L s t© UL, štev. TT2 PoStt&a V Lfntoflanl, nedelfa dne 23. fullfa f©22 Daaasafr to^fa iKhaia ab * xSirtrs!. Stane mesečno t-50 Din sa inozemstvo iS-— . Oglasi pc ruifc Uredništvo: Si ..' vMC-eva cesta st 18/1 Teielon it. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. OjM-avnlitvo: LioMJnna, Prešernov* nI. št &4. JTelef. št 36- Podružnice: Maribor, Barvarska ul?cs st 1. Tel. K. 22 Ce!-Je. Aleksanctr. cesta. Račun orl posti, čekov, zavodu Ste-v. 11^42. Današnje števlka obsege osem stremi in stane en dinar. LJubljana, 22. julija. Sokolski dnovi se pričenjaja LJubljana se je okradla i zastavami, na starodavnem ljubljanskem Gradu jc 7-iviuraIa državna trobojnica. Zavedamo se dobro, kaj pomeni ta prvi vse-sokolski jugoslovanski zlet za nas in za celo državo. Prvič manifestira, slovansko »okolstvo za svojo idejo na naših tleh, kakor je manifestiralo leta 1920. v Pragi. Nič ni moglo pokazati zrelosti češkega naroda v njegovi novi državi pred celim svetom bolj prepričevalno, kakor tisočere čete. ki so se eešle v' sokolskih vrstah, da pokažejo smisel za red, organizacije, in narodno disciplino. Predsodki, ki jih goji zunanji svet o nas, so še mnogo večji in naša borbi. da se prizna našemu narodu ravno-pravno mesto med kulturnimi narodi sveta. je še težavnejša. Ogromna so-kolska organizacija, katere bistvo je visok nacijonalni kulturni ideal, pa dokazuje, da nismo nevredni kulturne enakopravnosti Zato dobiva naš vse-eokolski zlet tudi na zunaj tako ogromen pomen. Pokazal bo nam samim, ki smo tako radi nezaupljivi napram sebi, pokazal eelemu svetu, kateremu se tako radi sami predstavljamo s temne strani koliko je v našem narodu smisla za red in disciplino, vztrajno kulturno delo in kako globoko je vko-r^ninjena v njem misel nerazdružnega jedinstva Smisel za red in organizacijo pa se ne sme kazati samo v sokol-skih vrstah, cela javnost mora sodelovati in kakor v velikem, se morajo te Čednosti kazati tudi v malem, na ulici, v prometu, v gostilni, trgovini, v občevanju. Slovenija posebej, na čelu ji Ljubljana, je prevzela častno nalogo, iia v "sokolskih dneh pokaže sadove nacijonalne vzgoje: treznost, organizacijo, rod. solidnost globoko narodno čustvovanje. Vehote nas danes obhajajo spomini na leto 1014. Takrat so bile priprave za sokolski zlet že skoraj dovršene — a vlada je odlašala z dovoljenjem in zahtevala da 6e morajo izključiti — Srbi. SokoLstvo je preživljalo težke dni. Naenkrat je počil strel — in pričel je boj za biti in nebiti. Od vsega počatka so mnogi Sokoli pohiteli v boj proti tisočletnim sovražnikom slo-vaostva. Sokolska misel je spremljala slovansko mladino v najtežjih borbah, ona je rodila legije, ona je doma držala, narodni ponos, ona je vodila končno nas vse do zmage. Sokolska misel je izvršila veliko — a v novih razmerah je prevzela nove velike naloge. Ko so se po vojni zopet zbiralo sokolske vrste, videlo se je, da je v vojni padlo m no po najboljših sil. Prva skrb Sokola je bila poslej:" vzgoja mladine, skrb za narašča'". In res: telovadnice so se napolnile", sokoliči so zbirali svoje mlade sile. Uspehe jugoslovanskega naraščaja smo imeli priliko gledati v Maribora in v Osijeku. Danes se zbira naš naraščaj v Ljubljani, kot prvi znanilec velikih sokolskih dni Bila je radost gledati našo mladino, sokoliče in sokoličice. ki so se v vročini in žeji vozili danes v vlakih polni mladega navdušenja in svetega ponosa. Vedeli so, da gredo na svoj dan. Krasno je bilo gledati njih organizacijo, red in disciplino na vožnji, na postajah in na ulici Ljubljana jih je pozdravila s sokolskim srcem. Sokoliči so prišli, da pokažejo ospehe svojega dela. da nas e svojimi mladimi srci dvignejo k sebi v ljubezni do vsega, kar je lepega, v nadi v našo boljšo bodočnost, v veri, da naše jugoslovansko pleme »umreti neče*. V teh mislih začenjamo sokolske dneve, ki naj bodo dokaz naše mlade narodne sile, našega slovanskega bratstva in ki naj se izvrže v čast in ugled sokolskega in jugoslovanskega imena. Madžarska blemaSa $red Zvezo narod©*?. Beograd, 22. julija. (Izv.) Na seji Zveze narodov v Londonu se le razpravljalo danes vprašanje narodnostnih manjšin v naši državi Naši delegati so dokazali, da se v naši državi manjšine ne preganjajo. V državi je 316.000 Madžarov, cd teh jih je v Bački, Baranji ht Banatu 264.000, v Bosni 1855, v Hrvatski in Slavoniij pa 70.000. Glede šol so naši delegati dokazali, da imajo Madžari 170 šol in razen tega privatne trgovske šole. V teh šolah se poučuje 30 tisoč otrok, učiteljev je 945. Ker so naši delegati podali tako izčrpne podatke, Zvez3 narodov ni imela povoda, da se dali* bavi s tam vprašanjem. Skupščina odobrila ameriško posojilo. LEPI USPEHI ZA SLOVENIJO. - ZADOŠČENJE DEMOKRATOM. KLAVRNA VLOGA KLERIKALCEV. Seja narodne skupščine. BUBNA SEJA. — IZMIŠLJOTINE O PODKUPOVANJU POSLANCEV. IZJAVE SKUPIN. — GLASOVANJE O POSOJILU. Beogred, 22. julija. (Izv.) Narodna skupščina je sprejela zakon o dolarskem posojilu. S tem je zaenkrat končana tudi borba za nove železnioe. Nadaljevala ae bo, ko se bodo določali pravci za nove projekte železniških prog o priliki najetja novega, posojila le vnaprej je bilo jasno, da je posojilo namenjeno predvsem za gradbo sveže Beograda z morjem. Razvila se je borba mod projektom Beograd - Višegrad-Kotoreki zaliv in pa Beograd - Split Med obema variantoma je sedaj prišlo do kompromisa na ta način, da dobi Sarajevo pred vsem direktno zvezo z Beogradom, vendar pa se predvideva o priliki najetja prihodnjega posojila tudi gradba proge Beograd - Split Pa tudi Južna Srbija in Slovenija sta se oglasili da hočeta biti zvezani z morjem. Vlada je v stilizaciji zakona o posojilu priznala potrebo raznih paralelnih prog, ki bi vodile na morje, pri čemer je enako kakor Beograd za izhodišča teh pnsg upoštevati tudi Zagreb, Niš, Skopi je ic Ljubljano. Pri načelnem glasovanju sa proračun so se poslanci SKS odstranili iz dvorano in obenem je podal njihov zastoj mik v vladi, minister Pucelj svojo demisijo. Vlada je bila kljub temu zadostno v vfčini Taktični korak SKS so mnogi nasprotniki zlorabili za agitacijo proti našim zahtevam. Toliko bolj je pozdraviti uvidevnost večine, ki je eskomptirala obljubo, dano dr. Ku-kovcu o priliki odobritve rapallske pogodbe. Uspeh današnjega glasovanja je predvsem zagotovil progo Ormož-Murska Sobota. Demokratski poslanci so lani za to progo iz poslovali 10 milijonov dinarjev in s tem dosegli da ee je moralo novo posojilo ozirati na njo. Ta proga bo stala sedaj kakih devet milijonov zlatih frankov. Res jo, da bi stali progi Sevnica - St Janž in Kočevje - Vrbovsko okrog 28 milijonov frankov, vendar ja z današnjim uspehom zagotovljeno, da so ti dve Želez- nici zgradita o prvi priliki, morda že' pred najetjem prihodnjega posojila, ako sc najde kombinacija, ki bi ostali kapital drugim potom aoticipirala. Važno je tndi ugotoviti, da je z današnjim glasovanjem rešeno vprašanje kočevske trase. Zakon namreč določa, da se mora proga graditi preko Starega Trga na Vrbovsko, kar dajo možnost zveze todi e Črnomljem. Posebno dober utis je napravil današnji govor poslanca Ljube Jovano-viča, ki je poudarjal, da morajo ja-(Iranske železnice obrniti nai pogled na morje in nas osvoboditi nemške odvisnosti Slovenci moramo biti z doseženim uspehom zadovoljni, posebno ker smo od naših 40 glasov dali pri glasovanju za posojilo samo 11 glasov. Posebno klavrno vlogo pri glasovanju bo igrali klerikalci V svojih no-vinah so ves čas hujskali proti posojilu ter proglašali da mora vsakdo: kdor je pošten, glasovati proti, ko pa je prišla odločitev — »o zbežali lz dvorane. Niso se upali odkrito nastopiti proti zakonu, ki vsebuje tako važne gospodarske uspehe tudi za Slovenijo. S svojo taktiko so postavili vso svojo dosedanjo politiko na laž. Vodstvo kluba je v ostalem komaj preprečilo, da se nekateri klerikalni poslanci niso vrnili v dvorano ter glasovali za posojilo in za železniški zakon. Ves dan so se vršili med klerikalci mučni prepiri Prav bodo imeli tisti izmed njih, ki so voditeljem grozili, da jih bo narod. ko pridejo domov, nagnal kot svoje največje škodljivce. Nasprotniki posojila so se Se v zadnjem trenutku poslužili najneverjet-nejših intrig in izmišljotin, da onemogočijo sprejetje zakona. Njihovi manevri pa so bDi prozorni dovolj, da jim ui nikdo nasedeL Z glasovanjem o ameriškem posojilu je položaj znatno olajšan in budletna debata bo sedaj hitreje potekla Madžarska propaganda v inozemstvu. CENTRALA NA DUNAJU. - STIKI S ČASOPISJEM V JUGOSLAVIJI Praga, 22. julija. (Izv.) »Slovenski de- nlk* prinaša danes poročilo o madžarski mednarodni propagandi na Dunaju, ki lc podpira na Češkem, v Jugoslaviji in na Rumunskem izhajajoče časopisje. Pri madžarskem poslaništvu na Dunaju obstoja posebno poročevalsko odelenje iz treh sekcij, kateremu načeluje polkovnik Reich in ki Je poučeno o smeri ln orientaciji vseh madžarskih listov, Id Izhajajo v nasledstvenih državah. Poleg tega biroja Je ustanovila Madžarska na Dunajn še posebno poročevalsko pisar- no, ki zalaga vse madžarske ln Madžarom prijazne liste v nasledstvenih državah s članki iu noticami šefa te pisarne sta znani Paul Szemere ta nrednlk Bela Kelemen iz Stolnega Belegagrada. Dne 28. junija se Je vršilo baje posvetovanje madžarskih in hrvatskih časnikarjev pod predsedstvom ogrskega poslanika ta polkovnika Reicha. Vsako uredništvo madžarskih listov Je odposlalo tjakaj svojega zastopnika Posamezni Usti v nasledstvenih državah bodo prevzeli po enega poročevalca ir, Madžarske. Beograd, 22. julija. (Izv.) Na današnji dopoldanski seji skupščine je stavil poslanec Sknrak pred prehodom m dnevni red nujni predlog, da naj se Izvoli poseben odbor, da preišče slučaj poslanca Berlina, ki je baje ponujal poslancema Savičn in MladeDoviču kot nagrado za glasovanje za dolarsko posojilo 250XkX) dinarjev. Radi tega je prišlo do hudih prepirov med zemijoradnlki ln radikali. Finančni minister dr. Kumanudi J« izjavil, da gre za očitno Izmišljotina Nima nič proti izvolitvi tega odbora, odločno pa Je proti temu, da bi se zato zavleklo glasovanje o posojila Nato se je nadaljevala razprava o zunanjem posojila Prvi je govoril zeailjo-radnik Moskovljevlč, ki Je kritiziral posojilo in trdil, da so bili včeraj zastopniki Blerove skupine pri zunanjem ministru dr. Ninčlčo, od katerega so zahtevali posebne usluge za posojilno propagando v Ameriki. Glasoval bo proti posojilu, ker nima nobenega zaupanja T vlado. Zunanji minister dr. Ntačid Je takoj Izjavil, da so ga včeraj posetili zastopniki Blerove skupine, ki so ga pa samo opozorili na propagando proti naši državi v Ameriki. (To propagando z vnemo vršijo Italijani ta — blokašll) Nato Je govori! radikal Ljuba Jovano-vič. Že takoj ob začetku njegovega govora je prišlo do ostrega spopada med posL Moskovljevičetn (zemljor.) in dr. Sumenkovičem (dem.). Prvi Je zakllcal slednjemu, da Je vlada večina razbojniška tolpa nakar mu ie dr. Šumenkovič odgovoril, da opravlja lopovske posle. Posl. Magovčevič (dem.), ki se Je nahajal v bližini Moskovljevlča, Je udaril s pestjo po klopi in zahteval pojasnila, kdo jc tolpa. Bila Je nevarnost, da pride do dejanskega spopada Poslanci so le s sik) zadržali Magovčeviča, a med tem je že posl. Vuletič pahnil Moskovljevida, ki mn Je pade! ščipalnik na tla Nastala Je velika zmešnjava Podpredsednik Vu-jičlč Je za pet minut prekinil sejo. Po zopetni otvoritvi J« podpredsednik tzjavO, da bo do konca seje ugotovljeno, kako se Je razvijal ves incident Nato Je Ljuba Jovanovič nadaljeval svoj govor ta zagovarjaj posojilo, ki bo po njegovem mnenju nedvomno olajšalo sedanji generaciji gospodarske težkoče. Vsi protirazlogl opozicije so neutemeljeni, razven enega, da nimajo zaupanja v vlada Dolžnost države Je, da popravi dosedanji železniški sistem, ki ga le ustvarila Avstrija ta Je stremel za ton, da Je bfio vse osredotočeno na Dunaja ah pa v Budimpešti Oradlti moramo z novim zvezami prometno omrežje, ki bo odgovarjalo gospodarskim potrebam nove domovine. Konec dopoldanske seje ob 13. Na popoldanski sej! je naiprvo govoril dr. Šimrak (kler.). ki ie naglašai da Je tndi Radič kriv, ako bo posojilo spre jeta Zatem je finančni minister dr. Kn-marindl v dolgem govoru branil posojilo ter Je zlasti povdarjai da bo bodoča generacija Imela veliko koristi od tega posojila. ki omogoča, da se važni deli države zvežejo z morjem. Nato Je dob;: besedo poročevalec poslanec Rado vi d, ki je v svojem govoru povdarjai, da se jc opozidja pri svojem boju proti posojilu našla na istem terenu z vsemi protidr žavnimi elementi. Na te besede se je pr opoziciji dvignil velik hrup in glasni protesti. Predsednik Ribar Je moral sejo prekiniti za pet minut Ko se Je seja nadaljevala, se je Radovič opravičil toda opozicija mu ni pustila govoriti in se je konečno odrekel besedi. Finančni minister je predložil natr, amendement, ki satančao precizira, za katere proge ta po katerem redu se ims porabiti posojilo. Nato je posL Voja Brkifc preStal izja vo. zakaj glasuje proti posojilu. Zlast? naglaša, da tega glasovanja ni tolmačiti kakor da bi on hotel podpirati katero izmed konkurenčnih skupin, ponudnikov. Zemljoradnik Jeremič jo v imenu svojega kluba podal demageško izjavo, zakaj njegov klub ne bo 3odelovai Posla nec Salibagič od 8pahove grupe je pre čital v imenu svojega kluba in klerikalcev izjava zakaj bo proti posojilu, na kar so Spahisti pristali ia klerikalci takoj zapustili dvorano. Nato w je vršilo glasovanje v načel«. Glasovalo j« 170 poslancev. 150 za, V proti Pri glasovanju o poedinosrih je glasovalo 172 poslancev, 1G2 sa, 10 proti Be-zultat glasovanja je bil -iprejot * glasnim odobravaj! jem. Potem je predsednik Ribar muivill, da »o w zastopniki strank sporazumen izvoliti odbor devetorice poelancev, ki naj preišče očitek, da je poslaoeo Benh* ponudil posL Staniču 250.000 dinarjev, ako jr lasu je za posojilo. Skupščina je sklenila, da ee ta afera ima razfiatiti v roku treh dni. Prihodnja aeja v pondeljek ob 9. wri Nadaljuj« « razprava, o prora^mn. sko vlado sestavlja Orlando. POSKLS KOMBINACIJE ZMERNIH STRANK. - PROTI FAŠISTOM IN KOMUNISTOM. Velike stavke v Severni Ameriki. OMEJITEV7 ŽELEZNIŠKEGA PROMETA. — POMANJKANJE PRE- MOOA. Newyork, 22. juBja. (Izv.) Delavska ta železniška stavka traja dalje, ker Se ni prišlo do sporazuma b predsedniki delavskih organizacij ta bo vsa dosedanja pogajanja potekla brezuspešno. Položaj je resen. Živila se dovažajo t raznimi zasilnimi pripravami. Zaloga premoga je skoraj izčrpaš*. Veliko Število osebnih vlakov je moralo biti zaradi pomanjkanja osobja odpovedanih. V državi Ohio je prišlo ie do resnih spopadov med vojaštvom in stavkujočimi ki so imeli že krvave izgube. Upati je. da pride med delodajalci m delojemalci Smpreje do zbližanja ta se na t* način prepreči preteč* katastrofa. Rim, 22. juBja. (Izv.) Po ponovnih konferencah s predstavniki vseh večjih parlamentarnih skupin Je poklical kralj danes dopoldne k sebi Orianda, ki sc je včeraj vrnil v Rim. Konferenca med kraljem in Orlandom Je trajala skoro celo mo ta Je končala s tem, da Je kralj poveril Orlandu mandat za sestavo nove vlade. Orlando si Je odločitev pridržal, dokler se ne posvetuje s političnimi skupinami, na katere se namerava pri sestavi vlade opirati. Kakor Izgleda dosedaj, bo poskušal Orlando v glavnem pridržati dosedanjo kombinacijo ta Jo le okrepiti še z nekaterimi drugimi strankami, a vsekakor z i izključitvijo obeh ekstremnih kril: faši-! s tov ta nacijonalistov na eni, komuni-1 stov ta radikalnih socljalistov (kolabo- j ristov) na drugI strani Zagotovil si Je j baje tudi podporo GiolittiJa ta njegovih pripadnikov. Tudi Bonomi ga bo podpl- j ral dasl se še ni odločil, ali sprejme po- ! nujano mn mesto zunanjega ministra i Porofalk Helias aretiran. Budimpešta, 22. juBja. (Izv.) Kakor poročajo jutranji Usti j« bil danea bivši poročnik Ivan Bejjas zaradi protizakonitih naborov nekaterih ljudij aretiran ta oddan v zapore. Pri preiskavi je priznal da je nabral večje število mladih ljudi in jih odposlal v zapadno Madžarsko. Poudarjal pa je, da ti ljudje niso prekoračili madžarskih mej. Listi doznavajo tudi da so obla3tl predlagale, da se odvzame poslancu Hira poslaniška imuniteta, ker bi mogel dati potem važna pojasnila k zadnjemu gibanju. Budimpešta. 22. julija. (Izv.) Zveza iprobujajočih 3e Madžarov* je razširila danes v 10.000 izvodih letake, v katerih cahteva aorostibea Haiiasa. ki sedi tre- ootao zaradi protizakonitega nabiranja roparskih tolp za zapadno Madžarsko v j zaporu. V razglasu naglaša jo, da ga bodo na ramenih odnesli i* jeSe. PoUcija je zaplenila vse letake. «Prebujajoči se Madžari* so imeU dane« zvečer protestno zborovanje; oblasti so ukrenile dalekosežne protiodredbe. Vsa poUcija je pripravljena. Večja skupina zboroval cev je odšla pred lokal novinarskega društva in vzkliknila Hejjasu ta demonstrirala proti židovskemu časo-pisjB. GENERALNI ŠTRAJK V MILANU KONČAN. MIlan, 22. julija (Izv.) Vsled fašistov-skega terorja so proglasili sodialistl generalni itraii u Irnnfaa. Priletna presenečenja za Avstrijo. Dunaj. 22. julija. (Izv.) Glavni odbor narodne skupščine je izdal danes vladi pooblastilo, da samostojno zviša poštne, brzojavne ta telefonske pristojbine. Poštne pristojbine za inozemstvo se bodo početvorile, tako da bo stalo pismo v inozemstvo 200 K. Dunaj, 22. julija. (Izv.) Današnja «Wie-ner Zeitung* napoveduje novo zvišanje cenam tobačnih izdelkov. PO LIKVIDACIJI V HAAGU. Haag, 22. JuKJa (Izv.) Ruska delegacija zapusti Haag v nedeljo. Sedaj vodi še več političnih in poslovnih posvetovanj. RADIKALSKI KANDIDATI ZA DRŽAVNI SVET. Beograd, 22. julija. (Izv.) Radikale! so sedaj sestaviU svojo definitivno kandidatno Usto za državni svet Nanjo so sprejeli tudi klerikalnega posl. Dominika Mazila, kot njegovega namestnika pa posL DuUbiča. Slovenca ne kandidirajo radikal d nobenega ZASEDBA NOTRANJEGA MINISTRSTVA. Beograd, 22. julija (Izv.) Jutri dopoldne se vrši sestanek med rašičem in Davidovičem radi sporazuma slede zasedbe notranjega ministrstva. IZROČTTEV STOJANA PROTIČA. Beograd, 22. julija. (Izv.) Imunitetni odbor je imel daaee sejo, na kateri je ra» pravljal o izročitvi poaL Stojana Protiča. ki ga toži minister Pribičevič. Po preči tac ju raznih aktov je bilo sklenjeno, da se predlaga skupščini iiroStev Protiča. Bcrss Zagreb. Borza danes nI poslovala. V | izvenborznem prometu so se nudile ve-j like zaloge inozemskih deviz ta valut : Bilo pa Je le malo kupcev, vsled česar Je nastale panika ta se Je dinar dvignD. Tendenca za Dunaj se je popravila ta }e noti ral 0227 — 0.24, Newyork Je padel na 77.50 — 78.75, Milan se Je prodajal v malih količinah po 377.50, denar Je no-tlral 375, London 362 — 365, Praga de i nar 175 — 178,75, Berlin 1625 — 16.75. Dunajska ln praška borza včera nista poslovali Curih, devize: Berlin 1.04, Newyori 523, London 23.32, Pariz 42.97, Milan 2427, Praga 1125, Budimpešta 0225, Sofija 3.40. Varšava 0.09, Dunaj 0.0175 avstr. žig. krone 0.02, Zagreb 1-525. Berlin, devize: I talna 2357.05 — 236255, London 2262.15 — 226725, Nerw. york 50726 — 509.14. Pariz 4254.65 — 426525, Švica 9697.85 — 9722.15, Dunaj 138 — 142. Praga 10S8.60 — 1091.40, Budimpešta 31-96 — 32.04. Bukarešta 335. Zaareb 575. Sofija 32225 — 323.45. wem, trttfle PO imrttol +■ " tJ^U v Zagreb Blafu P,- Praznik sokolske mladine, resii vsesokolskega stets. Ofosvllvi Ljubljana, 22. julija. Z današnjim dnem eo pričeli slavnostni dnevi Jugosloven&kega vsočo-kolskega zleta v Ljubljani, na katerem V>o pokazala naSa najkrepkejša narodna organizacija ves svoj silni razmah v zadnjih letih In sadove tihoga, požrtvovalnega, napornega in vztrajnega dela. Mladini, v novem duhu vzgojeni, upu naše svobodne domovine ?o posvečeni prvi dnevi, ki so obenem tndi veličastna manifestacija jugusloven-sko - češkoslovaškega bratstva. Tisoči ln tisoči Sokoličev in Sokoli-čie so poplavili danes Ljubljano, ki se je odela v slavnostno obleko, da pozdravi kar najiskreneje mlade borce za veliko sokolsko idejo. Z vseh strani naše širne domovine, od vznožja očaka Triglava do junaške Surnadije. od jadransko obale do zlate Vojvodine so prihajale ves dan čete, sokolske mladine v slovensko preetolico. Prihod češkega naraščaja. S posebno nestrpnostjo je bil pričakovan prihod češkega naraščaja, čeg-ir potovanje po naših tleh je bila sijajna manifestacija bratstva med obema zavezniškima narodoma. Ka vseh večjih postajah na Gorenjskem so orili viharni »Zdravo!* - klici gostom v pozdrav. Posebno prisrčen sprejem je bil na Jesenicah. v Radovljici, v Kranju in Škof ji Loki. Ob VolO. se je češkoslovaški vlak med zvoki narodne himne orom Saveza in naraščajem Sokola I. Povorka se je med zvoki vojaške godbe in sokolskih fanfar pomikala po glavnih ulicah proti učiteljišču na Rosljevi cesti. Za odrasle spremljevalce so bila sicer določena stanovanja v Akademskem kolegiju, vendar pa so ti izjavili da bi najraje spali skupno z naraščajem. Res lep vzgled demokratičnega duha, ki vlada v češkem bo kolstvul Krepkih korakov in ponosnih lic je stopala češka mladina po naši!; ulicah, viharno pozdravljena povsod od občinstva, ki je napravilo po uhcah šoalir. Jedrnati in krepki, soglasni trikratni «7/iarl Zdar! Zdar!* so odmevali v od zdrav. Za češko mladino je korakal v strumnih vrstah jugoslovanski naraščaj z večimi zastavami. Pred učiteljiščem je bil razhod. Cehi so od-šli v odkazane jim sobe, odkoder so še dolgo vzklikali skozi okno beli Ljubljani. Prihod nažo dec«. Jugoslovanski naraščaj je prihajal deloma z reo je bilo pogledati četo naraščajnikov in naraščaitiic šumadij ske župe iz Srbije, 48 po številu, kako gibčno in veselo so pri prihodu poskj,-kali iz vozov. Prvi je prispel, okoli 6. uro zjutraj, naraščaj iz Dalmacije, okoli 70, ki sta jih sprejela Sokol I. in II. s fanfaristi. Kljub dolgi, dvadnevni vožnji in velikim naporom na njej, so bili vsi čili in veseli. Ob 14-10 so je z dolenjskim vlakom pripeljal naraščaj novomeške Župe (200), mod katerim jc bila tudi močna četa iz Karlovca. Z rednim mariborskim vlakom ob 14-21 se je pripeljal naraščaj mariborske župe. osieške (Požiga), bjelovarske (51) in šumadij ske iz Srbije (Kruševac in Krasrujevae skupno 43 dečkov in deklic). Mogočen ie bil celjski posebni vlak, s katerim "se je pripeljalo 410 članov in članic naraščaja celjske župe in 100 litijsko-šmartenskega naraščaja. Z rednim gorenjskim vlakom je prispelo okoli 240 naraščajnikov in naraščajnic iz gor njega okrožja gorenjske župe, naraščaj kranjske župe je prišel s posebnim so kolskim vlakom iz Kranja, ki se je ustavil v Šiški. Del Gorenjcev se je pripeljal še z večernim vlakom. Tudi vrhniški in kamniški vlaki so pripe Ijali s seboj številno čete sokolskega naraščaja. Ze tekom dopoldneva je prispel tudi naraščaj reško - sušačke župe (1T0), sokolska mladina Iz Novega Sa la, in Stare Pazove je prispela že v f>etek ponoči. Sicer pa je vsak vlak pripeljal s seboj posamezne čete iz raznih krajev. Na kolodvoru je bil ves dan zbrano mnogo občinstva, ki je malčke navdu-. . . . i šeno pozdravljalo, stanovanjski odsek dorja med Cehi in Jugoslovani. Odgo- !>a je 5mel (U>,a fP7> glavo, da je vse voril mu je podstarosta COS br. Stž;|jjtrw 0^„rav;i na odkazana jim mesta. Večjih nezgod ni bilo in jc zdravniška postaja intervenirala samo v par malenkostnih slučajih. Nastanitev ln prehrana dece. Naraščaj ie nastanjen v ljubljanskih šolah. Zletni stanovanjski odsek, kateremu načeluje br. Sibenik, je svor delo izvrstno opravil. Deca spav-j sicer na slami, toda vsak ima veliko lepo rjuho s pokrivalom na razpolago. Službujoči zdravniki so še danes do poldne pregledali vsa prenočišča. Tutli prehrana dobro funkcijonira. Sokol stvo jo zbralo mnogo prispevkov za svojo kuhinjo v naturi in ves naraščaj je dobil danes južiuo i" tečno večerjo. Na zabavališču pod Ti vol i jem so dobili zvečer še maliuovca in čeških buht. Vsa deca je dobila v spomin krasno, očetovsko »isano knjižico zaslužnega načelnika češkega Sokolstva Karla Vanička, ki .io je dalo natisniti in raz deliti »Našemu naraščaju v spomin na I. jugoslov. vsesokolski zlet v Ljubljani* starešinstvo J ugaslo venskega Sokolskega Saveza. Knjižica je tiskana tudi v cirilici in mnogi naši sloven- ski Sok ona M pro-Jfl. *a s® P® Ini&odilo v cirillcL Vrvenje po Ljubljani Ves dan, slasti pa popoldne ta proti večeru. I« bila naša sicer tako mrtva Ljubljana živahna ln pestra kakor malokdaj. V malih skupinah so »I ogledovali naši ln češki fantki in deklice Ljubljano pod skrbnim vodstvom svojih priljubljenih voditeljev m voditeljic. Za kažipote so llm bi<| strumni korenjaki re- vodstvom voditeljev na odrejena stano- | ! vanja, polne radostnega pričakovanja velikega dneva. Politične hsfežhB -j- Radikalci ln nmeriško posojilo. Na seji radikalnega kluba ki se je vršila 20. t. m. zvečer je bilo po dolgi diskusiji sklenjeno, da morajo val radi diteljskih pomočniških čet ljubljanskega [calni poslanci disciplinirano glasovati naraščaja, ki so z vzorno disciplino Izvr- za posojilo. Nato jc klub razpravljal o Sevali svoje, ne baš vedno lahke naloge. ] zahtevah samostojnih kmetov gjede Na vsaki ulici, na vsakem oglu so tc j gradbe železnic v Sloveniji In pristal pozdravljale rudeče srajce naraščajnl- ua njihove zahteve, kov, ljubke bele rutice naraščajnic !n' -f O razmerah v Jugoslovanskem srčkane dalmatinske čepice ali pa rudeče klubu smo pred par dnevi objavil do-pcntlje male ženske dece. Vmes pa ru, ki je klerikalce zadel v živo. resno-radostno gruče mladih Cehov In Včerajšnji »Slovenec* poskuša z ni-Čeliin). Vse vprek je vladalo slavnostno nimi zafrkacijami r.orce briti lz hčerke in veselo razpoloženje, smeh, povpraše- božje — resnice. Toda zadrega je pre-vanje, klici ln petje. Voditelji ln reditelji; več očitna c-elo za njegove pobožne so komaj mogli odgovarjati na neštevii-; t,ralce. Sevoda se ne izplača odgovar-na vprašanja malih radoznalccv. In opol-: jalj na »Slovenčeve* lažnjive izgovo-dne in zvečer so hodili malčki moško in resno kakor vojaki za fronto s skodelicami ln žlicami po svojo — menažo. Vedno ln povsod so bili ljubi gostje, jugoslovanski In češki, predmet sploine simpatične ln Uubezuive pozornosti. zelja, ki je v Guspiču umoril abituri-ienta Milana Crcvarja. in Ljubo Maver-lioferja, ki je sodrloval pri umoru. Na državnem kolodvoru sta jih dočakala s cvet>-m in avtomobilom frank ovca Mat&sič in pravidk Frkovič. nakar so se vsi od i ».Ijali v neko gostilno, kjer «o se gostili eno uro in šele nato ita orožnika odvedla Pezelja in Mayerb: erja aa sodidjo, kjer sta se ob raz-,1 aiiku ooliubila s svojima »klijento- re. Enega pa vendar postavimo malo f Stanku poljubila s svojnr ma*. Orožniška brigada je radi tega škandaloznega postopka oružnika zapreti in je iskavo. dala uvedla oia Prosveta Povodom današnjega sokolskega stavlja se bo vrSila danes zve-Jor v dramskem gledališču predstav Šentjakobskega odra i igro »Deieu brat. zaie-.ek ob ŽO. uri), v filharmonični dv> rani pa mladinski koncert (začetek ob v luč. »Slovenec* trdi, da je moral ] pol 21. uri.) dr. Korošec brez odlrnra odpotovati na PH V. komornem večera v Ljubic lečenje, ker je tako bolan, da oSivjdno Lj bodo igrali Zikovcl V. Novakov kvarne more več niti 8 [Kilecm migniti. Ta j tet v O-dura, Borodinov kvartet v D-dn- htida bolezen je morala vsekakor priti čez noč. V nedeljo teden ie bil dr. Ko-rošcc še tako krepek, da je več ur grmel na klerikalnem shodu v Slovenj-gradcu — v pondeljek na to }«a že tako strašno bolan, da se je s prvim vlakom odpeljal na Nemško. To je Večer mladine pod TlvcUJcm. Ob 6. url zvečer se Je celokupni sokolski naraščaj zbiral na letnem telovadišču ljubljanskega Sokola ob Lattcrina-novem drevoredu, kjer so ljubljanske dame pripravile bogat bufet za sokolske mladino. Točno ob 7. url Je prikorakal na telovadišče naraščaj bratskega češkoslovaškega Sokola, ženski naraščaj v ljubkih rujavih oblekcah z modrimi rokavčki, moški naraščaj pa v popolnoma beli obleki (bela odprta srajca, bele dokolenske hlače ln črne nogavice). Več tisoč glava množica občinstva ln ves naš naraščaj je češkoslovaške So-kuiiče in Sckoličice navdušeno pozdravljal. Na telovadni oder Je stopil nato starosta JSS. dr. Ravnihar, ki Je z iskrenimi besedami pozdravil ves sokolski naraščaj, v prvi vrsti pa Cehoslovake, ki so prihiteli iz bratske republike, da skupno z nami manifestirajo za veliko sokolsko idejo. V spomin na I. Jugoslovenski vscsokolskl zlet je nato br. Riko Pux Izročil češkoslovaškemu naraščaju krasno bronasto plaketo — delo našega umetnika Dolinarja — predstavljajoča kralja Masjaža. ki vodi zasužnjenega poo sebi umljivo. Pripominjam, da po moji vednosti vlada ravno pri ptujskem okrajnem tr!a\arstvu, kar se tiče Slučajna noč na glasnost pijanih ljudi ne more spremeniti tega slovesa, ker takih ekscesov ni mogoče zabraniti vnaprej, zlasti jih ne morejo zabraniti šefi političnih oblasti osebno, kakor to zahteva ! L Jugoslover.ska sokolska razstava-Slovesna otvoritev se vrši danos ob 10-uri dopoldne ua srednji tehnični bol' (j»rej.*nja obrtna šola). Od 10. do 1L ur? promenadni koncert pred šolo. Člani v kroju ae zbirajo preu šola Razstavni odsek Ae zbira ob pol 8. uri v razstavi. Vrhniški Sokol ima svojo letno društveno telovadbo združeno z vrtno vete lico dno 80. julija. Vozil bo tudi posei ni vla-k. — Zdravo! Spor! *L!ul>llanski športni kiul>* naznanja svojim članom, da se Izredni občni zbor nadaljuje v pondeljek 24. julija ob pol 9. uri zvečer v .Narodni kavarni*. Nogomet v Turčiji. Nogometno prvenstvo je tudi letos dobil lanski prvak Ga- dotični članek. Nemškemu posrumu pri i lata-Serail. Od 10 tekem je dobil 9, ena nas ki se kaže po-ehno v alkoholnem ' tekina je ostaia neodločna. ecijalno pri nrut v Ptuju listi sveta borili za največje darilo, ki ie razpisano za avtomobilske tekme, za znani Grand Pri*. Letošnja dirka za to dari- Ze tretjič so lilo iZ.WSt. llO V ..IIVU . ..JV ^ . . je otvorila gotlba dravske divizije, ;aterT je korakalo starešinstvo JSS, za njun 19 prajnirščakov češkega moškega in ženskega naraščaja, ki sta -e jim pridružila kot pobratirna tudi povzročitelji naše narodne razcepljeno sti, ki so rajše volili z;i župana »Nemca*. nego narodnjaka. Treba nam je tudi v tem slučaju koncentracije narodnih ljudi ter spoštovan ia in Ijml. z-r.i do domovine, da bodo im-.li reš[H-kt pred nio gosti naše države, odkoler-koli pridejo. Taka politika bi bila najboljša narodna sainojnjinoč. — Ptuj. ■22. julija 1022. — Dr. To-e Gosak. -p Brezvestno hujskanje. Posestri-ma ljubljanske »P.ankoslavije* zagr-jb-,ška »SlobtKlna Tribuna* očita sloven-i ->l;im poslancem, da igrajo v Beogradu srrdo intrigo v dasogo svojih žehzni-I ških zahtev. »Tu li pri tej priliki,* pra-j vi »Sloiodna Tribuna*, »hočejo Sio-i venci s svojim najjačjim adtirom dobi- resnih oči gledali na to žlahtno, dobro! ti igro. Oni sub rosa nami^jo -ki Vmes pa je Je lastna jadranska zveza potrebna. na so krivi temu pogumu v prvi vTsti lo je bila diuga po vojni. 1 ..............• •• morali Francozi doživeti, da Je to »njihovo* darilo tlnbii iuozcmec. Proga je znašala človeško cvetic okoli nas • Dravska* pod vodstvom svojega odličnega kapelnika drja Cerina svirala narodne In vesele. Jugoslovanske in češke pesmi. In ko je zaigrala «Kolo», In so naši mali Srbčiči se prijeli za roke, pa so bratci In sestrice Iz Hrvatske vzkliknile .Majd v kolo. In se jim Je pridružila slovenska deca, pa je jugoslovanska mladina zapletla v svoje rajanje dekleta in iantje iz Ce^'ke in je prostrano telovadišče odmevalo prisrčnega veselja In radosti — je bil to trenutek, ki ga nihče ne pozabi. Točno ob 9. se je mladina začela razhajat! v svoja prenočišča. Prepevajoč narodne pesmi, k! so kakor žrgolenje ker bo sicer ves njihov proniot še! nreko Zagreba in bo na ta način prišlo do zbližan,ia mod Slovenci in Hrvati.* »Slobodna Tribuna* koč* s tem reči. da špekuliramo »brača Slovenci* na plemenski separatizem gotovih srbskih krogov in da agitiramo za kočevsko zvezo s tem. da k> ona preprečila zbli žanje med Hrvati in Slovenci, torej da bo nekaka politična, velesrbska železnica! Reči moramo, da ž« dobro nismo čitali tako nedostojnega in brezvestnega hujskanja Hrvatov proti upravičenim težnjam naše pokrajine. »Jugo slavija in iSlobodna Tribuna* sta res par nobile frairum. 802 km 800 m. Za dirko se ie prijavilo 22 di kačev, startalo jih je 18. Znani italijanski dirkač Felice Nazzaro, ki je sicer v eni najbolj važnih mednarodnih tekem, v Targl Florio, podlege. svojemu rojak-: Masettiiu. je na tej dnki dosegel izreden uspeh, da je kot prvi prevozil progo v t urah 17 min. 17 sek. ter s tem dobil Grand Prlx za leto 1922. Povprečna hitrost znaša potemtakem ua uro 127 km (.<70 m, w ie največja povprečna hitrost, ki se je čioseuaj dosegla pri dirkah za Grand Pris. Nazzaro je vozil na dirkalnem vozu tvrdke Fiat, na katerem je že leta 1907. zmagal. Drui;i je bil iie Viscaya (Bugatti) v 7 urah 15 : 9, povprečna hitrost znaša na uro 115 km 740 m, tretji Marco (BugaUl) v 7 urah 48 : 04. Zulibog se je zgodila v 51. kro,:u velika nesreča, pri kateri je našel smrt nečak zmagovalca, mladi Biuggir: Nazzaro, ki je v svojem avtomobilu zade! ob drevo. Biaggin je bi! takoj mrtev. Njegov mehanik je bil tudi težko ranjen, a bo ostal pri življenju. V Biaggiu Nazzaru izgub! mednarodni avtomobilizem enega najbolj nadebudnih dirkačev. * jugoslovanska šahovska revija. 5 1. avgustom zasani s širokim močnim pa e^m v ameriških klobukih; — to so ckauti. Hite ven v prirodo, kjer bo lo <>«tali cele počitnice v taborih, ki si iih napravijo sami v gozdovih, ob rekah na planinah, ob morju, kjer Jim boli' ujraja. S seboj nesejo vse, kar potrebujejo za svoje gospodarstvo: razno orodje, kuhinjsko posodo in drago najpotrebnejše. Navadno ima vsaka četa svojo zastavico. Kjer obstanejo raz, 'iro-tro svoje šotore in sredi njih je prapor znak njihovega domovanja. Skauti so danes razširjeni po vsem pvetu. Najbolj se skautstvo goji v Ameriki in v Angliji. Skautstvo je organizacija, ki naj mladino uči samostojnosti, ljubezni do prirode m veselja do dela. Skautstvo hoče vzgajati jsdrave, krepke in pogumne ljudi, ki aai bodo 6 svoiimi «^aml dobro on- pravljeni, da br>do ua pomoč ljudem in državi. Nedavno so praznovali češki skauti desetletnico svojega ol»stoja. Kljub temu, da sokolstvo na Češkem vzorno skrbi za vzgojo mladine, se je tudi skautstvo lepo razvilo. Posebno ob času vojne se je organizacija tembolj razvijala, ker ni moglo sokolstvo vršiti svoje naloge. Tudi Nemci so si ustanovili skautsko organizacijo in so dali skautom nemško ime »Pfad-finder*. Češki skauti so imeli nekaj časa naslov: »junaki*. Ob prevratu se ie njih org-anizacija prav dobro izkazala. Takoj v prvih dneh narodne vlade so oj>ravljali službo brzih sel o v ln Čuvajev. Geslo skautov je: bodi pnpravljen. Bodi pripravljen vedno in povsod in na vse. Ako te kliče dolžnost, da i>o-moreš človeku ali domovini — tvoja dolžnost je, da stopiš v službo in storiš, kar moreš. Češki skauti so nastopili tudi pri praškem vscsokolskem zjetu v živi sliki »Stavba svobode*. Svojo desetletnico so skauti prazno-vali v Praei * velikimi ------ Niih nohod skozi Prago je bil veli-1 strani republike smo prišli da poks-času-n N a ti-oče in ti>uče mladih deč- žemo, koliko nas je ki hočemo služit k«vUin dekJ^e korakalo v vrstah - spleti. Pi^a naša ^^ Je. pra,»ori po praških ulicah na | ljubiti domovino in ji služiti zvesto v kov in svojimi praški grad, kjer so !>od vodstvom predsednika [>rof. Sevojsika slovesno prisegli zvestobo državi in domovini. Prof. Sevojsik je ob tej priliki govoril predsedniku češkoslovaško vlade dr. Bencšu blodeče besede: »Gonilna sila svetovnega skautske-ga gibanja je neomajana vera v boljšo bodočnost človeštva. Povzdiimiti človeštvo iz sužnosti medsebojnega sovraštva in sebičnosti k pravi dejanski bratovski Ijul^ezni vseh — to je visoki cilj skautske organizacije. Pot za uresničenje teh Idealov je volila k mladini. Na nji gradi skautstvo zgradbo svetovnega bratstva. Zato se je skaut-svo razvilo med vsemi narodi in so ga spreieli vsi narodni vzgojitelji. Tudi mi sino ga sprejeli, ker verujemo, da bo doseglo s\oj cilj. Ob desetletnici svojega dela hočemo javno pokazati naše uspehe. Prva pot [Ul. .nas je vodila sem. da javno povemo, tla vnos trni. i ka.i oolni naža mlada srca. Od vben vsakem času. Na to je sledila slavnostna prisega. »Bratje in sestre! Pred očmi zgodo vine, vpričo naših najboljših mož in žena. sem obljubil za vas ljubezen, požrtvovalnost in zvestobo domovini, državi in nvnim predstaviteljem. Vem. da bodete kot pravi skauti izvinih dano beseilo. Naj večno živi naša domovina, živel njen preži lent Masarvit.* Dr. Beneš se je skautom zahvalil za njih delo v lepih besedah. Na to je odšel sprevod na prostorno loko ob VI ta vi, kjer so sklenili taboriti v prosti j»riroiH. Seda' odhajajo po skupinah na razne kraje, kjer ostanejo cez |K)čitnice. Tudi pri nas je bilo zanimanje za skautstvo — sklenilo pa se je, da se Turistika, skautstvo, eokolstvo — vse troje stoji danes v službi zdrave vzgoje mladine. Posamezna sokol?ka društva skušaj-* s sokoliči delati daljše izlete v prirodo oz. na gore. Drugod imajo tzv. feria!ne kolonije, kjer prebije mladina v letnih mesecih, da s« okre]»ča v pri rodi. Pri nas tega ni. pa bo treha tudi na to misliti Dokler nimamo organizacije, prir--ročamo vsem, ki žele mladini zdravi;;, naj skušajo dati mladini prilike, da zl vi v prirodi. Dečki si morejo sami sestaviti manjše družbe in poleteti za nekaj časa v gozde, ali v gorske doline. kjer si morejo življenja urediti skautsko. Ob priliki skautskih slavnosti se je ustanovila v Pragi Zveza slovanskih skautov. Prvo njeno središče bo Varšava, skupna seja bo še letos v Parizu. Jugoslovane zastopa dr. Popovid ii Beograda. V Srbiji je skautstvo že pre- ho To 1-0 v sokolski organizaciji. So- cej razvito. Naj bi udi ta pokret ki kolski naraščaj naj prevzame tudi na-|se bo gotovo razvil v okviru soko,-lo-e tflTutstva. Praških slavnoMi se »tva, prinesel mnogo uspehov za ie°ud(iežil -ir. Popovič, kot nas za-[zdravje, narodno in državno vzgojo J Inaše mladine. štopuik. Priloga ^Jutrur šL 172, dne 23. julija 1922. r Maraščajski dan vsesokolskega zleta Sokoličem! SokoUii, danes ie vaš dan! Jugoslavija gleda na vas! Vaše delo in priprave v telovadnicah naj se pokaže danes pred javnostjo. Vi ste cvet naše zemlje, nada naše domovine, vi ste junaki naše bodočnosti! Sokoliči, danes je vaš dan! VI sie potomci onih davnih starih slovanskih dedov, ki so zasedli slovanske dežele in jih je narod deloma z velikimi Izgubami — ohranil do današnjih dni. Vaša naloga bo ohraniti in pomnožiti velikost m blagostanje teh slovanskih pokrajin. Zato se vzgajate v sokola. Vaš nastop nam bo pokazal, da se zavedate svojih dolžnosti. Ramo ob rami s češkim naraščajem bo-dete pokazali, da ves vse veže močna vez slovanskega bratstva! Vi ste bili prva nada vseh, ki so delali na narodnem polju in se borili, da naš narod ne pogine pod tujim nasiljem. Na vas je mislU naš prvi buditelj Primož Trubar, ko je pošiljal svoje prve knjige slovenske iz pregnanstva v domovino, da bi se z njimi vzgajala mladina v pravem, narodnem duha. Na vas je mislil naš prvi pesnik Valentin Vodnik, ko je pel o Iliriji oživljeni» En zarod poganja, prerojen ves nov. Na vas je mislil veliki pesnik France Prešeren, ko je pel v svoji *Zdravlci> Mladerfči zdaj se pije zdravicc. vaša, vi naš op, ljubezni domačije naj vam noben ne usmrti strop, ker po nas bode vas jo srčno branit klical čas. in za njim je pel 0. Zupančič < Pesem mladine*: Mi gremo naprej, mi gremo naprej, mi strelci, pred nami plamen gre skozi noč kakor Bog pred Izraelci Tako so klicali naši domači in drugI slovanski pesniki mladino na dan! Ali bode te razočarali njih nade? Ali ne bodete pokazali, da sie slišali njih besede in da hočete iti za njimi! Izpolniti njih nade bodi vaš ponos. Vi ste danes prva mladina osvobojene domovine in lastne narodne države. Vsi, ki so šli pred vami, so se morali boriti z velikimi težavami, kajti tujci so se bali njihove mlade sile. V borbi za osvebojenje je propadlo in opešalo mnogo naših mladih mož. Vaša naloga bo, da jih nadomestite. Vi se tega dobro zavedate, zato stopate v sokolske vrste. Vaša pesem se glasi: Zovi, samo zovi. svi če sokolovi za te ževot dati... Domovina ne bo zahtevala vašega življenja, ona ga bo čuvala in bo skrbela za to, da bodete zdravi in srečni. Zahtevata pa bo domovina vaših mladih sil, vašega dela in vaše požrtvovalnosti. In kaj je lepšega za mladega človeka kakor to, da služi že v mladosii velikim idealom svojega naroda. Se v pozni starosti je to za vsakega najlepši spomin! Spomnimo se samo, s kakim ponosom so tekmovali med seboj špartanski dečki, kako so se borili mladi borci v Olimpijl, da so priborili slavo svojemu imenu. Sparta je izginila. Grška je propadla, ko se je narod pomehkužil — še danes živi spomin na one slavne dni, na ono mladino, ki je bila vzgojena v zdravem duha in strogi disciplini. Mi smo še mlad narod, kl smo v začetku svoje poti navzgor. Pot navzgor pomeni, da je treba dela in energije. Treba je premagati zunanje ovire in notranje slabosti. Vse to vrši sokol s svojo vsfr-slovansko in vsenarodno organlzicijo. VI ste člani te velike organizacije, še več — vi ste njen naraščaj — njena bodočnost. Vaša naloga bo prevzeti delo starejših članov in voditi sokoistvo — in ž njim slovanski narod — do novih zmag. Danes bodete pokazali, ia hočete vršiti to sveto dolžnost. Jugoslavija gleda na vasi Ona veruje v vaše mlade sile! Danes je vaš das, sokoBčt' Zdravo/ Spored današnjega naraščaj evega dneva Dopoldne: ob 6. tekma naraščaja J. S. S. na teiovadišču; od 7. do 9. izkušnje deškega naraščaja; ob 8. izkušnje naraščaja J. S. S.; ob pol 11. nastop naraščaja k povorki; ob 11. povorka. Povorka: Naraščaj se zbira ob 10 in tričetrt na zbirališču za izprevod, in sicer na Bleiweisavi cesti z zadetkom ob Dunajski cesti in čelom proti Dunajski cesti. Tončo ob 11. krene pohod po Dunajski cesti do glavne pošte, Aleksandrovi cesti do Narodnega doma, Bleiweisovi cesti, Rimski cesti do Valvazorjevega trga, Emonski in Cojzovi cesti, čez Sv. Jakoba most in po Trubarjevi ulici do Sv. Jakoba trga, po Starem trgu, Mestnem trgu do magistrata, kjer je stik in poklonitev m63tu Ljubljani. Popoldne; ob 3. zbirališče naraščaja v garderobah na teiovadišču; ob 4. javna telovadba. Javna telovadba: L) proste vaje moake dece, 2.) proste vaje ženake dece; 3.) proste vaje češkega moškega na/-raščaja; 4.) proste vaje češkega ženskega naraščaja; 5.) proste vaje jugoslovanskega moškega naraščaja; 6.) proste vaje jugoslovenskega len-skega naraščaja; 7.) vzorne vaje češkega in jugoslovenskega naraščaja na orodju. Po telovadbi zbirališče na prireditvenem prostoru v Tivoliju. Ob pol 9. zvečer dramska predstava »Deseti brat. in v Fi'harmonični dvomni koncert. Navodila občinstvu za naraščajev dan Dovoz za avtomobile in vozove je dovoljen edino po Linhartovi ulici. Dohod in prodaja vstopnic pri blagajnah za.: glavno tribuno fas polovico severne tribune, predelek L in EL, pri glavnem vhodu za vozove, dohod po Dunajski cesti na Linhartovo ulico; Glavno in polervico južne tribune, predelek HL in IV, pri glavnem vhodu za pešce, dohod po Dunajski kakor tudi Martinovi cesti na Dovozno cesto in med obema pokopališčema; člansko in drugo polovico južne tribune, oddelek I. in IL, pri južnovzhod-nem vhodu z Martinove ali Dovozne ceste. Kot park za avtomobile in vozove je določen prostor pred novim pokopališčem. Da se pri vhodih ne dela nepotrebna gneča, naj ima vsak posetnik prireditve pripravljeno vstopnico in naj jo no6i vidno. Kajenje je strogo zabra-njeno. Fotografiranje na telovadišču je prepovedano. Vstajanje s sedežev med telovadnimi točkami naj se opusti. V vseh ozirih se je pokoravati odredbam rediteljev, ki imajo na levi roki rdeč trak. Tekma celfske sokolske župe V naslednjem prinašamo dodatno k poročilu v »Jutru. z dne 18. t. m. pregled najboljših rezultatov, doseženih na župni tekmi 15. in 16. t. jn. v Celju. v«* 1. Rebek Cirila. Celje 48.50 točk, S. Cernej Marica. Celje 46.50 točk.. 8. Stojkovič Pavla, Celje 42.- točk. teneki narašča): 1. Karta Marta. Celje 35,— točk. 1 Luznik Zorana. Celje 83.— točk. Presinger Anica. Celje SS.— točk. 8. Modic Lea, Celje :«.— točk, 8chwab Marta. Olje 32,— tott. Oani: srednji oddelek: 1. Lorvrač Ctekar, Celje 87.50 toSt, 2. Poljšak Rudolf, Celje 7&50 točk, S. Turnšek Franc, Celje 69.50 točk. Oanfc nfijl oddelek: 1. Poljšak Slavko, Zagorje 4.50 točk, 2. Veble Fran, Konjice 84.— točk, 3. Privošnik L, Žalec 79.50 točk. Moški naraščaj: vtAfl oddelek: L Sršen Srečko, Zagorje 30,— točk, 2. Jovan Franc, Zagorje 42,— točk. 3. Boatič Ivan, Zagorje 40.— točk. Moški narašča]: nižji oddelek: L Baebler Aleka, Celje 48,— točk, 2. Kopušar Martin, Celje 47,— točk, Cančar Vili, Celje 47,— točk, Hudina Ferdo. Celje 47,— točk, 3. Sonc Milan, Celje 46.— točk, Skočir Bogomir, Celje 46.— točk. Skupno je tekmovalo 93 oeeb iz društev Celje, Konjice, Laško, Žalec, Trbovlje, Hrastnik. Zagorje. Sokol v Središču rt je zgradil primeren Sokolski dom. Stavba, ki bo kmalu popolnoma dovršena, je stala dva milijona kron. Otvoritvena slavnost z društvenim nastopom se bo vršila 8. septembra t. L Na izrednem občnem zboru dne 9. julija je poročal stavbni odsek, da bo imelo društvo ob dovršitvi doma še pol čhe no plačevanje obrasli (letno 80.000 kron) i in amortizacija dolg«, so skleciB člani društva prevzeti garancijo za plačevanje obreati za slučaj, ako M dro&vena bU-gajna sama ne mogla redno plačevati. Ustanovili bo zadrugo »Sokolski dom». Na občoera zboru je približno 60 na-vzočih članov prevzelo poroštvo za plačevanje obresti polovice dolga <250.000 kron), za drugo polorrico pa prevzamejo poroštvo ostali člani. Društvo ima 350 članov in tako rekoč veak član hoče prevzeti vaaj en delci, t j. poroštvo za plačevanje obresti za dolg 1000 kron. Mnogi člani so prevzeli po 5, 10 in več deležev. 8 tem sklepom ao člani Sokola v Središča vzeli svojemu odboru obilo skrbi. Na občnem zbora je predaval o društveni samopomoči brat župni starosta. Poročilo stavbnega odsek* je podal brat dr. Tavčar. Sokolsko društvo t Bo Stanja ob Sari je priredilo v nedeljo dne 16. julija svojo prvo javno telovadbo, ki je uspela nad vse častno za mlado društvo. Telovadci, zlasti na drogu, so izvajali tako teike vaje, da »o prepričale takoj vsakega o vztrajnem delu in pridnosti pri telo-vadbi. Prav tako moramo pohvaliti Sokoli ce in deco, ki so nastopili tndi z dobro naučenimi vajami. V zimskem času je bilo društvo jako agilno na dramatičnem polju. Složnost in požrtvovalnost članov je pripomogla, da ima društvo tndi svoj gledališki oder. Kakor čujemo, je dal neumorni starosta br. Lojze Drmelj stav-bišče na razpolago in prepričani smo, da bo kmalu tudi v Boštanju stal sokolski dom, ki bo potem žarišče in zbirališče vseh napredno mislečih Boštanjčanov. Telovadba je končala ravno pred deljem | in zato nima drašbvo vaaj moralne i škode. Po slovanskem svetu Južnoameriški Jugoslovani kralju Aleksandru na dan ženitve (Organ Jngoslovenske Narodne Obrane v Valparaisu v Južni Ameriki »Jugoslo-vemska država, je ob poroki kralja Aleksandra priobčil sledečo krasno častitko:) Potem ko ie Tvoj bistri um nadmodril, Tvoja hrabra desnica nadjunačila vse naše neprijatelje ter si Svojemu narodu dvignil prostran dom, srečnejši in večji od samega čara Dušana, ker so Tvoji svati vsi trije bratje, Srb, Hrvat in Slovenec — danes venčaš Sebi divno nevesto, milo nam kraljico. Na Vajini glavi se danes izliva blagoslov velikih arhijerejev: Save Svetega, Strossmayerja modrega ln obeh Petrov, svetitelja in pesnika, katerih kri teče v Tvojih žilah! Vaju danes spremljajo tople molitve vzornih mater: .Tevrosime, Angjellne in Zorke. Z Vama se danes radujejo sence zadovoljenih pesnikov: Gunduliča, ki je videl prejemnika krone Nemanjičeve —, Valentina Vodnika, ki si mu izpolnil oživljeno Ilirijo —, Preradoviča, ki si ga ulešil z obnovo carstva Dušanovega —, Sundeči-ča, ki si mu tisočkrat presegel nado, s katero je bil proroški okitil zibelko matere Tvoje. Ti si v Prilepu zajahal Šarca in Iz Jadrana potegnil topuz Kraljeviča Marka in Tvoje veselje pojejo danes osvobojeni zvonovi Ziče sedmerovrate, zaobljubne Gračanice, sijajnih Dečan. Tebe danes slavi grom kumanovskih topov, žvenket Suvoborskih mečev, prasketanje Bregalniških pušk, plapolanje Kajroakčalanških zastav, radostna pesem Jadranskih valov. In Vama obema, evo, pošiljamo iskrene čestitke tudi zvesti Jugosloveni, nastanjeni širom Južne Amerike, z vročo željo, da se Vajina dolgotrajna sreča izpopolni z deco, dostojno vrlin in veličine Gjorgia brezsmrtnika, Petra Velikega ln Tebe samega — Aleksandra Pobedorosca! Maksim Gorkij o nevernem ruskem mužiku Večina ruskega naroda je kmečka. To jc že pod plemiško in carsko vlado dajalo Rusiji poseben značaj, tembolj pa se bo to poznalo v bodočnosti, ko bo masa ruskega mužika odločala v zadevah Rusije in često tudi Evrope. Navadno si civilizirani Evropejec predstavlja pod ruskim mužikom neizobraženega, neumnega, zabitega človeka, često poživinjenega, uda-nega pijači, obenem čustveno globokega, udanega veri, pa tudi duhovščini, pripravljenega za dejanja v afektu. Evropejec misli na množico ruskih samostanov in cerkva, na ozko vez med kmetstvom in duhovščino, na romanja, na številne sekte, na ceštevilne čudeže in relikvije, na .starce, in različne preroke ter čodotvor-ce. Maksim Oorktj pa opisuje sedaj v «Nreuwe Rotterdamsche Courant. ruskega mužika v seriji člankov, ki so izredno zanimiva slika duševnega življenja in mišljenja ruskega mužika. Najbolj pa preseneča trditev Gorkega, starega skitalca križem Rusije in poznavalca ruskega človeka, da ruski mužik nikakor ni tako veren, kakor se navadno o njem misli, marveč da je skeptik iz nevednosti m vsekakor nima prav nič skupnega z versko mislijo, na primer Solovjevljevo. Gorkij izhaja iz načela, da neveden človek, ki ne zna misliti, ne more biti resničen vernik, kakor ne more biti ateist. Revolucija Je oboje dokazala. Ruski kmetje so mirno dopustili, da so komunisti spremenili njihove cerkve v gledališča ali klube, brez zanimanja so bih ali pa so sodelovali, kadar je kdo zabavljal nad cerkvijo ali nad vero ali nad duhovščino, trpeli so opustošenje staroslavnih centrov verskega življenja, kakor pečerske-ga samostana, kijevskega ali sergejevske-ga, samostanov, kl so jih v celi Rusiji visoko častili. Ruski kmet pri tem nI ganil s prstom. Ce so mu pa hoteli vzeti nekaj pudov pšenice, jo je branil z orožjem v roki. In vendar ni ateist. Ko so pokrajinski sovjeti javno razstavili takozvane svete relikvije, h katerim se je ljudstvo poprej zatekalo, je sedaj ljudstvo gledalo s topo ravnodušnostjo to razstavo in spoznalo, da so te relikvije bodisi star Jih «ooečaščeaie» ne piikBče nJkakrtM božje strele- Spoznal! so, da je vae to navadna goljufija, kakor drugod. Toda te ao našH nore »čudeže: Doktorji ta dragi učeni ijodje poznajo takšne čadtae vrafa s kterknl strašijo kmeta ki mu vtepalo spoštovan)e. Kmet, član vaškega sovjeto in sam organiziran komunist. Je nekoč izjavil: «Živeti moramo v polni loči. brea strahu. Kakšne nove čitdeie so nam zopet prinesli! Sklenili so. da uvedejo v vseh vaseh električno loč, to pravijo. d» sedaj ne bo več požarov. No, dobro, dal bog! Ce »e le kaj ne zgodil! Samo pomisli, gre* p« obrneš stik narobe, v nasprotno stran, in vsa vas zagori v enem samem plamenu. Samo to ti povem, meščani so prevejani, vaščanl pa smo bedaki, in lahko nas vodijo za nos. Vojaki so nam pravih, da so v velfld vojni cele regimente pobili z električno žk»!> Kar izgleda torej kot globoka religioznost, ni nič drugega, ko nevednežev strah pred neko neznano veliko močjo, Je čustvo nezaupanja, kole gaji nevednež nasproti močem, ki Jih ne razume in kate rim ne more do živega. Čim pa razum, da ni za to veliko neznano močjo ni j posebnega ki da se da cela reč razumet", potem ne pozna brezobzirnost nobenih mei. Kakor da bi se hotel maščevati zn strah, ki mn ga Je nerazumljena, sedaj p* doumljena sila poprej prizadejala! Stran pred umsko premočjo meščanovo in njegovimi »kunšti. se je pojavljala včasih v zelo primitivni in radikalni obliki. »Vse izobražence je treba iztrebiti z zemeljske površine. Potem bomo mi navadni ljudi e bolje živeli. Ce pa ne. bodo oni nas popolnoma stisnili!. Gospodarska beda je mestnega prebivalca izročila kmetu na milost in nemilost Kmetje so spoznali, da mestni »čudeži* sedaj nič več ne zaležejo ln meščanom nič ne pomagajo. Leta 1919. je ruski seljak siekei mestnemu prebivalcu čevlje ki obleko ln mn za krompir in kruh vzel vse, kar je sam mogel in znal rabiti. Pa to mu še ni bilo dovolj. Maščr-vanja in povračila željen Je tudi za svojn zabavo pokazal meščanu svojo moč. Go-kij oplsnje, kako so intelektualci bili brez usmiljenja izpostavljeni moralnemu muce njo. Tako sta na primer kmet ln kmetic« navidez obllubila meščanu, da mu proda-sta nekaj krompirja, in ga pripravila do tega, da jima Je obširno opisoval svoio bedo, glad ln trpljenje, ln ko ie končal z opisom, kako leži doma njegova deca bolna na skorbutu, sta se potem gospodar ta gospodinja na videz premislil": »Eh, kar pojdi, si že opravil, premislila sva si, bova že sama rabila krompir, ga ne prodava.. Tudi to Je posledica revtv-lucije. Sek) je spoznalo, kako zelo le mesto odvisno od njega, in da mn pri te» primitivni organizacill sploh nj mogoč", živeti brez kmetijske produkcije. Obratno pa mesto ruskemu kmetn ni dalo tega, kar daje mesto setskenra oreMrakai v zapadnl Evropi . . . Iz vzhodnih slovanskih Karpatov (Po Narodopisnem Vestnflru češkostovan-skem 1922, št 2.) Češkoslovaški državi Je danes pridružena »Karpatska Rusija., t U vzhodno cd pravih Slovakov stanuje od Splša do Marmaroške Siboti kakega pol milijona Rusov, ki pripadajo sedaj k češkoslova ški državi, a imajo v njej nekakšno avtonomijo. Od kdaj stanujejo tam Rud? Nekateri ruski zgodovinar* so mislili, da je sploh tam (torej v severni bivši Ogrski) zibelka Slovanstva, posebe pa prvotna domovina Rusov. Tej podmeni se je rano v nasprotje postavila druga, ki je trdila, da pred 12,—13. stoletjem tam ni bilo Rusov. Češki etnograf Niederle priznava, da so se Slovani v prelazih karpatsklh pojavili že pred Kristusovim rojstvom, aH to so bili oni Slovani, ki jih nahajamo pozneje kot Jugoslovane na jugu. Rusi so zased" vzhodne Karpate pač v 11. stoletja, in sicer umikajoč se divjim plemenom Peče-negov, ki so v južni Rusiji pritiskali ra zapad Iz L 1031. imamo prvo notico, ki beleži Ruse v Karpatih. Stanovali so Rusi nekoč mnogo dalje na zapad, aH nilh velik del se je poslovačil. Delnice (Ob obletnici Draškovičeve smrti.) »Jugoslovanski Semmering* je ne kdo imenoval one višave, ki se dvigajo onstran Kolpe od Srbskih Mora-vic navzgor. Mi, ki smo se vozili iz Ljubljane na Reko, sir. o le redko zašli na progo Zagreb - Reka, zato so nam bili oni kraji precej neznani. K.j sem se lani vozil iz Karlovca v Ba-fcar. sem se čudil, da so mi bila imena postaj — razven Ogulina — tako nova, kakor da ne leže tik tam za vzhodno in južno kranjsko mejo. Pa to je bila naša stara jugoslovanska geografija, ki smo se je vselej učili šele na poti. Vozili smo se v noči. Ko se je začelo daniti, smo se vozili po visoki gorski pokrajini in svež, skoraj hladen zrak nam je pihal v okna. Okoli in okoli so se razprostirali gozdi in sredi njih so se dvigali zeleni pašniki, sanja-joče v zgodnji jutranji rosi. Vlak so-piha sredi tihih gorskih lesov, vedno navzgor, vedno navzgor. Naenkrat se nam zdi, da smo dospeli na vrh — iz vlaka zagledamo celo dolgo vrsto z deskami pokritih hiš. To so Delnice. Ime mi ie bilo np.xn2.n0. in mislim. da I je tudi večina mojih čitateljev izvedela za to letovišče šele lani, ko se je tu zgodil zločin, ki je pretresel srce vse poštene jugoslovanske javnosti. Delnice leže nad 700 m visoko nad morjem. Okoli in okoli jih obdajajo košati smrekovi gozdovi. Tak bi bil naš Kras, ako bi ga ne bila uničila tuja sekira.. Vsled visoke lege, lahnega gorskega sraka in bogatih lesov so zdravniki priporočali ta kraj za bolna na pljučih. Tako se je začelo pred leti tu domače zdravilišče. Poseben odbor je takrat poskrbel, da so se napravile po gozdovih poti, del gozda, ki je segal prav do vasi, se je izpremenil v park, z drevoredi skoraj iz samih smrek; za silo ograjen z žico, v ostalem pa zar>e-marjen, kajti prebivalstvo samo ni posebno vneto za tujce. Zato v Delnicah ni nobenega t. zv. komforta. Gostje stanujejo po gostilnih in po navadnih hišah. Cene so vkljub temu dovolj visoke in so skoraj enake — Bledu. Našel se je svoj čas neki Fischer — gotovo Zid — ki je hotel postaviti v Delnicah velik hotel in oskrbeti javno električno razsvetljavo in vodovod. Pa Delničarji niso marali. Pozneje je. prišla »Prva hrvatska štedionicas z veli- kimi načrti — hotel s 50 sobami, elektrika, vodovod — občina je tudi to ponudbo odklonila. Zato v Delnicah ni hotelov, niti elektrike, ki jo imajo v bližnjem Skradu, niti vodovoda, dasi morajo vodo dovažati v posebnih vagonih. Kadar je v Delnicah dež, pri-neeo ženske vse različne posode pred hišo, da tako nalove malo vode. Delnice so 1 km dolga vas, in so središče gorskega kotarja, zato imajo sodišče in glavarstvo. Med hišami je nekaj novo zidanih, te so postavili po večini »Amerikanci», t j. Delničarji, M so bili v Ameriki. Človek bi mislil, da bodo vsaj ti ljudje imeli več smisla za tujski promet — toda »Peter v Ameriko. Peter iz Amerike» in Delnice čakajo svoje bodočnosti. Zadnji čas ee je lota dela neki podjeten domačin, ki skuša ustvariti boljšo restavracijo in kavarno v parku ter poskrbeti tudi v gozdu za primerno okrepilo. Sezija traja v Delnicah tri mesece, ko se grejejo gozdi v polnem poletnem solncu; sicer je tu huda zima, mraz in sneg, ki traja osem mesecev. Bolniki se iz-prehajajo. posedajo in polegajo po gozdih, kjer gorski zrak izredno ugodno voliva na zdravljenje. Tik za Delni- cami se dviga košati JapleniSki vrb. ki nudi najlepše gozdne izprehode. Na njegovem vrhu je krasen razgled po obširnem kraljestvu zelenih gozdov, ki jim ni videti konca; sredi njih so pašniki s čredami, ki spominjajo na naže gorenjske planine. Med temi gozdovi se skriva še prales. Sredi gozdov se vije široka bela cesta, ki p pravijo Lu-jizina. Bog ve, zakaj. Večina tega gozdnega bogastva je last Thurn-Ta-zisa. Smreke, hoje, borke, debele in visoke, polnijo te gozde in predstavljajo milijone narodnega premoženja. * V Delnice je prišel pred letom minister Draškovič iskat zdravja in počitka. V Delnicah je park, ki sega. tja pod Japleniški vrb: tu ee zjutraj zbirajo gostje in posedajo po klopeh: park je sicer zanemarjen, a je lep in naraven: zaradi njega plača vsak ffost 80 kron takse. 1\i je posedal pred letom minister Draškovič, ko se mu je bližal morilec. V zapadnem delu parka stoji v drevoredu klop. na kateri je vdol-beno z nožem: t 21. 7. min. Draškovič. Na drugi strani ceste je v zemljo vrezan križ. Tam je izdihnil Draškorvie, ko ie hot^l T^olv-injiti rred morilr.em- I Pravijo, da se je lani zbiralo za kamen, ki naj bi stal na, mestu zločina-Letos ob prvi obletnici ni niti denarja niti kamena. Delničarji sami za ta spomenik ne bodo poskrbeli, ker so blo-kaši in komunisti. Na dogodek sam je ohranil v Delnicah živ spomin. Gospa Draškovičeva je imela zle elutnje-Prosiia .je par dni prej moža: Pojdimo med Slovence, pojdimo na Bled. Morilec je Sel trikrat mimo ministra, ld je sedel na klopi v družbi svojih otrok. Celo pozdravil ga je zelo prijazno: Dober dan, gospod minister«, da se je Draškovič začuden ozrl za njim. Gospod ervetnik, ki je vsako let/j stalen gost v Delnicah, mi je pravil: Sedel sem v dolenjem delu parka — naenkrat slišim strel — krik — na to še par strelov — začel se je lov za zločincem — med tem priletita k merj dve deklici, hčerki Draškovičevi. »Tatu sn ubili . . .» Ljudje so hiteli po gospo... Minister je bil mrtev. Danes je obletnica tega dogodka. Doživeli smo med tem, 'ia je slovensko in hrvatsko časopisje slavilo morilca Park v Delnicah hrani spomin na ta dosodek samo v onemi napisu na klopi v prfMCno rasirtnleni, a socfatoo wme-Biarjeul so blU ti karpatski Rusi v bivši Ogrski. Naravnost v strašni zanemarjenosti pa ]e cstavila .krona sv. Štefana, nesrečne H u c u 1 e , ki bivajo danes visoko v Karpatih, na poljsko-čefko-rumun-skih mejah, kjer se je v svetovni vojni dolgo vlekla rusko-avstrijska fronta. Ce- fld antropolog Suk se Je napoti! L 1920. j so koncerti ra oko. Posimezrt raretnrtd v te kraje, da jih antropološko preišče: svl.ajo tam svoje instrumente. umetmk-Ijudstvo tu ne pozna radosti razen če pije j učitelj pa je dirigent. Ce si pogledal, po- žganje; kar je bil Suk tam, m slišal niti enkrat, da bi dekle ua paši pelo. Kam so madžarski gospodarji spravili Salarikovo pojočo Slovanko? Kulturni pregled Šolske razstave Zaključek šolskega leta nam je prinesel lepo iznenadenje. Učitelji risanja in učiteljice ročnih del so priredili razstave Izdelkov svojih učencev in učenk, mimo katerih naše časopisje r.e sme iti, ne da bi jih registriralo kot kulturne dokumente iz delovanja našega šolstva. Omejiti se hočemo na par opazk glede razstavljenih risb. prepuščajoč oceno ročnega dela strokovnjakom. O pouku risanja na srednjih šolah se le že mnogo govorilo. Toda kljub temu je pri nas potrebno, da se vedno znova poudarja vzgojna važnost tega pouka. Po- je, ki postavlja umetnostno vzgojo na isto stopnjo kakor znanstveno. Pri glasovanju o vzgojnih načelih so s svojim številom nadvladali one, ki hočejo vzgajati n3rod k razumevanju lepote, ki mu torej hočejo najboljše. 2aIostno dejstvo tega glasovanja — Beograd in Ljubljana ga imata na vesti — je marsikomu vzelo nade na uresničenje teh plemenitih ciljev. Toda bojazen, da bi to dejstvo uspavalo maloštevilne bojevnike za umetnostno vzgojo, je prenehala, ko smo videli letošnje šolske razstave. Nočemo se spuščati v oceno, nočemo preiskovati, ali je važnejše gojiti risanje po naravi ali risanje ornamenta, ali stavim, razstavo v reailli gimnaziji in v liceju, si videl, kaj zamorejo dirigenti, ki z veščo roko uporabljajo svoje instrumente — dijjke, da svi/ajo vsi skupaj v Iz življenja in sveta Pisma poslednje carice Znano je. da je imela poslednja carica na carja Nikolaja II silno inente — usjjuc, ua »vi, aju . mo, j« -- ------ - - - lepi harmoniji io po željah učitelja svojo čilen vpliv v vseh njegovih vladarskih simfoidjo, ki jo imenujemo šolsko raz- zadevali. Navoi zašla zbirka njenih |>i stavo. Ti dijaki niso umetniki, kakor tudi v orkestrih ne sede sani! virtuozl. Diiigen-tovo delo pa je kljub temu umetniško delo — če je dirigent — umetnik. Zato pa: ne zaničujte takega dela. nego bodite hvaležni onim, ki pripravljajo razvoju oblikujoče umetnosti boljše čase. sera iz (cvih treh vojnih let, ki je nedavno izšla v UllMelnovi zaiožbi potrjuje vse to in sicer tako odločno, da •se. sodeč po njenih pismih, lahko reče: Aleksandra je vkulala Rusijo, ki od Katarine dalje ne pozna tako upliv-ne carice. Ljubila je carja i ol>.>že-vanjem in zato »e j" metala v vse nje Ob koncu zopet si aro lajno: Slovenci j gUve posle. Ker jc bila mati carjeviča, x l _ 1__ ___.,.1. • . w 11 ui t ia in setnikom omenjenih razstav gotovo m j je važnejše vcepljati naši bodoči gertera-treba tega še posebe dokazovati, zakaj ciji smisel za moderni ornament ali za razstave same nudijo dovolj dokazilnega maierijala. Takoj na prvi pogled mora biti vsakemu posetniku razstav jasno, da risanje, pri katerem vzgajajo učitelji učence k samostojnemu ustvarjanju, vpo-stevaje individualne sposobnosti učencev, kjer je kolikor mogoče izločen moment ročne spretnosti in se kolikor mogoče goji umevanje vsega, kar imenujemo v umetnosti lepota, da ni in ne more biti manj potreben in manj važen »predmet« ha naših šolah. Pač pa naj še enkrat na-glasimo nekaj čeprav starih argumentov zoper one, ki še danes stoje na stališču, da je risanje — posebno na srednjih šo-iait — predmet, ki baje ne bi smel biti enakopraven drugim disciplinam. V informacijo publiki bodi omenjeno, da stoje na tem absurdnem stališču celo mnogi vzgojevalci sami in da niso redki celo profesorji, kf zmajujejo z rameni, kadar se naglaša potreba pouka risanja na srednjih šolah. Zakaj se slovenski umetniki pritožujejo nad publiko, ki stoji apatično na strani, kadar se prirejajo razstave, ki pusti propasti vsako umetniško revijo ln ki izdaja ogromne vsote za vse, kar se Be imenuje umetnost? Nagiašall smo že Večkrat, da je vzrok temu pojavu ta, da fe naša inteligenca enostransko vzgojena. Današnja vzgoja goji pred vsem znanost, umetnost pa le v obliki literature ln glasbe (zaradi izvenuradnošolskega dela Glasbene Matice) — dočim oblikujoče umetnosti skoro ne pozna. Naš humanistični dijak spoznava — da vzamemo en sam primer — s pomočjo kompliciranega aparata učenja grški jezik in grško leposlovje, ne pozna pa grških kiparjev, slikarjev in arhitektov ter njihovih del. Ce |ih pozna le po imenu, se je to naučil pri naših pismoslovcih. katerim je duh grške oblikujoče umetnosti ravno tako tuj kakor slovenska umetnost. Poznaii smo dijake, ki so štiri do pet let študirali na Dunaju, pa niso obiskali nobene galerije ali slikarske razstave. Zakaj? Pač niso čutili potrebe, ki jim r.i bila vcepljena in narodni ornament. Olavno jc, da stoji na mestu učitelja risanja dober peda-gog-umetnik. Da ne bo zamere, nočemo omeniti, kdo je med razstavljalci tej zahtevi najbolj ustregel. Toda mirno lahko rečemo, da je bil povprečen vtis na vseh razstavah ugoden. Še eno besedo tistemu taboru umetnikov, ki z najvišjega mesta pomilovalno Imamo vse šolske zavode, tudi višje in najvišje, za slikanje, kiparstvo in umetniško obrt pa hriamo samo revni kiparski oddelek na tehniški srednji šoli. Ali niso te razstave zopet nov dokaz, da je višja umetnostna Izobrazba v Sloveniji tudi vsaj tako mogoča m potrebna kakor je v banovini in v Srbiji? S. 5. Almanah kraljevine SHS, Je pravkar izšeL Delo je zelo vestno sestavljeno in se razlikuje r tem prav dobro-dejno od drugih »ličnih publikacij, ki so izšle pri nas. Je dosedaj edino svoje vrste v naši literaturi in bo tvorilo dragocen pripomoček ne le uradom in raznim podjetjem, zlasti trgovinskim in industrijskim, airpak tudi vsem privatnikom, ki se z/initnajo za naše javuo življenje. 0 knj-.gi prinašamo še obširnejše poročilo, že sedaj pa jo toplo priporočamo. Naroči »e na naslov: flrv. na usodna zmota, da lahko poedine« sam obvlada 160 milijonov, ji je silila, .la je »ejrala |K> najbolj varljivih oporah. Na njih je omah lija- kov, ki z najvišjega mesta pomuovaimj ■---------- ... gledajo na delo učitelja risanja. Tem bi si i Stamparski zavod, naklad.io od.jeljenje, usodil povedati tole: umetniške razstave ! Zagreb. _ __i — Šport pri nas in drugod Lahkoatletičm miting S. K. Primorja v Ljubljani 5. in 6. avgusta Ob otvoritvi novega nogometnega In lahkoatletičnega igrišča priredi S. K. Primorje lahkoatletični miting ta vse klube jugoslo venskega športnega področja Ksr zavzema lahkoatletična sekcija Priniorja prvo mesto v Sloveniji, pomeni ta miting merilo moči domačih in ostalih klubov t lahkoatlotičniini uspehi slovenskih športnikov. Po dosedanjih poročilih bo zunanja udeležba telo »tovlina, tako da bo miting tudi v tem oziru zbral najboljše jugoslovenske tekmece. Miting bo razdeljen na dva dneva. V soboto dne 5. avgusta ob 17. se bodo vršile nastopne tekme: 1.) tek na 100 m; 2.) tek na 60 m za dame; 3.) tek na S00 m; 4.) met diska; 5.) finale 100 m; 6.) finale 00 m ta dame; 7.) met krogle: 8.) skok v višino brez zaleta (gospodje); 9.) skok v višino brez zaleta (dame); 10.) skok v višino i ta letom (got-1'odje); 11.) skok v višino t zaletom (dame); 12.) štafeta 4X100 m; 13.) štafeta 4XC0 m (dame). V nedeljo, dne 0. avgusta ob 17. uri se bodo vršile nastopne tekme: l.) tek na 200 m: 2.) tek na 200 m za tu»>. ,*„,*«. .v, ..... ______. ..., dame; 3.) tek na 3000 m; 4.) skok ob jim ni mogla biti vcepljena od strani i palici; 5.) skok v daljavo t me*ta (go-onih, ki za to umetnost niso imeli čuta.; spodje); 6.) skok v daljavo z mesta (d.v . .. 1.««%. 7^ c L- r. L- v -i 1 ln vri 7 zaletom (£TO- In vendar, ali ne slovi grška kultura oe tudi, ampak pred vsem zaradi Fidije in njegovih sovrstnikov? Ali ne vabi Italija pred vsem zaradi svojih neizčrpnih zakladov rimske in renesančne oblikujoče umetnosti ljudi iz vesoljnega sveta k sebi? Ne torej, ker bi ustvarjali umetnike, nego ker umetniško vzgajajo naš naraščaj, zato treba, da postavimo svoje umetnike kot pijonirje te vzgoje na srednje šole. Oni edini so poklicani, da opravijo to delo brez filološke kuratele. Da, filološka kuratela! Citali smo fa-mozne razprave filologov, ki so nam ustvarili nove učne načrte. Preglasovali so v profesorskem društvu — ker so vsled dosedanjega sistema v večini — one, ki so hoteli dati risanju ono mesto na srednji šoli, katero mu gre. Vešči v besedi in replikah so ostali zmagovalci nad maloštevilnimi zastopniki one pedagoške stru- tne): 7.) skok v daljavo z zaletom (gospodje); 8.) skok v daljavo z taletom (dame): 9.) finale 200 in; 10.) met kopja; 11.) tek na 400 m za gospode; 12.) tek na 400 m (dame); 13.) pešhoja ua G000 m. Prijave naj se pošiljajo na g. Vinko Slani i ča, Ljubljana, Mestni trg 11. Pri-javnina znaša za opoIio 5 Din, ta točko 3 Din, za štafeto 10 Din. Darila se bodo podelila prvim trem najboljšim tekmovalcem vsake posamezne točke, klubu ki postavi največ tek movalcov in klubu, ki doseže največ točk. Prvenstvo v lahki atletiki Avstrije Avstrijska lahkoatletska zveza je priredila 15. in Iti. t. m. lahkoatletske tek me za prvenstvo Avstrije. Čeprav jv-atrijski lahki atleti niso doseurii onih ; kem uspehov, ki w> jih pokazali pri nemških lioBiih igroh.so se nudile gledalcem vendar lepe tekme. Prireditev je drugi dan kvaril dež z močnim viharjem. Najbolj častno seje odrezal W. A. C, ki si je priboril 10 zmag. od tunanjih društev je nastopil najbolj nspošuo gražki A. C- ki je dosegel 3 tniage. V nastopnem objavimo uspehe zmagovalcev v posameznih točkah: Tek na 200 ra: Lederer (W. A C.) 22.8. Tek na 1500 m: Friobe (Grazer A. C.) 4:19.2. Tek s zaprekami na 110 m: \Veiiheiic (SV. A. C.) 16.2. Hoja na 5CO0 m: Kflhmel (Rapid) 24: 30.2 (Leta 1921. je Ktthinel prehodil to pro;ro v 24:10). Olimpijska štafeta (1004-200 f40ienim po tebi, drhtim za teboj, da bi te zojx't imela v svojem naročju, da bi položila glavo na tvojo ramo, tiho bi slonela na tvojem srcu in se v miru Čutila srečna ...» Car je bil slab, omahljiv, zato so njegovi priimki: «ti norček., »ti neumni stari fant*. Bil je plemenit j>o-štenjak z ljubeznivimi očetovskimi in aristokratskimi lastnostmi, ni [>a bil — knez, vladar. Aleksandra je bila močnejša in je mnogokrat bodrila carja k vztrajnosti in odpornosti: .Dvigni so, golob moj... ponižnost je dar božji, toda vladar nora kazati svojo trdno in visoko voljo! Bodi Peter Veliki, Ivan Grozni, zdrobi one — sedaj se smehljaš Ti porednež — ampak jaz bi želela, .'.a tako postopaš z vsemi, ki hoč"jo vladati Tel*-!... Ti si g(*t>odar. Tebe je blagoslovil Bog!. Hotela pa je s ta kimi besedami pre|»ričati, da Rusija še ni dozorela za kottftitucionaltu-|>arla-mentarni sistem. Mrzila je dumo in njenega predsednika Rodzianka. Pri zasodanju vseh najvišjih mest v upravi in vojski je bila zelo odločilna njena beseda. Da, celo *trategični nasveti niso izostajali: «Ti brez dvoma misliš, da sem mala goska. ampak če drugi ne mislijo na to. moram misliti jaz! .» Ne dolgo za tem je bil oiktavljpn Nikolaj Nikolajevič in car je moral prevzeti vrhovno poveljstvo. — V osebnih zadevah jc bilo njeno mnenje najupliv-ncjše. V njenih pismih mrgolijo priporočila in kritike, merilo pa. po kaV-rein je izrekala vselej in o vsakim svoje mnenje, je bil Razputln. Aleksandra je bila carjeva usot. Stališče zag metnega meniha Razputina lahko razumemo, ako vemo, da je bil .starec«, o komur i«ravi Dostojevski, »starec« prevzame dušo in voljo dru gega človeka v svojo dušo in voljo, kdor si je izbral »starca, se odreče lastne volje in se v vsem pokorava le njemu. .Starec, je svot, razsvetljen in nedotakljiv.* Razputin jo bil earifin »starec«: stal je za vsakim pismom, imenovati iom in o-lpustoin. »Naš |wijat--lj Te pn>si redilo«, »naš prijatelj meni«, p« tudi »naš prijau-lj je iz sel»e». stoji v mnogih pismih carice. Razputin )- do bival v vi/Jjah neposrtxlno o-l Boga navdahnjen ja in nasvete, po n>mu j<> Bog govoril carju. Obenem je '»il P-111 putin glas ljudstva, glas širok.- ruske zemlje. Cmu potem še carju duma m ostalo? Niso pil bile v šktnlo podol«' svetnikov in ikone, car jih jc cele zbirke prejema! ua fronto. Konečno dobil Se čudodelni glavnik, ki bi tnu naj bil podaril moč in modrost, zato Aleksandra prosi carja, naj si Jral važnimi posvetovanji večkrat poč-JŠe lase- ... i V takem mračnem vzdušju je liotela carica voditi Rusijo k uuagi in to v vojni, ki je vpuštevala le na.";iMieM razum in hladno računanj.'. Toda nje S\ralčica Trošenje svalčic je v povojnih časih silno naraslo; boljinbolj i«jstaja cigareta favoritka [mšaeke mode in potiska smotko in pipo v ozadje. Cip reta kot znak našega časa s svojim minljivim toila intenzivnim užitkom odgovarja toku današnjega življenja. — Cigareta je španskega izvora in si je le kasno priborila ugled, ki ga danes uživa i>o v-sem svetu. Prvikrat jo omenja francoski plemič Pierre de Fleurville: » V letu 1767. -«ra irael čuden doživljaj z neko Pražiljanko. Imela je lepe oči, bakreno |K)lt in je_ ka dila cigarete, namreč tobak zavit v ozek in tanek i^pir in je s posebno ua^lado spuščala goste in bele oblačke. Na drug način se ni posluževala tobaka. Njen dih, zastrupljen nikotina, me je o.ibil od nje.... _»&<• prod dobrim poMoletjem je bila cigareta v srednji Evropi malo znan? Brockhau-sov konverzacijski lek-tko iz 1. 1852 jo omenja: Cigarete ah r gorile imenujejo španske papirna^ smotke. zavoji finega papirja, napi;' njenega s tanko rezanim tobakom: izdelujejo se tudi v Nemčiji, kjer so \ ■■ le malo priljubljene.« — Sek koneer ja-eteklega stoletja je pričela cigare. -osvajati ljubimce: v prvi vrsti pesr.:!:-in umi-tnike, ki so dajali strasten zglea elegantne nervoznemu toku ča£a j r kladne oblike kajenja. Oskar Wiln--beleži: »Svalčica je dovršen izraz p. polnega užitka. Ekskvizitna je in na-pušča nepomirjene. Kaj naj še več ... htevamo?« Tudi nemški kom por, - -Brahms je bil velik ol>ože,valeč cigarete. kar* nam priča zgodba njegove-.! učenca Ericha Wolfa: Brahms mu F nekoč pcniaril zt>lo fino egiptovsko c; »areto. katero je Vfolf skrbno shrani! v svojo beležnico. »Zakaj jo lia shranjujete,« ga vpraša Brahms. »Hran' jo bom' za »pomin, ker od Bralimsa cigarete ne dobi vsak dan.» »Poteir mi jo i«, le vrnite,« me.ra mojster Brahms, »za spomin je dobra tod: -šport- cigareta!« in v križu na zemlji. Primerno bi bilo postaviti kaj stalnega. V Delnicah samih prevladuje, da govorim s Stipo Radičem — hrvatska vera. Ta vera ima svoje dogme, o katerih se ne da disputirari Dve taki dogmi sta. da Pa-šič drži z Italijani in da Pribičevič sr-bizira hrvatske šole. V Srbskih Mora vicah so n. pr. Madžari ustanovili svoj-čas šolo (nekaka meščanska), kamor go se vozili oiroci s cele proge. Učilo se je tam madžarsko. Iz te šole je mo "el učenec priti v preparandijo ali tr govsko šolo. k železnici itd. Tako so znali delati Madžari tu, kjer ni bilo niti enega Madžara. In je bilo vsem po volji Zdaj je tam naša jugoslovanska šola in &!ej — Pribičevič »srbizira«. Zato pa ni nič čudnega, če vidiš po hišah še »Uspomene na svetski rat». k;er se sredi nemških in madžarskih barv sveti stari avstrijski cesar in razni generali (Szolgalati idOur emlekeul). Fanatizem je slep in gluh in neče videti niti slišati resnice. Zato je bolje, da se v Delnicah ne govori o poltilu. Poštni nabiralniki so bili prej v Za rrrebu i>obarvani v madžarskih barvah. V Delnicah visi pred pošto nabiralnik hre* harve. star in iaxiaveL fcekda » s kredo nanj zapisal: pošta: To so malenkosti, ki niso malenk<*ui. ker so dokazi brez bar vnos ti. Zdrava državna jugoslovanska misel še ni prodrla tja, kjer ni zmisla za napredek in vedno poudarjam hrvatsko stališče še daleč ni podlaga za krepko in realno gospodarstvo. Od Delnice do Broda na Kolpi je 11 km. Delničarji priznavajo, da imamo tudi Kranjci marsikaj dobrega. Imamo. Želimo, da bi imeli vsaj toliko tudi oni. Delnice imajo brez dvoma veliko bodočnost, če bodo hoteli njihovi prebivalci sprejeti moderne pridobitve leto vičarstva: sedanja higiena po gostilnah odgovarja komaj našim hribovskim vasem. Ako bi se postavili hoteli, bi bili letoviščarji {»opolnoma ločeni od vasi in bi torej nikogar ne motili. A tega zo|>et nečejo Delničarji, češ da bi potem nič ne zaslužili, zraven pa preklinjajo goste, češ da se je mleko |«o-dražilo vsled njih za en dinar. Občina razpolaga z obširnimi gozdi in postori, ki bi se dali urediti za prvovrstno f.orsko zdravilišče. Kako bogati Marko ni vrnil novčiča Živel je bogat trgovec Marko — večjega skopuha od njega ni bilo na svetu. Nekoč se gre izprehajati. |>a za gleda pri cesti prosjaka. Sedi stan« in prosi vbogajme: »Darujte mi kaj, bratje. v imenu božjem!« Marko, bogatin, gre mimo. Za njim je šel ravno tisti čas ubog kmet; njemu se jrrosjak smili m mu dd navčič. Bogatina jo bilo sram. postoji in reče kmetu: »Slišiš, prijatelj, posodi mi novčič. Rad bi dal prosjaku, ali nimam pri sebi drobiža.« Kmet mu dd in ga vpraša: »Kdaj j«, naj pridem po dolg?« »Pridi jutri!« Drugi dan gre siromak k bogatinu po svoj novčič. Pride na široko dvorišče in vpraša: »Ali je Marko, bogatin, doma?« »Doma je! Kaj bi mu pa rad?« vpraša Marko. »Po novčič sem prišel!« ^ . »Ah, prijatelj, pridi kasneje; zdaj ravno nimam drobiža pri roki.« Siromak se mu prikloni in obrne govoreč: »Pridem Ba iutti.« Pride drugi dan — zoj>et tako: »Sploh nimam drobiža! Ako hočeš, menjaj mi bankovec . . - ako I«a no češ, |>a pridi čez dva tedna!« Čer dva tedna pride zoj^-t siromak k bogatinu, a Marko, bogatin, čim ga zaglfla skozi okno, reče svoji ženi: »Slišiš, lena. jaz »e l-om slekel. le <*el na mizo. a li mc pokrij s platnom, sedi in jokaj, kot da sem dane* umrl. Ko [iride kmet po dolg, mu reci, da sem umrl.« pa dobro! Kakor je mož odredil, tako žena tudi stori: sedi in «e grenko joka. . . Pride kmet v gornjo sobo in ona ga vpraša: Kaj bi rad od nas?« »Dolg od Marka bogatina,« odvrne siromak. . , . »Glej, moj dragi, mislila sem. da t>o Marko bogatin dolgo ti vel, pa je malo i»rei uuirl.« ....., ... »Naj bo Bog milostljiv njeg-nv, duši. Pa dovoli, gusiKjdinja. da mu kaj storim za svoj novčič — magari da mu umijera grešno truplo.« Reče in zgrabi žebien lonec vrele vode poliva Marka liogatina z vrelo vodo! Marko komaj to prenaša: pači se in brca z nogami »Brcaj ali ne brca' sem daj novčič!« ie£e siromak. ORJAK MED DREVESL . meksikanski vasi Santa Man., Tue, oddaljeni 14 km od m •-ta On saka, stoji na pokopališču mogofcu. cedra. Metuzal«m meksikanskega dr-3." ig ki se mora smatrati za najot>sez-Iieiše drevo ra svetu. Višina veša 45 m ni toliko presenetljiva. .. ' kor pa debelost debla in široki "Vr." njegove krošnje. Obs»>g debla v višin treh metrov od tal meri 54 metrov, čemer pač največ pripomorejo sUn korenine, ki so vi-soko od tal masivu; strnjene v ogromno deblo. Krose drevesa tvori z gosto zvitim m prep, tenim vejevjem [Kteben gaj. v kat. rem domuje nebroj pestrih metulj, kolibrijev, ptičev in vsakovrstnih zu želk vabljenih od obilnega cvetnega prahu: Metuzalem m«l drevesi še velijo sije v okrasju mladostnega cvetin. Ni uio"OČe dognati starosti tega cr iaka sod.-č \x> olisegu debla je I« mr> ral iK>ganja:i prve mladike ie davno ,,red' Kolumbovim prihodom v novi svet- KATASTIJOPA AMERIŠKEGA MESTA U New Yorka brzojavljajo. da je za dela mesto Williamsett v državi Massa chusseU; strahovita katastrofa. Dva na sipa. ki »ta obdajala nad dva kilometra širok rezervoar, sta »e vsled vodnega pritiska podrla in voda je hipoma vdrla v mi*>dinja. kujii rakev in uka-ži. tuij gu odneso v cerkev; jaz sam bom molil molitve za njim.« Polože Marka bogatina v rakev ir odnuao v cerkev in kmet mu bere molitve. Nastopi mrka noč. Naenkrat se odpre okno. in v cerkev [»ridejo tatovi ir. razbojniki. Kmet s« skriva za oltar tatovi t»a začno med seboj deliti dobiček tistega dne. Vse razdele. ostane -amo še zlata sablja; vsak jo boge imeti. Naenkrat skoči kmet izza oltarja it zakriči: »Cemu se firepirate! Kdor odrob riavo mrtvecu, tistega je sablja.« Marko bogatin skoči pokonci ve-izven sebe, tatje se preplašijo, pojm-^t' denar in zlieže na vse strani »No, prijatelj.« reč Marko, »zdaj pa midva razdeliva denar!« Razdelita si na dva enaka dela. vsak je dol il mnogo. »A kaj se z uovčičem?« vpraša si roma k. »Ej, prijatelj, saj sam vidiš, da ni mam drobiža.« Tako ni Marko bogatin vrnil nov čiča. Ruska narodna. Gospodarska vprašanja Gospodarski krogi o po sojilu in o gradnji železnic Zastopniki gospodarskih krogov ii vseh pokrajin naše kraljevine, zbrani na konferenci v Industrijski komori v Beogradu dne 14. t m., so sklenili, da sporazumno t resolucijo plenarne seje beograjske Trgovinske komore in konference zastopnikov industrijoev na Bledu prosijo priMojne faktorje, da se pri sprejemu inozem -kega posojila 100 milijonov dolarjev ne sklepa o trasi prog, ki naj se gradijo s tem posojilom, temve« da predloži vlada poseben zakon o gradnji železniških prog v vsej kraljevini, in sicer po zaslišanju zastopnikov gospodarskih orgtnizarij vse države. Z ozirom na neugodno stanje našega prometa so zastopniki gospodarskih krogov uverjerii, da nam je gori omenjeno posojilo nujno potrebno, ker je njegov najveffji del namenjen za popravljanje dosedanjih in graditev novih prog. Od tega posojila pa bomo imeli pravo korist samo tedaj, ako se da prvenstvo onim progam, ki najbolj odgovarjajo splošnim državnim potrebam, a to ae more presoditi samo na temelju izdelanega programa, ki bo uvaževal i komunikacijske zveze i gospodarske potrebe vse države. Deputacija privrednikov, ki sta jo pred stavila predsednik beograjske Industrijske komore g. Bajloni in član beograjske Trgovinske komore g. Dinič, je bila sprejeta pri ministrskem predsedniku, predsedniku narodne skupščine, pri prometnem, finančnem in trgovinskem ministru, kakor tudi pri predsednikih posameznih parlamentarnih klubov.. Ta skupni korak gospodarskih krogov je izzval splošno zanimanje ter pri mnogih našel popolno razumevanje. i zaslužka. Posledica tega plačilnega si- I stema je seveda, da delaveo nima in tudi ne more Imeti posebne vzpodbude za delo, s drugimi besedami, da mu je marljivost več ali manj postranska stvar. Le-ta sistem je gotovo krivičen, ker samski delavec ne dobi nobenih rodbinskih doklad, čeprav opravlja Isto delo, kot rodbinski oče. Z ozirom na sedanje dravinjske razmero pristane družba na to, da se ne odpravijo vse te draginiske doklade popolnoma. nikakor pa se družba ne more strinjali s tem, da bi se te doklade povišale in to kar za celih 1007«, kakor to danes zahteva delavstvo. Povišanje rodbinskih doklad ul v interesu konzumen-tov. To je delavjtvo povodom zadnjih pogajanj meseca januarja t. 1. Ramo uvidelo, ko je zahtevalo odnosno pristalo na povišanje zgolj mezd ln akordnih plač, dočim je povišanje draginjskih do-. klad sporazumno izostalo. Povprečni zaslužek našega delavstva na osemurni delavnik na glavuem na-Sem rudniku v Trbovljah se razvidi iz nastopne tabele: p» Po. Tpro-Jni Tprelne nubarci Skupno doUade pri-spevek Mezdno gibanje pri Trboveljski družbi Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani nas je zaprosila za ponatis nastopnih vrstic: »Z ozirom na interpelacijo radi delavskega vprašanja v parlamentu in v časopisih lansirane vesti in z ozirom na pogajanja, ki se započnejo dno 24. t. m. ori Rudarskem glavarstvu v Ljubljani si usojaiiso javnosti podati r blagohotno uvaževanje nekaj podatkov o delavskem vpraAanju. Giaaom odloka ministerialne komisije t dne 19. januarja 1921. je bila družba na vladni pritisk primoraua prilagoditi se takozvanemu veieDji-keuiu sistemu, ki obstoja v tem, da so fiksne doklade tako visoke, da delavstvo sploh cikakega interesa nima več na delu. Za efektivno delo se je izplačevalo komaj 35—40°/o, dočim je bilo 00°/. fiksnih doklad za delavce in njihove rodbinske člane. Ni tedaj čuda. da se je proti temu plačilnemu sistemu pojavil odpor ravuo 3 strani delavstva samega, osobito s strani delavcev samcev, ki so bili glede dohodkov zapostavljeni za svojimi tovariši z mnogobrojnimi rodbinskimi člani. Družba je, kakor smo že zgoraj omenili, zgolj na vladni pritisk prevzela ta plačiiui sistem in je bila vedno na sta lišču, da se v prvi vrsti normirajo plače za efektivno deio. Naj nam bo dovoljeno, pojasniti to svoje stališče z nekoliko podatki. Vsak oženjeni rudniški delavec ima na delavnik (Sililo) K 27,— draginjskih doklad za sebe, za ženo K 15,— in za vsakega otroka do 16. leta li 13.— na šihto. Izven tega se iim izplačuje četrtletno na bavni prispevek, in sicer za delavca K 500.—, za ženo K 200,— in za otroka po K 100.—. Ce ima n. pr. dulavec ženo in (i otiok, tedaj dobi, čim pride na šihto. na fiksnih dokladah za sebe in za svojo rodbino skupno 15 141.32 izven svojega Pcsisno. V raznih političnih in gospodarskih listih se le objavilo da le bil gospod Fr^nc Verdnik družabnik tvrdke Maks Durjava in drug v Mariboru. Imam dokaze, da ie gospod Franc Verdnik sam to vest razširjal. Objavljam, da g. Franc Verdnik ni bil nikdar družabnik navedene tvrdke, temveč le potnik in prodajalec, naposled pa nekaj tednov prokurist. Maribor, 20. julija 1922. Maks Durjava in drug Maribor, Gregorčičeva ul. 24. felek ln za vinarsko razstavo. Ograja v Prešernovi In Razlagovl ulici z velikimi reklamnim! ploščami bo te dni Ugotovljena. Vsa pojasnila glede razstave daje pisarna razstavnega odbora na Aleksandrovi cesti št. 22, kamor se Je obračati bodisi pismeno ali ustmeno. i tvo. s KaU-irHJa Za-•lauk 46.25 46.25 10.— 10.— 151.51 141.84 46.25 10.— 133.32 46.25 46.25 46.25 46.25 46.25 10,— 10.— 10.— 10.— 10,— 115.43 108.59 96.09 120.65 114.90 46.25 10.— 120.04 Kopači .... 95.62 Učenci.....85.39 Tesarji in zidarji .... 77.07 Strojevodje in kurjači .... 59.18 Vozači .... 62.34 Delavke in mladoletni . 41.84 Kovači .... 64.40 Drugi delavci 68.65 Povprečno en delavec . . - 03.79 Vračunši tedaj vse doklade, pride naš delavec na šihtu na K 120.— in vrhutega ima So prosto stanovanje, razsvetljavo in kurjavo. Danes zahteva naše delavstvo 100V.ni povišek ne samo mezd, marveč tudi vseh doklad. Ako bi zahtevam delavstva ugodili t polnem obsegu, potem bi se lOtouski vagon premoga moral podražiti kar za celih K 3600.— in posledica tega podra-ženja bi bilo seveda podraženje vseh tovarniških izlelkov itd., povišanje tarifov etc. etc. Iz predstoječih pojasnil naj javnost blagovoli razsoditi sama, jc-li so delavske zahteve r tej višini in obliki upravičene ali ne. Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru (Od 8. — 17. septembra.) Dovoz razstavljenih predmetov. V svrho pravočasne opreme razstavnih pro-sotrov Je nujno potrebno, da se dostavijo razstavni predmeti (izvzetnšl vitnar-stvo) najkasneje do 3. septembra na razstavni prostor. Posebej pa še opozarjamo vse razstavljalce, da pozneje došli predmeti ne pridejo več v poštev za ocenitev nagrad In diplom. Zato prosimo vse obrtnike v tem pogledu posebne točnosti. la prenočevanje tujcev bo skrbel stanovanjski odsek razstavnega odbora, ki le te dni začel poslovati. V' vseh stanovanjskih zadevah se je obračati izključno na ta odsek, da se na ta način prepreči odiranje tujcev in ohrani mesto na dobrem gbsu. Pil naročilih Je natančno navesti dobo, za k::tc;o se želi stanovanje, ter število sob oziroma rosici). Za časa razstave bo vrši stanovanjski udsek permarnentno službo na kolodvoru ln v svoji pisarni Aleksandrova cesta št. 22. Delo na razstavnem prostora se le tc dni pričelo in lepo napreduje. Pričela sc je zgradba paviljonov za vrtnarski od- Tržna poročila Svinjski sejem v Mariboru (21. t. m.) Dugun 133 komadov. Cer.e so se gibale: prašički, 5 — 6 tednov stari, 350 — 650 K; 7 — 9 tednov stari 800 — 1100 K, 3 — 4 mesece stari 1500 K; 4 — 6 mesecev stari 1800 — 2000 K; 1 leto stari 3000 — 3500 K. Svinje za kg žive teže 60 — 66 K. Koze komad po 600 — 700 K. Produktivna borza v Novem Sada (dne 20. t. m.): baška pšenica (stara) 1550 K, srbijanska pšenica 1460 K, banatska koruza 1190 K, moka: (št. 0) 2200 K, (št. 21 2100 k, (št. 6) 1800 k, (št. 7) 1500 k, ba-škl oves 1230 K. Tendenca zelo čvrsta. Povpraševanje po blagu. 2ateiki (češkoslovaški) hmellskl trg (dne 20. t. m.). Povpraševanje na hmelj-skem trgu nekoliko oslabelo. V zadnjih dneh so bile cene med 2200—2500 Kč za 50 kg. Drobne vesti — X. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeijskih nasadov. Z a t e c (Češkoslovaška), 17. julija. Od našega zadnjega poročila z dne 6. julija je deževalo prav izdatno v posameznih okoliših našega ozemlja, kar je bilo hme-ljski rastlini v veliko korist; hmeljska rastlina »e vsled tega bujno razvija in je zdrava in krepka. Tu in tam se opazuje tudi že tvoritev kobul. Prav zadnje dni se je pa tem|>eratura vsled padavin prav ohladila in danes imamo mrzlo vreme z močno burjo. Izdatna izprememba temperature pa nikako ni v prid rastlini, ki ravnokar cveti in bi ji bilo toplo in lepo vremo nujno potrebno. Današnja burja jo povzročila precej škode, ker je polomila panoge in potegnila mnogo trt raz žic, oziroma prevrgla mnogo hmeijskih drogov. O množini letošnjega pridelka se ne da 5e kaj določenega povedati, ker se mora poprej videti, koliko škodo je povzročila današnja burja V obče se stanje hmeijskih nasadov lahko označi z «dobro». Na bmeljskem trgu je nekoliko oslabelo povpraševanje, to pa zaradi upanja na dobro letino in na ne-razasnjene valutne razmere. Končno razpoloženje je mimo. Ceuo za lan«ki pri delek so gibljejo med 2200 do 2o(>0 Kč za 50 kg. — Zveza hmeljarskih društev. = Italijanski carinski nadavek je določen za dubo od 16. do 81. julija na 326, to je 100 zlatih lir enako 420 papirnatim liram. V prvi polovici tega meseca je znašal mulavek 30!) papirnatih lir. = Povišanje glavnice Alplnske mon-tansUa družbe. Z Dunaja poiočajo: Končno se je dosegel kpora/.um med vlado in upravo Alpinske mornariške diužbe glede kurza novih akcij. Uprava bo ponudila starim delničarjem 250.000 novili delnic po 2o0 nominale po kurzu GU.OOO. bružhma glavnica se bo « tem povečala za 15 milijard. = Ponudba posojila PoiJskL Kakor poročajo listi, jo ueki angleško belgijski bančni konzorcij ponudil poljski vladi dolgodobno posojilo v znesku 2 milijonov furaov šterliugov za nabavo telei-niškega materiala. = Žetev v Madžarski. Po službenih podatkih se pričakuje, da bo d;:la lotos pšenica 11.43, rl 5, ječmen 4.3'J, oveč 3.31 milijona metrskih Motov. U;;ouno stanje sladkorne pese v ,Nemčiji. I?. Beilu.a poročajo, da je sta nje sladkorno peso v Nemčiji povsod po voljno. = Viseči dolgovi Nemčije so narastli v Času od 1. do 10. julija za 401.82 m:li joria na 295..4C7.985.000 mark. Vsakovrstne spalne in jedilne sobo tudi brez mramorja in ogledal kupujemo od producentov. Ponudbe s slikami (fotografijami i, t navedbo vrste lesa in če je politirano ali Toščeao, franko embalaža, kateri kolodvor, prosimo nasloviti na tvrdko Kovačič i dragovi, kom. društvo u Mcstarn. ž jfc C-^frC^^^^Cv^-^C-. * z inventarjem za milijon dinarjev. Reflektanti naj blagovolijo sporočiti svoje naslove pod šilro „¥iSau na anončno družbo ALOMA COM-PANY, Liubljana, Kongresni trg 3. Magistra in starejšega asistenta j išče lekarna Posavec, Celje."51 j i r Nastop po dogovoru. ~ j Zaloga klavirjev ia pianino? -f na.;boljših tovaru 2o»en4orfer, Czapka, Earbar, Hoisl I Bchwel£l:ofer. Original S.lagl Itd. . .f Tudi na obroke. L. JERICA HUBAD, roj. DOLENC, iffiSEK - mk #5 Informacija dajat 227d Peter Janlekovic, Oslsk. Kupujem po najvišjih tSnevnitt cenah- lipovo cvetje, jsdiine gobe, kakor tudi različna zdravilna seližča. korenina Itd. 8171 Ponudba »e prosi na: K. TtO1-2 ii Ivi N iM, Ljva*>ljazx». Tir A triklJti s vfCi® i I dovršena stenogra.fi.nj3 in strojepiska, ki obvlada popolnoma pismeno ia ustno nemški in slovenski jezik, se išče za pisarno železninske tovarne na Gorenjskem. Natančne ponndle je vpo-slati pod ,,Že5cznins!ta tovarna" na upravo „Jatra". St. 4UU, pr. 227 J ^tlasir pleskarska in m-sha delavnica je Mfiporoca. izvršitev točna, ceue smerne 2283 zasebni kapital ta otvoritev jako plodouo^nega obrtnega podjetja, čegar uujua potrtba za Jugoslavijo je dokazana. Da ae priklopni drugemu kovaškemu obrtu. Natančnosti povž J. Pia-nlno, Ljubljana, Gradliče 11,1.12. Radi preselitve 2282 Proda so takoj pod zelo ugodnimi pogoji, večje obrtno po jete, vso preuorijeuo z rodno silo, stroji, la*tuo električno napravo gospodarskim poslopjem ter 1' , orala za rašieuega gozda, stvar bi bila pripravua za vsako poljubuo večjo obrt, je v bližini Ljubljane, 3 km od postaje. Dopisi se prosijo pod šifro „Vodna siia" tr. »nouč. družbo Comnaor. iuubliaajL Koatrenili trs 3. Občins»i svet je r svoji seji, dne 15. marca 1922, sklenil, da se osnuje v Ljubljani, oddelek poklicnega gasilstva, ki bo poleg gasilskih poslov izvrševal še druge v področje ine.-tne občine spadajoče po-le. Službe so za tri leta začasne, po treh letih zadovoljivega službovanja in po napravi predpisanega izpita pridobe gasilci pravico do stalne namestitve. Razpisuje se pet službenih mest pokilcmii gasilcair. Ti mestni uslužbenci se uvrsto v kategorijo mestnih slng, in sicer s za to kategorijo veljavnimi prejemki, draginjskimi dokladami, prostim stanovanjem z razsvetljavo in prosto službeno obleko. Pogoji so: Ljudka šolska izobrazba in strokovna naobrazba v raznih obrtih. V prvi vrsti pridejo t poštev : ključavničarji, mizarji, pleskarji, kovinski strugarji, sedlarji, čevljarji, krojači, tesarji. Nadaljnji splošni pogoji za vse prosilce so: a) jugoslovansko državljanstvo; b) starost 20 do 30 let; c) odslužen kadrovski rok; i) krepko zdravje; d) samski stan; e) neomadcževaao vedenje. Z vsemi potrebnimi dokazili pravilno opremljene prošnje je vložiti do 5. avgusta 1922. pri msstnem magistratu v Ljubljani. Mestni magistrat ljubljanski. dne 21. iuliia 1922. « »Ul Najstareiia SpECSic^ska tvrdka w SiovsniJI = "g m iyi a šF* (P* jggi ? • m £3 i i% C K 1 Ljublisna pisala J^senaes | Podjetje u pietaianje fala.fr ju-no ielezMC«. Brzoroml 119 tovorci nabiral al p promet U Avstrije in v Avstrijo. Zacai ibj :t.je. Podjetje u preruZanje pohištva, £ Skl&iii-de 1 poneha.ui sn{>ruiak kabinami u poliiš:to. g Braojari: Eanilagsr. IntarurDan telefon «0. Potniki ir Ameriko! Vsem onim, kateri mislijo potovati v Ameriko, vljudno naznanian' Ja sem prevzel zastopstvo paroplovne družbe: UNITED-AMERICAN-LINES-INC. EAMBUR(J-S0UTHAMPT0N-Cfl£RBUURG-NEW-Y0RK. Prevažanje potnikov z najnovejšimi, s sedanjim časom zakonito predpisanimi brzojiarniki jo vsak teden. Pojasnila 60 brezplačna. z odli{nim ip0Št0Tlnjem 2igl Simon Kmrteo, zastopnik za Slovenijo Ljubljana, Kolodvorska nltca 26. suiadiičas J Gradbeno podjetje, ing. Al. Hrovat ii 3alkan. O. d.. Dunajska 33. frl al j Alh Čeme, Krekov trg 10/1. Špedicija: Salkan. d. d.. Dni-.aiska c 33 fd p] „0rient" d. d., Sodna ulica štev. 3, telefon 463. Stavbeno podjetje 1 avčar & Svetina, Gosposretska c. Josip Bajželj, steklar, Gosposretskn cesta Trgovine: Trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami Sestak & Ravnihar. I f. , 1 . Piaalni strojli Sodna ulica 4. iviehanicna Oelavrilcai ju.p. Bar Franc, ('ank. nabr 5. Tel. 407. ------------------------------[17" ______Bar Franc, Cank. nabr. 5 Tel. 407. J. C. wa>er, mai.ufaktura. LjUl,lja..a j -----------------, Trgotina z železnino in cemeutoin I Bar Franc. Cank. nabr. 5. Tel. 407. Erjavec &. Turk, pri .Zlati lopati', Val»az'>rjev trg 7. Snoj & Modic, manafaktura, Prešernova ulica 3. Ed. Skopek, urar, Mestni trg 6. Velika zaloga ur, zlatnine in srebr-nine. Lastna strokovna delavnica Cene nizke. Trgovina z železnino 0. Zaje, Flori-jauska ulica. E. More, sodavičar, Martinova cesta J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova c. 3, traovina z oblekami. Grom, carinsko posredništvo in špedicija, Kolodvorska ulica 41. Ivan Jax ia sin, Gosposvetska cesta-Šivalni stroii. pisalni strcui ia kolesa- Litografični zavod Cemažar in drug, Cesta na južno železnico, za belgijsko vojaščnico. Vsakovrstne etikete, lepaki in droga litografičn? dela. frotografski umetni zavod Avgust Bertbold. Littbliana. Sodna ulica 13. BRANISLAV NUŠlC: 84 Devetstopetnajsto Tragedija naroda. Vojvoda Mišid zahteva, da se odloči, ali Imajo pravico poveljniki odločevati tudi o ofenzivi, če vidijo, da je ona potrebna. Njegovemu mnenju se pridružita general Jurišič in general Zivkovič. Vojvoda Stepa doda, da se istotako pridružuje, če prevzame poveljnik na sebe vso odgovornost. »Kakšna odgovornost pa je to? Ce uspe, je ni. Ce ne uspe, je tako že vse izgubljeno.* «0, je,» šepeta vojvoda Stepa. Vsi ga pogledajo. .Ima jo, odgovornost Kaj ne pomeni ničesar, voditi ljudi v klavnico, če ni nobenega vzroka za ofenzivo? Kdo bo odgovarjal za prezeble in giadne ljudi, ki popadajo v bojih? Nekaj drugega je, če bi bila ofenziva potrebna. V tem slučaju bi jaz prvi prevzel vso odgovornost.* i Še drugo vprašanje Vam postavljam,* pristavi general Jurišič. «V slučaju kake akcije se moramo vsi podati k svojim poveljstvom. Podvzetje bi bilo skupno ln edinstveno. Ce se bo vsak zase umikal ali kretal, potem ne bo nikake skupnosti. Toda naše vrhovno poveljstvo je odšlo in mi smo brez zveze z njim.* . njr*x*x «Ustanovimo novo vrhovno poveljstvo!* Vojvoda Mišič prične do podrobnosti razlagati svoje mišljenje, ozirajoč se ves čas na vojvodo Štepo Štepanoviča, želeč ga preveriti. Skrajni cilj podvzetja bi bil, dobiti zvezo s Solunom, s čimer bi se rešilo mnogo imetja in pa vojaškega materijala. Da potrdi možnost rezultata, navaja vojvoda vesti vrhovnega poveljstva v Prizrenu. ki sporoča, da so francoski oddelki sprejeli boj na srbski zemlji, na Moglenu. Na ta način se torej mora nahajati precej zavezniških čet v Solunu. Ce zagrabimo mi od zgoraj, bodo zavezniške čete lahko uspešno posegle na iugu. Vojvoda Mišič je govoril odločno, prepričano. Na obrazih prisotnih generalov se prične izgubljati dvom in že prične dihati zaupanje in vera v vojvodove predloge. Natančno je določil smer in način, kako bi se izvršilo. Vsi so pričeli študirati zemljevid, proučevali so poročila predstraž in naposled sklenili, da prično z ofenzivo. Vojvoda Štepo je sam pristal na to, toda še vedno precej hladen napram vsem predlogom vojvode. »Preden kaj sklenemo*, je pristavil, »moramo biti točno obveščeni, koliko imamo vojske, v kakem stanju se nahaja, kakšna je njena morala, dobro moramo vedeti, koliko Imamo municije in zagotoviti si moramo prehrano, katere le sovražnik ni našel v deželi.* Pri tem je ostalo to vsi so sklenili, da se do drugega dne zberejo vsi podatki Nato so sestavili protokol seje in sklenili, takoj sporočiti poveljstvom, da pripravijo čete na ofenzivo in sporoče natančno odgovore na stavljena vprašanja. Seja je bila zaključena pozno zvečer. Mlajši štabni častniki so radovedno pričakovali odhoda generalov, da bi na njihovih licih brali, kaj se je sklenilo. Spoznali so takoj, da je sklenjena ofenziva ln zavladalo je veliko navdušenje. Poveljstva so dobila naredbe, da hitro pripravijo munlcljo, da branijo vsako nadaljnje uničevanje ln store vse za eventualno ofenzivo. še Isto noč so bUI odposlani razvidni konjeniški oddelki na vse strani in komandant druge armade se je zvezal s poveljstvom novih čet, da izve natančno o dogodkih v Djakovici, od koder so prihajali vznemirjajoči glasovi 2e ponoči ln drugi dan zjutraj so izvedeli begunci novo dejstvo Vera je objela vse. Včeraj obupana lica so se danes osvežila, oči so lesketale, mrtvi so se prebudili. Živahno se pozdravljajo ljudje, vse drugače se razgovar-jajo kakor včeraj. Mož, ki Je še včeraj dejal, da smo za 100 let uničeni, mi je trdil danes: »Bij nas, kolikor hočeš. Dovolj je, da ostane en sam živec v nas in iz tega bomo zopet zrastli.* Nekateri so sklenili, da se javijo in odidejo v boj. Nihče ni hotel ničesar več vedeti o umikanju. Odprli so torbe in pričeli jesti, kar so si s trudom nabavili za pot. Celo konje so pričeli za majhne cene prodajati. , \rmadni štab je hitro zbiral poročila, prihajajoča od vseh strani. Ceorav niso bili podatki popolni in izčrpni, vseeno Je bilo jasno: vojska je utrujena, upehana, razbita, toda ofenziva bi jo lahko zopet prebudila. Municije ni, tudi ne hrane. Poleg tega je bilo jasno, da ie število vojske nezadostno, da nI arti- lerije, ne provijanta. Poleg tega je dospelo obvestilo poveljnika moravske d vizije drugega poklica, da je moral baš isti dan zapustiti Djako-vico 'n poročilo poveljnika šuinadijske divizije prvega poziva, ki javlja, da je sovražnik napadal šumadiisko divizijo drugega poziva in se 13. polk v neredu odmika. Ko so se popoldne zbrali poveljniki prve armade, je bilo razpoloženje povsem drugačno kakor včeraj. Vojvoda Mišič Je uporno predlagal ofenzivo, toda Štepa Štepanovič, s katerim so se strinjali danes vsi ie postal odločnejši ter ie trdil, da bi imelo vsako odlaganje umika nesrečne posledice. Zabrusil je celo vojvodi Mišiču nekoliko grobih besedi, m skoraj bi se pošteno sporekla. Naposled je vojvoda Mišid popustil, čeprav ie svoje predloge še vedno branil, pa Jih ni mogel podkrepiti z gotovimi podatki Tako je bila sprejeta odločitev, da se opusti vsaka misel na ofenzivo in se takoj prične z umikanjem, Ko so se po tef odločitvi razgovarjaB o arffler®, id na more več k Peči, Je vojvoda Mišič bolestno vzkliknil: »Ce ne more biti ofenzive, dajte mi vendar vso municlJo, da jo Izstrelim in razglasim smrt Srbije.* Preden so se generali odločili, so se spomnili da so njihova premišljanja vzbudila v prebivalstvu silno vero ln so skoro vsi opustili namero bežati Nenaden umik vojske Jih lahko silno zmede. Zato so sklenili, da izda vojvoda Štepanovič na-redbo, iz katere bo prebivalstvo razbralo resnični položaj ln ga pozove, da prične z umikanjem, da s tem olajša pot vojaštvu. Naredba se Je hitro raznesla ta sedaj Je bilo jasno, da je vsak up zaman in je treba brezobzirno v planine. Kakor bi zamahnil s čarobno palico nad glavami, tako le vse okamenelo. Vse prejšnje bede in nezgode so se seda-postoterile. Nekdo ml je dejal: »Slišal sem, da bodo jutri uničili vse municijo. Toda, kje so ti generali Poiskal jih bom ta prosfl, naj nas postavijo vse skupaj pred patrijaršljo, obrnejo vse topove v nas ta pri Bogu nas vse postrelž. Ko je nastopila noč, poslednja noč pred odhodom, je nastala tužna svečanost Nedaleč od kraja, ker so zgoreli vozovi lafete ln oprema srbske artllerue blizu patrijaršue. so pričeli kopati vojaki globoke grobove. Na tem mestu so ood strogim nadzorstvom shranili topovske cevi, ovenčane sslavoodKumanova ta od Oblakova, izpod Odrina ta Bre-galnice, s Cera ta Jagodine. Tužen Je bil ta obred. Vojaki, spuščajoči topove v rakev, so se poslavljali od njih, kakor od svoje družine Objema t. poljubljali ta plakali so nad njimi, katere niso zapustili v težkft dneh boja in slave. Kdor v6, kakšno zaupanje ima srbski vojak v top in kako se združi tesno s svojim orožjem, ta lahko verjame njegovo žalost, ko se je moral na ta način posloviti od topov. »Torej z lastno roko, naj ti lzkopljem grob, moj Miliš,* zovori artilerist svojemu topu. I Trepljali so Jih, dajali jim najmllejše priimke ta gorko 1 jokali Častniki so okrenili glave in skrili svoje solze. Polnoč je že odbila in posel še ni bil končan. Prostrani so biliGrobovi veliko je bilo števUo topov. Mnogo zemlje so SiSrSSati, izravnati površje, da se ne bo poznala sled. kjer so pokopani srbski topovi Ce7 no 1 noč ie šlo, ogenj na hribu je dogoreval ta mrak je osvajal dolina Kakor' zvezdice na nebu so žarela razsvetljena okna patrijaršije. Edino ona je bila priča tužnega pokopa srbske vere. (DaUe prillodnjl2.) Ustanovljeno leta 1898. Ustanovljeno leta 1896. Mednarodni transporti Intonso Biancheri & Comp., Postojna Centrala: Ponteba. & Podružnice: Postojna (Poštni predal 17), Vlllach (Postni predal 51). — Agenture: Prestranek, Trbiž, Arnoldsteln. : Odprema vsake vrste blaga. ~ ---» *-«— - . - — -------o —. - Specialna odprema ilvll, žive ln zaklane živine v katerikoli kraj. I ............ III IU «Wm nirnpimi t/i Nova lekarna. P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril H j? 11 na ICarlovski cesti št. 2. Ph. Mr. G. Bakarčič. ggBBBBBSaBraHHiBBBBHBBHB V za promsnidne ln šzortne obieke; bogati izbiri A. & B- Skabepne, Ljubljana, Hestnl trg št. 10. lis Kolesarji in cenj. dame! I'repri4ajte se v lastno korist in oglejte « reliko zalogo dvokoles in otroških vozičkov novih modelov. »s TRIBUNA', tovarna dvokoles in otrožkih vozičkov, Ljabljana, Karlovska oesta it. 4. Trgovina: Stari trg st. 23. Kontoristinja samoatojn slovenska in ueaitka korespon-dentinja, izurjeua strojepiska in steuo^ra-Suia se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji za tovarui&ko podjetje v Ljubljani. Prednost imajo absoien inie slovenske trgovske Sole. Poiiudlie nod ..Samostojna pisarniška moo 2C0" na upravmStvo k' ^i. jn T60 drugo zlatnino uhane, namizno orodje, krstna m birmska oarua in vsu g smodke, nažig&če in denarnice kupite dobro in ceno pr. tvrdki. H. SUTTNER (imetnik Henri Sllaire) v Ljubljani št. fi. ____i. ------- mm v torek dne 25. štilija 1922. ob 9. urli dopoldne (ne 27. julija) se vrši na licu mesta V Ljubljani, Pred igriščem št, s, potom mestnega magistrata V t Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in na debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in avtomobilske pnevmatike. Slavno zastopstvo polnogumijastih obročev iz tovarne „WALTER MART1NY* Na razpolago je hidravlična stiskalnica za montiranje polno-gumijastih obroče v. : Ljubljana, Rimska cesta štev. 2. Brzojavi: Kuštrin Ljubljana. Ljubljana, Dunajska cesta itev. 20. Teleton štev. 470. Maribor. Jurčičeva ulica štev. 9. Telefon št 133. Beograd, Knez Mihajlova ulica 3. L Ljubijans Mestni trg 15 šzdslavateSJ dežnikov Ka drobno! Ka debelo! Zaloga sprehajalnih palic. 18 Popravila točno m solidno 1 ■Si Centrala Telefon štev 588. Podružnica ^p m ks ®a ee asa «a sa c p- Gradbeno podjetje I ing. DiiRio in drog i | Ljubljana, Bohoričeva ui. 20. g | se priporoča za vsa v to | s stroko spadajoča dela. | par konj, treh vozov, slamoreznice, konjske vprege za štiri pare konj, okrog 6000 kg sena, čevljarskega šivalnega stroja ..Singer", godbe-nega električnega avtomata, klozetnih vodnik aparatov ter 48.000 parov podkev za čevlje. oslovanska Sietustss direkcija v ZAGREBU, OraSkovlieva ulica it. 23 Zastopstva v Beogradu, Saralevti Ia Ljubljani Zastopstvo w LJUBLJANI, MikSsil^va sesla 13 BrzojavnE na»iows Jugo Siemens, Ljubljana «•: Telefon 102 Zearsdls® s!ektrapw, naprava sa proisvalanie in oddalanje električne energile *a indy$triio, rudarstvo an Poiiedelstvo, dobavlisnje elektrižmh str©!ev, aparotov ini potresiiin za Smeniini ter istomerni tok, brezplačno izdelovame pro- iektovs primerne cene. 2254 U a » o »•« Vi U M O o. o o O V* U o « a o « v% \> \\ \\ \\ « o d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog v8eh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah oremogovnikov za domačo uporabo kaaor tudi za industrijska podjetja in razpečava lačehoslovaški m angleški koks za livarne in domačo npors ho, kovaški premog, 6rni premo in jajčne hrikeie. Naslov: 16 Prometni zsm;! za premog, d. d. u Liabljani, MihloSižeua c. 15/11. tv, U! i.'« i ^ a « « it. M « it > \ 4. vi O a u iv. V» « UU «IVA U i-; u « Si.'', t* ' ■ - » « jJ^J „,,,.. ., ,.! ,1 ri--r----i ■ i "' / o m a č c vesti * Kralj neznanemu Junaku. Nj. Veli- ti tujo živino. Vsakemu drugemu J« to J 4 . ia _______I a — ščine dr. Ribaru i ročil znenek 50.000 dinarjev kot \n\-ejievek za spomenik neznanemu junaku. * Kongres pravoslavnih svečenikov v Sarajevu. Dne 5. septembra se bo vršil v Sarajevu konsrres pravoslavnih svečenikov iz cele našo države. Tega dne bo tudi na svečan način odkrit si>omeuik ubitim iu obešenim svečenikom od strani Avstrije. Kongres bo razpravljal o vseh ^ažnib vprašanjih, ki tangirajo interno pravoslavnega Bvečeidštva. * šumadijskl seljaki v Sloveniji. Iz Beograda nam poročajo, da je finančni minister dovolil kredit v znesku 100.000 dinarjev kot državni prisj>evck za izlet srbskih seljakov iz Sumadije, ki nameravajo meseca septembra obiskati Slovenijo. V to svrho se jo v Ljubljani že ustanovil poseben odbor, ki bo določil profrram potovanja in vse potrebno ukrenil za prisrčen sprejem srbskih bratov. * Potni listi za Italijo. Kakor se uradno razgluša, se v smislu reciproci-tete za vizum na potnih listih italijanskih državljanov zahteva odslej taksa 138 Din 50 par.. * Vprašanje italijanskih splitskih odvetnikov. Stol pcdmorice v Zagrebu je potrdil sklep splitske odvetniške zbornice, da čru iz liste odvetnikov ene osebe, ki — kakor smo že poročali — n;;o hotele j>oložiti predpisane prisege našemu kralju. »Dalmatinski glasnik* poroča, da so črtani: dr. IVz-zolli, dr. Illich, dr. Taceom in dr. Sejem. Oni odvetniki pa, ki so letos op-tirali za italijansko jiodaništvo, kot tuji državljani sploh ne morejo v naši kraljevini iivrševati svojega poklica. * Proti navijanju cen. Policijsko ravnateljstvo opozarja prigodom vseso koiskega zleta na določila plode navijanja cen in svari trgovce in obrtnike pred izrabljanjem položaja. Navijanje cen bi napravilo slab ntis zlasti na ino-zemee, ki bodo v velikem številu pobelili ta zlet in ki bi v tem slučaju do bili najslabše mnenje o našem trgovskem in obrtniškem stana. Ze njihova stanovska in ne samo državna zavist morala bi prepovedati trgovcem in obrtnikom, da ne izkoristijo vsesokol-ski zlet v svoje la.-tne sebične namene. Prestopki, katere bo dognala oblast, se bodo najstrožje zasledovali. * Konferenca inšpektorjev dela. Pro-fii torek se je v Sarajevu pričela konferenca inšpektorjev drla. Med drugim razpravlja konferenca o vprašanju popisa vseh podjetij v naši državi, sestave industrijske karte, industrijskem kompasa, pravilnika o higijenskl in tehniški zaščiti v industrijskih delavnicah, a posebno skrbno se določijo odredbe za zaščito delavcev v podjetjih, ki izdelujejo eksplozivne tvarine. * Delokrog zagrebške direkcije državnih železnic. Kor je teritorij zn.rreb-ške direkcije državnih železnic preobširen in vjlf J tega ovira točno funkci-joniranje uprave, je mir. i »ter saolra-čaja ukrenil potrebno, da so znaten del teritorija zagrebške direkcije pri klopi beograjskemu železniškemu ravnateljstvu. Kakor poročajo, se razširi teritorij beograjske direkcije do Sla-von^kega Broda. * S kmetijske fakultete v Beorradu. Profesorski kolegij kmetijske fakultete v Beogradu je pozval narodnen-a poslanca gosp. Mihajla Avritmoviča, da prevzame stolieo zadružništva na omenjenem zavodu. * Posojilo mariborske mestne obči-ee. Pokrajinska uprava je mestni <>b-Čini mariborski dovolila, da sme najeti za razširitev elektrovodnega omrežja posojilo v znesku 0.(100.000 kron, za napravo cest in kanalov in popravo hodnikov pa posojilo v znesku 1 mil. SSfi.OOO kron. * Javna pro?nja. Silen požar je dne 15. julija uničil 28 hiš na Bohinjski Bistrici. Prizadeti vaščani, ki so sedaj brez strehe in tudi brez sredstev — večinoma niso mo-jli rešiti prav ničesar — so potrebni takojšnje nujne pomoči. Da se bednim pogoreicem takoj priskoči na pomoč, se pomožni odbor županstva občine Bohinjske Bistrice, ki je prevzel pomožno akcijo, obrača do širše javnosti r vljudno prošnjo, naj po svoji moči pomaga. Vsi darovi v denarju in naturalijah naj se pošiljajo na občinski urad na Bohinjski Bistrici. — Pomožni odbor županstva občine Bo-binjska Bistrica. * Imenovanja v državni službi. Načelnik pri ministrstvu za izenačenje zakonov Štefan Sagadin je imenovan za člar na odbora pri državnem arhivu, postat Stanko Knez v Ljubljani pa za poštarja 4. razreda pri glavnem brzojavuem uradu v Beogradu. * Razpisana zdravniška služba. Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Velike Lašče. Prošnje je vlo-iiti do dne 1. septembra 1922. * Nazlvanje živlnozdravnlkov v Sloveniji. »Uradni hst» pokrajinske up-ave za Slovenijo objavlja zakon o nazivanju živinozdravnikov v Sloveniji. Nazivati se 8 stanovskim oznauienilom »živinozdravnik« itnaio pravico le tiste osebe, ki so t redu dovršile nauke na živinozdravni-gkih visokih Šolah, prebile predpisane preizkušnje ter dobile živinozdravniško dinlomo, Samo take osebe »mejo zdravi- • Gibanje ca Ciril Metouovo dražbo. Poročajo tuur: CM podružnico za Grobe'.no ln okolico je dno 18. julija obi»-k.il družbeni tajnik Skulj. Na poziv gospe Mici Vuga ee je zbral odbor ter stavil razna vprašanja in želje glede nar da!jnjega dela v prid slovenske mladine. V "kratkem se osnuje ▼ tukajšnjem okraju par novih podružnic. Na delo, kar vas je v okolici Lomberga in Pristave! • Lovski blagor. Poročajo nam t Bi-zeljskega: Nedavno je g. Prolog, oskrbnik VVindtschgr&tzovega gradu, v bizeljskih gozdovih ustrelil planinskega orla, ki je tehtal 12 kg in imel v razpetju ivz dva metra 40 cm. Gospodu oskrbniku čestitamo k tej lovski »reči, za katero ga gotovo marsikak lovec zavida! • Tragedija v bolnicL lz Subotlco poročajo: V tukajšnji bolnici se je prošlo sredo prigodila družinska trage llja. Ko je trgovec Konilovid obiskal svojo bolno soprogo, opazU je na njeuem zglavju pismo z moškim rokopisom. V grozni ljubosumnosti je Konilovid napadel svojo ženo z nožem. Smrtno ranjena lena je čez par minut izdihnila. • Nesreča v rudniku. V premogovniku Kisov ce. pri Zagorju je rudar Tonjko i premogovnim vozičkom vred padel v 8 metrov gioboko jamo ter se pri padcu sinrtuoiicvarno poškodoval. Ponesrečenca so prepeljali v rudniško bolnico. • Otrok umrl vsled stekline. V občini Torža v Bački je pred me: er-en>. dni ugriznil domač pes nekega otroka. Ker je živinozdravnik baje izjavil, da je pes zdrav, starši otroka niso klicali zdiav-uika. Čez teden du: pa je dotičr.i pes poginil vsled stekline. Otroka so nato takoj poslali v zagrebški Pasteurjev zavod, a bilo je piepozno. Otiok jc bil »i-cer cepljen proti 6tck!:ni, a je utnrl v groznih mukah. Dolgoletne skušnje dokazujejo, da od onih, ki so bili cepljeni v prvih dveh dneh po ugiizenju, ni uik-do umrl vsled stekline. Ta žalostni slučaj naj bo svarilo vsem, da je od steklega psa ugvizeno oset>o oddati takoj Pasteurjevemu zavodu. • Prostovoljno je šel v smrt 70 let stari posestnik Matija Zaiar iz St. Vida pri Cerknici. V samomorilnem namenu si je bil pterezal vrat. Težko ranjenega so piepeljali v ljubljansko bolnico, kjer je dne 20. julija umiL Vzrok nemouiora ni znan. • Izpred sodišča. V četrtek se jc za- govaijal pred mariborskim sodiščem posestnik g. Rudolf Loibar iz Žalca zaradi razžaljenja časti, ki jo je zagrešil o glavnem uredniku »Marburger Zeituug« g. Rihardu Watzlaveku. Obtoženec je bil obsojen ua 200 Din globe ali 5 dni zapora. • Navflianee. V nrastniku se je te dni predstavil »odposlanec« Zdravstvenega odseka iz Ljubljane, visokošolee Touiažič ki ima nalog izvršiti statistiko glede tuberkuloze v industrijskih krajih. Kol «člm» feriiilncga dijaškega saveza je obiskal hiše, ki nudijo potujočim diju-koni stan in hrano. Pari se je zdel mo Dopisi prepovedano. Le v aili jo prva pomoč pn nanagloma oboleli tuji živini dopustna tudi drugim osebam. • Telefonska govorilnica v Poljčanah. V Poljčanah ob južni železnici je bila prošli teden pri tamošnjem poštnem uradu oivorjena javna telefonska govorilnica. • Zvišanje vesellčnega davka v LjubljanL Pokrajinska uprava za Slovenijo jo mestni občini ljubljanski dovolila, da sme namesto dosedanjega veseličnega davka pobirati odslej zvišano veselično davščino v iznosu 20 odst. vstopnine, najmanj pa po 40 vin. od vsake vatop-nice. • Poroka. V Petrovčah pri Celju se je včeraj poročil gospod Josip Lorber ml., tovarnar iz Žalca z gospodično Pavlo Ježovnikovo. Bilo srečno! • Smrtna kosa V Ljubljani je umrl predvčerajšnjim skladiščar južne železnice v p. gepod Ivan Dobe tlet po dolgi mučni bolezni. • Gradba palače Delavske zavarovalnice v LjubljanL V »redo se j« višila r Ljubljani konferenca zastopnikov zagrob škega centralnega zavarovalnoga urada in vodstva ljubljanske podružnice zaradi gradbe palače Delavsko zavarovalnice na Miklošičevi cesti. Zagrebška centrala stoji na stališču, da je projektirana zgradba, ki bo po današnjih računih stala okrog 120 milijonov, predraga, odnosno, da bo preveč in za predolgo dobo angažirala sredstva ljubljanske-* zavoda, ki vsled tega celo vrsto let ne bo mogel misliti na to, da osnuje tudi še v drugih krajih zlasti v večjih mestih in industrijskih središčih potrebne sanitarne naprave, zlasti ambulatorije, bolnice itd. Centrala zagovarja redukcijo stavbe, češ da bo celo osrednji uiad v Zagrebu zgrajen mnogo skromnejše. Proti temu stališču je navesti tehten razlog, da se ljubljanska palača le gradi in da no bo pomembna le kot dom delavske zavarovalnice združen z raznimi zdravstvenimi ustanovami, temveč tudi kot stavba, ki 1)0 vsled svoje velikosti nekoliko ublažila stanovanjsko bedo ter t trgovskimi in obrtniškimi prostori pospeševali gospodarski razvoj našega mesta. S to zadevo se je v zadnji svoji s«ji peAalo tudi ua čelstvo JDS ter je zaključilo podpirati vsako akcijo, ki stremi za tem, da se palača delavske zavarovalnice !e ke, taperniku Francu Jagru pa kolo. vredno 8000 kron. * Zadruga tatov pod ključem. Novo-sadska policija je prišla na sled dobro organizirani tatinski tolpi, ki je izvršila v Novem Sadu in okolici nebroj tatvin in vlomov. »Včlanjenih« je bilo več celih rodbin, ki so se preživljale samo s tatvinami in vlomi. Skoraj vsa »zadruga« je že pod ključem. * Len spomin na Bled so razglednice, ki jih je izdala kot reprodukcije svojih originalnih slik ga. dr. Rahlejcva na Bledu. Razglednice, ki so povodom kraljeve poroke posvečene kraljici Mariji so izMi tudi kot umetniški album. Izšla je dose-d.ij prva serija, obstoječa iz 6 razglednic: Lunina noč na Bledu, Bled v zori. razgled na dvorec in otok, razrrled z blejskega kolodvora. Bled po so'nčnem zrhodu in icen na Bledu. Razgledni-e se dobe na Bledu po vseh trgovinah in vseh večjih hotelih in restavracijah. * Hotel »Tivoli«. Danes, dne 23. julija v hotelu »Tivoli« velik vrtni koncert. Ruske narodne pestni. br.lal.vke. plesi itd Program zelo zanimiv. Začetek ob pol 9. url zvečer. Po programu prosu zabava Vstopnina 8 dinarjev. • * Zoralda-krema jo nad vse priljubljeno sredstvo ženskega »veta zaradi svojega divnega učinkovanja. Po parkratni rabi odstranjuje zajedalke, lišaj, pege. lise in mastno kožo ter napravi lice izredno lepo, belo kot na;fir>ejši n!aha>ter. * ZoralJa-Rouge, št. 1. in TJ. Rožnato lice in ustnice in pod njimi biserni zob-čki, to je najlepši kras ženskega bitja. Da izgleda čim nnravnejšn raor.i rabiti »Ronge« št. I. in II. «Rouge de Zoraida« je najnaravnejše rdefilo za licc in ustnice. da so neopazno in naravno lepo cvetoče kot razo- raia- le tudi nam malo tiskovno pomoto!) poslance Biudar s svojimi pestmi poživljajoč na bol, svojih posiušalk vsal na ti-•4U r.i spravil lz ravnotežja; da pa njihovo bojno razpoloženje tudi pozneje nI bilo posebno liudo, kaže dejstvo, da sc razven par »Bog živi p---- niadona« klicev ni pripetilo nič posebnega. Predsednik orlovske poJzveze dr. liasaj si je OMflpil THE BEa Oo„ Ljubljana Obipifiiif. 1S3 i i Vremensko pomočilo lita l'.l'22 l.juMiaua 308 m nid moriesv i\mj oi.»i vanja l.juliijdua . l.juli jt.ua . Liulilja.ua . Zagreb . . Reonrad '■uua; • • 1'raca . . Inuuiust, . ob Zračni tlak Zru''uu remntratura Veter Oiilačno 0-10 1'adavine mm 7. 7ii3 2 ItiU »J«. *xii. več jasno — 14. 7611 286 brezvetra Jasno — 21 70- >9 24 O n — 7. 75ri 2 19 0 ju« 8.ap. n — 7. 7C1 0 15 0 ju^. vzh. n — 7. 7«2 1 150 se v iap. n —• 7. 700 9 IbO jug. s»p. i* —■ 7. 7ti3 J 150 »t N — 1 V l.jubi.iau ■ barometer pada, temperatura vlsuka. Scloce vzhajs ob 1-29 zabija ob lb 4" >Un»ti> «• 50 ootedi Oln 3'—. nitih .«d»l|l«|IH S t D;n. - Trio»»kl oql»»l, ao-ilto-inle. M- pr»m.ir,n» do 20 Oln. «»»«II> ».a.llmih S b»?»d> 3 OI«. -- •• ««pr»|. tL.hko t-« ' - (nfmllh.) Na ■praitn « n oCgo.«r,« I*. •«• I* .pr»i»niu prllotm« ln»mti n ocgo»of. -- fflvii i*j - • ' Akademik- tehnik, a' solviran, prevznme šolsko leto l92-'<23 iustrukcijo (za učence realke) pri.ti iiraui ia stanotauju. Ueujeuo po-uuJbe pixl »Jtibtrukcija« na upiavo »Jutia«. 2205 Družabnik se išče za trporino s fpecerijo iu deželnimi pri lelki. Ki je ža vpeljana v vcojem pro inetucm mestu Slovenije, lie-di-ktauti, vešči »saj nekoliko lesi.e stroke, imajo prednest. Nastop takoj l'oaudlio poii »Družabnik 166» na upiaro »Jutra«. 22G9 2210 Učenko spri-jme t-mlka M. Krištofič-Uueur, Ljubljana, Stari trg št. 9. Praznih zabojev in podov, večji množina, je naprodaj. Drogerija A. Kane. Ljubljana- SS266 Bokolskl kroj, 2300 j potovanja po vsej drža-' bllS. Ponudbe je poslati m uprarnistvo »Jutra«. dobro obran ien, to proda. .Naaiof pote uprava »Jutra«. Aparat za eloktri iianje bo Naslov povž uprava »Jutra 2272 proda Prodam po alzkl oenl nekaj vreč nokvarjeue krušne moke. M. GerSik Kom p jubijana, Kongresni trg 10. nos Vžlgalno vrvico (ZCudsciiaurr) nudi najceao . uvozna tvrdka i. Razbor e! Šmartno — Litiia. 22'-:..'. Posredovanje 1--7T in zastopstvo v vsth tr ro ■ ekih poslih prevz.mcjo tri;1 uradniki iz Subotice Natau> noje so izvč t upravi »Jutra>. Veliko stanovanj« so lampnja za maujSe. Dr-žavui nast-ivljenci imajo pred-aoiit. Kerue. Hllšer.e.a ulica Si. 61. 2-71 mr^fmm Plavalne pasov« iz plutovine izdeluje tovarna zamaškov Jelačiu gova kri nam bo sveta in niti las mu n« bo padel s glave!' Tako se je do-bcsedno glasila prisega Svetega očeta Rešeni so tudi vsi ostali Napoljci. AJ fonzo naj ne odlaša, naj ne zamudi niti trenotka, temveč naj ee takoj povrne Hrepeneče ga pričakuje njegova zvesta Lukrecija. Ko »e Je Lukrecija s tem pismom ' roki zopet povrnila v kabinet, kjer j« pustila očka Jakoba, je našla starca za bogato pogrnjeno mizo. Gostil se y s polnimi ustmi. »Ko se b06te okrepčali, »e boste takoj podali na pot« reče Lukrecija. «Š1: boste za Alfonzom Aragonskim in bo ste mojemu soprogu izročili to pismo vse ostalo se bo uredilo. Pazite, da pis ma ne izgubite, ali da vam ga kdo n« ugrabi!* »Bodite brez skrbi, ekscelenca-* od vrne očka Jakob, ln ne brigajoč se za princeso, sezuje čevelj in vtakne pism.i vanj. »Vem. kako je treba ravnati s takimi stvarmi. Ali vi mi dovolite, da nokaj teh dobrih jedil vzamem seboj, škoda bd bilo, da jih pustim tukaj. Tako dobre stvari niso T\-wt Zbirka „S!ovenski pisatelji". Urednik dr. Ivan Prijatelj. Josipa Jurčiča zbrani spisi. I. zvezek. Broš. D 14'—, po pošti D 1-50 več. — n. zvezek D 14-—, po pošti D 1-50 več. — III. zvezek. (V tisku.) Simona Jenka zbrani spisi. Uredil dr. J. Glonar. D 14'—, po pošti D 1-50 več. Dr. Iv. Tavčarja zbrani spisi. VI. zvezek. Broš. D 24'—, po pošti D 1'50 več. Stritarjeva antologija. Uredil dr. I. Prijatelj. Broš. D ii-__ Vez. D 14—, po pošti D 1'— več. izven zbirke: Fr. MUHnski, Drobiž. Zbirka humoresk. Broš. D 13-—, vez. D 17-—, po pošti D 1'— več. Anton Kovačem, Veleia. Drama. Broš. D 9-—, vez. D i3-_, po pošti D —'75 več. Darrnr Feiael, Tik za fronto. Broš. D 13-—, vez. X) 17-—, po pošti D —'75 več. Ante Debeljak, Solnce in sence. Pesmi. Broš. D 5-—, vez. D 9-—, po pošti D — 50 več. Fr. Zbašnik, Pesmi. Broš. D 10'—, vez. D 14'—, po pošti D —-50 več. Cankarjev zbornik. Uredil dr. J. Glonar. Broš. D 23-—, vez. D 28'—, po pošti D 2 — več. Dr. Iv. Lak, Noč na Hmeljniku. D 5'—, po pošti D —-40 več. Simon Jenko, Pesmi. Vez. D —S", broš. D 5'—, po pošti D —-50 več. Eenr. Ibsen, Gospa z morja, igra v petih dejanjih. Prevel Voj. Molč. D 15—, po pošti D —-75 več. Branislav Nušič- Govekar, Navaden človek, šala v treh dejanjih. D 6-—, po pošti D —'50 več. Zbirka „Prosveti in zabavi". Igo Kaš, Dalmatinske povesti. Broš. D 5'—, vez. D 9-—, po pošti D —-50 več. Jos. Stare, Lisjakova hči. Povest. Broš. D 5—, vez. D 9-—, po pošti D — 50 več. Br. B. Dolenec, Izbrani spisi. Broš. D 6-—, vez. D io-—, po pošti D —-50 več. J. Stritar, Sodnikovi. Broš. D 7-—, vez. D 11—, po pošti D — 50 več. Zbirka Mladinskih spisov. Fr. Milčinski, Tolovaj Mataj. II. natis. Broš. D 12-— Cika Jova-Gradnik, Pisani obiakl. Vez. D 10"—, po pošti D —-40 več. Dr. 1. Sorli, Bob in Tedi, dva neugnanca. Broš. D g-—, vez. D 12-—, po pošti D —'75 teč. Cika Jova Zmaj-Gradnik, Kalainandarija. Otroške pesmi. Vez. D 8'—, po pošti D —-35 več. L JVaschtetova, Pravljice. Z barvanimi slikami. Vez. D 15—, po pošti D —'50 več. Zbirka Prevodne knjižnice. F. M. Dostojevskij, Besi. Roman v treh delih. Broš. v dveh zvezkih D 17'—, vez. v eni knjigi D 24-—, po pošti D 2-— več. Fdmond de Goncourt, Dekle Eliza. Broš. D 7'—, vez. D IT—, po pošti D —"60 več. Mig. Cervantes, Tri novele. Broš. D 5'—, vez. D g-—, p0 pošti D —-50 več. Anatole France, Pingvinski olok. Broš. D 12-—, vez. D 16-—, po pošti D 1*— več. Barbusse, Ogenj. Broš. D 23-—, vez. D 28'—, po pošti D 1'— več. Andrejev. Plat zvona. Broš. D 12'—, vez. D 15'50. Strug, Jutri. Broš. D 8'—, vez. 11'—. A. Čehov, Sosedje iu druge novele. Broš. B 6'—, vez. D -10—, po pošti D —-50 več. Shakespearjeva dramatična dela. Prevel Oton Zupančič. Sen kresne noči. Broš. D 10—, vez. D 14-—, po pošti D —'50 več. Macbeth. Broš. D 10'—, vez. D 14—, po pošti D —'75 več. „Pota in cilji". Zbirka poljudno-znanstvenih spisov. I. in D. zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. I. del, vez. D 8-—. H. del, vez. D 15-—. Za oba zvezka po pošti D 2-25 več. III. in IV. zvezek: Dr. Fr. Weber, Uvod v filozofijo. D 22—, po pošti D I'— več. VII. — IX. zvezek: Dr. Prijatelj, Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma. Cena meh- X. zvezek: Stfibrnj-Glonar, Simon Gregorčič. Broš. D 11, meh. vez. D IS'— Zirtrfea političnih, gospodariti in socialni!* spSso?. Dr. Bogdan Deri, Dojenček. Broš. D 5--, po pošti D —.35 več. St. Sagadin, Naš sadašnji ustavni položaj. Broš. D 5-—, po pošti D —'35 več. Leonid Pitamic, Pravo in revolucija. Broš. T) 2-—, po pošti D 25-— več. Dokumenti o jadranskem vprašanju. Broš. D 5*—, po pošti D —-35 več. Ali. Ogris, Borba za jugoslovansko državo. Broš. D 10'—, po pošti D —-35 več. VI. Gorovič, Rasa iu vera v srbski prošlosti. Broš. p 5-—; p0 pošti D —"35 več. Fr.Gorbič, Socijaina zaščita dece in mladine. D 10, po pošti D —-75 več. Dr. J. ličar, Boj nalezljivim boleznim. D 13, po pošti D —-75 več. Razne brošure- Dr. Pr. Ilešič, Vežbenka hrvatsko-srbskega jezika. D 18-50, po pošti D 1'— več. Zakon o volitvi v občinska zastopstva. D 4-— Zakon o zavarovauiu delavcev. D 8-—, po poŠti D —-50 več. Zakon o obči upravi. Cena D 5-—, po pošti 35 para več. Dr. Ig. Butar, Zbirka vojaških zakonov SHS. Broš. D 10-—, po pošti D — 75 več. Albert Sič, 0 slovenskih narodnih nošah. Cena X) 3-—, po pošti D —"25 več. Fr. Heller. Prigode gospoda Coilina. D 6-—, po pošti D —-75 več. Fr. Beller. Blagajna velikega vojvode. Broš. B 12, po pošti D —-75 več. Claude Parrere, Gusarji. D 16-—, po pošti D17—. Ljubljanski Zvon. Mesečnik za književnost in prosveto. 1921. D 60-—. Letnik 1919: D 45—, letnik 1920: D 45'—, po pošti D 5-— več. jm sa K^ff * «■ i t u _-ou ko vezani knjigi B 25'—, po pošti D 1-50 več slovenske kniiae. - Vse zbirke se nadaljujejo. Sprejemajo se stalni naročniki na vse publikacije ali Dobivajo se vse slo~m7Jposamezne s5irke. Plačuje se Jabko tndi v mesečnih obrokih.