METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V APRILU 2017 Climate in April 2017 Tanja Cegnar prila se dan hitro daljša in moč sonč nih žarkov je v drugi polovici meseca že primerljiva z moč jo sonč nih žarkov v drugi polovici avgusta. Ob mirnih in sonč nih dnevih je temperaturna razlika med jutrom in popoldnevom precejšnja. Rastline hitro ozelenijo in zacvetijo. April 2017 je tokrat najprej zaznamovalo nadpovpreč no toplo vreme, v drugi polovici meseca pa moč na ohladitev in pozeba, ki je 21. in 22. aprila kmetovalcem povzroč ila veliko škodo. Izstopalo je tudi padavinsko obdobje med 25. in 28. aprilom. Slika 1. Odklon povpreč ne dnevne temperature zraka aprila 2017 od povpreč ja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, April 2017 April je bil toplejši od dolgoletnega povpreč ja, temperaturni odklon je bil več inoma med 0,5 in 1,5 °C, nekoliko več ji je bil le v manjšem delu Posoč ja in Lescah. Na severovzhodu Slovenije in Pohorju so dolgoletno povpreč je presegli le za nekaj desetink °C. Najobilnejše so bile padavine v delu Zgornjega Posoč ja, delu Trnovske planote ter na Jezerskem, kjer so presegli 300 mm, ponekod v Zgornjem Posoč ju so padavine presegle celo 400 mm. V Logu pod Mangartom so namerili 425 mm, v Soč i 456 mm in v Breginju 457 mm. Najmanj dežja je bilo na Obali, v delu Bele krajine, v več jem delu Dolenjske, v precejšnjem delu Štajerske in v Prekmurju, kjer je padlo manj kot 100 mm, marsikje na severovzhodu padavine niso dosegle niti 40 mm. V primerjavi z dolgoletnim povpreč jem je padavin primanjkovalo v manjšem delu Notranjske, v precejšnjem delu Dolenjske, v Beli krajini in na severovzhodu države, kjer na nekaj merilnih mestih ni padla niti polovica obič ajnih aprilskih padavin. Več ina Slovenije je poroč ala o nadpovpreč nih padavinah. Nad 150 % dolgoletnega povpreč ja padavin je padlo v manjšem delu Slovenske Istre, v severni Primorski, na A Agencija Republike Slovenije za okolje 4 Gorenjskem, v več jem delu zahodne Štajerske in manjšem delu Koroške. V Zgornjem Posoč ju, Kamniško Savinjskih Alpah in manjšem delu Karavank so padavine presegle dvakratno povpreč je primerjalnega obdobja. V Logarski Dolini je padlo 282 % dolgoletnega povpreč ja, v Soč i 239 %, na Zgornjem Jezerskem in v Ambrožu pod Krvavcem 231 %. Le na skrajnem severovzhodu Slovenije je bilo sonč nega vremena nekoliko manj kot v dolgoletnem povpreč ju. Približno polovica ozemlja je poroč ala o presežku do petine dolgoletnega povpreč ja. V Slovenski Istri, na Notranjskem, v delu Dolenjske in Bele krajine je bil presežek še nekoliko več ji, vendar nikjer ni presegel dveh petin dolgoletnega povpreč ja. Za primerjavo uporabljamo povpreč je obdobja 1981–2010. Z aprilom 2017 se pri izdelavi podnebnih analiz sreč ujemo z novim izzivom, saj se je spremenil nač in opazovanj in meritev na nekaterih ključ nih podnebnih postajah, kjer so opazovanja in meritve pred aprilom 2017 opravljali poklicni meteorološki opazovalci. Predvsem pri pojavih je opazen precejšen izpad podatkov, saj samodejne meteorološke postaje sicer zagotavljajo znatno več jo količ ino podatkov, ne pa tudi vizualnih opazovanj. Na sliki 1 so prikazani odkloni povpreč ne dnevne temperature od dolgoletnega povpreč ja. Aprila so v prvi polovici meseca prevladovali nadpovpreč no topli dnevi, v drugi polovici meseca pa je bila več ina dni hladnejša od dolgoletnega povpreč ja. V Ljubljani je bila povpreč na aprilska temperatura 12,1 °C, kar je 1,3 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Najtoplejši so bili aprili 2007 s 14,6 °C, 2000 s 13,6 °C, 2011 s 13,5 °C, 2009 s 13,2 °C in 2014 s 13,1 °C. Najhladnejši je bil april 1958 s 7,6 °C, s 7,8 °C mu je sledil april 1973, 7,9 °C je bila povpreč na temperatura aprila 1980, aprila 1956 pa 8,3 °C. Povpreč na najnižja dnevna temperatura je bila 6,9 °C, kar je 1,3 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Najhladnejša so bila aprilska jutra leta 1955 z 2,3 °C, najto- plejša pa leta 1961 z 8,5 °C. Povpreč na najvišja dnevna temperatura je bila 17,7 °C, kar je 1,6 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Najhladnejši so bili popoldnevi aprila 1958 z 12,3 °C, najtoplejši pa aprila leta 2007 z 21,4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k narašč ajoč emu trendu temperature. Slika 2. Povpreč na najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povpreč ji obdobja 1981–2010 v Ljubljani in na Kredarici v aprilu Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in April and the corresponding means of the period 1981–2010 Tako kot drugod po državi je bil april 2017 tudi v visokogorju toplejši od dolgoletnega povpreč ja. Povpreč na meseč na temperatura −3,4 °C je 0,4 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Najtoplejši so bili aprili v letih 2007 (0,4 °C), 1961 (−0,8 °C) in 2011 (−1,3 °C). Najhladnejši aprili so bili v letih 1973 in 1980 s povpreč no temperaturo −7,4 °C, z −6,7 °C jima je sledil april 1958, leta 1997 je bila povpreč na aprilska temperatura −6,5 °C, leta 1982 pa −6,3 °C. Na sliki 2 desno sta povpreč na najnižja dnevna in povpreč na najvišja dnevna aprilska temperatura zraka na Kredarici. Agencija Republike Slovenije za okolje 5 Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišč e. Največ takih dni je bilo na Kre- darici, kjer so jih našteli 29. V Koč evju jih je bilo 11, v Rateč ah 7, drugod po nižinah so bili hladni dnevi manj pogosti, na Obali jih ni bilo. V prestolnici je bil en hladen dan, od sredine minulega stoletja je bilo 23 aprilov brez hladnih dni, največ jih je bilo aprila leta 1955, in sicer 9, po 7 so jih zabeležili v letih 1956 in 1977 (slika 3). Slika 3. Število hladnih dni v aprilu in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 3. Number of days with minimum daily tempera- ture 0 °C or below in April and the corresponding mean of the period 1981–2010 Slika 4. Število toplih dni v aprilu in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 4. Number of days with maximum daily tempera- ture at least 25 °C in April and the corresponding mean of the period 1981–2010 Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več ; aprila so še redki, pogosto pa osrednji pomladni mesec mine brez toplih dni, tudi tokrat je april na več ini merilnih mest minil brez takih dni, po enega so zabeležili na Obali in v Novem mestu. Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v aprilu in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in April and the 1981−2010 normals Najnižjo temperaturo so na Kredarici izmerili 20. aprila, temperatura se je spustila na −15,3 °C. V viso- kogorju smo v preteklosti zabeležili že precej nižjo temperaturo, na Kredarici je bilo najbolj mraz aprila 2003 z −20,2 °C, aprila leta 1956 pa je bilo −19,2 °C. Na več ini merilnih mest v nižini je bilo najhladneje 21. aprila, na Primorskem in Postojnskem pa 22. aprila. V Ljubljani se je temperatura spustila na −0,8 °C. Na sedanji lokaciji merilne postaje je bila najnižja izmerjena aprilska temperatura −5,3 °C iz leta 1956, z −4,6 °C mu sledi april leta 1955, z −3,6 °C leta 1970, z nizko temperaturo pa izstopa tudi april 1977 (−3,3 °C). Sredi aprila nas je po dolgem obdobju zmerno toplega do izrazito nadpovpreč no toplega vremena zajela moč na ohladitev; v gorah se je v nekaj dneh ohladilo za okoli 15 °C, po nižinah za okoli 10 °C. Najhladneje je bilo od 18. do 22. aprila, sprva je bilo sveže predvsem podnevi, nato ponoč i. V noč i na petek, 21. aprila, je naše kraje zajel najbolj mrzel zrak, hkrati pa je veter v spodnjih plasteh ozrač ja prič el Agencija Republike Slovenije za okolje 6 slabeti, zato sta bili jutri 21. in 22. aprila zelo hladni. 21. aprila se je marsikje ohladilo pod −3 °C. Tako nizka temperatura zraka, kot je bila izmerjena v č asu obravnavanega dogodka, je za drugo polovico aprila v več jem delu Slovenije nenavadna. Zaradi izrazitega noč nega ohlajanja zraka od tal je bilo tik nad tlemi še bistveno hladneje kot na višini dveh metrov, znotraj meteorološke hišice. Z minimalnim termometrom, postavljenim 5 cm nad tlemi in neposredno izpostavljenim dolgovalovnemu sevanju tal in ozrač ja, smo v Rateč ah izmerili −11,6 °C, v Celju −9,0 °C, na Letališč u ER Maribor −7,8 °C, v Murski Soboti −7,0 °C, v Ljubljani −5,6 °C, v Novem mestu −5,3 °C in na Letališč u Portorož −1,6 °C. Več o ohladitvi si lahko preberete na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/ weather_events/mraz_21–22apr2017.pdf Na Bizeljskem je bilo s 24,5 °C najtopleje že prvi dan meseca. Na Notranjskem in Primorskem so o najvišji temperaturi v aprilu 2017 poroč ali 3. aprila. Na letališč u v Portorožu so izmerili 25,8 °C. Več ina merilnih mest je poroč ala o najvišji temperaturi 10. aprila. Na Kredarici je temperatura dosegla 5,6 °C, kar je precej manj kot aprila leta 1955, ko so izmerili 12,2 °C. Slika 6. Odklon povpreč ne temperature zraka aprila 2017 od povpreč ja 1981−2010 Figure 6. Mean air temperature anomaly, April 2017 April je bil povsod toplejši od dolgoletnega povpreč ja, v pretežnem delu države je bil temperaturni odklon med 0,5 in 1,5 °C. Nekoliko več ji je bil odklon ponekod v Posoč ju in dolini Save Dolinke do Lesc. Manjši temperaturni odklon, in sicer do 0,5 °C, je bil na Pohorju in severovzhodu Slovenije. Slika 7. Cvet jablane, Grosuplje, 9. april 2017 (foto: Iztok Sinjur) Figure 7. Apple flower, 9 April 2017 (Photo: Iztok Sinjur) Agencija Republike Slovenije za okolje 7 Aprila je bila v Murski Soboti povpreč na temperatura zraka 10,6 °C, kar je 0,1 °C nad dolgoletnim povpreč jem, najtopleje pa je bilo leta 2000 (13,7 °C). V Portorožu je bila povpreč na temperatura 12,7 °C, kar je 0,8 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Najtoplejši so bili aprili leta 2007 (14,7 °C), 1961 (14,4 °C) in 2009 (14,1 °C). V Novem mestu je bilo 11,6 °C, kar je stopinjo C nad dolgoletnim povpreč jem; leta 2007 je bila povpreč na aprilska temperatura 13,5 °C, leta 2000 13,4 °C in 2009 13,0 °C. V Celju je bilo 10,5 °C, kar je 0,7 °C nad dolgoletnim povpreč jem, najtoplejši je bil april leta 2000 s 13,1 °C. Najhladnejši april je bil v Murski Soboti in na Obali leta 1997, v Ljubljani in Celju leta 1958, na Kre- darici v letih 1973 in 1980 ter v Novem mestu v letih 1983 in 1998. Slika 8. Potek povpreč ne temperature zraka v aprilu Figure 8. Mean air temperature in April Aprilska višina padavin je prikazana na sliki 10. Najobilnejše so bile padavine v delu Zgornjega Posoč ja, delu Trnovske planote in na Jezerskem, kjer so presegli 300 mm; v delu Zgornjega Posoč ja so padavine presegle celo 400 mm. V Logu pod Mangartom so namerili 425 mm, v Soč i 456 mm in v Breginju 457 mm. Agencija Republike Slovenije za okolje 8 Slika 9. Najvišja (rdeč a č rta), povpreč na (č rna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), april 2017 Figure 9. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), April 2017 Agencija Republike Slovenije za okolje 9 Najmanj dežja je bilo na Obali, v delu Bele krajine, več jem delu Dolenjske, precejšnjem delu Štajerske in Prekmurju, kjer je padlo manj kot 100 mm. Med kraje z manj kot 40 mm padavin so se uvrstili: Kostanjevica (37 mm), Jeruzalem (31 mm), Veržej (38 mm), Srednja Bistrica (34 mm), Lendava (28 mm), Kobilje (30 mm), Vuč ja Gomila (35 mm), Murska Sobota (38 mm), Kanč evci (39 mm) in Veliki Dolenci (36 mm). V primerjavi z dolgoletnim povpreč jem je padavin primanjkovalo v manjšem delu Notranjske, precejšnjem delu Dolenjske, v Beli krajini in na severovzhodu države, kjer na nekaj merilnih mestih niso dosegli niti polovice obič ajnih aprilskih padavin. V Kostanjevici je padlo 47 % dolgoletnega povpreč ja, v Jeruzalemu pa 45 %. Več ina Slovenije je poroč ala o nadpovpreč nih padavinah. Nad 150 % dolgoletnega povpreč ja padavin je padlo v manjšem delu Slovenske Istre, severni Primorski, na Gorenjskem, v več jem delu zahodne Štajerske in manjšem delu Koroške. V Zgornjem Posoč ju, Kamniško Savinjskih Alpah in manjšem delu Karavank so padavine presegle dvakratno povpreč je primerjalnega obdobja. V Logarski Dolini je padlo 282 % dolgoletnega povpreč ja, v Soč i 239 %, na Zgornjem Jezerskem in v Ambrožu pod Krvavcem 231 %. Slika 10. Porazdelitev padavin aprila 2017 Figure 10. Precipitation, April 2017 Slika 11. Višina padavin aprila 2017 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1981−2010 Figure 11. Precipitation amount in April 2017 compared with normals V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki niso zajete v preglednici 2. Agencija Republike Slovenije za okolje 10 Slika 12. Meseč na višina padavin v mm aprila 2017 in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 12. Monthly precipitation amount in April 2017 and the 1981–2010 normals Preglednica 1. Meseč ni meteorološki podatki, april 2017 Table 1. Monthly meteorological data, April 2017 Postaja Padavine in pojavi RR RP SD SSX DT SS Č rnivec 278 229 Brnik 174 184 11 0 0 0 Zgornje Jezersko 316 231 12 3 19 1 Log pod Mangartom 425 229 11 0 0 0 Soč a 456 239 11 0 0 0 Kobarid 390 195 8 0 0 0 Kneške Ravne 343 159 13 0 0 0 Nova vas 111 85 9 2 19 1 Sevno 95 108 10 0 0 0 Slovenske Konjice 93 133 Lendava 28 54 4 0 0 0 Veliki Dolenci 36 76 4 0 0 0 LEGENDA: LEGEND: RR − višina padavin (mm) RR − precipitation (mm) RP − višina padavin v % od povpreč ja RP − precipitation compared to the normals SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) SS − number of days with snow cover SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) SSX − maximum snow cover DT − dan v mesecu DT − day in the month SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm SD − number of days with precipitation Na spodnji sliki je prikazan potek aprilskih padavin na štirih meteoroloških postajah. Na Kredarici so z 242 mm dosegli 160 % dolgoletnega povpreč ja. V Murski Soboti so z 38 mm dosegli 73 % dolgoletnega povpreč ja. V Portorožu je 71 mm enako 108 % dolgoletnega povpreč ja. V Novem mestu so za dolgoletnim povpreč jem primerjalnega obdobja z 52 mm zaostajali za 42 %. Agencija Republike Slovenije za okolje 11 Slika 13. Padavine v aprilu in povpreč je obdobja 1981−2010 Figure 13. Precipitation in April and the mean value of the period 1981−2010 April je bil na Obali najbolj namoč en leta 1970, na Kredarici leta 1956, v Celju leta 1976, v Murski Soboti v letih 1965 in 1994 ter v Novem mestu leta 2002. Najbolj skromen s padavinami je bil april leta 2007, na Kredarici tudi april 2015. V Ljubljani so namerili 153 mm padavin, kar je 154 % dolgoletnega povpreč ja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanjem merilnem mestu, je bil najbolj namoč en april 1970 z 239 mm padavin, aprila 1985 je padlo 200 mm, v aprilu 1956 186 mm in aprila 1998 180 mm padavin. Najmanj moker je bil april 2007 s 6 mm, sledi april 1955 (16 mm) ter aprila 1949 in 1982 s po 26 mm. Slika 14. Število padavinskih dni v aprilu. Z modro je obarvan del stol- pca, ki ustreza številu dni s padavi- nami vsaj 20 mm, zelena označ uje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeč a dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 14. Number of days in April with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Izpostavljamo padavinsko epizodo med 25. in 28. aprilom. Padavine so bile krajevno, č asovno in količ insko zelo različ ne. V Julijskih Alpah so trajale več dni zapored, ponekod je zmerno do moč no padalo neprekinjeno 48 ur. V teh krajih je skupaj padlo okoli 300–500 mm padavin (na Voglu v samo 48 urah 494 mm), pod 2000 m nadmorske višine skoraj ali povsem v celoti kot dež. Na najvišjih vrhovih Julijskih Alp je izjemno obilno snežilo, na Kredarici je zapadel poldrugi meter snega, kar je največ v nekaj dneh aprila po letu 1978. Drugje v goratem svetu je deževalo ali snežilo manj č asa in manj obilno; v Karavankah, Kamniško-Savinjskih Alpah in na dinarski pregradi je padlo več inoma od 100 do 300 mm Agencija Republike Slovenije za okolje 12 padavin. V osrednjem delu Slovenije je bilo dežja od 40 do 100 mm, marsikje ob vzhodni meji le okoli 20 mm. Obilen dež je zlasti v severni polovici države povzroč il poplave in gmotno škodo. Več o tem padavinskem dogodku preberite v poroč ilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/ weather_events/padavine_25–28apr2017.pdf Slika 15. Padavine v aprilu in pov- preč je obdobja 1981−2010 Figure 15. Precipitation in April and the mean value of the period 1981−2010 Na sliki 16 je shematsko prikazano aprilsko trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem. Le na skrajnem severovzhodu Slovenije je sonce sijalo nekoliko manj č asa kot v dolgoletnem povpreč ju. Drugod je bil april 2017 bolj sonč en od povpreč ja obdobja 1981−2010. Približno na polovici ozemlja so poroč ali o presežku do petine dolgoletnega povpreč ja. V Slovenski Istri, na Notranjskem, v delu Dolenjske in Bele krajine je bil presežek še nekoliko več ji. V Šmarati so dolgoletno povpreč je presegli za 36 %, v Postojni za 33 %, na Lavrovcu za 22 % in v Vedrijanu za 21 %. Slika 16. Trajanje sonč nega obsevanja aprila 2017 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1981–2010 Figure 16. Bright sunshine duration in April 2017 compared with 1981−2010 normals V Murski Soboti je sonce sijalo 186 ur, kar je skoraj enako dolgoletnemu povpreč ju, v najbolj sonč nem aprilu doslej, leta 2007, je sonce sijalo kar 291 ur. V Mariboru je bilo 193 ur z neposrednim sonč nim obsevanjem, kar je 9 % nad dolgoletnim povpreč jem. Na Obali so poroč ali o 241 urah sonč nega vremena, kar je 19 % nad dolgoletnim povpreč jem. V Biljah so z 208 urami presegli dolgoletno povpreč je za 17 %. V Ljubljani je sonce sijalo 209 ur, kar je 19 % več od dolgoletnega povpreč ja. Najbolj sonč en doslej je bil april 2007 z 280 urami, leta 2011 je sonce sijalo 249 ur, sledijo pa aprili 2015 z 230 urami, 1997 z 228 urami, 1968 (227 ur) in 1987 (212 ur). Najbolj siv je bil april 1956 s 104 urami sonč nega obsevanja, 106 ur je sonce sijalo leta 1989, 107 ur sonč nega vremena je bilo v aprilih 1986 in 2004, aprila 1972 pa 116 ur. Agencija Republike Slovenije za okolje 13 Jasen je dan s povpreč no oblač nostjo pod eno petino. Največ jasnih dni, in sicer 8, so zabeležili na Obali. 6 takih dni je bilo v Postojni in na Bizeljskem. Na Kredarici aprila 2017 ni bilo niti enega takega dneva. Na postajah, kjer ni več vizualnih opazovanj vremena, podatka o oblač nosti nimamo. V Ljubljani (sli- ka 18) sta bila dva jasna dneva. V prestolnici je bilo največ jasnih dni aprila 2007 (11 dni), od sredine minulega stoletja je bilo 11 aprilov brez jasnih dni. Slika 17. Število ur sonč nega obse- vanja v aprilu in povpreč je obdobja 1981−2010 Figure 17. Bright sunshine duration in hours in April and the mean value of the period 1981–2010 Oblač ni so dnevi s povpreč no oblač nostjo nad štiri petine. Največ , 12, jih je bilo na Kredarici. Kar nekaj opazovalnih postaj je poroč alo o 8 oblač nih dnevih, med njimi Rateč e, Koč evje, Ljubljana, Bizeljsko in Č rnomelj. V Ljubljani (slika 19) je bilo oblač nih dni manj od dolgoletnega povpreč ja; najmanj oblač nih dni je bilo v prestolnici v aprilih 1952 in 2007 ter 2015, ko so zabeležili le po štiri, v aprilih 1972 in 1989 je bilo po 18 oblač nih dni. Slika 18. Število jasnih dni v aprilu in povpreč je obdobja 1981−2010 Figure 18. Number of clear days in April and the mean value of the period 1981–2010 Slika 19. Število oblač nih dni v aprilu in povpreč je ob- dobja 1981−2010 Figure 19. Number of cloudy days in April and the mean value of the period 1981–2010 Povpreč na oblač nost je bila največ ja na Kredarici (6,9 desetin) in najmanjša na Obali (4,5 desetin). 1 Agencija Republike Slovenije za okolje 14 0 10 20 30 40 50 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 15 sonč no obs. (ure) CELJE Slika 20. Dnevne padavine (modri stolpci) in sonč no obsevanje (rumeni stolpci) aprila 2017 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem č asu in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 20. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, April 2017 Slika 21. Cvetoč regrat, Bič je pri Grosupljem, 17. april 2017 (foto: Iztok Sinjur) Figure 21. Blooming dandelions, 17 April 2017 (Photo: Iztok Sinjur) Agencija Republike Slovenije za okolje 15 Preglednica 2. Meseč ni meteorološki podatki, april 2017 Table 2. Monthly meteorological data, April 2017 Postaja Temperatura Sonce Oblač nost Padavine in pojavi Tlak NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 10,1 1,6 188 114 162 153 Kredarica 2514 −3,4 0,4 −0,6 −5,6 5,6 10 −15,3 20 29 0 702 136 101 6,9 12 0 242 160 14 4 16 30 315 29 747,4 4,2 Rateč e–Planica 864 7,5 1,6 14,2 1,3 22,0 10 −8,0 21 7 0 361 170 104 5,8 8 4 175 163 9 0 0 0 0 0 918,7 7,5 Bilje 55 12,6 1,0 208 117 142 149 Letališč e Portorož 2 12,7 0,8 18,9 7,8 25,8 3 2,5 22 0 1 98 241 119 4,5 5 8 71 108 7 3 0 0 0 0 1016,3 9,6 Postojna 533 9,4 1,1 15,7 3,5 21,7 3 −3,5 22 4 0 304 221 133 5,3 7 6 145 117 9 2 2 0 0 0 Koč evje 468 9,3 1,0 16,6 1,4 23,5 3 −8,0 21 11 0 280 6,5 8 3 100 87 12 1 5 0 0 0 Ljubljana 299 12,1 1,3 17,7 6,9 24,6 10 −0,8 21 1 0 146 209 119 6,2 8 2 153 154 8 2 6 0 0 0 981,9 9,2 Bizeljsko 170 11,3 0,4 17,8 5,3 24,5 1 −2,4 21 2 0 179 5,4 8 6 60 83 8 3 3 0 0 0 8,4 Novo mesto 220 11,6 1,0 17,8 6,2 25,6 10 −2,8 21 2 1 181 191 117 5,9 5 5 52 58 9 3 3 0 0 0 992,2 9,1 Č rnomelj 196 12,1 1,5 18,3 5,4 24,8 10 −2,5 21 3 0 138 5,8 8 5 85 83 12 6 1 0 0 0 9,6 Celje 240 10,5 0,7 Maribor 275 11,1 0,3 17,1 5,6 24,1 10 −2,1 21 2 0 193 193 109 6,6 7 1 45 65 6 4 0 0 0 0 Slovenj Gradec 452 9,5 1,0 201 118 135 167 Murska Sobota 188 10,6 0,1 186 99 38 73 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm TS − povpreč na temperatura zraka (°C) TD − temperaturni primanjkljaj SN − število dni z nevihtami TOD − temperaturni odklon od povpreč ja (°C) OBS − število ur sonč nega obsevanja SG − število dni z meglo TX − povpreč ni temperaturni maksimum (°C) RO − sonč no obsevanje v % od povpreč ja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) TM − povpreč ni temperaturni minimum (°C) PO − povpreč na oblač nost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SO − število oblač nih dni P − povpreč ni zrač ni tlak (hPa) DT − dan v mesecu SJ − število jasnih dni PP − povpreč ni tlak vodne pare (hPa) TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) RR − višina padavin (mm) SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP − višina padavin v % od povpreč ja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je meseč na vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povpreč no dnevno temperaturo, č e je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C). ∑ = − ° = n i i TS C TD 1 ) 20 ( č e je C i TS ° ≤ 12 Agencija Republike Slovenije za okolje 16 Preglednica 3. Dekadna povpreč na, maksimalna in minimalna temperatura zraka, april 2017 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, April 2017 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Portorož 13,2 21,0 25,8 7,9 6,1 5,6 2,2 12,5 17,7 21,3 7,6 2,9 5,5 −1,4 12,5 17,9 21,0 8,0 2,5 6,5 −1,6 Postojna 10,6 19,0 21,7 2,6 −0,7 0,7 −2,7 8,6 14,8 20,5 4,0 0,4 1,8 −2,5 9,1 13,4 15,1 4,1 −3,5 3,2 −5,1 Koč evje 10,8 20,0 23,5 2,4 −1,0 −2,5 −5,9 7,7 14,6 21,5 −0,8 −5,1 −3,2 −9,5 9,3 15,2 18,5 2,6 −8,0 0,1 −13,3 Rateč e 9,1 17,5 22,0 1,4 −2,9 −2,2 −6,0 6,7 12,4 18,4 1,8 −2,6 −1,3 −6,5 6,6 12,7 16,0 0,8 −8,0 −1,1 −11,6 Brnik 11,9 20,6 23,6 4,0 1,6 9,0 14,5 21,5 4,2 −0,2 9,6 14,0 17,1 4,4 −4,3 Ljubljana 14,4 21,5 24,6 7,4 5,2 2,0 −0,8 10,7 16,0 22,2 6,4 1,1 3,1 −2,3 11,2 15,5 17,6 6,8 −0,8 4,0 −5,6 Novo mesto 13,4 20,9 25,6 6,3 2,0 3,9 −0,2 9,9 15,8 23,5 6,2 1,0 4,5 0,3 11,6 16,9 20,0 6,0 −2,8 3,9 −5,3 Č rnomelj 13,3 21,4 24,8 5,1 1,0 1,9 −1,0 10,8 15,9 23,5 6,1 1,5 4,0 1,0 12,2 17,7 21,0 5,1 −2,5 2,8 −5,5 Bizeljsko 13,5 21,0 24,5 6,2 1,7 10,0 15,4 22,3 5,6 1,3 10,4 17,0 21,8 4,1 −2,4 Starše 13,4 21,3 25,6 6,2 3,0 3,9 0,2 10,2 15,4 22,0 6,0 0,5 3,8 −1,9 10,6 16,4 21,1 4,6 −3,5 3,3 −5,0 Maribor 13,5 20,0 24,1 7,7 5,0 4,9 0,2 9,7 14,7 21,4 5,9 1,6 4,1 −0,9 10,1 16,5 22,4 3,2 −2,1 2,2 −4,8 Veliki Dolenci 13,3 18,5 23,8 7,3 5,0 5,9 3,5 8,9 13,4 18,8 5,3 2,0 4,3 1,0 9,9 15,0 20,1 4,8 −2,5 3,1 −4,4 LEGENDA: LEGEND: Tpovp − povpreč na temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tpovp − mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp − povpreč na maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − manjkajoč a vrednost − missing value Tmin povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin povp − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 povp − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 17 Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, april 2017 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, April 2017 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III. M od 1. 1. 2017 I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 3,5 1 41,1 3 26,4 3 71,0 7 279 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 5,4 1 36,3 6 103,4 4 145,1 11 474 0 0 0 0 0 0 0 0 Koč evje 10,8 3 55,5 6 33,3 6 99,6 15 303 0 0 0 0 0 0 0 0 Rateč e 1,2 1 13,5 6 159,9 5 174,6 12 366 0 0 0 0 0 0 0 0 Brnik 7,9 1 30,6 6 135,7 4 174,2 11 340 0 0 0 0 0 0 0 0 Ljubljana 14,1 2 43,3 6 95,8 4 153,2 12 357 0 0 0 0 0 0 0 0 Sevno 15,6 3 41,3 7 38,1 4 95,0 14 198 Novo mesto 11,6 2 21,6 6 18,4 3 51,6 11 188 0 0 0 0 0 0 0 0 Č rnomelj 7,3 3 62,5 8 15,4 4 85,2 15 279 0 0 0 0 0 0 0 0 Bizeljsko 3,7 2 23,7 8 32,6 4 60,0 14 191 0 0 0 0 0 0 0 0 Starše 2,9 3 14,4 4 56,0 4 73,3 11 171 0 0 0 0 0 0 0 0 Maribor 3,4 2 19,9 6 21,4 4 44,7 12 127 0 0 0 0 0 0 0 0 Veliki Dolenci 3,7 2 6,0 2 26,3 3 36,0 7 109 0 0 0 0 0 0 0 0 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. aprila 2017 RR − višina padavin (mm) p.d. − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm od 1. 1. 2017 − letna vsota padavin do tekoč ega meseca (mm) Dmax − višina snežne odeje (cm) s.d. − število dni s snežno odejo ob 7. uri LEGEND: I., II., III., M − decade and month RR − precipitation (mm) p.d. − number of days with precipitation 0,1 mm or more od 1. 1. 2017 − total precipitation from the beginning of this year (mm) Dmax − snow cover (cm) s.d. − number of days with snow cover Agencija Republike Slovenije za okolje 18 Ljubljana Maribor Kredarica N E S W 5 % 10 % 15 % 9.4 % 8.8 % 13.7 % 10.8 % 9.8 % 7.5 % 3.1 % 2.2 % 2.9 % 5.2 % 11.7 % 5.3 % 2.3 % 0.9 % 1.7 % 4.1 % 2.6 m/s 1.2 m/s 1.2 m/s 1.3 m/s 1.6 m/s 1.9 m/s 1.4 m/s 1.5 m/s 1.5 m/s 1.8 m/s 3.0 m/s 2.4 m/s 1.9 m/s 1.1 m/s 0.8 m/s 1.7 m/s N E S W 6 % 12 % 18 % 5.3 % 3.1 % 4.4 % 4.0 % 3.7 % 3.4 % 8.6 % 12.1 % 7.2 % 2.4 % 1.7 % 2.2 % 4.4 % 17.0 % 12.7 % 7.5 % 1.9 m/s 1.7 m/s 1.8 m/s 1.5 m/s 1.3 m/s 1.4 m/s 2.1 m/s 2.4 m/s 3.0 m/s 2.6 m/s 1.6 m/s 1.0 m/s 1.1 m/s 1.2 m/s 1.3 m/s 2.7 m/s N E S W 10 % 20 % 30 % 4.6 % 2.0 % 1.4 % 1.3 % 2.2 % 10.2 % 13.7 % 1.3 % 0.3 % 0.1 % 0.1 % 0.2 % 2.3 % 15.5 % 28.2 % 16.6 % 5.9 m/s 2.9 m/s 2.8 m/s 2.8 m/s 3.9 m/s 5.5 m/s 5.4 m/s 6.6 m/s 2.1 m/s 1.7 m/s 1.9 m/s 3.9 m/s 8.7 m/s 5.8 m/s 6.0 m/s 8.0 m/s Novo mesto Portorož – letališč e Bilje N E S W 5 % 10 % 15 % 3.8 % 4.3 % 12.7 % 8.6 % 3.3 % 1.6 % 3.6 % 6.4 % 9.7 % 10.6 % 12.4 % 9.0 % 6.2 % 2.8 % 1.5 % 3.5 % 3.1 m/s 2.1 m/s 2.6 m/s 2.4 m/s 1.7 m/s 1.5 m/s 1.8 m/s 1.6 m/s 1.8 m/s 2.5 m/s 2.9 m/s 1.8 m/s 1.6 m/s 1.6 m/s 1.6 m/s 2.8 m/s N E S W 7 % 14 % 21 % 28 % 35 % brezvetrje: 0.0 % 1.9 % 2.4 % 3.1 % 3.2 % 4.2 % 33.9 % 14.0 % 3.7 % 2.0 % 4.6 % 4.6 % 3.4 % 3.3 % 8.0 % 5.9 % 1.8 % 2.7 m/s 3.9 m/s 3.7 m/s 3.6 m/s 3.3 m/s 3.0 m/s 3.9 m/s 4.8 m/s 2.7 m/s 3.6 m/s 3.7 m/s 2.6 m/s 2.4 m/s 3.1 m/s 3.1 m/s 2.1 m/s N E S W 11 % 22 % 33 % 1.9 % 1.8 % 3.0 % 8.1 % 32.1 % 12.4 % 4.7 % 3.1 % 4.3 % 6.5 % 6.9 % 3.4 % 3.9 % 4.0 % 1.9 % 2.0 % 2.4 m/s 2.0 m/s 1.9 m/s 2.3 m/s 2.3 m/s 1.9 m/s 2.5 m/s 2.9 m/s 3.9 m/s 3.5 m/s 2.9 m/s 2.1 m/s 2.0 m/s 2.1 m/s 2.0 m/s 3.0 m/s Slika 22. Vetrovne rože, april 2017 Figure 22. Wind roses, April 2017 Agencija Republike Slovenije za okolje 19 Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 22) na osnovi polurnih povpreč nih hitrosti in prevladujoč ih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorolo- škimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh moč no vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje moč no razlikuje. Podatki na letališč u v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je vzhodjugovzhodnik, skupaj z jugovzhodnikom sta pihala v 48 % terminov. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema pihal v 53 % vseh terminov, jugozahodnik s sosednjima smerema pa v 17 %. Na Kredarici je severozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo 60 % vseh terminov, jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku pa 24 %. V Novem mestu so zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter pihali v 48 % terminov, severovzhodnik s sosednjima smerema pa v 26 %. V Mariboru je severozahodnik s sosednjima smerema pihal v 37 % terminov, jugjugovzhodnik s sosednjima smerema pa v 28 %. V Ljubljani je jugozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 22 % terminov, severovzhodniku s sosednjima smerema pa 33 %. Prva tretjina aprila je bila opazno toplejša kot obič ajno, več ina odklonov je bila med 3 in 5 °C, manjši je bil odklon v Portorožu (1,9 °C). Padavine so bile v prvi tretjini meseca zelo skromne, ponekod so bile komaj omembe vredne, drugod pa so dosegle do dve petini dolgoletnega povpreč ja. Sonč nega vremena je bilo povsod opazno več kot obič ajno. V Murski Soboti je sonce sijalo tri desetine več č asa kot obič ajno, v Postojni pa so dolgoletno povpreč je presegli kar za 75 %. V osrednji tretjini aprila so bili odkloni v pretežnem delu države med 0 in 2 °C, le na severovzhodu države so za dolgoletnim povpreč jem nekoliko zaostajali. Padavine so bile porazdeljene izrazito neenakomerno. V Portorožu so padavine dolgoletno povpreč je presegle za 72 %, v Č rnomlju skoraj za polovico, za slabo č etrtino je bil presežek padavin v Ljubljani, v Koč evju 15 %. Drugod so za dolgo- letnim povpreč jem zaostajali. V Velikih Dolencih so dosegli le tri desetine dolgoletnega povpreč ja. Sonč nega vremena je bilo na Dolenjskem, Štajerskem in v Prekmurju manj kot v dolgoletnem povpreč ju, primanjkljaj je bil do petine dolgoletnega povpreč ja, v Rateč ah je bilo sonč nega vremena toliko kot obič ajno, drugod so dolgoletno povpreč je presegli, najbolj v Postojni, kjer je sonce sijalo tretjino več č asa kot v dolgoletnem povpreč ju. Slika 23. Potok Hladnik, 28. april 2017 (foto: Tanja Cegnar) Figure 23. Steam Hladnik, 28 April 2017 (Photo: Tanja Cegnar) Zadnja tretjina je bila opazno hladnejša kot v dolgoletnem povpreč ju, odkloni so bili od −0,5 do −3 °C. Padavine so več inoma moč no presegle dol- goletno povpreč je, v Rateč ah je padlo petkrat toliko padavin kot v dolgoletnem povpreč ju. Skoraj petkratna količ ina padavin je padla tudi na Brniku. Predvsem v delu Do- lenjske in Č rnomlju je padavin opazno primanjkovalo, v Č r- nomlju je padlo le 55 % toliko padavin kot v dolgoletnem povpreč ju. Agencija Republike Slovenije za okolje 20 Slika 24. Grosupeljska kotlina s poljem oljč ne repice, 17. april 2017 (foto: Iztok Sinjur) Figure 24. Grosuplje valley, 17 April 2017 (Photo: Iztok Sinjur) Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in meseč nih vrednosti temperature zraka, višine padavin in trajanja sonč nega obsevanja od povpreč ja 1981–2010, april 2017 Table 5. Deviations of decade and monthly values of temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1981–2010, April 2017 Postaja Temperatura zraka Padavine Sonč no obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 1,9 0,9 −0,9 0,8 15 172 150 108 151 107 102 119 Postojna 3,2 1,1 −0,7 1,1 12 75 291 117 175 132 100 133 Koč evje 3,2 0,0 −0,9 1,0 28 115 112 87 Rateč e 4,5 1,7 −1,4 1,6 3 36 531 163 144 99 73 104 Brnik 3,9 0,6 −1,3 1,4 22 95 488 184 Ljubljana 4,6 0,8 −1,3 1,3 37 123 336 154 165 111 95 122 Novo mesto 3,7 0,3 −0,7 1,0 41 60 73 58 154 84 103 113 Č rnomelj 3,2 0,8 −0,5 1,5 22 147 55 83 Bizeljsko 3,5 0,1 −2,2 0,4 16 77 165 83 Starše 3,8 0,6 −2,0 0,8 16 54 304 117 Maribor 3,7 −0,1 −2,6 0,3 15 75 106 65 142 82 103 109 Veliki Dolenci 3,9 −0,4 −2,4 0,3 23 31 188 76 LEGENDA: Temperatura zraka − odklon povpreč ne temperature zraka na višini 2 m od povpreč ja 1981–2010 (°C) Padavine − padavine v primerjavi s povpreč jem 1981–2010 (%) Sonč no obsevanje − trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi s povpreč jem 1981–2010 (%) I., II., III., M − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka − mean temperature anomaly (°C) Padavine − precipitation compared to the 1981–2010 normals (%) Sonč no obsevanje − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) I., II., III., M − thirds and month Slika 25. Dnevna višina snežne odeje aprila 2017 na Kredarici in največ ja aprilska debelina snega Figure 25. Daily snow cover depth in April 2017 and maximum snow cover depth in April Agencija Republike Slovenije za okolje 21 Na Kredarici aprila tla vedno prekriva snežna odeja. 29. aprila je bila snežna odeja debela 315 cm, kar je manj od dolgoletnega povpreč ja. Aprila je bilo največ snega leta 2001 (7 m), 1977 (690 cm), 1975 (560 cm), 2009 (555 cm) in 1979 (538 cm). Malo snega je bilo v aprilih 1955 (176 cm), 2002 (195 cm), 1993 (205 cm), 2015 (215 cm) ter v letih 1959 in 1989 (po 220 cm). Slika 26. Največ ja višina snega v aprilu Figure 26. Maximum snow cover depth in April Na sliki 25 je prikazana največ ja aprilska višina snega v Rateč ah, Ljubljani in Novem mestu. V Ljubljani je bila snežna odeja najdebelejša aprila 1952, namerili so 20 cm, sneg je bil prisoten v 22 aprilih, dolgoletno povpreč je znaša 2 cm. Tokrat aprila po nižinah ni bilo snežne odeje, snežilo je le v višjih legah, med kraji, ki so 19. aprila poroč ali o skromni snežni odeji, sta Zgornje Jezersko in Nova vas. Slika 27. Število dni z zabeleženo snežno odejo v aprilu Figure 27. Number of days with snow cover in April Agencija Republike Slovenije za okolje 22 Slika 28. Triglav s Kredarice, 8. april 2017 (foto: Aleksander Marinšek) Figure 28. Mt. Triglav, 8 April 2017 (Photo: Aleksander Marinšek) Slika 29. Število dni z nevihto ali grmenjem v aprilu Figure 29. Number of days with thunderstorm and thunder in April Aprila so višje plasti zraka še razmeroma hladne, pri tleh pa se zrak ob sonč nem vremenu razmeroma hitro segreje in postane labilen. Seveda je za nastanek neviht potrebna tudi zadostna vsebnost vlage v zraku. Tako se aprila že lahko pojavljajo nevihte, ne le ob vremenskih frontah, ampak tudi zaradi Agencija Republike Slovenije za okolje 23 labilnosti ob pregretju spodnjih plasti ozrač ja. Največ dni z nevihto ali grmenjem so zabeležili v Č rnomlju, in sicer 6, v Mariboru in na Kredarici so bili po 4 taki dnevi. Na Kredarici so zabeležili 16 dni, ko so jih vsaj nekaj č asa ovijali oblaki. V Koč evju je bilo 5 dni z opaženo meglo, po 3 v Novem mestu in na Bizeljskem. Slika 30. Število dni z meglo v aprilu in povpreč je ob- dobja 1981–2010 Figure 30. Number of foggy days in April and the mean value of the period 1981–2010 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v zač etku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni č as, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremen- ljivi zastopanosti različ nih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manj- šemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bilo 6 dni z meglo, povpreč je pa znaša tri dni. Največ dni z meglo je bilo zabeleženih aprila 1952, in sicer 12, brez megle so bili v aprilih 1959, 1984, 1994, 1995 in 1997. Slika 31. Potek povpreč nega zrač nega tlaka in povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare, april 2017 Figure 31. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure, April 2017 Na sliki 31 levo je prikazan povpreč ni zrač ni tlak v Ljubljani. Ni prerač unan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Povpreč ni zrač ni tlak je bil v zač etku meseca najprej ustaljen, nato se je 9. aprila dvignil na 989,3 mb, sledilo je upadanje in 13. aprila je bilo dnevno povpreč je le 976,4 mb. Po nekaj dnevnem ustaljenem zrač nem tlaku je sledil nagel porast in 21. aprila je bila z 991,4 mb dosežena najvišja vrednost meseca. Sledilo je upadanje vse do 28. aprila, ko je bil z 972,1 mb zrač ni tlak najnižji v aprilu 2017. Na sliki 31 desno je prikazan potek dnevnega povpreč nega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. V prvi polovici mesca se je dnevno povpreč je gibalo med 7,8 in 12 mb. V drugi polovici mesca so velike spremembe v vsebnosti vodne pare v zraku kazale na razgibano vremensko dogajanje. 20. aprila je bil povpreč ni delni tlak vodne pare le 3,4 mb, kar je najnižja vrednost meseca. Sledilo je narašč anje do 27. aprila, ko je bila z 14,1 mb dosežena najvišja vrednost meseca, nato je do konca meseca sledilo upadanje. Agencija Republike Slovenije za okolje 24 Slika 32. Zimski mraz v gorah, pogled proti Rodici (1966 m), 19. april 2017 (foto: Aleksander Marinšek) Figure 32. In the mountains, view to- wards Rodica, 19 April 2017 (Photo: Aleksander Marinšek) SUMMARY April was warmer than long-term average, the temperature anomaly was mostly between 0.5 and 1.5 °C, slightly higher was only on a small part of Posoč je and Lesce. The anomaly was below 0.5 °C in the northeast of Slovenia and on Pohorje. The first half of April was exceptionally warm, but the last third of the month was colder and frost on 21 and 22 April caused significant damage. Rainfall in part of Posoč je, part of Trnovska planota and on Jezersko exceeded 300 mm, in some parts of Zgornje Posoč je precipitation exceeded 400 mm. On the other hand, on the Coast, part of Bela krajina, a large part of Dolenjska, a substantial part of Štajerska, and in Prekmurje fell less than 100 mm precipitation, in many parts in northeast of Slovenia less than 40 mm fell. Between 25 and 28 April we observed abundant precipitation in the mountainous part of the country. Precipitation was below the normal in a small part of Notranjska, in substantial part of Dolenjska, in Bela krajina and in the northeast of the country, where some monitoring sites reported less than 50 % of the normal. Most of Slovenia reported above-average precipitation. Over 150 % of the long-term average precipitation fell in a small part of the Slovenian Istria, north of Primorska, in Gorenjska, most of west Štajerska, and a small part of Koroška. In Zgornje Posoč je, Kamniško-Savinjske Alpe, small part of Karavnke twice as much precipitation fell as normal. Only on the northeast of Slovenia was sunshine duration slightly below the long-term average. About half of the territory reported a surplus up to one fifth of the long-term average, the Slovenian Istria, Notranjska, part of Dolenjska, and Bela krajina reported anomaly up to 40 %. On Kredarica snow cover depth reached 315 cm on 29 April. Abbreviations in the Table 2: NV − altitude above the mean sea level (m) PO − mean cloud amount (in tenth) TS − mean monthly air temperature (°C) SO − number of cloudy days TOD − temperature anomaly (°C) SJ − number of clear days TX − mean daily temperature maximum for a month (°C) RR − total amount of precipitation (mm) TM − mean daily temperature minimum for a month (°C) RP − % of the normal amount of precipitation TAX − absolute monthly temperature maximum (°C) SD − number of days with precipitation ≥ 1 mm DT − day in the month SN − number of days with thunderstorm and thunder TAM − absolute monthly temperature minimum (°C) SG − number of days with fog SM − number of days with min. air temperature < 0 °C SS − number of days with snow cover at 7 a. m. SX − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C SSX − maximum snow cover depth (cm) TD − number of heating degree days P − average pressure (hPa) OBS − bright sunshine duration in hours PP − average vapor pressure (hPa) RO − % of the normal bright sunshine duration