II. Itnilka.
I (MUK, • PM U. Mnvii NA
Uli. Uto.
^H  ^Hk              ^^^B                   aaaaaaaaa                                aaaaaaaaal       aaaaaaaaa!                       aaal     aaaaaaaaf                 aaaaaaaaal        aaaaaaal                                   aaaV      aaaaaaal                          aaaV             aaaaaaa                aaai        I   aaal Lav                           aaaaaaaaaai                                                                                aaa\      aaaaaaar                        aaV                aaal                           aaaaaaaaaaf       aaaaaaaaaai                aaaaaaaaar       aaaaaaaaal                   aaaaaaaaal        aaaaaaaaaai
^ji j ^j l^Ji  II  J aa*aal  JlLi     LavJ* M L j LL ^k.        ;^': i   J    LL li  i   aaJi J aa*J P
IM sratl i Prostor l m/m X 54 m/m za lavadne at mak oglase 80 Wn.f m trađoc razglase 1*20 K. r* poslano ia reUtne 2 K. — Pri naroOhi
nad 10 objav popast Vnašanjem  riede tnseratov na) se nrlafi aatafta sa odgovor.
VprtivtttTO »Slov. Naroda« ta „Haraiaa TUttarma" gnaflota
ulica i!. 5, tiritlieno. — Talefam *L SS.
„Ustanak! IvaT   vsa* * LfeMjaai te pm poeti i
celoletno aaafcj ptačaa .   K  13>-
polletno.   .......    60-—
3 mesečno.   *.••*«    JO- —
I       u       •••••••     iv-~
V laiaiaaaiMi
celoletno......K140 —
poUetao.......„ 70-—
3 meaačno •   ,#••■„ &v—»
12-—
Novi  nsročrritd na} poSfjejo v prvič  naročnino  vedno   3a0"  po nakamid. Na samo pismena naroČila brez potlatve denarje se ne moremo ozirati.
grtaalttra jHev. Karata" Kaaflova ailea HI.L aHafeUa.
TalafOB itar. 34.
■aaiae  apis|aaaa  la  aaaplaaaa ia  aaiaataa fraakevee*. fjaar   Rokopisov no vrate.   fJH
Posamezna itevilka velja 60 vinarjev.
PoStnl na pavialirana.
UVilscu, Italija in Jugoslavija.
Iz vseh vesti, ki prihajajo iz Pariza, Londona in Rima, dasi so koli-kortoliko prepleskane v italijanskem smislu, je razvidno, da je nastal v jadranskem vprašanju znaten preokret in sicer nam v prilog. Wilso-nov nastop je učinkoval na zaveznike, pred vsem pa na Italijane kakor bomba, približno tako, kakor jeseni leta 191S. na staro Avstro - Ogrsko zgodovinska enuncijacija Amerike glede Čehoslovakov in Jirgoslove-nov.
In vse kaže na to. da bo ta \Vil-sonov korak ime! sličen uspeh, katar &a je imela ameriška deklaracija meseca oktobra L 1918. Tudi takrat je bila konsternacija v dunajskih krosih prav tolika, kakršna je danes v Italiji in na vodilnih italijanskih mestih.
A temu se ni čuditi. Italijanska diplomacija, kateri je treba priznati. da je namazana z vsemi mazili. ]e znala s spretnimi manevri in pretkanimi snletkami situacijo tako vešče prikrojiti da se je zdelo, da je postala Italija v jadranskem vprašanju absoluten gospodar ooložaia in da se njen spor z Jugosloveni ne more rešiti drugače, kakor s popolno zmago italijanskega in s pooolnim porazom fugoslovenskega stališča.
Ultimatum, za katerega se je italijanskim državnikom posrečilo pridobiti Francijo in Anglijo, je bila tako umetniško dovršena taktična poteza, da je bi! ves svet prepričan, da je z njim stopil jadranski problem v zadnjo končno odločilno fazo, iz katere morajo iziti Italijani kot zmagovalci na vsi črti.
A da si še bolj zasigurajo svoj 'do zadnjih podrobnosti že v naprej izračunjeni nspeh, so italijanski diplomati vrgli v svet granato o snujoči se francosko - jugoslovenski vojaški konvenciji, "katero »razkritje« ni imelo drugega namena, kakor čim najtesneje prikleniti k italijanskemu vozu francosko republiko in jo tako trdno zapresti v italijanske mreže, da bi se ne mogla niti ganiti v slučaju, ako bi se kraljevina §HS proti vsakemu pričakovanju ne hotela ukloniti diktatu pod poveljništvom gospoda Nittija stoječe dvojice Lloyda Georgea in Clemenceaua.
Vse je bilo že pripravljeno in Hrejeno in Italija je že v sladkem pričakovanju razgrinjala svoj predpasnik, da vlovi.vani kot zrelo jabolko sebi ugodno odločitev v jadranskem vprašanju. In v trenotku, ko so se italijanski diplomati zibali v    sladki
zavesti, da je Sisifovo delo jadranskega problema za nje končno srečno završeno, je nastopil kot deus ex machina «Vlison in z enim zamahom razbil vse s tolikim trudom in s tako machiavellistično pretkanostjo zasnovane načrte!
Zavladala je splošna konsternacija, splošna zmedenost v italijanskih vladnih krogih pred vsem pa v italijanski javnosti in v časopisju.
V prvem hipu italijanski listi niso mogli priti niti do sape, tako presenetljiv, da, naravnost nemogoč se jim ie zdel ameriški nastop.
Wilsonova nota je bluff, tako ie iz enega gria zakričal ves italijanski časnikarski gozd. predsednik Wilson ie bolan, neozdravljivo bolan in njegova nota je zgolj izrodek bolnih njegovih živcev in razgretih njegovih možganov, za to njegovega koraka ni smatrati za resnega.
Toda mahoma je nastala v italijanskem časopisju grobna tišina, čim ?e postalo nad vsak dvom jasno, da Wi!sonova nota ni samo zgolj njegovo osebno mnenje, marveč da stoli za njo ves ameriški politični svet. vse ameriško ljudstvo.
In Italijanom se je jelo svitati, da Wifsonova grožnja, da bo Amerika odtegnila Evropi svojo pomoč in podporo, ni samo fraza, prazno strašilo, marveč dobro preudarjena resna volja. Za to so se takoj streznili in bodalo, ki so ga Še pred dnevi kakor Abraham nad Jakobom stavljali na vrat svoji fugoslovenskt 7 rt vi. jim je jadrno zdrknil na tla. njihova lavna trobita pa so dala znak za snlošuo umikanje.
To je čarobni učinek šibe. ki jo fe od daleč pokazal Wilson prešerni in poredni italijanski deci. In prav je, da je oče Wilson ameriško jedilno košarico obesil nekoliko višje, je italijanska gosooda vsaj prišla do zavesti in spoznania, da so se na svetu moči in sile. ki lahko poskrbe za to. da ne bodo ra^lrt italijanska drevesa do nebesnih višin.
So meje tudi za itaJnanski imperializem, o tem so se te dni prav prepričevalno fahko uverili Italijani. Ali bodo iz tega dejstva tudi črpa?! nauk?
Nadejamo se. ako i?h niso bogovi udarili s slepoto tako. kakor v usodnih oktobrskih dneh pokojno Avstro - Ogrsko!
VSEBINA WILSONOVE NOTE. LDU  Bakar,    18. februarja.   Nota predsednika Witsona   bo obelodanjena
v celoti v najkrajšem času. Predsednik WUson ie opozoril v svoji noti na to, da bo po najnovejšem projektu železniška proga med Reko in Sv. Petrom oddaljena komaj streljaj iz paške od italijanske meje, Wilson naglasa nadalje, da se morajo zavezniki glede Istre strogo držati njegove Črte, zlasti z oziram na to, da njegova črta že seda! odreže več kakor 400M00 Jugoslovanov od Jugoslavije. Iziavil ie odločno, ča ne more soglašati z modilikacijo projekta, ki ga ie sam izdelal. Glede grožnje, da se bo uveljavila londonska pogodba, izjavlja Wilson. da z londonsko pogodbo niti ne računa in da jo smatra za nafgrsi primer surovega kršenja narodnostnih pravic. Nadale pravi, da zadnji jadranski takozvani kompromis nikakor ni v skladu z načeli, katera Je svojčas proglasH in katera so sprejeti tudi zavezniki, niti z onimi, za katera je ameriški narod vstopil v vojno. Wil-san pripominja, da ne more odobriti takega nasilja nad malim narodom; v vsakem primeru pa meni, da je to nasilje tipičen pojav svetovne politike, kakršna se vodi že izza njegovega odhoda fe Evrope. Vsled tega izjavlja, da se ne strinja s nobenim izmed obeh predlogov, ki sta bila stavljena beograjski vladu V primeru, da bi zavezniki v resnici hoteli vztrajati na svojem stališču, bi on sploh ukinil ratilikacilo versail-leske pogodbe ter prepustil zaveznikom, da se sami izbavvo iz te neprilike* — V odgovora na VPilsonovo noto pravijo zavezniki, da so pač pripravljeni umakniti predlagani kompromis s dne 20. januarja, da pa morah ostati zvesti londonski pogodbi, katero so podpisali. Iz pisanja angleških in francoskih It-slov ie razvidno, da je Wilsonov na* stop povzročil veliko zmešnjavo, prečrtal vse račune zaveznikov ter zastraši? Italijo, ki nam le že držala nož pod vratom in ki sedal ne ve. ali naprej ali nazai. — Medtem pa ie resnica, da italijanska lira v inozemstvu pada čim-dalje bolj. Na Reki se plača danes za en dolar 27 lir, dočim se ie pred desetimi dnevi plačalo samo 13 Ur.
ODGOVOR FRANCIJE IN ANGLIJE NA WILSONOVO NOTO. LDU Dunaj, 18. februarja. (ČTU) Kakor poroča časopisje, sta Llovd George in iMillerand ugotovila vsebino note, ki se ima poslati predsedniku VVilsonu kot odgovor na njegovo noto glede jadranskega vprašanja. Ta odgovor je bi! danes odposlan- Nota izrecno izjavlja, da zavezniške vlade nimajo namena, oropati Evropo ameriške pomoči. Načelniki zavezniških vlad vzdržujejo kompromis, ki so ga sklenili v Londonu In predložili jugoslovenski vladi. Ako ta kompromis ne bo sprejet, bi se morala izvesti londonska pogodba. Ker se Mitlerand ni strinjal z odgovorom na to noto. je verjetno, da se odgovor sploh ne bo odposlal.
WILSON IN EVROPA.
LDU. W*shfn«*tan, 18. februarja.
(DKU.) Reuter poroča: Sedaj je razširjeno mnenje, da bo VVilson v bodoče tudi na <iruge načine izražal svojo željo, da se odtegne evropskim vprašanjem. Lansingova odpustitev se ±č more smatrati za prvi tak korak, ki ga je napravila nova ameriška politika z ozirom na Evropo. Pričakovati pa je še vse drugačnega in senzacionalnega razvoja v tem pogledu. Predsednikova grožnja, da se bo odtegnil evropskim vprašanjem, nudi članom opozicije nekakšno zadoščenje, ker so odločno mnenja, da bi mogel senat mirovno pogodbo jednostavno zavrniti, ako bi se pred-šeđnflc mogel odločiti za to, da se v evropejske stvari ne bo vmešaval. Na ta način bi se Amerika oprostila vseh zapletljajev v starem svetu.
DR. TRUMBIČ  O  POLOŽAJU.
LDU Trst, 18. februarja. »Piccolo« poroča iz Rima z dne 17. t. m,: Londonski dopisnik lista -Giornale d* Italia^ brzojavlja, da se bo nemara izjalovilo upanje, da se v kratkem udejstvi Nitti-jev kompromis. Potrditev tega vtisa je dopisnik dobil v dolgem razgovoru z dr. Trumbićem,   ki se nikakor ni hotel
izraziti o nadaljnem postopanju Jugoslavije in je ponovno naglašaL da odločno odklanja vsak drugi kompromis, ki ne vsebuje VVilsonove črte. To izjavo je dr. Trombič podal s preverje-njem, ki ne ostane brez vtisa. NaglaŠaJ je, da je šla Jugoslavija preko skrajne meje popusti j rvosti ni da je bila vodilna misel njene politike za vsako ceno z Italijo doseči spovazum, ki se opira naj zemljepisne, gospodarske in politične razloge. Zagotavljal je, da je poizkusil vse, da doseže sporazum med obema drŽavama. Vsled teh odločnih izjav dopisnik ne veruje, da bi Jugosloveni poslej kazali večjo popustljivost: zakaj njihovo intransigentno stališče podpira-* jo VVilsonove izjave, katerih pa, kakor zatrjujejo, nikakor niso povzročili. Dr. Trumbič je tudi poudarjal, da ministrska kriza v Jugoslaviji brez dvoma zavlačuje možnost odločitve s strani naših (italijanskih) nasprotnikov. Po njegovem mnenju bo sestavljena koncentracijska vlada, ki bo natančno nadaljevala politiko svoje prednice. Ta kriza zavlačuje možnost, da Jugosloveni podajo končnoveljaven odgovor na zadnjo kategorično naznanilo L!oyd Georgea. vsled česar ni preveč verjetno, d* se Nitti povrne v Rim, ker je vpraŠanjq že povsod rešil.                                   .;
-------------------------------------------------------------------                  , .   -.                                 .                                         .                          i.„ ■ ,.                       i.),.
Dr. Vane Radef:
Nekaj o usnjarski industriji v Jugoslaviji.
Najvažnejša panoga našega gospodarstva, ki je že pred vojno bila ogromno aktivna, je vsekakor usnjarska obrt. Neglede na življen-ske potrebščine posameznika, ki ta del oblačila neobhodno potrebuje. )e potrebno, da se razvoj usnjarske obrti ne povspe samo na tisto industrijsko stopnjo, ki odgovarja le domačim krajevnim potrebam, ampak priti moramo do tega, da bomo za-mogll konkurirati s tem narodnim proizvodom na svetovnem trgu.
Dasiravno se je usnjarska obrt med vojno, osobito v slovenskem delu Jugoslavije, dvignila na precejšnjo stopnjo, vendar ustroj obrti še ne odgovarja povsem današnjim načelom. Gotovo je, da je naš tovarnar usnja izdeloval blago precej dobre kvalitete, ker je vzrastel iz malega na veliko po popolnem in temeljitem proučevanju vsega dela. Svoj višek so skoro dosegli v vojni in precej razširili svoje tovarne, celo tako. da nam daleko več ne zadošča kontingent kož, ki jih u. pr. da Slovenija. Kot naravna posledica tega so se začele naše tvornice preosnav-Ijatl v tvornice, ki se pečajo s strojenjem ovčjin in kozlovin; materijal za. to dobimo danes iz Bosne. Srbije m Makedonije, kraji, ki so   agrikul-
turni in živinorejski, kjer pa je otJrtii posebno usnjarska, še le v povojih.] Sicer so tvornice s to preosnovoj storile velik korak naprej, vseeno p«n imajo naši tvorničarji še nekaj na^ oak. na katere jih je treba opozoritfcj Poglavitna je vsekakor ta, da stroJKJ jo vse vrste usnja zajedno vzllc tavi mu. da potrebuje ena vrsist hitreJSi,; druga počasnejši stroj si posledica! temu je. da so te vrste druga drogi **j česlenkah na potu. S tem pa Jim ta-j di delo deloma zaostaja, deloma jilij nrehituje. Velika napaka je tudi, d*i se naraščaj (sinovi lastnikov) n$j vežba ne teoretično fai skoro tuđi ne^ nraktično. Nakazila gotovih svot m* povzdigo živinoreje in s tem kože, i za pogozdovanje s tako potrebnim* hrastom, kostanjem m smreko, za j štipendije mladim strokovnjakom, ki] J)! zamoeli voditi tovarne v vsakem^ oziru odgovarjajočem obrti, manK kajo. Ce tudi je obrt prinesla, ogromne dobičke v vojni, se vendar^ ni dobiček vporabil za zidanje mo-:f demih, tehnično popolnoma oprem-t Ijenih tovarn, ki bi n. pr. izdelovalen boks aH chevreamc. Za specijalizira-j nje. kakoršnega vidimo v tej indn-. striji v Nemčiji in Ameriki se nismo; interesirali.                                         7
Ministrstvo trgovine in industrij
LISTEK.
Tbore Blanche:
Ptička v kletki.
•
Prvič jo je opazil na izletu v svobodno naravo. Izlet fe priredilo nekaj bančnih in poštnih uradnikov na  ladji  paroplovbene  družbe.
Vsi zimo je preživel v temni blagajnični dvorani z zavihanimi rokavi svoje srajce in z očmi, zasoljenimi od neprestane plinske Inči, preštevajoč vrečice umazanega sre-jbra s tramvajev in pamikov, od pekov, pivovamlkov in bab s trga.
Ko se je takrat čisto nenadoma začutil zunaj ter je čutil sveži morski vetrec z vonjem lok in gozda, šegetajoc ga v nosu tedaj mu je stopila v glavo pomlad, in zdelo se mo je, da ni v vsem svojem življenju se nikdar videl toliko lepih deklet, kolikor takrat na malem parničim
A med vsemi je bila ona številka prva,
Mod plovbo Je vedno tekal ptt-likoL dal bi Jo mogel opazovati skri-
vaj, in ko ie ona zbežala pred njim na mostič ter je zagledal njen mali čeveljček Hr kos tesno napetih nogavic, je čutil, da je njegova usoda zapečatena.
Predstavila sta se med sabo in s smehom kot uradnik in uradnica — on poštni, ona bančna. — Oba sta bila revna in oba sta bila dva telička, izpuščena prvič v zagrajo.
Ne, kako nenavadno zelena se jima Je zdela trava — in kako jasna voda — \n glej, kako silen vonj je vel iz gozda!
In medtem so se srečavali njih pogledi in kakor bi vse plesalo okoR njih. Hitro sta umolknila in se vrnt-la k tovariSem , * •
Tistega leta sta se nato sešla še večkrat — sprva ko* prijatelja, ki sta z važnim obrazom razpravljala o reformnih fn organizačnih načrtih, trčočih se njih sbtžbet — kasneje kot ženin hi nevesta ..,
Naslednje pomladi in jeseni sta zbirala darove po domačih dražbah ter razprodajah pohiftva pod roko. hi v svojo grozo sta spoznala« da Je sfloo drago.
AH česa naj bi Se Čakala? Nihče se al fcoel nadelati nobene dcdSCtoc,
a čakati, da postane on definitiven, bi pomenilo celo večnost!
No, morda pojde to tod! tako. Dopoldne je bil on vslužbljen v banki, popoldne prav do devetih pa je pomagal v poštni hranilnici in tako si pridelal še petsto kron na leto. \ tudi njenih šestdeset kron na mesec ni bilo zaničevati, kajti razumelo se je samo ob sebi, da ie imela ostati na pršti še nadalje.
Najela sta si malo stanovanje z dvema sobama in kuhinjo v četrtem nadstropju na konca predmestja Vasastaden, kajti še dalje zunaj nista mogla stanovati, ako je hotel on prihajati pravočasno ob petih v hra-nilnico. Toda za več sob, nista imela sredstev, niti pohištva.
In neke nedelje .sta vzela zaprto kočijo, se odpeljala v cerkev ter se dala poročiti hkratn z nekaterimi rokodelci in delavci.
Za ponedeljek sta si vzela dopust, in ko sta v torek zjutraj prišla zopet v pisarno, so Jo vznemirjali vsi. TovarfSI to ga vlekli hi se smejali ter ga vpraševali, ali bi ne povabili morda mladega zakonca na steklenico črnega piva, a kontrolor Je najet poseben povod, daje pristo-
pil k nji in se, kakor je dejal, prepričal, ali se ni medtem še nič izpre-meniia.
Ko so prihajali moški kolegi, da ji čestitajo, je zardevala ob njih pogledih in zdelo se ji je grozno neprijetno. Toda vsf so bili do nje laskavi in vljudni in nihče izmed njih ni storil drzne opazke, da se ženijo ljudje, ki nimajo ničesar in ki morejo le prav malo pričakovati od življenja.
Ko se je on vračal domov, je stopil k branjevcu in kupil pol kile grozdja. In ko je priletel v četrto nadstropje, je stala ona med chirmi. rdeča in razgreta, s kuhinjskim predpasnikom in ga je sprejela z odprtim naročjem, — Ne, grozdje! Kakšen sladkosnedež! Ona je bila vsekakor pametnejša, kajpada, saj je kupila le neka) Jabolk. Je li radoveden, kaj imata danes za obed? — No, malo! — In ni K lačen? — Oh, da, naravnost silno!
In takoj se mu je izvila ter stekla v kuhinjo, kjer jo Je dohitel in poljubil na lice ravno pred nosom posmehu joče se kmečke punčke, ki Je dobivala skromnih pet kron na mesec kot nagrado za to, da Je pu-
ščala mleko prekipevati in jima jej prinašala nalašč belih kamenčkovj namesto na trdo kuhanih jajc.
Sobi sta imeli prostrani In lepi s solnčno svetlobo, ki se je odbijala od pobeljenih zidov na dvorišču. Po-; bistvo pa ni bilo enotnega sloga terj je kazalo raznoroden izvor.    Toda i tudi to ju ni ženiralo, da je zastopa-] la dnevna soba salon in obednico*! saj je bila zato spalnica v vsakem! oziru udobna s svojimi rdečimi odejami na posteljah in s prepoliranim, umivalnikom, ki je bil videti docela! nov. Rekala sta svojemu domu »raz- j košno gnezdeče.« saj je ležalo tako: visoko, skoraj pod samo streho ini oba sta znašala zanje bilke skupno... j
Na pomlad pa je mlada gospa očividno shujSala, postala Je bleda in je imela pod očmi kroge.                ,
Ali to pot ni bilo iz tega nf&j Tekala je preveč hitro po stopnicah I in stari kontrolor je hvalil Boga ter i zatrjeval da vidi v tem milost božjo, ki drži svojo zaščitno roko nad nebeškimi ptički in pa nad začasni« mi uradniki.
(Kosec srtaaaaJaU
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD" dne 20. fcbraarfi 192a
itev. 41.
fe, opozorjeno na te napake. Je takoj | uvidelo nujno potrebo preosncvanja kn izpopolnitve te važne obrti fn Je pričelo v povsem modernem duhu jdelati na tem polju. V prvi vrsti |e prišla v poštev Makedonija« zemlja bogata na teh naravnih produktih. Industrija je tu slabo razvita, danf jso pa vsi pogoji, da se čimpreje ostvari« predvsem pa usnjarska industrija* katero je treba v teh krajih {primitivnega usnjarskega dela dvigniti na višino, da bo zdržala z lahkoto svetovno konkurenco. Iz teh krajev so se izvažale kože v vse dele sveta, posebno v Italijo, Francijo In lAmeriko. Angleži in Amerikanci so {2e pričeli v teh krajih z modernimi tovarnami, sčasoma pridejo tudi (usnjarske na vrsto. Tu bi opozoril jpaš jugoslovenski kapital, ki ima gotovo najboljše predpogoje na renta-biliteto, na hvaležno polle.
Makedonijo je Srbiia takoj, ko đo je v balkanski vojni oslobodila, jvpoštevala in poslala v te kraje svoje izvedence, ki so srbsko vlado točno informirali o odnošajih zemlje. Po •informacijah teh izvedencev, ki so ingotovili   gotovo   stopnjo    usnjarske
obrti« J© sedanje ministrstvo ■ v klelo nujno potrebo, reorganizirati primitivno usnjarsko obrt tamošnjih krajev po gori napisanih načelih. Poslalo Je svojega usnjarskem strokovnjaka Slovenca Ivan Burgerja v te bogate kraje, deloma da strokovno preštudira, deloma da takoj prične z učenjem obrti. V to svrho so se takoj otvorili posebni kurzi V tem dobro osnovanem načrtu ministrstva bomo kmalu zagledali njega velike in dobre gospodarske posledice. Če pomislimo, da imarno v na?! državi že 23 velikih tovaren usnja in II tovaren za čevlje, nadalje da bo Makedonija kmalu poplavljena s tovarnami in to mogoče s tujim kapitalom, potem je gotovo na mestu nasvet našim tovarnarjem, da se specializirajo in da postavijo tovarne v tiskih krajih, kjer imajo sirovi produkt pri roki. Uvoz kemično stro)e-nega usnja mora prenehati, v naših krajih se mora za nas in še v večji meri za izvoz izdelovati najfinejše usnje, ker so podani vsi pogoji, dobre surove ko^e, cenene delavske moči in velike vodne sile. ----------*----------
Državni nadzor in državna oprava veleposestev.
Stanje, koje ie ustvarila v celem &veru svetovna vojna, zahtevalo je nujno tudi ori nas velike socijalne in ekonomske reforme, med katere spada brezdvomno tudi naša agrarna reforma. Reforme tako velikega obsega, povzročale so vedno močne stresljaie v jekonomskem življenju naroda.
Ako si pobližje ogledamo sedanje jjrilike v našem ekonomskem življenju, posebne prilike poljedelske produkcije, pridemo do nepobitnega zaključka, da iniso te prilike. — v kolikor se v jav-taosti nepovoljno kritizirajo — ustvarjene samo po agrarni reformi, nego da jso neizbežna posledica . desorganizaci-jje starega (družabnega) reda, kojo je povzročila svetovna vojna sama posebi. Nov (družabni) red zgraditi je treba aia solidni podlagi, a naloga vseh jav-bih faktorjev je, sodelovati pri tem in iskrbeti, da se isti zgradi v duhu novega časa s kolikor mogoče rahlimi ekonomskimi in socijalnimi stresljaji. Treba je vsled tega tudi izvedbo agrarne jreforme spraviti v sklad z upravičenimi zahtevami, kole se danes stavi na obnovo in napredek poljedelske produkcije.
Ministrstvo za agrarno reformo se je postavilo radi tega na stališče, da je treba pri izvajanju agrarne reforme obdržati kolikor mogoče stalno kontinuiteto poljedel. produkcije, ker bo vsled jtega z ene strani obvezalo vse poljedelce, ki dobe zemljo od veleposestev, 'da izpolnijo gotove pogoje z ozirom na I bbdelovanie zemlje, a z druge strani bo postavilo veleposestva pod državni jnadzor in po potreb! tudi ood državno j »pravo, to pa rad i tega, da se obdrži stabilnost produkcije.
Ministrstvo za agrarno reformo je bdalo uredbo o državnem nadzorstvu
in o državni upravi veleposestev* Intencija uredbe je v glavnem, da se obdrži in če mogoče 2 racljonelnim obdelovanjem še poveča produkciio na vele-posestvih v času, ko se ima Izvesti agrarna reforma*
Po tej naredbi imaio veleposestniki nevezane roke pri obdelovanju svojih veleposestev. seveda mora biti to obdelovanje racijonelno in napredno, ozirati se mora na občne potrebe, negovati mora agr. industrijo — kjer to gre, v prvi vrsti sladkorno Industrijo — dvigati mora mlekarstvo, živinoreja poboljševati vrste semen itd. Veleposestniki morajo vsled tega obdržati cel inventar, živ in mrtev, v polnem obsegu: isti se bo zmanjševal le v toliko, v kolikor se bo površina posestva po izvajanju  agrarne  reforme  krčila.
Naloga državnega nadzorstva je, da čuva nad tem. da veleposestniki navedene dolžnosti točno izpoH-jjeto. ako bi se tega ne držali, prev^me se njihovo posestvo po novi uredbi v dr-žavno upravo. Omeniti je, da preidejo gozdovi v vsakem slučaju v državno upravo.
V uredbi je jasno In točno določena kompetenca državnega nadzorstva veleposestev: inciiatrva in dobra vol'a veleposestnika pri obdelovanju onega zemljišča, ki se mu pušča v užitek, ni v nobenem slučaju vezana.
Nadzor se ne bo vodil birokratsko* ampak strokovnjaško, pazilo se bo, da se produkcijo po možnosti dvigne, obenem oa tudi, da se varuje Interese sistematične izvedbe agrarne reforme.
Za vodstvo državne uprave na onih veleposestvih. koje prevzame ministrstvo za agrarno reformo v svojo upravo, veljajo do uredbi ista načela.
Politične vesti.
z-     —    Sestanek političnega klnba.
p/ Četrtek ob 20. uri zvečer se vrši jredni sestanek nolitičneg-a kluba v tajništvu  JDS. v Narodnem  domu.
= Krajevne politične organizacije JDS in politična društva se opozarjajo, da se sestanek, ki je bil na-jpovedan za jutri fpetek) zvečer na imagistraru. ne vrši.
= Vesnleeva pogafanja. — Opozicija In valutno vprašanje. Dr. Ves-jnič je izjavil prestolonasledniku regentu Aleksandru, da ne more sprejeti pravega mandata za sestavo ^vlade. dokler se ne informira o parlamentarnem položaju pri predsedniku parlamenta in načelnika demokratske zaednlce. Takoj potem je dr. aVesnlČ* posetfl čr. Pavloviča, predsednika začasnega narodnega predstavništva, da se informira o številu fposlancev v parlamentu. Dr. Pav-[loviS je izjavil, da sta obe politični [skupini skoro enako močni. V parlamentarnih krogih se trdi. da so poslanci opoziciionalnega kluba razdeljen! takole: Radikalci imaio 77 poslancev. Jugoslovenski klub 19. Na-jrodni klub 26, skupina Rlbarca 6, LMedakovičeva 5, zunaj strank jih je met: vsega skupaj 138 poslancev. iPoleg tega računa opozicijonalni iblok, da bodo tudi poslanci iz Crne Sgore in iz krajev, okupiranih po Ita-jJHL pomagali vladi v parlamentu. — Snoči so načelniki onozfcljonalnega bloka imeli sejo, na kateri so pretresali program in delo vlade, ako bi bila sestavljena samo iz opozlcional-nega bloka. Zdi se, da se radikale! glede valutnega vprašanja ne strinjajo z drugimi strankami, zastopanimi v parlamentarni zaednici. Jugoslovenski klub in Narodni klub menita, da se mora krona zamenlati al pari, z novim dinarjem In vsak star dinarski bankovec z novo kronsko novčanico v razmerju 1:4.
= PiotMu ie ni bil poitifen mandat LDU. Beograd, 7. februvar-
ni mandat za sestavo novega kabineta. Do 22. prestolonaslednik regent Aleksander še ni nikomur poveril sestave kabineta.
=   Posvetovanja  onozlclonalcev.
LDU. Beograd, 18. februarja. Včeraj ob desetih so se sestali predsedniki opoziclonalnih skupin pri g. Protlču. Seja ?e trajata zelo malo časa. Nato sta šla dr. Drlnkovlč In dr. Korošec v svoje klube, kjer sta se posvetovala s poslanci svojih skupin. Ob enajstih se je ćr. Korošec v spremstvu g. Stanka Baniča povrnil zopet k g. Protlču.
s: Iz opozlcllonalnega bloka. Beograd. 18. februarja. V političnih krogih se z velikim zanimanjem zasleduje razkol med posamnlmi strankami opozlcijonalnega bloka. Govori se, da je prejel Stojan P*orić od regenta mandat za sestavo nove vlade. V opozicijonalnih krogih se trdi. da vlada v onih delih naše kraljevine, ki leže izven bivše Srbije, veliko zadovoljstvo radi tega. ker pride sedaj na vlado opozicija. V krogih politikov dosedanje vlade se trdi temu nasproti, da vlada med poslanci iz novih krajev in radikale! veliko nasprotje zlasti radi valutnega vprašanja. Znana je ie zahteva bivšega finančnega ministra Ninčica, da se naj zamenja krona z dinarjem po relaciji 1 :5. katero zahtevo zagovarjajo radikale! še danes fn to v mnogo višji izmeri, medtem ko sto* jita Narodni in Jugoslovanski klub na stališču zamenjave a! pari. Tudi vprašanje rešitve vprašanja a«rrame reforme tvor! eno Izmed glavnih nrepomlh točk med radikale! In ostalim! strankami opozlcijonalnega bloka. — Kakor se govori v onostcllo-nalnih krogih. Je Imel Vesnld nalogo, da sestavi koncentraciiski kabinet da pa so Imeli Vesnidevf orerovori s dosedanlo vlado zgolj informativen značaj. Veznic Je predvčenrflnlim ponovno posetfl ministrskega pred* 045§» Davjdojrjfia, M mm Je P0M«» •
no Isjavti, da ae ali tajajo njegovi ta» varili v ministrstvu In poslanci demokratska zajednice m sodjalistlS-nega kluba z njegovim stališčem, da se pogaja s Vaaalčem samo takrat če se ta Iskaže, da Ja nooblalften sastaviti koncentracijsko vlado, ki bo imela nalogo razpustiti parlament ta takoj razpisati nove volitve. To stališče je odobrila v ponedeljek popoldne demokratska zajednica, kar le sporočil Davidovlč Vesniču takoj pismena V opozicijonalnih krogih se smatra kot gotovo, da bo poverjena sestava novega kabineta Stojami Proriču, ki bo sklical parlament ter v njem sklepal brez kvoruma, kar se pa na ta način ne bo dalo doseči, uveljavilo bi se potom naredbe. V krogih dosedanje vlade se smatra izvršitev tega načrta za neizvedljivo. Računi opozicije, da ji bodo pri njenem početju pomagali razni poslanci iz novoosvobojenih krajev, so napačni, kar dokazujejo razni dopisi in brzojavke iz raznih delov naše kraljevine, v katerih se odločno odklanja vsak poskus, na shčen način za-vleči volitve in ribariti v kalnem.
«= Gospod D* Annunzio In njegov krojač. Pesnik in vojskovodja g. Ga-briele D' Annun7io je leta 1013. dal napraviti v Parizu pri krojaču Pol-retu tri obleke. Plačal pa jih ni; od leta 1913. do  1014. za to ne. ker je njegovo proroŠko oko zrlo v bodočnost in videlo izbruh svetovne vojne: do leta 1918. zategadelj ne. ker je izbruhnila svetovna vojna: do danes pa zategadelj ne. ker }e kot vojskovodja in gospodar Reke vzvišen nad vsak spomin na tako prozaične stvari. Gospod Polret pa Je tip prozaika, k! nima zmisla za idealno razpoloženje in slab spomin poeta in vojskovodje D' Annunzia.   Poiret je v svoji prozaičnosti šel in tožil g. Dr Annunzia radi neporavnanih ra* čunov v znesku 1250 frankov pred civilnim sodiščem v Parizu in sodišče je D' Annunzia kakor navadnega smrtnika obsodilo v plačilo dolga in v povračilo sodnih stroškov. Kako pa se bo ta sodba reškemu go-sn~darju vročila?     To bodo velike t-vkoče, ker D' Annunzio    je   kot dolžnik prav tako previden   kakor kot vojak: on se ne da presenetiti! = NUtljevo   mnenje o svetovnem položaja.    »Agenzia Štefani«    javlja iz Pariza od 16. t m.: Ministrski predsednik Nitti ie obrazložil londonskemu poročevalcu    »Matina«    svoje    mnenje o ' svetovnem položaju: »Svetovni položaj je zelo jasen, je rekeLNitti: že 15 mesecev pozabljamo,   da moramo   narediti mir: živimo v upanju na pomoč iz Amerike, in v bednem zelo bednem položaju, v katerem se nahaja Evropa, se ne misli,   da je neobhodno potrebno delo vseh brez Izjeme. 2iveli smo, ne da bi mislili    na 300 milijonov Nemcev,    Avstrijcev, Rusov in Turkov, katerih delo in proizvodi so neobhodno potrebni za obnovitev Evrope. Kaj je posledica tega?   Amerika nam odklanja — posojila — moramo se zanesti na lastne moči:   moramo   narediti   konec  politiki, vsled katere smatramo že 15 mesecev po dokončanih sovražnostih za sovražnike 300 milijonov ljudi.   Z boljševikl, gospodarji Rusije, nismo ne v vojnem, ne v mirovnem   stanju;   za Turčijo ne vem, ali bo Se obstojala;    Nemčija, od katere pričakujejo Francozi   odškodnine, ne more več proizvajati, a ameriški in nevtralni finančniki smatralo,   da je vsa Evropa na pragu strašne krize; ne zaupajo nam,   ker nismo znali narediti miru;   treba ie vsaj toliko poguma za vzpostavitev   miru   kakor za napoved vojne; treba je pozabiti nekatere strasti in zadovoljiti se z Imenom   zmagovalcev, treba je gledati resnic! v obraz !n zadovoljevati se z besedami.   Smatram, da sem dal primer, pozvavši Italijanski narod, naj ne vstraja trdovratno ori krajevnih zahtevah, hi trudim se, da bi mu dal   vzvišencjSo bi večje obzorje za njegovo bodočnost. Iskal sem in iščem še prijateljstva   sosedov tudi tedaj, ko ie moglo njihovo nehanje priti v navzkrižje z nami. Povrnitev k popolnemu   miru In dovoUnemu   proizvajanju« — le pripomnil Nittf — »to le edino sredstvo, ki ga hna Evropa za svojo obnovitev;   drugače   poginemo,   in ogrozi nas strašnejše boljševištvo, kakor je moskovsko. Ostati moramo ze-dinjenl,   kakor smo bili v volni   Brez neposrednem skupnega dela med An-crfllo,   Italijo In Francijo   nI   rešitve v Evropi.« — Zdi se — pripominja »Ma-tin«. da bo ta politika, o kateri se fe že govorilo v italijanski zbornici, ooooluo-tna zmagala na londonski konferenci.
m Akcija za poffticne pregnala«-oa v RanH. »II Piccolo della Sera« poroča z dne 12. t. m. iz Plma: »DruStvo fnternJrancev, konflninm-bev in političnih obsojencev v Jnn> skf Benečiji« In »Društvo oollttcnih preganl*ncev na Trldentinskem« sta predložiti centralnemu uradn zrn nove pokrajine spomenico. Centralni urad fe soomen?co proučil In nato Is-dal sledeči odlok: »Z ozirom na zakon od ia avgusta fvf8. s katerim le avstrlfska vlada zagotovlfa od-Skodnhto onim osebam, ki so bile tenkom volne iz vojaških In drfavno-poflcfl*Vih nagfotv zaprte, hiternf-rarte ali kako dr»ga£e omejene v svoji osebni svobodi; s odro« n Ijpt da zajDore ItaBJa zahtevati   na
podlagi versaillske ta saintgermaln-ske pogodbe od Avstrije in Nemčije solidarno kompenzacijo za Škodo, povzročeno civilnim osebam s nasilnostmi In slabim ravnanjem, vltevši fivljenske poikodbe aH poškodbe na zdraviš, ki so posledica protizakonitega uridrževania v zaporih, deportacij, internacij In eva-kaudj ter sploh za nasilja, ki so na kakršenkoli način zlostavljale zdravje, delovno zmožnost in čast civilnih oseb, se bo brez odloga izposloval vkrep vlade, na podlagi katerega bo preskrbljeno v pokrajinah, ki se priklopilo Italiji, za likvidacijo napovedanih poSkodb in za dovolitev primernih predujmov na likvidirane svote, kakor tudi za popoma odplačila iz sredstev, ki se dovolijo v to svrho. Za likvidacijo in dovoljevanje predujmov in za odplačila bodo pristojni civilni komisarji. Svoje sklepe bodo izrekli na podlagi mnenja posvetovalnih komisij, ki se vzpostavita v obeh pokrajinah. V teh komisijah bodo pravično zastopani tudi interesenti sami. Za znesek nad 5000 lir bo potrebno potrdilo predsedstva ministrskega sveta v sporazumu z zakladnim ministrom. Istotako bo odločevalo ministrstvo tudi o pritožbah proti izreku generalnih civilnih komisarjev. Likvidirale in izplačevale se bodo sarno materijalne škode. Posebnega vpoštevanja vrednim slučajem se bo dovoljevala prednost. V slučaju popolnega odplačila se bo zahtevala izjava, s katero se stranka odreče svojih zahtevani nasproti sovražni državi v prilog italijanske države. Z likvidacijo Italija Še ne prevzame obveznosti delnega ali celotnega odplačila, pač pa se bo vlada potrudila uveljaviti pravice prizadetih po svojih lastnih delegatih v re-naracijski komisiji. Kaj pa je pri nas v tem oziru ukrenila naša vlada? Nič!
= Celkoslovafkl volilni red. češkoslovaška vlada je pretekli teden objavila svoj načrt o novem volilnem redu. Po tem načrtu se ustanovi na češkem pet volilnih okrožij, na Moravskem in v Sleziji trije in v Slovaški sedem. Zanimivi so statistični podatki o narodni pripadnosti volilcev. Na češkem bo po tem volilnem zakomi 4,272.927 čeških volilcev in 2.419.865 nemških volilcev, na Moravskem In v Sleziji bo volilo 2,081.148 Cehov, 1,047.184 Nemcev in 237.000 Poljakov. Na Češkem, Moravskem in v Slezifl bo torej volilo sku-paj 6,354.075 Čehov, S mili-ione 467.049 Nemcev in 237.000 Pollakov, na Slovaškem pa 1,778.896 Čehov In Slovakov in 1,131.218 Madžarov, Nemcev in Rusov. Iz teh
statističnih podatkov se da sklepati tudi na sestavo bodočega Čeboslova-škega parlamenta.
-» Šovinizem ia nt tzmnrl Na TeUnsko je prispela zavezniška komisija, U ima nadzorovati ljudsko glasovanje o pripadnosti tešinskega ozemlja. Te dni Je poljska delegacija priredila večer na čast zavezniški komisiji. Prireditve so se udeležili tudi češki delegati. Slavnostno zdravico je izreke] poljski delegat poslanec Zamorski, ki je razpravljal o prijateljskih stikih Poljske z Antan-to in končno na splošno presenečenje In ogorčenje povdarjal, da imata Japonska in Poljska enega In Istega vekovnega sovražnika, t j. Rusijo, In da imata obe državi dolžnost« da tega sovražnika pobijata in ga skušata uničiti. Vsled te netaktnosti poljskega šovinista je bila prireditev kmalu končana, ker so službeni an-tantini krogi smatrali za svojo dolžnost, da odgovore na breztaktnost Zamorskega s takojšnjim svojim odhodom.
= Ruski revolucljonar o boljše-viklh. Znani profesor in pisatelj Peter Struve, eden najznamenitejših ruskih revolucionarjev, je poslal Iz Rostova na Donu angleški reviji »The Neuve Europe«, ki jo Izdaja, kakor je znano, Seton Watsont dopis, v katerem Izvaja med drugim: »Ako so zavezniki mnenja, da bo vojna imela za posledico razdrobitev Rusije in da se ruski narod pomiri s tem faktom, pokazujejo s tem, da ne razumejo in ne pojmujejo tega, kar se godi v Rusiji in v ruskih dušah. Boj proti boljševlštvu je za ruskega rodoljuba v istini boj za veliko in edinstveno Rusijo. Boljševištvo Je naš sovražnik prav zaradi tega, ker stremi za tem, da bi Rusijo razkrojil in izročil razpadu. Ako bi boljševikl. kakor svoječasno francoski Jako-binci, delovali na to, da bi ujedinili Rusijo in ustvarili iz nje zopet veliko enoto, mesto da jo razbijajo, M ruski rodoljubi in najsi je njih stališče glede notranjih vprašanj še tako različno od boljševiškega in naj so njih politične in socijalne simpatije še tako nasprotne boljševišklm, našli pot h kompromisu t boljševikl Toda te poti nI, ker boljševikl ne delajo drugega, kakor da rušijo Rušilo* Na čelu boljševištva Je vžeano KaJ-novo znamenle nepatrijotizma.«
= Veleizdajnik Wolf. Listi poro> čajo iz Prage: Kakor javlja »Bohe-mia«, je bita uvedena proti bivšemu poslancu Wolfu radi govora, ki ga je imel na neki dunajski skupščini, preiskava radi veleizdaje in mote* nja javnega reda.
Telefonsba In brzojavna poročila.
IZBOLJŠAN POLOŽAJ GLEDE JADRANA.
LDU Beograd, 18. februarja. Beograjski politični krogi menijo, da se bc zaradi nastopa predsednika Witsona rešitev jadranskega vprašanja odložila za nekaj časa, da se je pa naš poležal vsled njegove intervencije znatno izboljšal In da se more upati odslej na povoljno rešitev jadranskega vprašanja,
ITALIJANSKE PROTIPOTEZE,
Trst, 17. februarja. Včerajšnji »H Plccolo della sera« orinaša z ozirom na zadnjo Wllsonovo noto iz Rima članek, ki ga ie cenzura precei pobelila. Kljub temu pa dokazuje članek v svoflh ostankih dovolj lasno, kako Išče italijansko časopisje primerne protipoteze, s katero nai parira uspešen Wilsonov naskok. Dopisnik pravi, da le že nar dni plavala po vzduhu ameriška grožnja. Jugoslo-venski ookrovlteli ie čakal trenutka, ko bi bila Jugoslavija vsled energičnega Nittlfevega nastopa In vsled nastopa zaveznikov prisiljena vdati se. Tudi je bilo znano, da se uveljavila v Wash!nsr-tonu struja proti sedanjemu predsedniku, struja, ki razume pravce ftallle bo-Ue neuro WiIson Ni bil sicer znan odgovor, ki *a je dal Lansins: Nittiju, spor državnega talnik« z Wllsonom pa priča, da fe Imela Italija tudi v beli hiši svoie zagovornike In gotovo nI samo shičat, da le demlslfonlral Lansins istočasno, ko fe Wi!son podal <volo Iziavo. List poskuša nato ubrati strune, ki nai bi našle v Angliji odmeva. Pravi, da Je duševni oče pariškega kompromisa LIcvd George fn da le zato vsled nastopa Amerike v prvi vrsti prizadet rre*tiž AnrlHe. Amerika ogroža vpliv Velike Britanije na način, ki se ne stri-nla z dosedanjo svetovne pozlcPo te države. An bo Anellia to trpela? Dose-dal ni Anglija bila nikoli rolina prejema!! nkizov v svoflh političnih konceptih. Njen oođpis na đo*mmni, fn «aM le W! tnđl le nrovlzoren, le bn sllčen oni strofi. H to fe Postavil We!1in*ton na lanskem mo*ta. da zabrani zmage pitflnermt Ploctierhi notmitl most vsled sovraštva do Napoleona v zrak. Nemčl-la le bolela ocrofatl anHHHto svetovno oozfefto. Wn1 %e «e zrodffo t Nem*?»o, fe znano. Do Wlfwwovega veta le hfri v« lena AnvPfa vnđ*t! usodo f?vrone. Danes osrroza AtneHka nleno svetovne 90«fcfi<K ne a besedo, amnak t darsko noMlko. Jutri !• k> h* ogro*ala ^^^^^^^^   "Lin Mi
Francija mora biti IndiCTlrana. ako Imajo njena zatrjevanja prijateljstva na-1 pram Italiii kako podlago in ako hoče, da bodo imeli njeni demantiji kak smisel. Kako stališče bo zavzela napram Ameriki Italija, se danes še ne more predvidevati. Neki poslanec je Izjavil dopisniku: »Ali je mogoče Izpostaviti-se ameriškemu frospodarskemu bojkotu ravno sedal, ko le cela Evrona v krizi? Dobe se še triki, ki zahtevajo takojšnjo izvedbo londonskega pakta. Toda kal bi nam bilo s tem oomatrano. ko Imamo približno ?e vse zasedeno, kar nam dale ta pakt? Ali na ?e oo drusrl strani mo-eroee. le boli popustiti nego le Italija1 fe storila v pariškem kompromisu In žrtvovati že padaline Itallinnske pokrajine, k! so pridob^ene s toTikfml žrtvami? Očividno ne! Položaj Italije je torej zelo težaven.
POGAJANJA 2 ITALIJO.
LDU. Solit, 16. febmvarja, (D. DDU.> Agenata Štefani j^lja Iz Pa-J liza od 14. t. m.: Razgovori o Ja^ dranskem vprašanju so odgođeni. Dr. Trumbič je izroči! noto, v kateri zahteva modifikacije načrta. Nitti jo baje rekel, da je pripravljen odpotovati v Beograd, da se pogaja glede trgovske pogodbe z Jugoslavijo.
SEJA   IN   POSVETOVANJA OPOZICIJE.
LDU Beograd, 18. febrnarf«. Dane* ob 16. je bila seja opozietialnega bloka v svrho sestave nove vlade. Trajala Je do 19.: odločitve še ni.
LDU Beograd, 13. februarja. Danes ob 19. se je pričela seja izvrševalnega odbora parlamentarne zajednice, na kateri se le razpravljalo o sestavi nove vladne liste.
LDU Beograd, 18. februarja, OpoK dne se Je raznesla vest, da Je gosp. Stoian Protlc* vrnit mandat. Narodni khib da le zahteval novo rešitev valutnega vorašanla In stavil velhVe zahteve glede poedlnlh ministrskih nortfe-llev. Padi zahtev, ki niso nredvlde^e v medseboinem sporazumu, ie gosp. Protlc zanosili salo. Ta incident se tolmači tako. da bo aosn. Prnfič vrnil mandat. Doslel na o vrnitvi mandata še nI nobenega uradnera Izvesti«. Ia kiogov opozicHonalnih poslancev se celo Ia vnet odločno dementira Hi dostavila, da te lutrl sestavi vlada Is oporidje-
štev. 41.
SLOVZN5T\l flfcKOD* «e 20- *H>roarJa 1920,
stran 9
STARI IN NOVI PREDSEDNIK FRANCOSKE. LDU. Parts, 18. februarja. (Don. kor. urad.) Agence Havas poroča: Stari predsednik Polncare je danes Izročil svojo oblast novemu predsedniku Deschanelu.
LDU Pariz, 18. februarja. (Dim. kor. ur. — Agence Havas.) Povodom izpremembe v predsedstvu francoske republike je ministrski predsednik Mil-lerand podal ostavko kabineta. Predsednik Deschanel ni sprejel ostavke.
ČEŠKA INTERVENCIJA NA RUSKEM. f LDU. Praga, 19. februarja. (C. T. U.) Včeraj je odsek za zunanje stvari nadaljeval debato o izjavah ministra dr. Beneša. Poslanec Anton Nemec je simpatiziral s stališčem dr. Zahradnika proti intervenciji na Ruskem. Govornik si sploh ne more predstavljati, kako bi mogla ententa varovati Ćehoslovaško. ako bi vodila vojno s sovjetsko Rusijo. V vseh ententnih državah je mir le navidezen in ves položaj je podoben položaju v Franciji pred 100 leti. Ententi-na pomoč bi bila dvomljiva, ako bi Čehoslovaki napadli sovjetsko Rusijo, ki je videti zelo močna. Proti ruski intervenciji je ves narod, predsednik, minister za zunanje stvari in narodna skupščina.' Narodnoderno-kratska stranka in dr. Kramar pa izjavljata, da je napačno, da se Čehoslovaki niso spustili v vojno proti Rusiji. Govornik je trdno prepričan. da je bilo prav, da se to ni zgodilo.
—  V svojem nadaljnjem govoru ie navajal, da je Marx bil po nemški vladi izgnan, da ie nauk Angleža Ri-carda razširil, da se vsled tega Marx niknkor ne more smatrati Nemcem.
—  V polemiki z dr. Kramarcm poudarja razliko med rusko in češko revolucijo, da se morajo Čehoslovaki napram Rusiji na novo orientirati. da potrebujejo gospodarsko zvezo z Rusijo ter stav* ministru za zunanje
stvar! vprašanje, ali hoče ustvariti gospodarske zveze s sovjetsko Rušila
ATENTAT!   NA    EVROPSKE    DRŽAVNE POGLAVARJE.
LDU. Milan. 18. februarja. (C T. U.) V Ner polju ie bil aretiran vodja komunistov Angelotti s 7 tovariši. Pri njem so našli popolnoma izdelane načrte za napad na skoro vse evropske državne poglavarje. Policija Ima v rokah imena španskih, italilanskih, irskih in ruskih anarhistov, ki bi imeli napad Izvršiti. Vsi so člani »rdeče roke«. Povsod so se ukrenile obsežne varnostne priprave.
VSTAJA ZOPER ANGLIJO V AZIJI. LDU. Dunaj, !S. februarja. ČTU. Kakor javlja vDeutsches Volks-blatt«, zapoveduje Enver paša vojski 70.000 mož v aserbejdžanskem Kurdistanu. Izjavil je. da je ustanovitev turanske države vprašanje bližnje prihodnost!. Po vsej Aziji je organizirana vstaja zoper Anglijo.
MADŽARSKI PARLAMENT.
LDU Budimpešta, 18. februarja. (Dun. kor. ur. — OKU). V današnji seji narodne skupščine je bil Štefan Ra-kovszky (krščanski nacionalist) s 126 od 133 oddanih glasov izvoljen za predsednika. — Na predlog: predsednika je zbornica sklenila, do izjrotovitve končnoveliavneca poslovnika uporabljati poslovnik bivše poslanske zbornice, toda z gotovimi izpremembamL
TURKI OSTANEJO V CARIGRADU.
LDU London, 18. februarja, t Dun. kor. ur.) Kakor doznava Reuterjev urad iz oflcielnejra vira, je vlada poslala angleškemu vrhovnemu komisarju v Carigradu navodilo, naj javno naznani, da so zavezniki sklenili, da ne nameravajo Turčijo oronati mesta Carigrada. Hkrati se Tmčna opozarja, da se bo mirovna no«rnd*»a znatno Izora* menila, nko h? se nadalfevafa preganja-nia v ArmenHI.
Dnevne vesti.
V Ljubljani,  /P. februarja   1920.
— O novi vslotl »Slovenec« navali danes v brzojavu razne torke o stvarnem programu nove vlade, o valutnem vprašanju ne govori. Da nova vlada ne more zavzemati stališča o valutni reformi, dokler ne obstoji. Je jasno, ali da stvarni program ne govori o valutnem vprašanju, ie vendar sumljivo. Z radirko ne gre reševati vslutnega vprašanja, to ima »Slovenec* prav. Tega tudi ni treba. Gospod Korošec bo vendar znal zadeti drugo pot, to tem lažje, ker ima prav današnji * Slovenec« v svojih predalih resolucijo, k! so jo sklenile gospodarske organizacije v Zagrebu. V tej najde gospođa potrebna navodila, ie bi bila sveta potrebna. Neomajnost stališča ne zadošča našim gospodarskim potrebam, mi hočemo videti dejanja. Postaviti treba relacijo izven veljave! Tako je tudi hrvatski Narodni klub zahteva!. Besede nas ne bodo omehčale, gospodje kandidatje za novo vlado! JDS je na svojem shodu dne 3. januarja t. L povedala jasno, da je zoper relacijo. Na?, list se je tega vestno držal. Skrbeli bomo, da gospodje SLS v odločilni fazi ne pozabijo na stališče, katero so v valutnem vprašanju prevzemali, dokler so pobijali drugo vlado. V tako važnem gospodarskem vprašanju ne sme biti dopuščeno slepomišenje.
—  Z našega vseučilišča. Za dejana Juridične fakultete je bil izvoljen prof. dr. Leonid Pitamic, za prodekana prof. dr. Gojmir Krek.
—  Imenovanje. Evidenčni višji nađzonvk Roger B a s s i n je imenovan za katastralnega rav latclja v VI. čin. razredu pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani.
—  Imenovanje v ministrstvu za trgovino in industrijo. Dr. Ivan Shvegel, bivši avstro - ogrski generalni konzul in sedanji narodni poslanec Jugoslovanskega kluba je bil imenovan za načelnika I. razreda v ministrstvu za trgovino in industrijo.
—  Prepoved javnih plesov- De želita vla^a za Slo ver Ho je za dobo do velike noči prepovedala vse javne plese. Dopustne so le na vabljene goste omejene plesne prireditve, ki nudijo odrastlim osebam dostojno zabavo. Srednješolcem je udeležba tudi na takih plesih prepovedana. Za plesna vaje in šole se predpisuje najstrožje nadzorstvo.
—  Grarlbena direkcija za Slovenijo v Ljubljani razpisuje tri mesta 2T?^emh adi»,r»ktov in tri mesta grajenih oficijalov. Prošnje do 1. marca t. 1.
—  CehoslovaSka ujcotovttav. V ^Češkem Slovu« čitamo tole notico: »Poštna zveza z Jugoslavijo. Dell časa že dohajajo ministrstvu poŠt pritožbe radi neredne dostave pisemske pošte med Jugoslavijo in na« te KpuMito Ptttsksv* to dogBtlaV
da je neredom v tej dostavi kriva edino poštna uprava kraljevine S. H. S., ki je bila opozorjena na rezultate te preiskave.«
—  Celiska podružnica »Državne posredovalnice za delo* je vsled ne-norabljivosti dosedanjega uradnega lokala zaprta in se otvori zopet začetkom marca v Gosposki ulici l, T. nadstropje. Stranke naj se dotlej obračajo na mariborsko podružnico.
—  Demonstracija dljaštva. Včeraj ob 2. p3poldne je bil v hotelu Tivoli skupen sestanek vseh ju?oslo-venskih akademikov. Na sestanku so razpravljali pred vsem ekorom-ska vprašanja, pri slučajnostih pa ie orišla na razgovor stanovanjska mi-zarija in zadeva glede treh bankovcev po 1000 kron. ki jih je zaplenila delegacija finančnega ministrstva. Z ogorčenjem in ostrimi protesti se je žigosalo počasno postonanje stanovanjske komisije, ki doslej kljub ponovnim spomenicam, intervencijam, prošnjam in predlogom ni nakazala stanovanj nekaterim vseučill-škim profesorjem, vslecj, česar so nekateri profesorji primorani stanovati izven Liubljarte po pet ur oddaljenosti, tako, da se ne morejo vršiti redna in točna predavanja in se nekatera ravno vsled te stanovanjske bede niso mop/la pričeti. Na razerover pa je dalje prišla zadeva zaplenjenih bankovcev. Blagajnik »Podoorne^a društva ju prosi ovanskih akademikov« v Ljubljani je dne 14. t. m. dvijrrH znesek 25.000 K v bankovcih no i 000 kron. Od te?a zneska je plačal raznim kmetovalcem svoto 21 tisoč kron za razna živila, dočlm je hotel dne 17. t. m. dopoldne zamc-rjati pri delegaciji finančnega ministrstva oetale tri bankovce no 1000 kron za nove: dinarsko - kronske bankovce. Na delegaciji pa Je uradnik bankovce takoj spoznal za »ponarejene« ter jih zaplenil z opombo, da vč iz katere banke prihajajo. Po sestsnku so odšli akademiki korporativno pred deželno vlado, da jej po svoii deputaciji predlože svoje želje. Predsednika deželne vlade ni bilo, zato Je bilo deputaciji naročeno, naj se zglasi prihodnji dan ob 11. Nato so akademiki odšli pred deželni dvorec, sedež univerze, kjer je nek! govornik kratko v ostrih besedah kritiziral splošno korupcija Od tu so sli pred pošto, kjer je prišlo do ponovo1*- **-----■•**'—*
— Porotno zaseda«!« ▼ l>Mfai* <e pridne dne 23. 1 m. Predsednik: dr. Oton Papež, predsednik del sodlMa. predsednikovi namestniki: Tran Re-eallv. podpredsednik def. sodišča, rt. Vedemiak. vfcii defelnosndnl svetnik, Fran Peterlin. višji dežejnotodni svetnik. Anton Naaode. <teželn<»odni ***£ tiik. Imena porotnikov, A. Ula*iri porotniki: Rozman Matija* SrfdaJa Bela: Lan Janez, Črnuče: Nu£t& loslft* Wt LiptJene: Erklavc Ivan. Mette: Kn» te JejM* St Vidi 2i«ii» Juto Vita; 1
Kraljic Pran. Brest: KrsJpvec Fran. Vrhnika: RoJina Fran. Zff. Šiška: Debelak Valentin. Skofja Loki: Komati? Jote. Mengeš: Mencinger Ivan. Bistri* ca: Gramoovčan Andrej. Vrhnika: Žeje: Poaačar Ivan. Vrba; Kališek Anton, Fužine; Rebec Janko, Litija; Pere Fran, Radovljica. Jaaer Valentin, Št Vid: Lavi Leopold. TriHČ; Bcriak Pr„ Kranj; černilec Vinka Naklo: Dotinar Andrel. Smlednik: Brenk Pran, Drau-Ije: Ramovš Ignac Dravlie: PieSko Ivan. Pleštvca: Lamoič* Ivan. Dvor: Brenčič Josio. Vrhnika: Kurait Fran mL, Kranj; ApPi Anton, Zapuže; Ga-Snerlin Ivan, Šenčur; skrlep Josip, Mala vas; Jurca Ivan. Podtipa; Kane Ivan, Podsmreka; Rotar Jože, Pod-s m reka. B. Namestniki porotnikov: Marinko Martin. So. Šiška: Mohar losi Sd. Šiška: Glavič Jernej. So SiSka: Novak Ijrnac. Liubliana: Blzllj Anton. Ljubi ana: Kette Josip, Ljubljana: I Battelino Danijel. So. Šiška: Ložar Jernej. Ljubljana; Podboj Ivan, Ljubljana.
— Drzen vlom v Spodnji Šiški. Včeraj* med 7. in 9. uro je bil izvržen v podstrešni spalr" sobi gostilne KeršiČeve v Spodnji Šiški drzen vlom. Vlomilec je nemoteno in ne-opaženo odnesel 70 bankovcev po IOOO K, t. j. 70.000 K in za 5000 K raznih drugih bankovcev, dalje večjo   svoto   zlatega in srebrnega de-
narja, osem zlatih prstanov, med temi dva t dragocenimi briljanti, dva srebrna s zlatom obrobljena servietna obročka In več srebrnega Jedilnega orodia, vse v skupni vrednosti 200.000 kron. — Tat Je na drzen in originalen način izvedel vlom. Spalna soba se nahaja v podstrešju, okna mole ven na stransko Pranko-pansko ulico. Vlomilec Je pristavil lestvico k strehi, zlezel po nji na streho do okna, na okensko Sipo Je pritisnil cunjo, namazano z limom, tako razbil Sipo, nato odprl okno ter splezal v soba V sobi je našel blagajniške ključe, ter nato z lahkoto odprl dve blagajni. Po isti poti, samo da je streho pokril s posteljno odejo, da nI bilo čuti ropoianja, se je odstranil ter izginil v temo. Lestvico Je potem naslonil ob zid nasprotne hiše. Vlom je ob 9. uri opazila gospodinja Antonija Keršič Ko je stopila v spalno sobo, je takoj opazila, da ste odprti in izpraznjeni obe blagajni, ročna in velika, kakor tudi predalček, v katerem so se nahajale dragocenosti. Vlom je takoj naznanila stražnici v Šiški, kakor tudi kolodvorski   policijski  ekspozituri.
— Umrla ie v Kranju ga. Marija Golob, roj. Podrekar.   N. v m. p..'
n^inaueiSa poročila.
ITALIJANSKI MINISTRSKI SVET.— VITTI POTUJE V BEOGRAD. — POD VVILSONOVIM PRITISKOM IŠČEJO ZAVEZNIKI SPORAZUM Z JUGOSLAVIJO! LDU Split 18. februarja. Dne 18. februarja se fe italijanski ministrski svet pod predsedstvom senatorja Mor-taro bavil s poslednjim snoroČilom iz Londona in raznravlial o možnosti Uit-tMeve** potnvania v Beograd. Ker ie orj zahteval snlidnrnnst vsega kaHnefa, fe tn dc:*tvn ve'!?*e važnosti političnega znn^rra. Ministrski svet računa i'c'"'/ V'f'znnnve mt'yn7<>nci'e v korist fngosfavifl <: ir>m da se hndo vf$eS i***a kor aha Amrrihe morale ftalt'a. Frnn*r^ka in Anvlva domeniti glede novca kompromisa v jadranskem vprašanja. — Prečitana le bila tndf vseffina brzojavke, ki sta jo poslala Wilsona Millerand in Lloyd George. Prišle so na razgovor tudi odločitve predsednika zveze narodov z ozirom na  dr. Trambića.
»TIMES«   t\   VVILSONA   IN JUGOSLAVIJO.
London, 16. februarja. Z ozirom na
ameriSko noto v jadranskem vprašanja izjavljajo »Times*, da le v bistva stališče predsednika Wl!sona popolnoma pravilno. List naelaŠa. da sic^r ni sodelovanje Amerike ori ureditvi vnra-šani. ki še niso bila rešena na mirovni konferenci, neizogibno potrebno, da se vzpostavi red v Evropi, noudarja pa, da je to sodei^vanie želeti v naiveč-fem Interesa Evrope In vsesa človeštva. »Times« izražajo nado, da bodo Franc!ia. Anglija in Italija temelilto nroncile Wilsonovo noto in jo tudi uva-£evale.
IZPOĆITrZV AMERIŠKE NOTE GLEDE JADRANSKEGA VPRAŠANJA. Pariz, 17. februarja. Današnji * Journal des Debats« poroča: »V jadranskem vprašanju so nastale nove komplikaclle. Nota predsednika VVilso-na. naslovljena na mirovno konferenco. ie spravila zavezniške državnike v nai-večio zadrego. Noto, ki io je v soboto zvečer veleposlanik Zedmjenlh držav, Vallace, vročil ministrstvu zunam'ih del, so takoi snoročill v London. Ne da bi imela odločno grozilen značaj, poudarja ta rota ameriško stališče, ki se ni snremenilo in ki ostane zvesto nazo-rrm. izraženim v nori decembra 1919. Lloyd Oeorsre in Millerand sta brez odmoran ?a ocVnvorita Wilsonu. Njiju odgovor doslej še nI objavljen.
HFMtsfiA Pianov siovfnsktt
HV JrTOVATSITF V¥,AOE TFP VELIKIH Zupanov na vidiku.
Beograd, 19. febnrvarja. Ako se bode danes posrečilo Protlču uve-riti regenta, da more stopiti pred parlament, mu bode poverjena sestava vlade. V toni tlučptu podalo vsi člani hrvatsko ?n slovenske vlade kakor tudi veliki župani demisijo.
OPOZICIU KPOftNJARI S
PORTTEUL Beograd, 19. februarja. Opozicijske stranke čutijo, da nimajo ne kvoruma, ne večine, Vsled tega so začele ponujati raznim demokratskim skupinam vdeležbo na vladi. Predvsem so to ponudili socijalistom, kateri so pa takoi službeno izjavili, da n« marajo Imeti posla i opozicijskim blokom. Nato je dr. Laginja ponudil dosedanjemu ministru Alaupo-vlču znova portfelj ministra ver. Alaupovič je ogorčeno odgovoril La-ginji. da ga čuvajo samo njegovi sivi lasje, če ne dobi odgovora, kakor ga radi nesramnosti ponudbe v resnici zasluži. Demokratsko - socija-iistični blok Je popolnoma solidaren« ZNAČAJ PRCtTtfEVeOA MAN-
sestavo kabineta, kateri bode mogel uspešno delati z Narodnim Predstavništvom. Na tej podlagi so opo-zicijonaine stranke prisiljene, da iščejo novih zaveznikov. One trde, da razpolagajo s 145 glasovi, ako pridejo v parlament vsi poslanci, ki so bodisi odsotni, bodisi bolni ali dingače zadržani. Ni verjetno, tudi Če bi bilo to število resnično, da bi eventnalna nova vlada imela kvorum. Vladne stranke zatrjujejo, da razpolaga opozicija na papirju z maksimom 136 glasov. Ker pa ob največjih mobilizacijah poslancev redno manjka 10?£> radi delne odsotnosti aH bolezni, vlada ne bi mo^la snravitl preko 125 glasov v predstavništvo. Zlast* se zatrjuje popolna solldariteta Črnogorcev, kakor tudi demokratskih poslancev in poslancev iz okupiranega ozemlja s staro vlado.
URADNIŠKO VPRAŠANJE.
Beograd. 19. februarja. V ministrskem svetu   je prišlo   na   vrsto vprašanje   dravinjske   doklade    za uradniške vpokojence in podaljšanje doklad za aktivne uradnike. Ministrski svet in sta tu demissionis po stari tradiciji more sklepati le o takih zahtevah najnujnejšega značaja, o katerih jč gotov, da jih novo   ministrstvo brezpogojno sprejme.    Zato   je ministr?* * «'"et danes   končno   rešil naredbo glede    draglnjske    doklade vpokojencem.    Ministra  dr.  Kramer in dr. Paleček sta poudarjala, kako je uradništvo že sedaj oškodovano in s sedanjimi prejemki ne more ne Živeti ne umreti. Ministrski svet je temu vprašanju priznal absolutno nujnost in prevzel odgovornost napram novi vladi, pričakujoč,   da ne   bode moda njegovega sklepa   preklicati. Tedaj so prišla v ministrski svet poročila, da ie dobil Protič* mandat za sestavo kabineta in da so opozicljo-nalne stranke zatajile vse svoje posebne zahteve, zlasti glede valutnega vprašanja, samo da morejo priti do vlade.   Vsled tega mora ministrski svet računati,   da nastopi v par urah nova vlada.   Ministra dr. Kramer in dr. Paleček   sta   kljub temu spravila v debato vprašanje podaljšanja   naredbe glede draglnjske doklade drž. uredništvu trdeč, da je tudi to vprašanje   absolutno   nujno m da moralo finančne delegacije dobiti v najkrajšem času uradni nalog.   Če hočejo 1. marca brez zakasnitve Izplačati   doklade.   V tej zadevi se Je vnela   daljša debata,   v kateri se Je predvsem konstatiralo,  da oficijalne uradniške   organizacije   zadnja dva meseca   kljub   uredništvu   ugodnim sklepom ministrskega sveta niso delale nič drugega, kakor rušile ugled demokratske vlade ter povsod širile malkontenstvo,     zlasti    v   svojem strokovnem časopisju. Povdarjalo se Je. da je bflo od oficijalne uradniške organizaelie izdana lažnjiva trditev, da   je   ministrski predsednik Ljuba Davidovfd pozval uradnike, naj postrani kal zaslužijo. Uradništvo le torej zastavilo vse moči. da odore pot radikalni vladi. Ugotovilo se Je dalie, da ima radikalna stranka glede doklad drugo stališče kakor demokratska stranka, ker je onetovano ostro napadla sklene   ministrskega sveta, ki so biH   Izdani v prid   uredništva. če$ da pomeni to tratenje In sniče-vanje državnih financ.  Napram tem ugotovitvam sta poudarjala ministra Pribičevtć In dr. Kremer, da nastopanje   nekaterih . členov   oflcfJalnih organlzacfl nikakor ne oomenja mne-
more delati odgovornim za pogr*« ške, ki Jih delajo nekateri njihovi voditelji in člankarjL Vsled tega Je ministrski svet sklenil, da v principa odobri podaljšanje Izplačevanja doklad v dosedanji izmeri za kar treba nemudoma izvesti vse priprave. Kar se tiče konkretnega sklepanja za izplačilo, se je to sklepanje mor«« lo odložiti do razrešitve krize, da ne pride vlada v položaj, da nova vlade par ur po sklepu stare vlade ta sklep eventualno ukine. Sklenilo se je, čira bi se kriza zavlekla preko današnjega in jutrišnjega dneva, da prevzame stara vlida osebno odgovornost In bode znova sklepala glede konkretne izvedbe načelnega sklepa.
PAPEŽ NE POPUSTI GLEDE ČEŠKE CERKVE.
LDU Rim, 17. februarja. (Dun. kor. ur. — Agenzia Štefani.) »Osser* vatore Romano« objavlja novo pismo, ki ga je papež dne 29. januarja poslal praškemu nadškofu. V tem pismu izvaja papež, sklicujoč se na svoje v pismu z dne 3. januarja obrazloženo stališče, da se Sveta Stolica nikakor ne more strinjati z demokratičnimi reformami, ki jih nameravajo uvesti v cerkev na Češkem, in da ne more dovoliti razve-Ijavljenja ali omiljenja zakona o cerkvenem celibatu, največji diki latinske cerkve.
Kultura.
Repertolr kraljev, slovenskega gleda* Iteča v  LJubUani.  Opera.  V Četrtek,  dno
19   februarja: »La Boheme«. Abonm. A. -^ V petek, dn© 20. februarja: »Rusa!ka«/2L Abonm. B. — V soboto, dne 21. februariat »Netopir«. Abonm. D. — V nedeljo, dne 22. februarja: »Misnon«. izven abonm. — V ponedeljek, dne 23. februarja: Zaprta — Drama. V Četrtek, dne 19. februarja: »Favne, uradniška predstava, Izven abonm, — V petek, dne 20. februarja: Zaprto. — V soboto, dne 21. februarja: »Kristalni grad«, Abonm. A. — V nedeljo, dne 22. februarja popoldne: »Pepetka«. Izven abonm.; zve* čer: »Brezdno*. Izven abonm. — V ponedeljek, dne 23. februarja: »Brezdno«. Ab. C.
Društvu   prijateljev poljskega naroda v LJubljani Je podaril gosp  M. MIstat, pujski konzul, večje število poljskih knjig, ve* Činoma U modeme poljske Uterature, _,----_^_-------------------------i
Sokolstvo.
Primorski aokolskl krožek. V Četrtek, dne 18. februarja ob 20. url se vrli v Narodnem domu 1. nadstropje Sesti zabavni večer. Predava cosp. vseučillsld profesor dr. Pitamic o »Zvezi narodov«, člani tn članice, pridite pofnoStevilno! V petek, dna
20   februarja ob 20. ari odborova soU % »Zvezdic.
Orkestralni odsek Sokola I. prosf vsa one brate in prijatelje Sokolstva, kt bi bili voljni sodelovati pri orkestru da se zslaso dne 20. februarja ob 8. zvečer v društve«^ nem lokala. Tabor 2. — Obenem se odsek' zahvaljuje prirediteljem domače zabave V gostiln] pri »Rusu«, Igrišče 2, ia podarjeni znesek 316 K. — Zdravo!
Društvene vesti in prireditve/
Pevsko drattvo »Ljubljanski Zvon«« Danes alt in teaOT, jutri sopran In bas/ Odbor.                                                           d
Zveza Sfcof&sčov denarnih zavodov fj Uubljanl ima tvoj občni zbor v nedeljo, dne 22. t m. točno ob 14. (2.) url v gostilni na Bregu %t 18. Dnevni red Je važen. Polna udeležba dolžnost Tovariši, pridite vsi, Izredni občni zbor slov. zdravniškega društva v Ljubljani se nI vršil dne 16. fe* fbruarja, kakor se le pomotoma poročalo« ampak se vrSl dne 26. februarja ob 4. po« poldne na porodnišnici s že objavljenim sporedom.
Slov. trt' društvo »Merkur«. V nedeljo, dne 22. februarja t# 1. se vrši ob 10. mi dopoldne XIX, redni občni zbor v društvenih prostorih, Gradišče 17, L nadstr. Na dnevnem redu so sledeče točke: Pozdrav predsedstva; poročilo tajnika; poročilo bla* gaJnika; poročilo preglednikov računov; volitev odbora; prememba društvenih pravil in slučajnosti. Gospode člane vabimo U obilni udeležbi.
Izredni občni zbor »Podpornega dra* 5rva jugoslov. akademikov« se Je vršil « sredo, 18. t m. ob 2. popoldne v hotela »Tivoli«. Razpravljalo se le na občnem zboru o premembi pravil, kakor to zahteva poverienlštvo za uk in bogočastje ter sklenilo vstrajati pri prvotnem tekstu. Nato s# Je razpravljalo o velikih nedostatklh, ki vladajo pri ljubljanski univerzi vsled tega, ker manjka stanovanj za profesorje. Ker 9Š vseučiliškim profesorjem kljub ponovnim prošnjam m urgencam ne preskrbi primer« nlb stanovanj, smatra to akademsko d:ta* Štvo za sabotažo ljubljanske univerze tat zahteva od vlade, da tekom osmih dni odV pravi te nedostatke. Nadalje se le razprav« Dalo tudi o zaplenitvt treh tisočakov, kf m bili kolkovani s ponarejenimi kolki m kt Hti le društvo prejelo od ljubljanska podružnice Jadranske banke.
Poizvedbe.
Zatekel te H mlad psiček. Laslntfc fa dobt v Rožni dolini Kt  147. pritličje.
Glavni urednik:
Rasto Puscoslemlelu
Odsovornl urednik:
MM* V*tf*fc
Stran 4»
»SLOVENSKI NAROD« dne St febrwi*a 1930.
Stev. 41.
IfrtMJII f*ot*mao vesta tvfm knhinj. AHaili skini poslovima i mMm soirđne i poštene devofke trs* mNNIIU se u veče mesto u Sretnu » najkasnije 15. marta 1920. Ponudbe sa naznakom plate, poslati Slartal Hetarovie, Mttrtriea.                                             1297
Bfi printii ndiiri ^vte!
za takoj. Ccnj, ponudbe pod »Zorfca !■ Valčf" na upravo tega lista.             1296
ftfUJaf 2a parno žago se takoj sprejme. allUjtl Ponudbe z zahtevo plače in 7. navedbo zadnfega službovanja na: OskrbiiJtro graičiae v Ribnici, Dolenjska.
Riftor odia h \mwM
£ dolgoletno prakso, perfektnim znanjem srbohrvaščine, nemščine in laščl-ne, tudi dober za francosko korespondenco, že i i premenšti službo. Vprašanja na naslov lista   pod .Sasiostaten 1250".
,.     -              ■     ■—,»■       ■                            ■!■!          ..III
Dmaillfa manjše s hiSico, blevcem, romlfO vrtom, do 6 km od kolodvora na Gorenjskem kupim.
Bamlfi stavbene v Ljubljani se pro-nuUKC dajo. Ponudbe pod „AllaV na
Anončni zavod Drago BeseljsA Ljubljana, .Cankarjevo nabr. 5.                          1136.
Rfanb« star* 15 — *-* let, z dobro UlCIlflU šolsko izobrazbo se sprejm-takoj v trgovino z mešanim blagom l?an Trampas, Metlika.                        1163
ItNnaniolesliraMhrL^di.
sešca naprej išče soliden uradnik. Ponudbe pod .doktor W./1269" na uprav. Slov. Naroda.                                     1269
Vrnil mi oziroma najame vila v Liub-nttjJi Vt Ijanl ali pa zamenja za lepo rilo v Zagrebe. — Ponudbe pod šifro J. fl/1231* na upravo lista.              1231
Nad tis. MiotBlK ŠFŠ^
manufakturni   trgovin?.   Najraje   gre v kako mesto: Ljubljano, Celje, M?ribor ali drugam.   Ponudbe   na   uptuvništv Slovenskega   Naroda   ood   »Prva moč'
mi1.                                                  i26i
k'nntnrittinh s prakso prvovrstna sa-ftUulUlIJIlllJd mostojna moč, vešča vseh pisarniških dei, se pod zelo do* feritni pogoji takoj sprejme. Ponudbe na uprav. »Slovenskega Narodat pod: .Kaotaristinja 200/1220*                      1220
ISe a za mestna uristan:1176
1 podkovski kovač, 1 kotar, 1 mizar ter nekaj konjskih hlapcev. Hrana in stanovanje v hiši. — Poizve se: Cesta na Kodeljevo 8. (nasproti prisilne delavnice).
eaafa laifn v originalnih zabojih po SfEil jfltU 1140 komadov po K 1 50 komad. — Ponudbe na En. Snpaoc v Rogatcu, (Slav. Štajersko).                    544
le kralja Petni
v velikosti 47X65 cm priporoča
tata \gm v liliM
-Cena  v   trdem ovoju po pošti S 18
*" illlaM MaMatial }Urmmtab to •caeoaoi   iaiaa ena* a.                   12S3
»   fkUfa s primemo aolako taohrazbo,
t   MU krepka, zdrava« Id lasa veliko
rt   veselje do trgovin«, 2et vstoprtl kot
-    učenka v trgovlao. Ponudbe pod litro f   .Učenka*,  posta  št Pavel ari Prsi i Ha.
ta                                      l3M
-    rUM KlU, piti v službo 4o lJlD t   k boljši drnžini. kjer trt moglo v ku-n   hinfi pomagati. Znam tudi šivati. Po-i:   nudbe na naslov: .butana Sekte* >•   postao ležete Vransko*                      1281
ifiat^ŠMS
-    na   lažjih   pisarniških  del v Ljubijan I-   ali izven Ljubljane. Ponudbe na oprav.
-    Slov. Nar-pod .Vestna m šutljiva \mr.
t      -------------------------~------------_____________________
•    jffja M pltšaat divan in visoka omari HB oC ra.    Kje,   pove   upravništvo
.   Slovenskega Naroda.                       1298
tlolniro LJub,i- kredit tkanke  stan
' UCIIULC emisije prodam. Ponudbe s 1   ceno do 23. t  m. na upravništvo Slov.
•    Naroda pod .Delnice l»l\             1291
.                                                    _____
'Kiiemlidtatiif.^^.irfc
' Maribor. 1296 i    _____    ■_________________.__________________________________
! Kuti a vaga z itežai da 18 kg.
Ponudbe  na  uprav. Slov. Naroda pod .   .Vaga 1280°.                                       1280
■ Vinara
; Fm Jata Jasla. Imifo,
\ priporoča pristna rdata la MU vtaa
-    po ugodni dnevni ceni                      511
Izvrstno milo
znamka,  Zlatorog  in Srna,  pšenične   otrobi   in   krmilno   moko prodaja na debelo
I. Skerlec Gornja Radgona.^
36 biM«
lastni   pridelek.
proda mestna ob&na Ormož
na javni dražbi dne 22. tega i meseca ob II. uri v Ormožu. | Pojasnila daje obC. urad OraoL
1284
——-----------■—■-—■    ■......f—   ■---------------
M\mm tratite m) iit%
po meter u. u dužini 30,000 metara ili id manjim količinama po mogučstvu sa njemu pripadajući m mamini materijalom traži se, da se kupi. Traži se, naznačiti stanicu gde če roba biti predana, dolina u meterima I težina izražena u kg i cijena da se naznači. HJkea aoa, mjeraik, Snbotiea, Kaztoef alka 87.   1292
■litru Mi
enonadstropna, v centrurau Beograda s 6 stanovanji naprodaj. Več pove Luković. Beograd« Kar-snliaa nI. 44.________        1286
Parano i lii u bm.
sve vrste nudi trgovina
Brate Zuitana,
mmy*t «■*■>■ ggg »*•    gg
-Tn^ab«-
kratkočasne zgodbe, spisal Blaž Pobila
NajzahavnejSe berilo  2a samske in po
i ocene!   Cena s  poStino   K 6*50.  Na
roča se v
Narodni  knjigarni
t KlaMiani.
Kragujevaika
Sumadijska banka
Osnovni kapital . . . Dinar.   520.000
Zakladi.......     „        280.000
Hranilne vloge. ...     „     1.500.000
Žiro konto pri Franootko - artaU
bankL
Opravlja sledeča poale:
1.  !!■>— Iimjo ta i a»rta«ta»—|«  aMata,
beaov, tek«v( varaatav L <• i.___
2.  Da|aa|«poM|Bla *warfaato aiiavovaa tekoel ntaa aa ustav« •!•§■» vraesatai
paplr|«vta MtaBh ilgaMlfc vtcOmM.
3.  Vi* vplattta ta IsptaMa m taf iaiaa.
4.  a>r*l^{* fetoV* * kMU|* v avata
*• WrU ****** te ■?M>1t<*!1'1"1* ■••Jl^^a.
•■ aTaVMOvTvTafi   aWalaf*araP   waff"ava   ■**#   rf^^avajfaoa1"
■aaliih ffaoaaafatih.
**w*Tr^1*1 «T,i,vl"d"
Uprava.
mjjj^ HafiaaTToiSa^pJ
••^■^■0» ■•■* iojpv/    pjH OJVjOSV/MPaCVO ^Sio*
vtnacafa Mara da«                       %2J%
Hirotii
laiiMrM
■   f MvMiasJ     B^^a^^k^B« aJka*  O^
t uaaaa, rionivi in i
MMMmW«HHMMMMINIitMWHIIMIMMM
k parali zastopstvo
vaeh narodnih  In hiatoriCnib
iugoslov. slik
Udanib po fratra fdNiadvia.
Opozarja ae ztaatt na najno vejab In naiboljio reprodukcijo
noscjfl rejentfl.
Slike ae ogleda lahko v knji-karni, kjer se dobe tudi vsa :; natančna   pojasnila. ::
av                                 ■■■ i                                  ^
narodno
knjlMran
fltllllllilli Sili
Ma aiaa|iiaallat mi, vida Ka-raiHflti rta 17.
TrdiMi ¥ tfdoirtriiiilFaiiai aavodn: t*a> ' arataka afJka aa aaatalaaa. stada la ko vati. v enem tonu In v barvah. Zlasti se . priporočale  tovagraBla a« porcelana w» I aagratao miaii bdaluje v fotograf- j aken ateljeio: sala oi ansUtart aa aa . arlraaae vaNBaa, v enem tonu m v barvah.  Izdelava po najdovrtenejSem načinu In na najboljšem materijal«.    1300
KOI san i ini I
in več drugih poslopij, v katerih se ie T nahajala tudi več let selo dobra vinska veletrgovina, v kleteh nahaja se tudi za več 100 hI posode, lell v večjem indu-»tri talnem kraju poleg južne železnice, se zamenja a posestvom onkraj južne demarkacJske linije. Natančnejša ro-jasnlla daje \z prijaznosti Fraa Ogrizek. , trgovec Stritar. Vetriajrta aL 17.   1294 i
—*-..........------------------.........----------------------------------------------------*•—...........• —  <
fžfOparaaa aa al. občinstvu
Ivan Carman
izdelovatelj usojaiih dokolealc Ia> SMSia Ift. 42.
V  najgiobokejši žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je naša dobra, blaga soproga in iskreno ljubljena mamica
Jdarija golob roj. poJtckar
po dolgi in mučni bolezni previđena s tolažili sv. vere danes ob 8. uri zvečer preselila v večnost
Zemeljski ostanki blage pokojnice se preneso v četrtek 19. februarja 1920, ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bode darovala v tukajšnji farni cerkvi.
V  Branimi dne 17. svečana 1920.
Jaalp fetofc,                      MawU*, VOaia, Pavai,
soprog.                                      otroci.
Venci se hvaležno odklanjajo.
Zahvala.
Vaem, ki sočustvujejo z menoj fat mojim detetom v grozni boli, ki me je zadela ob izgubi najboljšega soproga in nsjakrbaejšega papansv gospoda
iyk Aiej BoHia
teknrnarla
inrekam najiakren«jio tabrala.
Pavla Bohinc,
globoko Aalu]o6a vdov« m aariftkorn.
Zahvala.
Za vse mnogobrojne izraze globokega in iskre-nega sočutja, ki sem jih sprejela od raznih shrani povodom smrti svojega dobrega in nepozabnega soproga, gospoda
Šimna Smuka
•aaasasjfia ta psasaaams
izrekam tem potom najsrčnejšo zahvalo. Zlasti se sa-irvaljajem Sov. bral. društva v TriKča za pnljive ža-losttake pred Mio in na potepaliiča, .Sokolu« za nošnio dragega rajnika, obema pa sa častno spremstvo na pota k zadnjemu počitku. Zahvaljujem se tudi vsem dragim prijsftdjem in znancem iz Trtica m oko-Hee sa obilno udeležbo pri pogreba, slasti taditega, ker se niso ozirali na nisko sovraitvo, U je sladilo raojema atoiu ie celo slo groba.
RETNJE, 17. svečana 1920.
mmmimtmimm
Drva
■spllsai, dabavt la prtastte aa daat sasaaiaiai, neasdisasaa ansast.    ______________m
IZobasdraanlk|
I. D. Br. Jani Zf.
i           se je nastanil aa meda.          I
Ord. odi 9—12, 15-17.   I
i   ____________________                 mi I
Hrnnssil sodi z«
pivo
v naiboljlem stanju, v velikosti 35 do 68 hi, 63 komadov s skupno vstbino okoli 3 OO hI, se naloženi na gornje-avstrrjski 2e!ezn>3ki postaji, tak \ pro-
dafo Več pove g trans SlUr« sa* tona plvs v ttobljanl, 8'ika.   1204
——aa————mtmmm—  i »i ■. ■    i             ■   »mm
Fimo toalotao mUo
„SCHICBT«
130 gramov tete razpofilja no poJtnem
novcetiu kos po I 4 — A. JUSne, Trtta,   Mani aat 6 kosov se ne poŠte!             1195
I Podružnica »Slov. ptenjnskega j   draStvaM v Novem mestu
sklicuje svoj
občni zbor
na
6. marca 1980 ob 10. nrf vy Narodni rtom v/ !f oveai mesta.
DNEVNI RED;
!.) Poročilo   o   dosedanjem   delovanju. 2.) Razpust podružnice.
Opoatsa: Podružnični zbor je sklepčen, če Je navzoča vsai četrtina podražnt-hov, ob nesklepčnosti se bo vrs l zbor uro pozneje, ne glede na število Članov.
Kanin Sijipa
¥ Ljubljani« Prešernova ulica 7
«mw«»«»titwi»MW»mwiii—ww*—"*"""'"""'""»""""m'*"'»'iwH
je prevzela zastopstvo
vseh  narodnih  Hi  historičnih
jugoslovanskih  slik
izdanih  po  Patru  HfkoHc«. Opozarja s« zlasti na najnovejšo
hi najboljšo reprodukcijo
naSega regenta
Slike se ogleda lahko v knjigarni, kjer se dobe tudi vsa natančna pojasnila.
Mna kili
SOL 9 psohi množini
tudi cele vagone odda importna ter ekspertna tvrdka
FERDO SERT, MARIBOR
______Kereito umit«.____»
RazpJs slin Ha irani
Pri-drž. kmet. kem. zavodu v Ljubljani se odda takoj služba kemika inženirja s prejemki X. ali IX. činov, razreda državnih uradnikov in s pravico do napredovanja po smislu pragmatike za drž. nastavljence. Prednost ima domačin in če bi tega ne bilo, se sprejme v službo tudi Slovan — inezemec.
Služba je za prosilca, ki ni bil poprej v definitivni javni službi ali pa je Slovan inosemec, začasna ter postane definitivna po enoletnem zadovoljivem službovanju, odnosno šele potem, ko postane prosilec državljan kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Pri definitivni namestitvi se bodo prosilcu vštela v pokojnino vsa po dovršenih študijah v praksi prebita leta, kolikor so za izvrševanje službe vpoštevanja vredna.
Na poverjcnfStvo za kmetijstvo deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani naslovljeno pravilno kolkovano prošnjo naj prosilec % dokazili o usposobljenosti pošlje do 1. marca 1920 podpisane* mu ravnateljstvu.
Prošnji naj se pritoži tadi domovnica ter nravstveno in zdravniško spričevalo. V poslednjem mora biti izrecno potrjeno, da je prosilec sposoben za službo v kemičnem laboratoriju.
Ravnateljstvo drž. kmet kem. zavoda v Ljubljani
______________     dne 18. svečana 1920._________________
trgova&to i prometno društvo s o. i.
DUNAJ« I Spiegelgasse 4.. VIII Albartgasse 14* — PMG - ZAGREB - SPUT.
Osnovali bi i u Ljubljani samostalna podružnica kad bi našli dva ili tri valjana i poduzetna slovenska trgovca, koji bi sn-dijelovali sa jednim dijelom kapitala i sami vodili posao podružnice.
Samo pismene ponude sa referencama ■stat fflat*, soba 14.                 12W
—__-■■._- ^ !■________
ZshM«am««m»v«mVa)iM»K*»l(aj.,