I L 1 I ® 2 narodskih v ? reci Odgovorni vrednik Ur. «Jattes Miieitcei*. Tečaj saboto t novembra (poznojesna) 1852 Li'sč Pesem od zetezne ceste po Notrajnskim. Zeleznica pride Kaj pride pa ž njo ? AI blagor al lakot, Sam Bog vé kaj bo ! Omolknula bosta Ves »holt« in ves »hi« Blagó po železi Le memo derči ! Dozdaj kdor razsajal Kdor pluga se bal, Bo trebuh svoj zvezal Ternjole le bral ! j Dozdaj kdor vozaril Postopal in pil, Bo suh kakor terta Le solze točil ! ? ? 9 od mesca svečana pa , kadar začne krompir ka liti (poganjati), se manjša vedno bolj močic, ko likor bolj krompir kali. Iz tega se da presoditi kdaj je krompir nar bolji, in zakaj. (iGosence na drevju pokončatij se naredi na konec kola iz cunj omelo , ktero se pomoci v lug, ki je z navadno (černo) žajfo zmešan. S tem omêlam se potem gosence na drevju poškropijo in pokon čajo. Nek kmetovavec pravi, da zamore en člověk, če vsak dan eno uro to delà in vsak teden za 2 groša žajfe porabi, 100 velicih dreves čistih ohraniti. Marskaj obernila Železná bo pot, Bič skrila jermenov Za duri bo v kot. Hajd , bratje, na njive Kamnito poljé! Dovolj bo tam delà Za pridne roké. ? Prek ceste ne bo već Tolk pivnic kot zdaj pel jalo le naprej Ker Se bo 1 v Zeleznica pridi! Kaj bi se te bal ? Na polji bom srećo Bom blagor iskal. Vsa druga bo pela, Marskaj bo drugac Perutnice stisnul > Bo cestni bahać! Bom junce, bom vole, Bom kravce redil, V kratkim nemara Sam s voj ega pil! Brez truda in žula Življenje ne bó, Al zemlja plačuje Z dobrotno rokó! Miroslav. JUmetiJshe shusn>je. (Oglje odvzame duh zatuhlimu in spridenimu ovsu), ce se na oglje ena lega ovsa usuje, na to spet ena lega oglja, potem spet ovsa in tako naprej poredama enkrat ovsa enkrat oglja, da je kup višji kot širji in tudi na stranéh z ogíjem zadelan, da se ovès clo nič ne vidi. En kmetovavec je na to vižo o 6 tednih 50 vaganov stuhnjeniga ovsa popolnama zboljšal. Na vsako lego ovsa naj se polovica mére oglja, postavim, na 1 vagan ovsa pol vagana oglja da. Oglje je tudi po tem še za vsako rabo dobro. (Allg. L. u. F. Ztg.) ( Javorovo cvetje je čbelam dober xivek) za torej priporoca čbelar Biising v časniku za ebelar stvo : naj bi čbelarji v okolici čbeljnaka zasadili javor, ki mesca majnika in rožnika evetè. (Krompir od mesca do mesca lokeji prihaja) zato, ker vodene dele spuhtuje in tudi močca zgubiva, kadar v kleti kaliti zacnè. Po skušnja (štirkel kušniah postane krompir že o pervih 12 urah poldrugi odstotek ci Va 7o) ložeji, o 6 tednih zgubi pri 100 funtih funtov na teži. Ker zgubi do mesca novembra nar več vodenih delov« ima mesca novembra v razmeri nar več močca ali kašnatih delov v sebi / ibris sadjoreje po različnih krajih Gorenskiga in Dolenskiga. V poslednjim listu „Novic" smo popisali raz áirjenje sadjoreje na Krajnskim, v razmeri k takim krajem, ki so za sadno rejo kolikor toliko pripravni. Danes se čemo od kontona do kantona podati in pregledati kako je s sadjorejo v posamnih kan tonih, kakor so bili poprej, ko ste bile še Ljubljan ska in Novomeška kresija. Začnemo na Gor ens kim. Sadniga drevja zasajeniga na 100 oralih (jo hih) gori imenovaniga za sadje pripravniga pro stora je : v kantonu Krajnske Gore v v 7) 55 5) 55 55 55 5 55 55 55 55 55 55 T) 55 55 55 55 n 55 55 55 55 55 V> 5Î 55 55 55 oral orale 5 oralov m m 5 lladoljškim z Bledam Teržiškim Krajnskim z Velesovim 9 oralav in 10 oralov 13 oralov in v 3 25 49 Loskim Smledniškim Mekinskim Berdškim 7 5 14 oralov 14 oralov 7 25 5 5 Ižanskim Na Đolenskim v kantonu Turjaškim Ribniškim Ponovišk. in Moravšk.16 oralov in okolice Ljubljanske 11 oralov, 7 25 oralov. pa 55 J) 55 55 55 55 55 » 55 55 55 55 55 5? orale orale m 7 25 5 Visnjagorskim Zatičinskim Trebniškim Mirniškim Mokronoškim Boštajnskim Kerškim Kostanjevškim !Novonieškim Krupškim Polanskim Kočevskim Žužemberškim oralov in oralov in 10 oralov in V 45 7 4? oralov 7 25 5 10 oralov in oralov in 7 17 oralov 14 oralov orale 7 25 25 5 5 m oralov in oralov in oralov in oralov. 3 1 45 45 7 25 7 25 362 Ako po tem po vers ti postavimo kantone 9 V kterih je vec, v kterih manj sadniga drevja, do bimo sledeči razgled sadjoreje na Gorenskim : Ti pa, kteri kaj zatajé, vzamejo ali cio pro , imajo po postavah zoper tatinstvo sojeni biti. Še ojstreji se ima ravnati s tistimi, kteri so tako dajo nar vec vPonoviško-Moravškim, za tem v Berdškim. Kamniško-Mekinškim. Smled niskim kantonu, po tem v kantonu okolice Lju bij ansk e, za tem v kantonuLoškim, Krajnsko Velesovskim. Ižanskim, Teržiškim, Ra hudobnega serca, da pogorelcom njih bostva kaj vkradejo. Zadnjič se mora kresii, kakor hitro je oginj pogašen, na znanje dati, ta pa ima natanjko spra kako je oginj vstal, da se tisti, kteri po svoji ........................ka 5 doljško-Blejskim, in po tem v kantonu Kraj n sati nemarnosti ali cio iz hudobije oginj napravili znujejo ske Gore 5 na Dolenskim: / nar vecvKerškim, za tem v Košta nj evškim Trebniškim, Mokronoskim , Zatičinskim Boštanjskim,Višnjagorskim, Poljanskim •arir v 1 . 04"\ f/~ řř .. ™ « U « ' I ' _. 5 gted nove kazenske postave zoper hudodelstva, pregreške in prestopke Koče vskim ftuuc v amiu Ivruçskim, Zužemberškim, hudodelstvo, msmo zvec Mirniškim, Novomeškim, Turjaškim inRib- \n kazni, po kterih se pok ; » (Dalje.) Sedaj smo vidili, kaj je po novi kazenski postavi smo zvedili njegove razne plem niskim kantonu. Ta ogled posamnih krajev nam kaže, da na M.t» v^tvu |,v0»u.u.h '"»j^ * "«* ene, a« jjupauc usu; z-upcraia vue poueija, ki se imeuujej Gorenskim se najde sadjoreja po berdih in hri- pregreški (Vergehen) , in prestopki (Uebertre Drugi del kazenske postave, kteri se sedaj za-zapopade tište zoperstavne početja, ki se imenujejo bih 5 kakor po zatišnih dolinah, in da celô v vi- tungen) cr O soke severne doline seže, postavim, na Jesenice in krog Teržiča, in da tudi v teh bolj merzlih kra jih se v prid ondašnjim sadjorejcam sponaša * v • moremo scer reci 5 da Ne ne bilo na Gorenskim se prostora dovelj za sadno drevje, ker smo ravno se še veliko tisuč in tisuč dreves za ali se veliko veliko več bi se dalo vidili da ? saditi dalo na Dolenskim (tudi zraven vinoreje) za sadjo rejo storiti, kjer je svet vès pripraven za-njo; ven malo malo za njo storí. Tedaj se tudi tii tista resnica, ktero nam dar se, razun nekterih krajev statistika po vsim svetu razodeva, oči vidno po terdi: „če bolji je zemlja, manjši je pridnost; če slabji je svet, pridniši je ljudstvo". ~ veseljem slišimo, da so poslednje leta za celi na Dolenskim nekteri verli rojaki rejo murvi nih dreves lepo širiti ; hvala jim! Naj bi začeto delo krepko množili vsako leto in tako bili iz gled družim, ki v nogradu edinim edino srečo išejo pa je ne najdejo. Sadjoreja, m u r v o r e j a m svilarstvo naj ne bile zanemarjene zavolj terte! Častite podružnice kmetijske družbe po deželi! vaša naloga v prid sadjoreje je lepa in obširna. Domoljubje naj bo vodník vaš v dostikrat težavnim početju! , Rautner. Postava zavoljo ogn ja na kmetih♦ (Konec.) Kako se škoda odverniti more, ktera se zna zgo diti kadar je oginj ie pogašen Tudi takrat. kader * je oginj ze pogasen, kteri so írasili, proč pobrati se sme nobeden tistih, dokler župan ali ta, kteri je za vikšiga postavlje ne pervoli. 5 pogonsu morajo posebni varhi čuti, in sker beti, da se oginj skozi skrivne iskre ne oživí zopet goreti ne začné. Perprave za gasiti se potem preišejo 5 m o , « vsa kemu se svoje nazaj da, in skerbi, da se poverne, kar je Ti pokaženo, in kar manjka 5 kteri so nalas kaj pokazili ali polomili imajo ne samo škodo poverniti, ampak morajo posebno kaznovani biti. 9 še * Kocevski kanton stojí zastran sadjoreje v tem razgledu zato na visji stopnji, ker nekdaj je bila temu kantonu sadunosaa Poljanska dolina pristeta. Pis. Tudi te saj večidel poznati po razločni besedi postave i jeslebernimu člověku vediti dobro Od pregreškov in prestopkov sploh, in od njih kaznovanja. Pregreški in prestopki, v tem delu kazenske postave omenjeni, so sploh djanja ali paopusenja, od kterih zamore vsakdo sam po sebi spoznati, da niso dopušene; ali kjer je storivec po svojem stanu, svoji obertníi (mojstríi), svojem opra-vilu, ali po svojih razmerah, dolžen vediti posebni ukaz, kterega je prestopil. Torej iz- govor, da kdo za to kázeňsko postavo ni v e- veljati ne more. Tudi tujci, ki v austrianskern cesarstvci bivajo d il > y zamorejo teh pregreškov in prestopkov krivi postati, ker imajo dolžnost, si sploh znanj e zad ob i ti od občnih ukazov, ki se na javno varnost in red nanasajo, in ako se kacega opravila ali započetja loté, tudi od posebnih ukazov, ki to započetje zadevajo. Če ravno se djanja, ktere so sicer hudodelstva, doprinesene v naključni pijanosti, ne morejo za hudodelstva čislati, se vendar v tem primerleju pija-nost kot prestopek kaznuje. Kažnjive djanja, ki jih storé otroci do spolnje- nega 10. leta, je treba samo domaćemu strahovanju prepušati; od začetega 11. do spolnjenega 14. leta pa se djanja, ktere se samo zavoljo nedoraslosti storivca ne pripisujejo za hudodelstva, imajo kakor prestopki kaznovati. - Êsfâ? y v Ze djanje zoper prepoved doprineseno, ali opuse nje zoper zapoved je pregrešek ali presto-pek, ako je v tej postavi za eno ali drugo izrecêno, akoravno ni bilo pri tem hudobnega namena in iz njega ni nastopila kakošna škoda ali kvar. Odločbe > v 5 11 zastran hudodelstev ustanovljene, veljajo sploh tudi za pregreške in prestopke, ako ne zapoveduje postava posebej v posam-skih primerlejih, ali se ne podá iz lastne narave pre-greška ali prestopka, da je treba od njih odstopiti. Od kazni pregreškov in prestopkov sploh. V tej postavi v misel vzeti pregreški in prestopki se kaznujejo : v d n a r j i li (z globo) ; 3) z zapadom blaga, prodajne robe ali oprave; 3) z zgubo pravíc; 4) z zaporom; 5) s tepe nj em; 6) z odpravo iz kraja, ali 7) iz kronovíne, ali 8) iz vsih kro no vin au-strianskega cesarstva. (Dalje sledi.) t 363 Življenje slavnih Slovanov x. fjomonosov. na sejmu nič kupil kar solit 5 ti si vselej izberes kar je naj gčrji ji bilo dopadlo : „Pojdi se „A.::iť( n___ ji odgovori moz 55 teb 55 m naj p Prav imaš o z bral", (Iz Nevna.") Lomonosov (Mihael Vasiljevič), stvarnik novejse pesniske pisave in pismenosti ruske, rojen leta 1711 v Denisovski vasi (Denisovskaja) pri Holmogori na Rusov- @kem, kjer so mu leta 1825 spominek postavili sin revnih starišev. Mladenček je 5 je bii in svojemu očetu, kmetu ribču delati in za živež družine skerbeti pomagal. O zimskih dnevih ga je neki cerkovnik (mežnar) brati učil. Petje Davidovih psalmov v cerkvi in prebiranje sv. pisma je raznetilo najpred v njem tleče iskrice pesniskega duha in obudilo ljubezen do učenosti. Slisavsi, da je v Moskvi učilnica, v kteri po gre-kovsko, latinsko in francosko učijo, in siromaškim učen-com živež zastonj dajejo, jo potegne skrivaj tje in prosi, Oskerbovavci te ućilnice toliko da bi ga v nauk vzeli. hrepenenje serčnega mladenčka po nauku viditi, ga vza-mejo, njemu v naj večje veselje, v učilnico. Pozneje ga pošljejo v Kijev, leta 1734 pa v Petrograške vikse sole 5 kjer se je posebno pridno obnašal. Dvé leti potem se gré ucit racunstva v M a r b u r g na Hesovsko, na to rudarstva v Freiberg na Sakson-sko, ob enem pa tudi pridno poznavat delà nemskih pe-enikov. Potovaje po Braunšvajgu je naletel napru-eovske nabiravce vojakov. ki ga vjamejo. Moral je ptu- jega kralja služiti; vendar kmalo uteče in se verne skozi Holandijo (1741) v Petrograd, kjer so ga akade-mijskega učenika in vodja shrambe nerastnine izvolili. (ódo) Kmalo potem je dal svojo pervo imenitno pesem 55 na tursko vojsko u m „na zmago pri Pultavi" na svetio. Cesarica Elizabeta ga postavi 1745 učenika ke mije in 1751 zbornega svetovavca. Tudi je dobil do voljenje postaviti steklarnico (glažuto) za narejanje pi eanih biserov iz stekla. Ker jo je bil pervi ¥ tudi v Rusii kaj pravili, mu je izročila deržava sprožil, da bi dati, ki • * naj slavna ekladno-obraznega akerb, dvé velike podobe narediti delà rugovskega cesarja Petra I. poveličujete. Potem ko so ga bili leta 1760 vodja srednjih, kakor tudi naj viksih sol izbrali in ga nazadnje na visoko etopnjo deržavnega svetovavca povzdignuli, je končal svoje življenje aprila 1765 Njegovo truplo je dala cesarica Katarina II. z ve liko castjo v rako (žerv) cerkve sv. Aleksandra Nev skega postaviti Lomonosovih takih pesem i ki jim n VljO 1 imamo dva zvezka in brez teh več óde" pra-rkvenih in posveto ih, ki jih zlo čislajo. Njegova davorija ali jnnaška pesem „Petru Velikemu" je naj boljša med vsimi ruskimi te verste. Razun tega je spisal Lomonosov se slovnico rusovskega jezika, vec spisov rudoznanstva in ke- mije. Ruska akademija (društvo učenih) je dala vsa njegova delà v 6 zvezkih v Petrogradu 1803 na svetio. " V Lomonosovo življenje je popisal precej obsirno Cičagov. Smesniee. V neki gostivnici se je zbirala vsak večer množica znancov, med kterimi je bil tudi někdo, ki so ga navadno „modrij imenovali. Vsak večer jim je kaj druziga kvasil, in ce je bilo se tako abotno , oni so ga radi poslasali. En večer pride in vpraša svoje prijatle ali veste, ktere farbe sta bila Adam in Eva? Ko mu nobeden praviga ne od 5 začnč on takole farbe n Ljudjé na svetu so bele, černe, rujave ali rumene > in, kaj ne? vsi so po Adam in E Kako je to mogoce? Ce ze od rumenkastih in rujavih ljudi ne govorim, ker zna biti, da je rumenkasta farba le vma-zana bela, rujavkasta pa vmazana černá, vstane vendar vprašanje: kako zamorejo bel i otroci enih staršev. Adama ir m ljudjé (zamorci) Eve biti? V tem glave različnih misel Eni pravijo: Adam je bil čern, E Drugi terdijo : Adam je bil bel, Spet eni pravijo: Adam in Ei E pa bela. pa černá sta bila obá cerna. Drugi spet: da sta bila obá bela. Se drugi pa terdijo, da sta bila Adam in E ma vra sta * to je cerna in pa belopikčast V ti Ako poslednji misli ste pa spet dvé stranki. Ena pravi sta bila Eva in Adam mavrasta in so beli in černi nju nasledniki, tako sta bila Adam in Eva černo-bels Druga stranka pa terdi, ako sta bila Adam in Eva mav ljudjé rasta, ništa mogla drugačna biti, kakor bel o-čern a" Tako smo, ljubeznjivi poslušavci! zaslisali vse « misli učenih mož. Ktero misel bomo sedaj mi za pravo spoznali? ali sta bila Adam in Eva obá černá? ali obá bela? ali le Adam čern? Eva pa bela? ali Adam bel? Eva pa černá? ali obá mavrasta? in kako: ali sta bila černo-bela? ali pa belo-černa ? Jez mislim takole ker zna vsaka misel prava biti, da ostanemo pri ti misli: da je vsaka misel prava, dokler ne zvemo, ktera je prav ta prava (Iz Fl. Bl.) Neka gospa kteri je mož na smertni postelji le- kalamit oskerbeti ? In ker ne, IMoviear iz slovanshih Krajev. Od Primorja 8. listopada. Ljube Novice! Dopis „starih slovenskih mater iz uniga sveta svojim seda-njim unukinam" smo z velicim veseljem brali in nam je toliko vec vsec bil, ker tudi pri nas 86 taka godi, da tako prijazniga pismica rajncih starih mater do svojih sedanjih unukinj, sosebno kar krajce zadene, silno potrebujemo. Ali pustimo to sedaj in obernimo se na zvonik sv. Urha v Dolini, v kteriga je 26. prêt, mesca strela vdarila. Gosp. dopisnik v 89. listu spozná potrebo kalamita na njem; tudi mi smo take misli, vender pa vprašamo : kdo bi moral za kalamit na zvoniku skerbeti , ali farmani ali pa fama cerkev ? Farna cerkev je res dokaj přemožná, pa zraven tega tudi mnogo velicih troškov ima, zakaj ona šolskiga učenika, nekoliko pa tudi duhovne plačuje in poleg tega še toliko druzih potřeb vsako leto ima, da včasih tudi podfarnih cerkvá pomoči iskati mora. Je le ona po tim takim v stanu si bi to gotovo dolžnost zal, je jokala tako silno, da jo je njena prijatlica hotla farmanov bila. Ali farmani Dolinske fare res radi vi-odpeljati v drugo sobo: „Pustite me tukaj" — reče ona dijo okinčane cerkve, oiišpaue in z gorečimi svečami in r> zeni je veliko lagleje, ako gleda moža svetivnicami obložene oltarje, tode spod pavca se Iju svojega umirati". dém denár za cerkev nerad zmika, češ: „Naj se cer Neka jezična žena rêce svojemu moz u t # Sklad koscov stekla braznija (mozaik) je umetnost ki si ni barvanih » kev sama oskerbí, saj je bogata". Dolzniki cerkev so pa, dati, da kakor kamna itd. obraze ali podobe tako skla viditi, kar je težko Pis. , kakor drugod tako tudi tukaj, v placilu mlacni, in sicer zdaj , ko se čeber vina po 8 zlatov prodaja. Res je tudi, da je treba na več strani dajati, in da nektere vasi Dolinske fare za svoje podfarne cerkve dokaj storé * 364 tako je Borštno-Zabreška soseska lepo cerkev napravila, Kertek-a izvolili predsednika Kočevske podružnice Podgorska je hišo duhovniga in šolo sozidala itd., vender dosluženiga fajmoštra in v čbelarstvu slavnoznaniga edinost in zložnost, po kteri so nekdaj Bežanje dalječ in Jurja Jonke-ta odbornika pa g. Janeza Wiede Or es' dalječ slovili, je zaspala, in zato se bojimo, da zvonik wohla in g. Jožefa B sv. Urha bo še za naprej brez kalamita ostal. ta posestnika in kupca " * — B* " ■ " " " v |/vuvuminw 1U nupvu , obá dobro izvedena kmetovavca. Ob enim se je tudi ti priliki vam še grozno žalostno vést povedati več pridnih in izvedenih kmetovavcov naznanilo, ki naj moram, da naš neprecenljivi slovenski pesnik Kose ski se izvolijo za ude kmetijske družbe v Terstu še vedno hudo bolán leží. Molimo za-nj, da nam ga Bog milostno ohrani! Njega zguba bi domovino našo v serce zadela. kaplan J Puher v Bledu je po Umetni gosp Ljublj, 5) čas." v steklomalaríi imenitno reč znajdel : vsak natis Mokričan * lz Postojne. .m. ** vsako podobo z bakra, kamna ali lesa Kar mi je že dolgo pri sercu, d o t i k i stekla z pervot moram danes razodeti, in poterkati na vrata tistih mož i podob po zgol sami na šipo vtis- niti i brez da bi pervotna podoba potem se kaj poškod v kterih naročji spí naprava bolnišnice Postojn- vala. Imenuje pa tako napravlj ske, da naj nam bi povedali kako in kaj? Potreba „tičnop u po besedi tik in p bolnišnice pri nas je že dolgo spoznana, zakaj po hvale „Glasberuhrungsbilder" Gosp > vrednim prizadevanji poprejšniga kresijskiga zdravnika gosp. dr. Vesel-a se je nabralo 2000 íl. za to dobrot-ljivo napravo, kteri znesek se je z obrestmi vred in s tišti m i 2000 il., ki jih je rodovina Winklerjeva darovala za milodaren namen. že narasel do 4400 dobsin typ i" > ktere naj bi se znajdniku v podobe po slovensko i sa no, po nemško po Puher bo več tacih imenovali veliko razstavo v N čast „Puh Jork poslal • Misliti je bilo, da častito županije predstojništvo po tem ne bo dalje odlaševalo te potrebne reci in da se bo kmalo na- pravila bolnišnica. Ali še je ni! Gospodje! ki imate TMovicar iz mnogih lira jev. Ob novim letu bo nek prav pametna nova naprava na cesarskih železnicah v djanje stopila, po kteri ne bo za vožnjo kupljena karta Ie samo za tisto vožnjo ve- to reč v rokah: ne dajte se motiti s tem, ako ne mo rete vsim vstreči; „kolikor glav, toliko mise!" je bilo in bo 9 tako ljala dan y ampak bo velja za kak k drug y tudi bo veljala, će bi se med po ta m popotniku 9 9 zaslisite vse, storite pa, kar za nar boljši spoznate. Potreba je očitna , to je gotovo o tem ni pravde več; denarje tudi imate za to pa saj dosti pripravna za ta namen ; saj nima bolnišnica ve- primer da bi na kaki ostaji tati hotel in se po zneje naprej peljati 9 dosihmal je bilo plačilo zgub Ijeno 9 če je kdo tisto vožnjo zamudil; prihodnje pa 9 tedaj se bo še hiša dobila, čeravno ne popolnoma teg ne bo, ker vsaka karta bo drugač napravljena 9 Konec januarja prihodnjiga leta se bo po novi colni ličansko poslopje biti. Pomislite, da je potreba že pred durmi ! Ze so nek delavci v Vremu, začeti ondi predore, in pred ko ne tarifi pri blažu ki se iz ptujih dežel v naše spet nekaj zgodilo, kar bo ceno obiačíl, lepotičij vdark z 10 se bojo jele že prihodnjo spomlad tudi delà na železnici iz Logatca na Postojno do Vrema. Kaj nek bo, ko bo gold in rudninskig od sto bo i pripelje a blaga blaga ponižalo: colni na Minister- ptujiga tkanig y y jenjal stvo denarstva je deželnim poglavarstvam ukazalo zve v naši bližnji okolici toliksna mnozica ljudi, med kterimi jih vedno kaj zbolí, se mnogokrat tudi legar vname? Vém scer, da delavci na železni cesti imajo o sili svoje bolnišnice in da Postojnska bolnišnica ima prav za prav le za naše soseščane biti. Ali marsikaka nesreća diti ali je za vsakdanje potrebe dosti kraj ca rj m bernih t med Ijudmí Po višjim ukazu se mora na domovnicah (Heimathscheine) kakor na vsakim popotnim pismu prihodnjic vselej zaznamovati: v se vedno primeri , da tudi tujimu bolniku ker je tudi ktero sosesko je popotnik d o s t o j in stanovališem je razloček. ker med dostojnostjo Nek gosp. Drey iz naš bližnji moramo na pomoč priti. Taka se je ravno sedaj přiměřila: neko zeno od delavcov na zeleznici v Barovnici, ki je za vodenico že 3 mesce bolna, so potírali iz Verhnike, namést v Ljubljano v bolnisnico, v njeno domačijo v Gorico ; ko revo v Postojno pripeljejo, se ni mogla sama več v postelji oberniti, noge so ji bile mertudne, polně starih turov, senjasta na herbtu in križu je ječala bolečín ; vse je pod njo šlo. Tako revo naprej tirati, bi ne bilo človeško bilo,— pa kam ž njo, ker bolnišnice ni? — neki reven gospodar jo je vzel v svojo hišo proti temu , da se mu 1 gold, na dan pla- Burserberg-a na Vorarlberškim je dobil za 3 leta privilegij na znajdbo nove svečave (Gasaether), ktera lepo gorí in se nič ne kadí 9 ka svetiika (lampa) je njo pripravna, in je tudi boljši kup od vsake dru Zares znajdba s svojo ženo in veliko druži Ruski carovic se je te dni iz Tersta skozi Ljubljano na Dunaj podal V bolnišnici na Danaji so ozdravili neko hišno, ki se je hotla z buckami ob življenje pri praviti, kterih v oblate zavitih je sila veliko požérla 403 buck , kterih nektere so bile več pavcov dolge, y iz nje spravili Na Dunaji izhaja 41 časniko so Iz cuje 9 vendar pri vsem tem še ni prida oskerbljena. In kaj taciga se večkrat nikam. primeri 9 da ne vémo kam z bol Angleži nam vozijo premog, sedaj Pa tudi za do mače, kako dobro in potrebno bilo, ako kaki revež zlasti na kužni bolezni zbolí, pride iz tesne koče in od zdravih preč v bolnišnico. Noviga-Jorka iz Amerike pride v Terst 64.000 hrastovih Amerikanci jela govej dog doge V B e sa r a b in V a I a h je ku g spet hudo razsajati; na meji na da šiga cesarstva se je tedaj kontumacia mogla zlo pooj striti da se tudi v naše dezele ne prikrade ta kug Na ktero stran tedaj to reč prevdarimo 9 povsod se razlega potrebe glas: Napravite bolnišnico! mT • I » 1 1 • v i 1 1 m A » nr • t Telegraf iz Pariza je naznanil, da je 7. dan t. m starašinstvo sklenilo tole: „Francozi hočejo spet ceear Napravite jo, boljsi danes ko juter! kola lomi ! Ze sila stvo in L. Napoleona za cesarja, ki naj ima pravico, nasledništvo v rodovini Napoleonovi določiti. Ljudstvo, to skleniti, naj se pokli 21 tega mesca » postavoda Iz Ljubljane. Po naznanilu, ki ga je kmetijska javni zbor pa 25.u Stric Napoleona Jerom • V, • i j i ■« . . «V i mm «V« družba iz Kočevja sprejela, so se 4. t. m. zbrali on ma) 9 a (Jero- enmalo razkačen po tem sklepu starašinstva, ker dašnji g. udje kmetijske družbe in namesto umerliga g. v njem ni iz njegove rodovine naslednik imenovan, Kraljica A se Spolnovaiija Vaše prijazne ponudbe z velikim veseljem je odpovedal predsedništvu starašinstva pričakujemo. Prosimo, cesar ste ponudili. Vred. Vred. gleška je imela 11. dan tega mesca zbor v Londonu začeti. m deržavni Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.