nseratl se sprejemajo in valji tristipua vrsta: 4 kr., ie se tiska lkrat, IS .. „ ,, 2 ,, n n ii 3 *t ta pol leta 4 ,, 20 ' 'p »a četrt leta . . 2 „ 10 1 j' V Ljubljani na dom poiiljsa' 'j velja 60 kr. več na leto. Vredništvo je na Bregu hišna*^ štev. 190. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek , četrtek in soboto. zdaj še po vse pogrešamo v naši domovini, pa je v mnogih drugih deželah že vpeljano na veliko korist kmetijstvu, in zato Vas pripomoči prosi o izpeljavi velevažue naprave tudi v občini Vaši. Pa kaj neki je to ? — "boste radovedni vprašali. Podučevanje mladine v različnih razdelkih domačega kmetijstva potem, ko je dovršila ljudsko šolo, to je na kratko rečeno vse, kar Vam hočemo ua srce položiti s tem pismom. Ne vstrašite se pa teh besedi! Ne mislite morebiti, da imate novo šolo zidati, posebnega učitelja v službo vzeti, ali da morajo Vaši sinovi na kako kmetijsko šolo od doma iti, ali da jih bodo stariši, ko so ljudsko šolo dovršili, morali zopet vsak dan dopoldne in popoldne v to novo šolo pošiljati in zarad tega jih pri domačih delih težko pogrešati. Ne, ue! vse tega ne bode pri tej šoli, ktero s tem pismom starišem naše kmečke mladine priporočamo. Ta šola, za ktero bi radi srca vseh naših deželanov ogreli, ki imajo ljudski šoli že od-rastle otroke doma, je le pridevek ali dodatek domače ljudske šole. Glavna stvar, za česar je pri njeni napravi skrbeti, je pred vsem to, da se vsaj kakih 700 štirjaških metrov ali 200 štirj. sežnjev po stari meri zemlje dobi, na kteri se napravi šolski vrt za dejanski nauk v različnih razdelkih kmetijstva, in da se omislijo nektere majhne priprave, to in uno orodjice, ki jeza šolski nauk potrebno. Toliko prostora je vendar povsod lahko brez velicih stroškov dobiti, ter ga stanovitno odločiti za šolski vrt; druge priprave pa tudi ne bodo šoli prizadjale velikih stroškov. Verjemite nam, da denar, ki ga soseščani za tak kos zemlje žrtvujejo, je dobro naložen in bo bogate obresti dajal s tem, da mladenči tu dobijo najboljo podlago umnemu kmetovanju, ko bodo postali ali sami svoji gospodarji ali pa svetovalci v kakem drugem gospodarstvu. Da navadna ljudska šola, kjer se mladina uči brati, pisati, računati in še nekterih druzih vednosti, ne zadostuje sama temu, da bi prihodnji samostojni gospodar znal dobro ravnati svoje polje, svoj vrt, nograd, svoj gojzd in umno gleštati svojo živir.ico, temu bode gotovo vsakdo rad pritrdil, kajti podlago umnemu gospodar stvu dado še le šole, ki se imenujejo kmetijski nauk nadaljevalne šole. Svet stoji na poduku. Kdor se ne uči, ne zna in ne more znati. Tudi kmetijstvo je znan-stvo, kterega učiti se je treba, da gospodar od zemlje dobiva toliko, kolikor mu umno ob-deUftia more dati. Kdor je le za hlapca delal, kar mu je dober ali slab gospodar ukazal, — kdor je živini le krmo pokladal, gnoj izpod nje kidal in ga na njivo vozil, — plug iu brano, kakor je mogel in znal, po njej vlačil, jabelka in hruške z dreves tresel, in še deset in dvsjset druzih opravil opravraljal, kakor je pri svojem očetu videl, ki ni prilike imel temeljito se podučiti v kmetijstvu: ta utegne dober delavec biti, pa tudi pošten posestnik, ali v uuiuem kmetijstvu izvedeu gospodar ni in ne more biti» Potrebščine življenja so dandanes zmirom veče, davka iu druzih davščin Čedalje več, in vendar mora kmetovalec vse dohodke svoje pridobiti si iz zemljišča, kterega niti na dolgo niti na široko raztegniti ne more, da bi ga bilo več. S tem pa, da si zemljo u m 11 o obdeluje, in si skušnje drugih izvedenih domačih gospodarjev pa tudi drugih dežel na korist svojemu posestvu obrača, bode mu mogoče isto zemljo prisiliti v to, da mu več ali pa boljega pridelka da. Luč k temu pa se prižiga v šolah, ktere Vam tukaj priporočamo, in v kterih se mladina, ko je s 14 leti navadni ljudski šoli odrastla, podučujevnatoroznanstvu, zemljeznanstvu, rast-linozuanstvu itd., da, na priliko, izve, kaknšen upljiv ima zemlja, voda, zrak, svetloba, toplota ta ali uni živež itd. na rastljine in domačo živiuo. Ko si je v imenovanih predmetih mladina podlago dobila daljemu učenju, ne bode jej potem težko razumeti to, kar zahteva umna sadjereja, čebeloreja, sviloreja, obdelovanje polja, senožeti, vinogradov, gozdov .'n reja naše domače živine. Po vsem tem ni nam treba dostavljati še tega, da v takih kmetijskih šolah, ki so naslonjene na ljudske šole, se ne uči kmetijstvo vseh razdelkih na drobno, kajti za ves tak obširni nauk je čas podučevanja prekratek. Navadno je taka šola za nauk kmetijstva po zimi dvakrat na teden, vselej po dve uri, namreč ob nedeljah ali praznikih in pa en delavnik popoldne take dni, ki so učencem najbolj pripravni; — spomladi pa se začne, ko se na vrtu dela pričeti zamorejo, meseca suše a in traja do konca oktobra, tudi po dvakrat na teden. Kteri dnevi in ure se izvolijo za ta nauk, o tem se učitelj dogovori s krajnim šolskim svetom; županstvo pa potem razglasi starišem dotične šolske občine. — In tako smo Vam razložili vse, kar je treba, da pozuate namen teh šol, njih veliko korist, in kako se dajo z majhnimi stroški ustanoviti. Za primerno plačo učitelja bode skusila dežela skrbeti, ki se nadja tudi od slav. ministerstva kmetijstva kake podpore, ktero svojo posebno skrb obrača tem šolam. Prevdarite tedaj možje, ki ua čelu stojite občini in ljudski šoli, kar Vam tukaj priporočamo; razglasite topo svoji občini in posebno starišem, ki imajo za tako šolo pripravnih mla-deučev, ua se ogrejejo njihova srca za njeno napravo, spomuivši se tehtnih besed, ki jih je že pred pol stoletjem naš Vodnik govoril svojim rojakom tako-le: Kranjci tvoja zemlja je zdrava, Za pridne nje lega najprava; Iho Te sreča, um Ti je dan, fc.ijdel jo boš, ak' nisi zaspan! V Ljubljani 2. svečana 1876. (Id deželnega odbora Kranjskega. Politični pregled. V Ljubljani, 23. februarija. Avstrijske dežele. Pogovori o kupčijski pogodbi z vlado laško so dognani, in naš rojak, baron Ž v e g e 1 j, ki je to reč obravnaval, se je 20. februarija iz Rima zopet vrnil na Dunaj. Pogodba je zlasti glede davščine od špirita za Avstrijo neki prav ugodna. Državni zbor je 21. t. m. obravnaval od gosposke zbornice poostreno klošter-sko postavo. Pred posebnim razgovorom je dr. O e 1 z v imenu svojih tovaršev naznanil, da se posvetovanja in glasovanja o tej reči ue bodo vdeležili. Denarni minister je 18. t. m. zboru predložil postaven načrt, po kterem bi smel 49 milijonov gold. na posodo vzeti, od kojih bi se obresti v zlatu po 4°/„ plačevale. Iz dotičnega poročila pa je razvidno, da razun omenjenih 49 milijonov bi denarni minister za to leto porabil še 11 milijonov obligacij državnega posojila. V vsem skupaj tedaj ministru za 1.1870 primanjkuje GO milijonov goldinarjev, Madjarom pa 40 milijonov, tedaj skupaj 100 milijonov gold. To je res lep sad liberalne samovlade. J¥a Heskem so pri volitvah za deželni zbor povsod zmagali staročeski kandidati, samo v Kraljičnem dvoru je pri ožji volitvi zmagal stva ima mnogo, kralja obdaja večni ropot.! Rezget čilih konjičev, cvenk ostrih mečev, brenk svitlih sulic je godba, ki razveseljuje njegovo uho. Njegovemu očesu ne dopadajo visoke palače, marveč zadostujejo mu bojni vozovi; drug druzemu v kolobar pripreženi služijo kot mogočno obzidje stolnega mesta palačam, — palačam ? bajtam, s slamo kritim in z ilovico zamašenim. A vendar se odlikuje njegov šotor od šotorov druzih Huncev, ue zarad lastnega razveseljevanja iu lastne mehkužnosti, ampak za varstvo in pomnoženje kraljevega svita in veličanstva. Atilova priprosta palača, stoječa sredi ostroga, obdana s prekopom, nasipom in leseno ograjo, obstoji iz več poslopij za različno dvorstvo. Toda prosta od zvuuaj, krasna je njeua notranjost; oko ti očara prizor, ki ga tu dobiš. Razpostavljen je v domu kraljevem rop in plen raznih narodov, zlate in srebrne posode, žlahtno kamenje, in razue druge dragocenosti, — stoletni trud oropauih zapadnih omehkuženih ljudstev. Okoli tega poslopja se giblje neštevilna množica mož. Vzburjeni so, iz žarkih oči jim} sije pogum, neustrašenost. Kosmata medvedova ali volčja koža krije krepke jim ude. Na okrogli kosmati kapi vihra orlovo pero. Dolga, zakrivljena sablja visi jim za pasom, in ostro kopje žari se v solnčnih žarkih. A tudi bate boš videl in drugo mnogovrstno morilno orožje. Brade so jim divje zaraščene, polti so črno-rujave. Vseh pozornost je obrnjena v zeleni šotor kraljev, kajti divjemu narodu prijeten glas je počil med ljudstvom. Ravnokar stopi izza zastora krepka in nizka postava, okroglega, da, bolje štirivogla-tega obraza, divje zmršenih rudečih las in enačili brk. Mirno in veličastno koraka na vzvišen kraj na osipu. Ustavi se, zamišljeno zre čez tabor tje proti zapadu; skoro zanič ljivo pogleda na podložne dostojnike, ki po nižno kot najslabejši robovi se v prahu tresoč pred njim valjajo. In kaj bi ne? Čarobno se bliska črnega, svitlega očesa pogled, v jezi in strasti mož sam sebe ne pozna. Zadostuje pogled na njegovo divjo, ostudno postavo. Ta mož je kruti junak, pred kterim se je cela Evropa tresla, ter iz dolzega spanja prebudila, ta mož ni nikdo drugi nego grozoviti kralj Ilunov, zakleti sovražnik sv. križa, samosilni vladar vseh narodov od Volge do Save, od baltiškega do črnega morja, on je „šiba božja" petega stoletja, je čarobnik, ki je po pravljici severnih narodov iz nebes nepremagljiv meč dobil, ta mož je: Atila, sin Mundžuka. Neprizanesljiv je onim, kterim je osveto zažugal, a zvest tovarišem. Pa kaj? Tudi ropar je zvest, dokler služijo tovariši lastnim njegovim namenom. Neizbirljiv v sredstvih za dosego svojih nakanov in zarad tega dostikrat ljut in krut, skaže se vendar mnogokrat človeškega. Pa kaj ? Je li to čuda? Saj tudi tiger in divji oroslan afrikanskih puščav, če sta s plenom zadovoljna, imata trenutke, v kterih se skažeta milostljiva. Ali tigrove hinavščine ni poznal, krempljev svojih ni skrival, marveč odkritosrčen je bil, odkrit v svojih dejanjih, odkrit v zbiri pripomočkov za izvršitev svojih nakanov. I (Dalje sledi.) vstavoverec Alter s 67 glasovi proti Staročehu Pražaku, ki je dobil 59 glasov. Iz Zagreba sta te dni zopet dva regimenta konjikov odšla na mejo turško. I« /adril se poroča, da je okrajni glavar Rešetar v Dubrovniku zapr! tje došle Garibaldince, ki so bili namenjeni na Cetinje, potem pa po šubu poslal nazaj na Laško. Vnanje države. Jugoslovanski vstajniki so se bili te dni s Turki zopet sprijeli. Pri Suvanci so se hrabro bojevali, pa brez posebnega vspeha. Po noči ste se obe vojski obrnili drugam, pa pri Ivanski zopet druga na drugo zadeli, ne da bi bili to nameravali. Boj je trajal 10 ur in vstajuikom je bilo pošlo streljivo, zato so se Turkom umaknili. Turki so imeli 08 mrtvih in ranjenih, pa tudi vstajniki so zgubili veliko ljudi. — Avstrijska in angleška vlada neki svetovate, da naj se s Črnogoro ojstro ravna. Pa kaj hoče Turčija opraviti ž njo, je že Avstriji trda šla v boju s kotorskimi Bokezi? Turčija že iz skušnje vč, da Črnogorcem ne more priti do živega, zato je pa skušala pogovoriti se ž njimi z lepo, ter jim je, ako ostanejo mirni, obetala rodovitne dežele ob Skaderskem jezeru in trdnjavo Nikšiče. Pa Črnogorci se za te ponudbe ne zmenijo, ker dobro vedö, da te kraje prej ali pozneje gotovo dobe, pa ne po milosti Turčinov. Harriinal liCilobovski je 21. t. m. popoludne ob 5. uri po železnici došel na Duuaj, kjer je bil od odličnih katoličanov sijajno sprejet in prisrčno pozdravljen. Ha Francoskem se vrše volitve 532 poslancev za narodno skupščino. Dosedaj je znan izid 452 volitev, pri kterih je bilo izvoljenih 17 narodnih in 17 konštitucijonalnih konservativcev, 62 konservativnih republikancev, 13 legitimistov, 56 bonapartovcev, 171 republikancev, 16 radikalcev. Ožjih volitev treba je 94. Minister Dufaure je izvoljen v Maren-nesu, Büffet je propadel v Castel-Sarrasinu in Decazes v Aveyronu. ■as Š junijskega se poroča, da Li-zarraga je našeška! 20.000 Alfonsistov, ki so bili 17. t. m. prijeli Estello, Santo Barbaro in Manero. Tudi konjiki Alfonsovi so bili pri Villatuerti premagani. Lizarraga je neki vjel 1000 Alfonsistov. Vladina poročila iz Madrida pa piavijo, da so zmagali Alfonsisti in da Karlisti beže. Kmalo se mora zvedeti, ktera poročila so resničnejša. Izvirni dopisi. ■as Trnovske okolice na Notranjskem, 19 februarija. (G r a š k a vzajemna zavarovalnica zoper ogenj.) Društva, pri kterih zamore človek posestva svoja zavarovati zoper škodo po ognju, toči, vodi itd., so gotovo velika dobrota za posestnike in želeti bi bilo, da bi se vsi zavarovali, ker bi potem ne bilo toliko revščine in pomanjkanja, če bi kje pogorelo, kakor pa sedaj, ko veliko posestnikov še ni zavarovanih. Nekdaj smo v naših krajih imeli le graško vzajemno zavarovalnico, ki je bila menda prav zarad tega, ker je zavarovanje res velika dobrota, od c. kr. vlade dobila prav velike pravice. Med temi pravicami je tudi ta, da sme vodstvo rubiti brez sodnijske razsodbe tiste zavarovance, ki svojih letnih doneskov o pravem času, t. j. do konca marca, ali po posebnem dovoljenju do konca junija ne odrajtajo. Dokler je bila ta zavarovalnica skoro edina v naših krajih, bilo je to prav in tudi sedaj bi ne bilo napačno, ko bi vlada na kak način posestnike silila zavarovati svoja poslopja, a ne zdi se nam prav, da bi sedaj, ko imamo toliko prav dobrih in zanesljivih zavarovalnih društev, eno imelo večje pravice od drugih. Čudno se nam je tedaj zdelo, ko je ilirsko-bistriški zastopnik graške vzajemne zavarovalnice nekterim posestnikom poslal liste s c. k. orlom na čelu in s podpisom c. k. okrajnega glavarstva postonj-skega, v kterih jim naznanja, da se jim bodo zavoljo dolžnega „zažibranja" in vštetih izvrš-binskih stroškov zarubljtne premakljive reči po dražbi prodale." V potrjenje Vam pošljem priložena listka, v kterih zastopnik tirja premije za zadnje leto. Pa ne samo od teh dveh ampak tudi od takih, ki so že več let pri drugih družbah zavarovani, se premije iztirju-jejo na ta način, da se jim žuga z zarublje-njem. Kako to?*) Želeti bi bilo, da bi se ta reč na kak način vravnala, da bi ubogi kmetje ne bili veduo plašeni in begani, kar se posebno godi, odkar so davkarji (če povsod, ne vem,) postali agenti graške vzajemne zavarovalnice. Prosimo, kako se to vjema z ujihovo službo? Domače novice. V Ljubljani, 24. februarija. (Vladni svetovalec vitez Roth) je imenovan za dvornega svetovalca. (V seji deželnega odbora 19. dne t. m.) so bili obravnavani in sprejeti proračuni gle-dišnega, dijaškega, ustanovnega in več druzih zakladov za leto 1877, da se predlože prihodnjemu deželnemu zboru. — Sklep krajnega šolskega sveta v Mokronogu zarad vpeljanja nemškega jezika v tamošnjo ljudsko šolo se je deželnemu šolskemu svetu vrnil v pojasnilo okoliščin, ktere ta sklep opravičujejo. „Nov." (V zadevi mestnih volitev.) Letos ima izstopiti iz mestnega starešinstva 11 odbornikov in sicer: iz I. razreda 4, iz II. razreda 3 in iz III. razreda 4. Na ta način jih mi prav lahko spravimo v odbor vsaj zopet štiri, namreč v III. razredu, če se le naši volilci ne bodo dali preveč strašiti in slepiti po nemčurskih agitatorjih in če bomo pri voiitvi vsi složni (Umrl) je v torek gospod Jož. Zanoškar, deželen uradnik v Ljubljani, za dolgim bole-hanjem na pljučih še le 35 let star. Ranjki je bil doma iz Dravelj pri Ljubljani in značajen narodnjak. (Kranjska hranilnica) je imela 17. t, m. občni zbor, v kterem je predsednik g. V. Seu-nig poročal, da je 1. 1875 16.229 vlagateljev vložilo 2,812.730 gl.; odštevši izplače se je imetek vlagateljev pomnožil za 895.025 gl. 29 kr.; posodilo se je na zemljiščna posestva, hiše, državna dolžna pisma in na menjice 2,071.455 gl. 65 kr., za 674.514 gl. 84 kr. več, kakor 1. 1874-Hranilnica ima koncem leta 1875 z reserv-nim zakladom vred, ki zuaša 880.502 gl. 47 kr., in sicer po odpisanih 3°/0 od vrednosti svojih lastnih hiš, v oskrbuištvu 11,705.853 gld. 81 kr. toraj 1,002.50:5 gld. 32 kr. več kakor koncem leta 1874. — Zastavljalnici v podporo je hranilnica tudi letos morala izplačati 1815 gld. 43 kr. — Kreditno društvo, ustanovljeno po hranilnici z dotacijo pol milijona, pričelo je svoje delovanje leta 1875, došlo je ') Po pravilih se mora izstop iz družbe zastopniku vsaj do konca meseca julija naznaniti. Morda so dotični posestniki to opustili ? Glede listkov s c. k. orlom in podpisom okrajnega glavarstva pa sodimo, da se jih zastopništvo morda poslužuje brez. vednosti okrajnega glavarstva, ker so to navadni formulari, s kterimi se napoveduje zarubljeuje zarad zaostalih davkov. Vredn. v osmih mesecih 112 prošenj za kredit, sprejelo se jih je 88 z dovoljenim kreditom 171.000 gl. Za dobrodelne namene je hranilnica darovala: Ubožnemu zavodu 2500 gld.; za obleko revnim otrokom v čitalnici 100 gl.; zavodu malih otrok 100 gl.; ubožnim dijakom ljubljanske gimnazije 200 gl., gimnazije kranjske 100 gl., novomeške 100 gl.; kočevske 100 gl., ljubljanske realke 200 gl., učiteljskega izobra-ževališča 100 gl., ubožnim učencem mestne glavne šole 100 gl., mestne ljudske šole 200 gl., „Narodni šoli" 100 gl., b. ,,Schulpfeunig-u', 100 gl., ljublj. nunski šoli 200 gl., v Škofji Loki 100 gl., tukajšnji protestantskij šoli 200 gl., novomeški šoli za dečke 100 gl., novi dekliški mestni šoli v Ljubljani 100 gl., ženskemu izobraževališču v Ljubljani 100 gld., novi dekliški šoli v Kočevji 200 gl., godbeni šoli filbarmoničnega društva 100 gl., graškim ubozim univerznim dijakom 150 gl., oskrbovalnemu zavodu malih otrok 200 gl., ubožnim učencem živino-zdravnišnice 100 gl., zavodu oficirskih hčera v Ilernalsu 100 gl., bolnišuemu podpornemu društvu 100 gl., požarno-stražni blagajnici 200 gl., za mestno godbo 200 gld., za gledališčno podporo 1875 in 1876 450 gl., društvu katoliških pomočnikov 50 gl., Elizabeth otroški bolnici 200 gl., za uboge iz bolnice izpuščene bolnike 200 gl.; delavski bol-nišui in invalidni blagajnici 100 gl., preskrb-ijevalnemu zavodu za uboge 200 gl., delavskemu izobraževalnemu društvu 50 gl., za izkopavanje stavb na koleh ua nločvirji 200 gl., za dovršitev zidanja hiše za neozdravljive na Kranjskem 300 gl., skupaj 7.900 gl. (Slovensko gledišče) Igra „Cvrček", ktero smo v torek prvikrat na slovenskem odru videli, je po nemški „die Grille" še dosti spretno poslovenjena, jezik precej domač. Zakaj pa je prestavljavec pri tej nikakor zgodovinski iu nobenega naroda posebnosti ne kazajoči igri pri-držal francoska imena, tega naša modrost razumeti ni kos. — Igrala se je pa igra tako točno in vrlo, da bi bila vredna po vseh prostorih polne, ne pa malo več ko pičlo obiskane hiše. Zlasti je bilo pogrešati množice tako zvanih naših „estetikarjev", o kterih bi človek mislil, da morajo biti jedro obiskovalcev slovenskega gledišča. V prvi vrsti se je odlikovala gospica Podkrajškova s težavno nalogo „Cvrčka", ki je polna mnogovrstnih razlik, in to v najivnih in resnobnih prizorih enako. Izvzemši nektere malenkosti, kterih vzrok je bil tu pa tam njen prenagli jezik, je igrala tako, da se sme staviti vštric najboljših igralk in bi bila tudi pred drugim občiustvom prodrla do iste burne pohvale, ktera ji je iz vseh prostorov viharno donela. „Cvrčka" si sme gospica zapisati med naloge, ki so se ji dozdaj najbolj posrečile, ker je spravila ž njim občinstvo do vrhunca navdušenja. — Za njo omenimo gospoda Kocelja. ki je še le v zadnjem delu imel priliko razviti ves svoj igralni talent; njegov svojeglavni in trdovratni „kmet" je bil prav po naravnem življenji posnet. Gospoda Schmidta smo po daljem času zopet videli v njemu pristojni nalogi, ktero je zato tudi z globokim čutjem dovršil. Gospod Juvančič mu je bil dokaj ličen „dvojček" in je naivnost tega tudi dobro zadčl. Gospica Namretova v nalogi stare „čarovnice" je naslikala precej naravno posebnosti te starke iu bila zato pohvaljena. Gospa Odijeva je imela le malo opraviti, ravno tako gospod Kajzelj, ki je pa že s svojo origineluo masko zbudil mnogo veselosti in nalogi svoji dal nekoliko žive barve. Gosp. Ledarjeva je bila krasna uačelnica brhkih va-ščanskih deklet in se kaj ročuo sukala. Vsi drugi so se vrlo obnašali. Igra je sploh tekla gladko, kakor maloktera, zato je veljala ko-nečna živahna pohvala gotovo vsem igralcem, ne le posameznim, ki so se v večih nalogah odlikovali. Upamo, da bomo to igro še videli na našem odru; ta vspeh sme biti porok, da bo drugi pot hiša v vsih prostorih polna. — Razne reči. — Premembe pri učiteljstvu. Na Kranjskem: G. Andrej Grčar, učitelj v Sent-rupertu; g. Telban, defiuitivni učitelj v Škofji Loki; gospodična Miroslava Ekl, (učit. kand.), začasna učiteljica na Črnučah. G. Medic, zač. učitelj v ltadoljici. Na Štajarskem: G. Kranjc (iz Laškega trga) postal je podučitelj v Konjicah; gdična Žižmo Hrašovec (prej v Ljutomeru) učiteljica v Vuzenici. Na Koroškem: Gdična Frančiška Žitko (ljublj. učit. kand.), podučiteljica v Pliberku. Na Goriškem: G. Iloban (iz Gorice), nadučitelj, g. Stres, učitelj v Bovcu. Na Primorskem: Premeščenje v tržaški okolici: G. J. Toroš iz Verdele v Rojan, g. Troha iz Rojana v Trebiže, g. Delkin iz Trebiž v Križ, g. Šlunder iz Križa v Verdelo. — Napoved novih knjižic. IvanLa-pajne je sestavil za slovenske narodne šole „kratek opis (zemljepis) Štajarske, Koroške, Kranjske in Primorja". Ta mala knjižica, s ktero utegne slovenskim učiteljem in učencem prav vstreženo biti, se že tiska v Pajkovi tiskarni v Mariboru. Isti pisatelj je poslovenil tudi Kocčnov zemljepis za ljudske šole; ta rokopis je pa založnik (Holzel na Dunaji) ministerstvu v odobrenje predložil. — Nova telegrafična postaja seje 19. t. m. odprla v Mengšu. — V Sadje- in vinorejski šoli na Slapu v vipavski dolini se bo pričel prve dni prihodnjega mesca brezplačni poduk ob nedeljah za gospodarje. Kdor želi obiskovati ga, naj se oglasi pri vodstvu omenjene šole do 5. marca t. 1. — „Beseda", ki jo je napravila v nedeljo čitalnica v Šentvidu nad Ljubljano svojim udom, se je vrlo ponesla. Slabemu vremenu vkljub se je zbralo lepo število poslušalcev, ktere je najprvo navdušil slovesni govor gospice L. Kraljičeve, potem pa jih zabavalo lepo vbrauo petje in kratkočasna igra ,,Gluh mora biti", ki je vsim igralcem vrlo šla spod rok. Vse jebilo veselo in židane volje. — Perzijski šah hoče princa Muzeffer-Eddina, ki ima biti njegov naslednik, poslati v Evropo, da se bo bolje izobrazil. Princ bo popotoval inkognito kot navaden Perzijanec brez velikega spremstva, da bo imel več časa za svoje študije. — Od volkov raztrgan. Preteklo soboto se je neki mož peljal s svojo ženo in 81etno hčrko iz Munkača v R.-Almas. Bili so že blizo vasi, ko pridere 8 volkov, kterih so se konji tako prestrašli, da se niso ganili z mesta, dasi je kočijaž hudo po njih udrihal. Popotniki so bili od groze vsi omamljeni; kočijaž pa je prerezal enemu konju štrange ter se je zakadil nanj in zdirjal ž njim proti vasi. Ko se je čez nekoliko časa z oroženimi ljudmi vrnil nazaj, našli so popotnike in druga 2 konja že mrtve in strašno razmesarjene. — Krivoverska silovitostnaPru-skem. Konec p. 1. je umrl profesor dr. Fraas, ki je bil podpisal „starokatoliško" „murejsko adreso". Na smrtni postelji je dal poklicati župnika svoje domače duhovnije (Rattersdorf), Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ferd. Pev se je spravil s cerkvijo in je prejel potem od g. župnika Stengel-a v Švvabingu sv. zakramente za umirajoče. Komaj je prof. Fraas za-tisnil oči, brž je njegov zet, vseučilišni prof. in deželni poslanec dr. Haushofer, ukazal „sta-rokatoliški" pogreb, rekši, da njegov tast je bil „starokatoličan" in je sv. zakramente v nezavednosti prejel. Župnik Stengel je zavračal to trditev ter povdarjal, da je Fraas pri popolni zavednosti od mašnikov katoliške cerkve zahteval in prejel sv. zakramente, da je tedaj dolžan in ima on sam pravico ga po obredu katoliške cerkve pokopati. Na to je žugal žet s svojo hišno pravico. Tako je bil tedaj Fraas, dasiravno je katoliško umri, „starokatoliško" pokopan. — Sodnik: „To se mi čudno zdi, kako ste močne duri in ključavnice mogli sami vlomiti?" Kaznjenee: „To pač rad verjamem, saj pa tudi ni tako lahko, kakor malo pisati in uboge jetnike obsojevati. če nas eden hoče shajati s svetom, se mora veliko prizadevati in več učiti, kakor drugi ljudje." — Milar (sopunar) v Nevv-Yorku je dal na hudsonskem obrežji več milj daleč od mesta v vsako skalo vdolbsti z velikanskimi črkami: „Rabite Smith-ovo milo!" Njegov tekmec (konkurent), milar Jones, je dolgo premišljeval, kako bi si to konkurenco storil neškodljivo. Kar najme slikarja, ki je celo pot memo omenjene reke moral dopisati še z večimi črkami besede: „če ne morete dobiti Jonesoveg-a", namreč mila. Opomin. Ker so nekteri udje katoliškega društva še na dolgu z letnimi doneski, so vljudno pro-šeni, da naj blagovolijo za leto 1875 zaostalo letnino poslati društvenemu predsedniku dr. Ant. Jarc-u. V Ljubljani 22. februarija 1876. Umrli so: Od 18.—21. februarija: Jož. Čepelnik, delavec, 72 1., vsled starosti. Ana Omejc, beračica, 67 I., vsled oslabljenja, oba v bolniSnici. Janez Anžel, kurjačev o., 4 m. Tom. Prestopnik, dninar, 55 1., v boln. za jetiko. Jera Rozman, gostinja, 66 l.( vsled oslabljenja. Franc Burgstaller, učenec 3 razr , 10 1., za škrlatnico. Marija Bele, kovačev o., 2 1., Jera Pnizdar, gostinja, 74 1 , v boln. za pljučnico. V vojaški bolnišnici: Franc Sterinole, desetnik 17. peš-polka, 19. komp. in Jernej Dobrave, vojaški jetnik, oba za jetiko. Eksokutivne dražbe. 28. febr. 3. J. Rakovc-evo (2521 gl.) v Kranji. — 3. Jože Rojc-evo iz Volavelj (980 gl.) v Litiji. — 2. Jak. Jan-ovo iz Grabč (1181 gl.) v ltadoljici. — 2. F. Jakše-jevo iz Gjura (3457 gl.). — 2. Kramaršič-evo iz Žužemberka (630 gl.), oba v Laščah. — 29. febr. 3. Helene Franetie-cve iz Potoč (248 gl.). - 3. Jože Dekleva-vo iz Laudola (4355 gl.). — 3. Ant. Lozar-jevo iz Ilrenovic« (1909 gl.). — 3. Matij a Kljuu-ovo iz Hruševja (2020 gl.), vse v Senožečah. — 2. Martin Kraševč-evo iz Dobrave (1361 gl.) v Metliki. — 2. Ignacij Avcin-ovo (1700 gl.) v Bistrici. — 2. T. Strle-jevo (1800 gl.) v Ložu. — 2. Matija Obrstar-jevo iz Zlatnika (2430 gl.). — 2. Fr. Lavrič-evo iz Srednje vasi (355 gl.), oba v Ribnici. — 2. Mar. Barbič-evo iz Topolca (3500 gl.) v Bistrici. TeleKrnlične denarno cene 23. februarja. Papirna renta 68-05 — Srebrna renta 72 80 — 18fi01etno državno posojilo 111-90— Bankine akcije 890 — Krsditns akcije 178-70 -- London 114 40 — Srebro 103 20 — Ces. kr. cekini 5-37 — 20Napoleon 9-15. Dennrntvene renn. 22. februarija. Državni fondi. Denar. Blago. 6*/, avstrijska papirna renta .... 68 05 68.16 6'/, renta v srebru....... 77 88 72.90 Srečke (loži) 1854. 1..............107.— 107.26 „ „ 1860. 1.. celi.....111.70 111.90 „ „ 1860. 1., petinke . . . 119.50 120 — Premijski listi 1864. 1.,............135.60 13Ö.— Zemljiščine odveznice. ŠtajarBke po 5°/0 ........ 96.— 96.— Kranjske, koroške in primorske po 5', 96 — —.— Ogerske po 5'/,........ 78.26 78.76 Hrvaške in slavonske po 5•/, .... 82.— —.— Sedmograške po 5", ...... 76 50 77,— Delnice (akcije). Nacijonalne banke .............889,— 891.— Unionske banke........ 74.50 76.— Kreditne akcije................176.90 177.10 Nižoavstr. eskomptne družbe . , . . 726,— 725.— Anglo-avstr. banke....... 90.40 90.60 Srečke (loži). Kreditne po 100 gld. a. v. . 164.— 164.50 Tržaške „ 100 k. d. . 117.— —.— „ ,. 50 „ „ .. . 56.— 56 50 Budenske „ 40 gld. a. v. . 28.75 29.25 Salmove „ 40 „ „ „ . 38 26 38.75 Palffi-jeve „ 40 „ „ „ . 29 — 75.— Clary-jeve „ 40 „ „ „ . 29.— 25,— St. Gaoois „ 40 „ ..... 2».— 75.— Windischgrätz-ove „ 20 „ ., „ . 23.— 23.60 Waldstein-ove „ 40 „ „ „ . 24 — 24.60 Srebro iu zlato. Ces. cekini . . . •......5.38 V, 5.38'/, Napoleousd'or.........9.16' , 9.17'/, 8rebro....................103.56 103.75 Zavarovalno društvo „VICTORIA". Počastimo se z naznanilom do častitega p. n. občinstva, da smo vsled prostovoljnega odstopa gospoda J. Jereb-a za vodjo tukajšnje glavne agencije v istih lastnostih postavili gospoda J• S p endo v-a (v Kolizeji). Ta gospod je od naše strani pooblaščen sprejemati zavarovanje zoper ogenj in za življenje človeško v vseh kombinacijah za vso deželo kranjsko, in priporočaje ga vsem zavarovanja žejnim najtopleje, se podpišemo s spoštovanjem Generalna agencija zavarovalnega društva „VICTORIA" v Gradcu. Jos. Irth. Sellen. Opiraje se na to okrožnico se drznem ponujati častitemu p. n. občinstvu svoje posredovanje pri zavarovanji vsake baže gori omenjene vrste. Zavarovalno društvo „Victoria", 1. 1865 z 1 milijonom gld. v gotovini vsta-novljeno v Klausenburgu, ima zdaj še eden in en četrt milijoni» «Id. reservne zaloge in se šteje med najbolj obrajtane zavode na Avstrijsko-Ogerskem, zato mi bo najnujnejša dolžnost dobro ime njeno svojim naročevalcem nasproti ohraniti. S posebnim spoštovanjem (io-i) J. Spendov.