2:166-141 g/km. Emisijska stopnja: Euro6D Full. Emisye NOx: 0,0167-0,0237 g/km. Emisye trdnih delcev: 0,00008-0,00035 g/km. Št delcev/ (X1011): 0,177-0,53. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča glo6al no s egrevanje. Emisije iz prometa onesnažuj ejo zrak in tako p0membno prispevajo k posleb šanjo kako0osti zunanje ga zrada. Prispevajo zlastikčezmerno povišanim konce nt racijam prize m eega ozona melcev PMra in eMo jterdušikovih oasidov.
knfcJmatlvnl ^a^nje narejen na dan 24. 8. 2021 za novi Nissan Qnshqa 11,3 °IG-T1v0 N-CONNECTA. Ma|oprodaJpa covjo zžn upoštevanim po postori in DDY zuaša 27.190,00 €. InfpJmationi iZJačon za sSoipvi znes;ek kredit a v višini 7.489,37 € °e raca rejen za dobo od lat 48 mesecev i n npošteva nespJeme5Cvo obrestno mera °49 % in pclog v viš in i 7.709, 84 €. EOM = 6,86 % sn lahko spremeni, če se spremeni kntnnkoli element v izračunu. Kred ¡tone malec vrne kredit v 48 mesečni h obrokh v višini 229,00 € in z zadnjim povišanim obrokom v višini 11.990,79 €. Slaupna finančn9 obveznost m že vplačanim pologom, ki ov msra odplačati kreditojemalec, znaša 20.°40,94 €| od tega zeanata zavarovalva prezrJJa 268j54 € in strošek odobritve kredita 389,650 €. V financ.ranje je vkl^eno brezplačno 5-leteo poplaljšano jamstvo, ki o^ega 3 leta tovarniške geranciJe ter podaljša no jo msevo za 4., 5. leto oz. 160.000 pm, Inarkoli ne zgodi |š Je,J, po p rog ram v >>As nevf«. Kupec lahko ob toncn financirnnja izlžoristi možnost prodajje soziF koncesionarju, ki miu )je prodal vozilo, po vna°rej dobčenih nvgo_jih. I^leksi aknija jje ^gojena 4 skinnitvpo obvezbega in osnovneg6 kasko zavarovnnj a vozija za nebom dobo financirpnja pri eni ivmed slove nskh zavetvvalnic. FTidržujemo ni pravico do na pa Velja preko Nissan Fi6prpciJanrJa. Akcija velja do 351.10. ^(°21. °issan si pridružuje ppavico, d° ntojo prednaeno zaključi aNjo podnjša. Slike so simbolne. Pooblaščen uvonnilSl Ren anltNissan S|overJl i_ja,d o. o.,Dunajska F2, 1s01 Ljubljana. Vnč na nissan.si
Jesenice, Hn žgarjeva 2,Tel.: 04 58 33 330 Lesce, Hraška cesta 25, Tel.: 04 53 53 450