PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 220 (8622) TRST, četrtek, 20. septembra 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji TrebuSi, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. VOJAŠKA JUNTA V ČILU ri Norči, UL Geppa 9. Sekcija PSI za «vzhodnt Kras* s Opčin organizira 30. septembra t.l. enodnevni avtobusni izlet v Celovec in bližnje slovenske vasi z ogledom Vrbskega jezera in Gosposvetskega polja. Cena izleta 5.500 lir. V ceno je vključeno tudi kosilo. Vpisovanje na Opčinah v trgovini s pohištvom «Renar», Proseška št. 3 ter v Bazovici št. 131 pri Ivanu čaču, v Velikem Repnu pri Pavlu Colji in v Zgoniku št. 34 pri Brunu Miliču. Za potovanje preko meje je potreben potni list ali osebna izkaznica. Točen čas odhoda bo pravočasno objavljen. Kmečka zveza priredi v soboto, 13. In nedeljo, 14. oktobra članski izlet na Plitvička jezera. Izletniki si bodo tudi ogledali nekaj kmetijskih obratov v Karlovcu. Vpisovanje na tajništvu KZ, Ul. Cicerone 8/B. PD «Ivan Grbec* v Skednju priredi 7. oktobra izlet v Pulj in okolico. Vpisovanje vsak dan od 17. do 18. ure v društvenih prostorih. Razstave Romeo Daneo razstavlja v občinski galeriji svoje lesoreze. Razstava, ki bo do 27. t. m. je odprta vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure. Ob svojem življenjskem jubileju razstavlja v Tržaški knjigarni slikar Avgust Černigoj svoje najnovejše grafike. Razstava bo odprta do konca septembra. V galeriji La Lanterna razstava del dalmatinskega slikarja Jure Ami-žiča. Hrvaški gost bo razstavljal v Trstu do 28. septembra. V galeriji «2 z GO* v Hruševici razstavlja slikar Robert Hlavaty svoje akvarele. Razstava bo odprta do konca septembra. V Mestni galeriji Piran razstavljala Marino Mahnič - Istran in Vida Slivniker - Belantič. Razstava bo odprta do 23. t. m. po običajnem urniku galerije od 10. do 12. ter od 17. do 20. ure. Prispevki V počastitev spomina ob 20. obletnici smrti dragega Franca Bolčine daruje družina 5.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor. 12. t. m. je poteklo 13 let od smrti našega dragega moža in očeta Danila Nedoha. V njegov spomin darujeta žena Pina in hčerka Danijela iz ZDA 10 dolarjev za Dijaško matico. podeljevali nagrade obrtniškim vajencem kot predvideva deželni zakon št. 36 iz leta 1973. 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 In Ul. Cologna 7 -AUTOSALONE TRIESTE. 18. septembra je nenadoma zapustila svoje drage OLGA TRAMPUŠ Pogreb bo danes ob 15.30 izpred glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Šempolaju. Žalostno vest sporočajo mož Jože, hčeri Franka bi Nadja skupaj z vsemi sorodniki Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3 PRIMORSKI dnevnik GORIŠKI DNEVNIK 20. septembra 1971 V NEDELJO, 30. SEPTEMBRA Trebensko športno igrišče bodo izročili svojemu namenu ■v Zal bo igrišče nepopolno, ker niso zgradili slačilnic Neizpolnjene obljube tržaške občinske uprave Kdor se v večernih urah pelje Po pokrajinski cesti iz Trebč proti Opčinam, mimo nogometnega igri-“9a, bo na njem vsak dan lahko videl gručo ljudi, ki vneto dela. To so nekateri vaščani, ki se po osemurnem delu, v tej ali oni tovarni, s krampom in lopato na rami, odpravijo na igrišče, ki ga bo treba oo sobote, 30. septembra popolnoma končati . Na ta dan bodo riam-reč v Trebčah slovesno predali novo nogometno igrišče svojemu namenu. Glavna dela so že končana. Okrog velikega zelenega pravokotnika so že postavili železne dro-Bove, na katere so pritrdili mre-“0, s katero so igrišče obkrožili. V oneh, ki še preostanejo do slovesnega odprtja igrišča, je treba le m pa tam še kaj dopolniti, zravnati ali pritrditi in nogometno igrišče bo nared. Pravzaprav ne bo Vse tako kot bi moralo biti, kajti igrišču bo v bistvu manjkalo prav “Sto, kar bi ga usposobilo, da bi Se na njem odigrale tudi uradne nogometne tekme in prvenstvene tekme — manjkale mu bodo slačilnice. Čemu vlagamo toliko moči, požrtvovalnosti in odpovedi, če pa bomo na njem lahko odigrali le kakšno neuradno tekmo med starimi in mla-mmb tako, le za zabavo — se Sprašujejo nekateri, ki so na igrišču žrtvovali že kdo ve koliko ur s Prostovoljnim delom, vse pa nedvomno najbolj bode dejstvo ,da Sc je občinska uprava izneverila svojim številnim objubam glede Igrišča. V bistvu se zadeva okrog vprašanja trebenskega nogometnega igrišča vleče že vrsto let. Prvo besedo JC sprožilo srečanje med takratnim občinskim odbornikom Mocchijem 'n vaščani v trebenskem Ljudskem domu. To so bila ognjevita leta borb trebencev za odpravo znamenitega smetišča. Da bi se občina na nekakšen način revanžirala za škodo, *' jo je to smetišče povzročilo Prebencem, je objubila, da bo zgradba športno igrišče. Vse je bilo omenjeno. Trebenci so nemudoma f..Jcpab. Poiskali so primerno zem-•Jišče v »Župenci*, kakor pravijo P° domače kraju med Trebčami in £adričami ter pripravili načrt. Ob->nski. možje so takrat obljubljali "d milijonov, ki so jih kmalu skr-dbi na 25 in ko naj bi v «Župen-začeli z deli, ni bilo več de-jjarja in tako je vse padlo v vodo. marljivi odborniki domačega športnega društva pa so za vsak primer Pripravili tudi načrt za gradnjo Igrišča v «Griži», to je ob pokrajinski cesti med Trebčami in Opčina-fdi. kjer je bilo igrišče tudi prej id kjer v teh dneh dograjujejo no-j.d; Z vnemo in zagonom so se lomi dela, ki je trajalo skoraj dve leti. Lahko bi igrišče dokončali že Prej, ugotavljajo naibolj vneti prostovoljci, če bi se dela ooriielo več •aščanov, tako pa je celotno breme Slonelo le na nekaterih. Nai bo aakor koli, igrišče so z velikim daporom končno dogradili in ob- UDELEŽENCEM PARTIZANSKEGA SREČANJA V KOPRU V počastitev 30-letnice splošne vstaje Primorskega ljudstva, bo v Kopru 23 septembra 1973 ob 10.30 osrednja proslava. Vsi borci enot, ki imajo domicil v obalnih občinah in sicer: ~ II. prekomorska brigada — Istrski odred — Italijanske enote NOV Slovenije — Slovenski partizanski pomorščaki ~~ Letalci - prekomorci — Aktivisti OF Južnopri morskega okrožja — Nekdanji zaporniki koprskih za porov so prejeli vabila za udeležbo na Proslavi. Ker se utegne zgoditi, da zaradi pomanjkljivih naslovov ali zaradi spremembe bivališča, kdo izmed borcev omenjenih domicilnih enot, ne bo prejel vabila, naj to sporočilo velja kot osebno vabilo. Na proslavo vabimo vse delovne ljudi Slovenije, zlasti udeležence NOB Izvršni odbor za proslavo pri obalni konferenci SZDL čina jim je ob vsem tem priskočila na pomoč le z materialom. Preskrbela jim je železne drogove, mrežo, nekaj cementa in gramoz. No, in kaj se je zgodilo s tistimi 25 milijoni, ki so bili predvideni za gradnjo športnega centra v Trebčah? To vprašanje je v teh dneh zastavil odborništvu tudi komunistični svetovalec Roncelj. Ker so nastale tudi v drugih krajih podobne športne potrebe, so jih uporabili za druge športne namene. Vendar vaščani še niso vrgli puške v koruzo. Še vedno je čas, pravijo, da občinska uprava poskrbi vsaj za slačilnice, kajti samo v tem primeru bo igrišče res funkcionalno in koristno. Kako se bo stvar odvijala v bodoče je težko reči, kajti vmes je še tako imenovani regulacijski načrt, ki na omenjenem kraju v «Griži» ne dopušča gradenj, vmes je vprašanje gradnje hitre ceste, ki bo vodila proti meji in ni izključeno, da se bo dotaknila igrišča, in vmes je še podrobni načrt, ki dopušča še marsikatero u- panje, medtem pa bodo Trebenci v nedeljo, 30. septembra, slovesno kronali svoj dosedanji trud z odprtjem igrišča. Tistega dne bo v Trebčah veliko slavje, ki se bo začelo že ob 14.30 s krajšo slovesnostjo, nakar bo nogometna tek ma med starimi in mladimi. V Ljudskem domu bodo nato razna zabavna tekmovanja, spored pa se bo zaključil s plesom ob zvokih priznanega ansambla. S SEJE SOVODENJSKEGA OBČINSKEGA SVETA Šolsko poslopje v Rupi vseljivo 1. oktobra občina bo poskrbela za prevoz šolskih otrok Gradnja nove šole v Sovodnjah lepo napreduje ■ Vsem nižješolcem bodo dali prispevek 30.000 lir za nakup knjig - Prihodnjo soboto v Sovodnjah proslava goričke fronte Včeraj zgodaj popoldne se je 32-letni bolničar Alfredo Ferluga iz Ul. Sautuari 2 peljal po Miramar-skem drevoredu proti železniški postaji s svojim fiatom 128. Ko je za trenutek odmaknil pogled od ceste, je šiloma trčil v zadnji del fiata 1100. ki ga je bil parkiral ob pločniku Mario Pangos iz Drevoreda Čampi Elisi 17. Pri trčenju sta se obe vozili poškodovali, Ferluga pa se je moral zateči v bolnišnico zaradi udarcev po glavi, obrazu in prsih. Ozdravel bo v enem tednu. •iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiimiiiiiiiiiiiumiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiimiiiiMi V GOJIŠČIH OD MILJ DO MARANA V naši deželi naberejo 2.000 ton klapavic letno Po prepovedi prodaje morskih školjk so gojitelji ostali brez vsakodnevnega zaslužka V naši deželi naberejo v goji ščih od Milj do Marana 2.000 ton klapavic letno. Odlok pokrajinskih zdravnikov, ki so kot preventivni ukrep proti epidemiji kolere prepovedali prodajo školjk, je torej hudo prizadela gojitelje klapavic in njiho ve družine. Furlanija - Julijska krajina je med najpomembnejšimi deželami kar se tiče prodaje morskih školjk. Poudariti je treba, da je voda, kjer se nahajajo gojišča, precej čista; nedvomno pa je, da tam voda ni tako onesnažena kot drugod po Italiji. Večina gojišč je med Grlja-nom in Sesljanom ter ob izlivu Timave, kjer je precej morskih tokov ki stalno obnavljajo vodo, obenem pa je prav zaradi izliva Timave tam v vodi mnogo kisika. Za gojenje klapavic je potrebno mnogo časa in mnogo potrpljenja. Qd..polaganja .semena pa do*.pobiran ja pfetečfe 16 do'18 mesecev. Gradnja gojišč je precej težavna. V morsko dno je treba zabiti kole, ki tvorijo ogrodje. Med temi koli napnejo najlonske vrvi, na te pa navežejo konopljaste vrvi s »semenom*, to je ličinkami, ki jih do bijo v glavnem iz Neaplja. Med rastjo je treba dvigniti klapavice iz vode šestkrat. Treba jih je dobro pritrditi na vrvi in razred čiti. Stalno je treba tudi popravljati gojišča, ki jih poškodujejo valovi. Ko so klapavice dozorele jih najprej razdelijo po kvaliteti, nato pa jih zložijo v zaboje ter pošljpjo na trg. Le 10 odst. klapavic gre v prodajo v naši deželi: večino izvozijo v južno Italijo, predvsem v nišče in starodavna drevesa, pred cerkvijo. Hlacia je dejal, da je kon-zulta prejela zagotovila pri občin skih oblasteh, da bodo vprašanje rešili v splošno korist brez prevelikih žrtev za prebivalstvo te vasi. V razpravi, ki ji je sledilo kaj malo občanov, tudi zato, ker večina prebivalstva ni bila obveščena o sestanku (konzulta ne razpolaga niti z denarjem za vabila), so prebivalci predvsem kritizirali pomanjkljivosti petletnega načrta, predvsem pa dejstvo, da prebivalstvo mestnih četrti ni sodelovalo že pri njegovem oblikovanju. Govor je bil tudi o občinskem načrtu večjega parkirišča, zaradi katerega bi bilo ob službo nad sto ljudi (delavcev, obrtnikov in gostincev prizadetega področja). JUTRI V LONJERJU Javni sestanek o otroškem vrtcu V petek, 21. t.m., bo v Lonjerju na sedežu prosvetnega društva javni sestanek o vprašanju napovedanega odprtja italijanskega vrtca ustanove ONAIRC v stavbi slovenskega otroškega vrtca v Lonjerju. O tem vprašanju in o zadnji seji svetoivanske rajonske konzulte bo poročal član omenjene konzulte Sergij Pečar. Kakor smo že poročali, hoče ustanova ONAIRC odpreti italijanski o-troški vrtec v Lonjerju, kamor naj bi s šolskim avtobusom vozili ita- lijanske otroke od Sv. Ivana, češ Neapelj, Trapani in” Brindisi, nekaj j da nimajo za to na razpolago pri- __ i .. .J: .. n /T' 1 • m. ' moun I Iv nrnu nvi Ctr Ttronn pa tudi v Milan in Turin, Za vprašanja gojiteljev klapavic se zanima tudi deželna uprava. Deželni zakon št. 45 z. dne 16. dec. 1970 predvideva podelitev finančne oodpore gojiteljem školjk ob nakupu novih čolnov in ob obnavljanju gojišč. Ljudski sestanek pri Sveti Soboti V osnovni šoli v Ulici Zandonai je rajonska konzulta za področje Sv. Sobote, Sv. Ane in Naselja sv. Sergija sklicala prvo od petih ljudskih zborovanj, na katerem je predsednik konzulte, demokristjan Hlacia, poročal o petletnem načrtu dela občinske uprave v Trstu. Dejal je, da je na področju struktur za srednjo šolo še velika zmeda, kot so tudi nerešena vprašanja otroških igrišč, športnih objektov in zelenih površin (ljudskih vrtov). Ko je med občinskimi ukrepi o-menil načrt o «hitrih cestah* se je dotaknil tudi vprašanja Katinare, kjer bi razširitev ceste skozi vas do bolnišnice prisilila upravo, da bi podrla slovensko srednjo šolo, žup- Bliža se novo šolsko leto Sprejemamo NAROČILA ZA VSE ŠOLSKE KNJIGE ki so predpisane na slovenskih šolah, obenem pa o pozarjamo svoje obiskovalce na bogat izbor vsakovrstnih šolskih potrebščin. U&ailta knjigaMA TRST - ULICA SV. FRANČIŠKA 20, telefon 61792 mernih prostorov pri Sv. Ivanu. Občinska uprava je vprašala za mnenje rajonsko konzulto, ki je na predlog Sergija Pečarja sklenila, da se o tem vprašanju prej izrečejo sami prebivalci Lonjerja in Katinare. O zadevi bo razpravljala delovna komisija konzulte na svoji seji v ponedeljek zvečer. Zato je nujno potrebno, da se javnega sestanka v petek udeleži čimveč staršev iz Lonjerja in s Katinare, političnih predstavnikov in šolnikov. Padli sta v stanovanju Včeraj dopoldne se je zatekla v bolnišnico 90-letna upokojenka Cate-rina Scordone vd. Subotič iz Ul. F. Severo 55, ki se je poškodovala zadnje dni avgusta. Tiste dni je bila v Zagrebu na obisku pri vnukinji, ko je v njenem stanovanju padla in se udarila v levo nogo. Kljub bolečinam pa je vse do včeraj bila na svojem domu, ne da bi se zatekla po zdravniško pomoč. V bolnišnici pa so ji ugotovili zlom leve noge v stegnu, zaradi česar so jo sprejeli v ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v treh mesecih, seveda če ne bo drugih posledic. Zaradi podobne poškodbe so sprejeli v ortopedski oddelek tudi 77-letno Giuseppino Radiči vd. Glavi-na, ki biva v občinskem zatočišču v Ul. Pascoli 31. Priletna ženska je padla, ker se je zlomila kljuka vrata, na katero se je bila naslonila in zato izgubila ravnotežje. Pri padcu si je zlomila nogo v gležnju. Ozdravela bo v 40 dneh. Prometna nesreča na ovinku pri univerzi Kmalu po poldnevu se je na velikem ovinku pod novo univerzo pripetila prometna nesreča, ki se je na srečo zaključila brez hujših posledic za 20 letno Danielo Vianello iz Ul. Commerciale 101/2. Mlada študentka se je peljala po Ul. F. Severo navzdol, ko je s svojim fiatom 850 trčila ob drog električne napeljave. Avtomobil se je pri trčenju zelo poškodoval. Vianellova pa se je samo potolkla po obrazu in nogah. V bolnišnici, kamor so jo prepeliali z rešilnim avtom Rdečega križa, so jo samo obvezali. Ozdravela bo v enem tednu. Šolska vprašanja so bila glavna točka dnevnega reda seje občinskega sveta v Sovodnjah, ki je bila v torek zvečer pod predsedstvom župana Jožefa češčuta. Svetovalci so razpravljali in odobrili vrsto sklepov o avtobusnem prevozu šolskih otrok v prihodnjem šolskem letu, o stroških za popravilo šole v Rupi in o stroških za vzdrževanje otroškega vrtca v Rupi. Iz županovih poročil je razvidno j— občinski svetovalci so to soglasno potrdili — da se sovodenj-ska občina zelo zanima za šolska vprašanja. Zaradi tega so neumestne in neresnične šaljive kritike, ki jih neki goriški tednik zliva na sovodenjsko občinsko upravo. Najprej o prevozih v prihodnjem šolskem letu in o prispevkih dijakom za nakup šolskih knjig. Deželno upravo bo sovodenjska občina, na podlagi zakona štev. 19 z dne 6.9.1965, zaprosila za nasledi nje vsote: 1.800.000 lir za podporo za nakup šolskih knjig dijakom, ki obiskujejo nižjo srednjo šolo (predvidevajo da bo letos 60 dijakov; vsakemu bodo dali 30.000 lir); 794.640 lir za prevoz s taksijem otrok z Vrha v otroški vrtec v Sovodnje (165 šolskih dni po 4.300 lir na dan); 1.115.970 lir za prevoz dijakov z Vrha v srednje šole v Gorico (188 šolskih dni po 5.300 lir dnevno za mali avtobus podjetja Zottar); 450.000 lir za občinske prispevke dijakom iz drugih predelov občine, ki obiskujejo srednje šole v Gorici. Skupino bodo torej deželo zaprosili za prispevek v višini 4.160.610 lir, to je približno 430.000 lir več kot lani. Sovodenjski upravitelji upajo, da jim bo letos dežela priskočila na pomoč v večji meri kot lani. Ker je dežela dala prispevke za prevoze dijakov in delavcev naravnost avtobusnim podjetjem je lani zanemarila občinske uprave, ki skrbijo za prevoz dijakov s šolskimi avtobusi posebno v tistih krajih, kjer ni avtobusnih zvez. Zaradi tega je dežela lani dala So-vodnjam samo 600.000 lir za podpore dijakom za nakup knjig. Občina pa je samo v ta namen iz svojega proračuna dodala en milijon, saj je vsakemu dijaku nižje srednje šole, dala 30.000 lir. So-vodenjska občina daje ta prfsne1 vek že nekaj let vsem dijakom; podeljevala ga je prva v naši deželi. Prav tako je lani morala občina sama nositi breme šolskih prevozov. S tem je dokazala, da ji je pri srcu vzgoja šolske mladine in ni vprašanja zanemarjala, kot krivično trdijo nekateri pri nekem goriškem tedniku, ki vseh teh vprašanj očitno ne poznajo. Za prevoz otrok iz Gabrij v o-snovno šolo v Sovodnje pa naj bi v prihodnjem šolskem letu porabili 631.680 lir. Zaprosili bodo za državni prispevek, ki so ga v manjši meri prejeli že lani. Ko so razpravljali o teh vprašanjih je odbornik Marčelino Devetak predlagal, da bi občina še enkrat storila potrebne korake pri deželni upravi, da bi ta ugodno rešila prošnjo Vrhovcev, ki želijo, da bi linijski avtobus vozil vsak dan skozi njihovo vas. Svetovalci so nato odobrili še izdatek 300.000 lir za prihodnje šolsko leto za prispevek ustanovi ONAIRC, ki skrbi za otroški vrtec v Rupd. Na dnevnem redu so imeli tudi vprašanja popravila šolskega poslopja v Rupi. Župan je povedal, da so se stroški povečali zaradi višjih cen, še bolj pa ker so se odločili, da opravijo v poslopju še nekatera popravila. Potrebovali bodo še eno učilnico za osnovno šolo; zaradi tega je bilo treba popraviti in urediti še eno sobo. Postavili bodo nov varnostni zid, ki bo nizek in z železno ograjo. Na zadnji strani bodo odprli vrata. V vseh učilnicah bodo položili plastično podlago tapiflex, ki se je že obnesla v šoli na Vrhu. Pobelili bodo tudi notranjost vse stavbe, česar prej niso predvidevali. Porabili bodo kar 3.451.000 lir več kot je bilo prvotno predvideno. Šola bo vseljiva čez dva tedna, 1. oktobra, ko se bo pričel redni pouk. Še en dokaz o skrbi sovodenj-skih upraviteljev za šolske potrebe, kar je tudi poudaril svetovalec Salomon Tomšič. Ker smo že pri šolah naj še na kratko omenimo, da gradnja novega šolskega poslopja v Sovodnjah dobro napreduje. Doslej so zgradili pritličje in upajo, da bo do zi- me poslopje že pod streho. Nato so svetovalci sprejeli še nekaj manjših sklepov upravnega značaja. Župan Jožef češčut je predlagal, da bi občina priredila proslavo 30-letnice goriške fronte. Ta bo v soboto 29. septembra zvečer. Na programu, ki bi se odvijal tako v Kulturnem domu kot pred spomenikom padlim, naj bi imeli priložnostni govor, nastopili naj bi zbori iz sovodenjske občine, dober- DflNES POPOLDNE V TRŽIČU Enotna pokrajinska manifestacija solidarnosti s čilskim ljudstvom Pozivu demokratičnih mladinskih organizacij so se od* zvale krajevne ustanove, stranke in delovni kolektivi z županovim predlogom. Sledila so še vprašanja svetovalcev. Salomon Tomšič je predlagal uvedbo zlužbe za pobiranje smeti. Edvin Kovic se je potožil, da ura na cerkvenem zvoniku ne deluje pravilno. Marčelino Devetak je vp-ašal zakaj ni še vseljiva hiša z ljudskimi stanovanji v Sovodnjah. Vsem je odgovoril župan češčut. Tudi po goriški pokrajini se širi val solidarnosti občanov in delavcev z junaškim bojem čilskega prebivalstva za svobodni razvoj v boljšo družbo. Ustanove, organizacije in stranke zavzemajo stališča proti državnemu udaru, ki so ga izvršili imperialisti ob pomoči kapitalistov in nadnacionalnih družb, da bi nebrzdano ropali čilsko bogastvo in izže-mali čilsko prebivalstvo. Na poziv mladinskih federacij KPI, PSI, KD, republikancev in ACLI bo danes ob 17.30 v Tržiču pokrajinski shod, ki se bo pričel pri športni hali, od koder se bo razvil sprevod v mestno središče. Svojo u- katerimi naj omenimo tržiško, ron-ško, doberdobsko, demokratične in protifašistične stranke ter vse večje in manjše tovarne na področju Tržiča in Gorice. Pridružile so se še pokrajinska sindikalna federacija CGIL, CISL, UIL, Zadružna zveza, ANPI, ANPPIA, ANED, ženska zveza in druge. Mladinska gibanja so v zvezi z današnjo manifestacijo objavila po- .................................................................... PROSLAVA 30-LETNICE POMEMBNEGA DOGODKA Na osvobojenem ozemlju «kobarišhe republike» so se organizirali tudi italijanski partizani Londonski sporazum je v pogledu meje odstranil kamen spotike v od-nosih med Italijo in Jugoslavijo, je dejal Albert Jakopič-Kajtimir . Dr. Joža Vilfan je govoril nekdanjim aktivistom v Borjanl v Breginjskem kotu Kobariško republiko, o kateri je pokojni beneški župnik Cuffolo napisal tako dokumentiran in zgodovinsko pomemben dnevnik, so v nedeljo v Posočju proslavili z dvema pomembnima zboroma, v Kobaridu in v Borjani. V Kobaridu so se zbrali številni nekdanji aktivisti in partizani zahodno - primorskega okrožja, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in predstavniki zamejskih Slovencev. Slavnostni govornik Albert Jakopič - Kajtimir je orisal zgodo- vinski boj primorskega ljudstva na strani vseh jugoslovanskih narodov za svojo osvoboditev. Dejal je, da se na področju kobariške republike niso formirale samo slovenske partizanske enote, ampak tudi enote italijanskih protifašistov, katerim je stala ob strani KPI. Na podlagi stališča slovenskih komunistov, da mora slovensko ljudstvo po-n.agati italijanskemu v njegovem boju proti fašizmu, je moglo primorsko ljudstvo preboleti pekoče rane, ki sta mu jih zadala dolgo- GORICA VELIKA DVORANA U.G.G. Tel MEDNARODNO TEKMOVANJE PEVSKIH ZBOROV «C. A. SEGHIZZI» GORICA, 17. - 18. -19. - 20. - 21. - 22. - 23. septembra 1973 .....iiiiiiiuiiim.............................. VČERAJ ZAKLJUČEN SIMPOZIJ O ZBOROVSKEM PETJU V Sloveniji deluje danes 450mladinskih pevskih zborov Slovensko glasbeno vzgojo je prikazal Peter Lipar - V debato sta posegla tudi Danilo Čadež in Stanislav Jericijo - Nocoj v UGC začetek pevskega tekmovanja «štiristopetdeset mladinskih pevskih zborov deluje danes v Sloveniji in bolj ali manj enak položaj i-mamo tudi v drugih jugoslovanskih republikah,* je dejal Peter Lipar, pevovodja zbora »France Prešeren* iz Kranja in član žirije letošnjega tekmovanja zborov »Seghizzi*, včeraj zjutraj na simpoziju o mladinskem petju, ki poteka te dni na goriškem gradu. Lipar je v svojem izčrpnem poročilu povedal, da posvečajo mladinskemnu petju v Sloveniji veliko pažnjo. Vsaka osnovna šola ima najmanj en pevski zbor. Poleg prijateljskih gostovanj prirejajo tekmovanja na občinski, regijski in republiški ravni. Kot krona vsega tega delovanja prirejajo vsaki dve leti festival mladihskih zborov v Celju. Na tem tekmovanju prihajajo tudi izbrani pevski zbori iz inozemstva. Poročila so imeli tudi Poljak Be-kanovvski, Madžar Szabo, Italijan Giacomini. Po poročilih so številni delegati živo posegli v razpravo. Danilo Čadež iz Nove Gorice, član Slovenskega okteta, ja govoril o kvaliteti mladinskega zborovskega petja. Stanislav Jericijo iz Gorice je govoril o socialnih aspektih zborovskega petja. Mladina si želi življenja v skupnosti, zaradi tega je zborovsko petje zanjo zelo dobrodošlo. Simpozij o mladinskem petju se je zaključil včeraj zvečer. V pogovoru z nekaterimi delegati smo izvedeli, da vlada v vsej Evropi, zlasti v državah Vzhodne in Srednje Evrope veliko zanimanje za te simpozije, ki so dvignili kulturni niv6 tekmovanja pevskih zborov. Italijanski delegat Capponi je predlagal, podobno kot lani, da bi v Gorici ustanovili center za partiture za pevske zbore, z izčprnim katalogom. Iz tega centra naj bi potem lahko črpali pevski zbori iz vse Evrope. Marsikateri delegat se je v svojem govoru potožil, da radio in televizija v skoro vseh državah posvečata premalo pozornosti zborovskemu petju, ki najde veliko ljubiteljev med najrazličnejšimi plastmi prebivalstva. Poročali smo že včeraj, da se nocoj ob 21. url prične mednarodno tekmovanje «Seghizzi» v veliki dvo rani UGG. V polifonskem petju na stopijo nocoj zbori «Mirko Filej* iz I Gorice, »Vasilij Mirk* s Proseka Kontovela, »Lino Mariani* iz Pulja, «Montasio» iz Trsta, zbor iz Grade-ža, «Ermes Grion* iz Tržiča in »Co-ro delle 9» iz Pescare. Jutri, v petek bodo na sporedu trije koncerti, ob 9.30, 15. in 21. uri. Zjutraj naj bi nastopilo trinajst zborov, popoldne devet, zvečer pa e-najst. Med domačimi zbori naj o-menimo še mešani zbor »Lojze Bra-tuž», ki bo pod vodstvom Stanislava Jericija nastopil jutri zvečer (poleg obvezne pesmi »Laetentur coeli* Domenica Bartoluccija ima zbor na programu še Alessandra Scarlattija «Ad te domine, levavi animam me-am» in Aleksandra Vodopivca »Pesem*). Jutri zjutraj bi moral nastopiti zbor »Vinko Jediut* iz Zagreba. ki pa najbrž ne bo dospel zaradi težav v zvezi s cepljenjem proti koleri. Popoldne pa bo nastopil ženski zbor z Jesenic pod vodstvom Milka škoberneta. V zadnjem trenutku je bajč odpovedal sodelovanje zbor «Citt& di Gradišča*, ni gotovo pa, če se bo udeležil tekmovanja akademski zbor medicinske faktih te «Tadeusz Tylewski» iz Gdanska, lotna okupacija in fašizem. Govornik je nato dejal, da je razmejitev med Italijo in Jugoslavijo po londonskem sporazumu odstranila kamen spotike v odnosih med obema državama. Čeprav nekateri krogi v Italiji smatrajo, da meja med Italijo in Jugoslavijo ni dokončna, vendarle ta meja traja že 20 let, spaja narode ob njej in jih ne razdvaja ter postaja s svojo odprtostjo vzgled vsej Evropi. Albert Jakopič - Kajtimir je svoj nadaljnji del govora posvetil predvsem naporom za oblikovanje bodočnosti jugoslovanskih narodov ter iskanju najboljših rešitev, da bi delovni človek postal resnični gospodar svoje usode in sadov svojega dela. Hkrati je govornik dejal, da je izgradnja socialistične samoupravne družbe neločljivo povezana s politiko neuvrščenosti v svetu. Obsodil je protirevolucionarno dejanje imperialističnih in kapitalističnih sil v Čilu ter dejal, da Allendova smrt dokazuje kako močno je v meddržavnih odnosih še vedno zasidrana politika sile. V luči teh dogodkov je še bolj razumljivo, zakaj predsednik Tito tako tenkočutno spremlja dogajanje v svetu, v jugoslovanski soseščini in doma. Govornik je svoja izvajanja zaključil z ugotovitvijo, da bo Jugoslavija še naprej ostala pomemben dejavnik miru v svetu, če bo močna in notranje enotna. Na zborovanju so sprejeli protest v zvezi z umorom čilskega predsednika Allendeja in nasilno zaustavitvijo socialističnega razvoja, za katerega se je opredelila večina prebivalstva. Popoldne pa so v Borjani, majhni vasici na pol poti med Kobaridom in Breginjem, odkrili spominsko o-beležje na šoli, kjer je bila pred 30 leti konferenca komunistov zapad-no primorskega okrožja. Ploščo je odkril prvi komandant glavnega štaba NOB Franc Leskošek — Luka, dr. Jože Vilfan pa je ob tej priložnosti govoril o pomenu dogodka pred 30 leti in zlasti o opredelitvi slovenskega naroda med N OB, da si zgradi boljšo družbo. Dr. Vilfan je dejal, da je bila osvobodilna vojna kot socialna preobrazba družbe tako uspešna zato, ker so imeli slovenski komunisti razčiščen odnos do narodnostnega vprašanja. Pred 30 leti so konferenco sklicali zato, da bi pripravili volitve. Tudi sedaj se pripravljamo nanje, je dejal govornik, da bi delovni človek postal gospodar svoje usode. V tem je velika podobnost med nalogami partijske konference in sedanjimi stremljenji. Dr. Joža Vilfan in Franc Leskošek Luka sta pred 30 leti predavala udeležencem partijske konference. Obema govoroma je sledil bogat kulturni spored, ki so ga izpolnili pevski zbori, recitatorji, pihalni or-kestri. V Kobaridu sta med drugi-mi nastopila tudi član Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Jožko Lukeš in član Primorskega dram-skega gledališča Sergej Ferrari. Na shodu so bili številni pripadniki Gregorčičeve, Bazoviške in Kosovelove brigade, ki so delovale v okviru 30. divizije NOB. Oddelkom vseljudske obrambe, ki nosijo i-me po Andreju Manfredi, obsojtn-cu prvega tržaškega procesa, je občinska skupščina podelila prapor. Ob tej priložnosti je izšla obsežna brošura Cirila Zupanca, posvečena dogodkom in ljudem za padno - primorskega okrožja. Septembrski urnik prehodov 2. kategorije Objavljamo čas odprtja mejnih prehodov druge kategorije na Goriškem za mesec september: CEGLO od 7. do 19.30. ŠTEVERJAN od 7.30 do 19. ure. ŠTANDREŽ od 7. do 19. ure. SOLKAN od 7. do 18.30. ŠKRLJEVO od 6. do 21. ure. PALKIŠČE od 6. do 21. ure. ziv, v katerem pravijo, da so zelo prizadeta zaradi tragedije, ki je zadela čilsko ljudstvo v njegovi demokratični borbi za družbeno spremembo v državi. Ob tem se zavedajo, da je mogoče te spremembe, ki so potrebne tudi v naši državi, doseči s široko ljudsko podporo in z bojem proti monopolom, ki v Čilu kakor tudi pri nas skušajo zavirati demokratični razvoj in izgradnjo takšne družbe, ki bo v skladu s potrebami in pričakovanji ljudstva. Manjše manifestacije so se te dni zvrstile tudi po drugih krajih naše pokrajine. V Krminu so na skupnem protestnem zborovanju govorili demokristjan Cian, socialist Castiglio-ne in komunist Menichino, medtem ko sta včeraj v Romansu govorila tajnik federacije KPI Tullio Paizza in podžupan Rinaldo Cecchini. Šolsko skrbništvo javlja, da je od danes naprej na razglasni deski trgovskega zavoda v Ulici Largo Cu-liat 2 razobešena začasna lestvica profesorjev za pošolski pouk za šolsko leto 1973 74. Zainteresirani si bodo lahko ogledali lestvico vsak dan od 9. do 13. ure. šolsko skrbništvo javlja, da je ministrstvo, za javno vzgojo razpisalo natečaj za 155 tajniških in 37 tipkarskih mest.. Zainteresirani bodo o-pravljali izpite (pismeno nalogo) v Rimu v dneh 2. in 3. ter 12. in 13. novembra. Dve lažji nesreči V torek zjutraj se je na cesti Sovodnje — štandrež ponesrečila 67-letna upokojenka Maria Melzi iz Sovodenj, Ulica Ex Impero 22. Ženska se je vozila v mini minor-ju, ki ga je vozila Vera Krašček iz Sovodenj, Ulica Venezian, ki je trčil v drugi avtomobil. Pri tem se je ponesrečila samo Melzijeva, ki se bo zdravila 5 dni zaradi lažjega možganskega pretresa. Pri goriškem letališču pa se je prejšnji dan ponesrečil 51-letni delavec Elio Fort iz Peči. Fort je s kolesom, ko ga je avtomobil prehiteval, zavozil preveč na desno in padel na tla. V bolnišnici se bo zdravil 4 dni zaradi lažjega možganskega pretresa. Uprava slovenskega Dijaškega doma v Gorici OBVEŠČA dijake vseh slovenskih šol na Goriškem, da se je že pričelo vpisovanje za sprejem v dom za šolsko leto 1973-74. Vse informacije je mogoče dobiti pri upravi zavoda, Svetogor-ska cesta (Ulica Montesanto) 34, tel. 83495 vsak delavnik od 10. do 12. ure. Izleti SPD obvešča vse udeležence družinskega izleta v nedeljo. 30. septembra v Belo krajino, da se javijo najkasneje do danes, 20. septembra, na sedežu društva ter prinesejo s seboj osebno izkaznico in veljavno prepustnico ali veljaven potni Ust. Istočasno bodo udeleženci rezervirali kosilo. Goriška krvodajalna sekcija priredi za člane in simpatizerje izlet v Niz-zo, Antibes, Cannes, St. Raphael in St. Tropez. Izlet bo od 28. septembra do 1. oktobra. Vpisnina stane 57.950 lir. Za podrobnejše informacije se je treba javiti na sedežu krvoda-jalne sekcije vsak delavnik od 11. do 12. ure in od 17. do 19. ure. Kino Gorica VERDI 17.15—22.00 «11 serpente*. J. Brunner in H. Fonda. Barvni film. CORSO 17.15—22.00 «Che cosa e sue-cesso tra tuo padre e mia madre*. J. Leinon in J. Miles. Barvni film. MODERN1SS1MO 17.15-22.00 »Tarzan contro gli uomini blu*. R. Ely in G. Harris. Barvni film. VlTToRIA 17.30-22.00 »I demoni*. M. Forest in P. Caar. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.00—21.30 »La terrifi-cante notte dei robot assassini*. J. Randall in S Bogarde. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. Tržič AZZURRO 18.00—22.00 »I sette desl-deri di una vergine*. Barvni film. EXCELSIOR 17.30—22.00 «Quel male-detto colpo a Rio Grande express». Barvni film. PRINCIPE 18.00—22.00 »H legendario X 15». Barvni film. Aoivi Goriva SOČA »Izabela hudičeva kneginja*, italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA »Boter*, ameriški baroni film ob 18.00 in 21.00. SVOBODA «škorpijon ubija*, ameriški barvm film ob 19.30. PRVAČINA Prosto. RENČE »Rdeče sonce*, francoski barvni film ob 20.00. KANAL Prosto. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurr lekarna Rismondo. Ulica Toti. U 79701. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežum lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, ta 2576. OB POMANJKANJU ELEKTRIKE V JUGOSLAVIJI Vzroki in krivda za sedanje težave Vse krivde za sedanje razmere ne nosi suša - V prihodnjih letih bo prišlo do večjih krčenj - V zadnjih časih niso gradili dovolj Že velikokrat smo govorili o proizvodnji in porabi električne energije v Jugoslaviji, še posebej v Sloveniji. Pogosto smo poudarili, da je Jugoslavija v povojnem času napravila tudi na tej poti velike korake, hkrati pa smo večkrat morali zabeležiti tudi dejstvo, da prihaja od časa do časa do omejitev v porabi in to iz enostavnega razloga, ker primanjkuje električnega toka. O tem je zadnje čase posebno v Sloveniji in v delu Hrvaške veliko govora, saj so morali zaradi suše v Sloveniji krepko skrčiti porabo elektrike, tako da so omejili splošno porabo za nekaj ur na dan, ulično porabo za 50 odstotkov, razsvetljavo izložb pa sploh ukiniti. Pri tem pa ne smemo Kriviti le dolgo sušo, ki je malone izpraznila zajetja voda za hidro-centralami, pač pa je pri sedanji izredni »suši* imela precej besede tudi šoštanjska termocentrala. kjer je prav v času največje porabe in potrebe odpovedal velik agregat, tako da so v zadnjem trenutku iskali rešitev v drugih republikah, predvsem v Bosni, hkrati na so v nekaterih velikih podjetjih sploh ustavili delo z vsemi ustreznimi posledicami. Iz jugoslovanskih virov pa v zvezi s tem povzemamo še nekatere podatke, ki govore, da bi se znale sedanje razmere v bodoče še poslabšati in to spet ne na račun suše in ne na račun morebitnih okvar v termocentralah. pač pa zaradi tega, ker se poraba električne energije bolj naglo veča kot se večajo viri električne energije. Res je, da je pred dvemi leti začela obratovati na Donavi velikanska centrala Djerdap z 12 milijardami kWh elektrike na leto. kar si delita na pol Jugoslavija in Romunija, res je tudi, da v Bosni grade objekte velikanske termo-centrale, ki bo po proizvodnji še pomembnejša kot je Djerdap. ker ne bo odvisna od vremenskih razmer, od zalog vode in podobnega, toda hkrati je tudi res da navlo naraščajoča industriia zahteva vedno večje količine električne energije pa tudi gospodinjstva so postala pomemben, včasih celo preveč pomemben odjemalec oziroma porabnik električne energije, saj je v lanskem letu odpadlo na porabo gospodinjstev skoraj 30 odstotkov vse porabe električne energije v Jugoslaviji, kar je razmeroma zelo veliko glede na tehnično raven Jugoslavije. Iz vsega tega moremo sklepati, da bo jugoslovanski razvoj doživljal določene težave že v bližnjih letih. Posamezna področja bodo doživljala to pomanjkanje takole: Slovenija bo letos utrpela veliko škodo zaradi pomanjkanja energije, zato ker se je že pred sušo predvidevalo, da bo Sloveniji primanjkovalo 320 mil. kWh elekt. energije. Prihodnje leto pa bo ta primanjkljaj znašal že 792 milijonov kWh, ki jih bo treba nadoknaditi z uvozom električne energije iz drurih področij Jugoslavije ter iz tujine. &e veliko huje bo 1975. leta. ko bo po normalnih računih Sloveniji primanjkovala ena milijarda 300 milijonov kWh električne energije. Še na slabšem bo Hrvaška. Že za letošnje leto bo Hrvaška utrpela precejšnje izgube zaradi suše in zaradi pomanjkanja elektrike. Toda že ob normalnih pogojih bi ji bilo moralo primanjkovati za eno milijardo 350 milijonov kWh elektrike. Prihodnje leto se bo ta primanjkljaj povečal na skoraj dve milijardi, leta 1975 pa se bodo na Hrvaškem približali deficitu 5 milijard kWh električne energije. Makedonija, ki trenutno še krije potrebe obmejnih področij, kjer jim elektrike primanjkuje, bo prihodnje leto na slabšem kot je danes, kajti primanjkovalo ji bo poldrugo milijardo kWh električne energije, leto pozneje pa bo potrebovala kar dve milijardi 750 milijonov kWh elektrike, ki je ne bo mogla proizvesti doma in jo bo morala uvoziti. Še na slabšem bo Črna gora, seveda v relativnem smislu, črni gori bo prihodnje leto primanjkovalo 150 milijonov kWh električne energije, čez dve leti pa že skoraj toliko kot bo primanjkovalo Sloveniji, namreč eno milijardo 250 milijonov kWh. Celo Srbija, ki razpolaga letos z 870 milijoni kWh viška, bo čez dve leti v težavah, ker ji bo primanjkovalo približno toliko elektrike, kolikor je ima letos odveč. Končno sta tu le Bosna in Hercegovina, ki letos razpolagata s skoraj dvema milijardama in pol kWh odvečne elektrike in ki jo bosta prihodnje leto imeli še več na razpolago za izvoz, ki pa bosta v letu 1975 mogli izvoziti v sosedne republike le poldrugo milijardo kWh. Seveda sta Bosna in Hercegovina glede tega tudi na najboljšem, kajti v hidropotencialu razpolagata s 26 odstotki vse jugoslovanske proizvodnje, vtem ko odpade na Srbijo 24,2, na Hrvaško, ki ogromno porabi, le 17,4, na Slovenijo, ki prav tako veliko potroši pa 16 odstotkov skupne proizvodnje Toda logično je, da republike z večjo potrošnjo in z manjšim potencialom električno energijo uvažajo ali pa grade termocentrale. O tem pa bi bilo treba govoriti posebej, kot bi bilo treba govoriti o dejstvu, da so v prejšnjih časih v Jugoslaviji gradili veliko termo in hidrocentral, nato pa se je tovrstna gradnja nekoliko zavrla in danes so se znašli v težavah, k čemur je letos pripomoglo še sušno vreme, v prihodnjih letih pa tudi normalne vremenske razmere ne bodo veliko pripomogle, ker poraba bolj naglo narašča kot bodo mogle naraščati proizvodne zmogljivosti. Dejstvo je namreč, da hidro ali termocentrale ne zgradimo od danes na jutri, ker potrebujejo za gradnjo večje centrale od treh do pet let, pa tudi več, v načrtu in v gradnji pa je trenutno v Jugoslaviji razmeroma malo tovrstnih objektov. V okviru oddaje »Tragično in slavno 1943. leto* bomo nocoj videli, lijanska partizanska enota kako je septembra 1943 nastala prva ita- •llllllllllllllllllllllllll||tlllllllltlllll||||||IMMIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||inill||ll|||||||||||lll||||||||IIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIII|||(,|||||||||ll||||l|||inilllllllll|l||||lllllllll,llllllli*M||||||,|||||||M|l||(|l|lll||||||l,,||l|||l|||||||||||||||||||| EGIPT SE BO ŠE DOLGO OTEPAL POSLEDIC PRETEKLOSTI Celo med razumniki prevladuje mnenje, da je le mož «gospedar» Razumevanje za potrebe nove dobe - Okrogla miza pravnikov in sociologov - Na eno poroko kar dve razporoki - Del pravnikov o zadevi sploh ne razpravlja KAIRO, septembra — Egipt, ki je bil nesoč, pravzaprav še pred nedavnim, »na robu sveta* je danes vedno bolj v ospredju. Pogosto v dobrem, neredko pa tudi v negativnem smislu. Sicer pa drugače niti ne more biti, saj gre za deželo in družbo v naglem razvoju, za deželo, ki sicer krepko rine naprej, ki pa ji z vseh strani mečejo polena, da bi ji zgodovinski razvoj zavrli. Zato smo pogosto priča čudnim protislovjem. V naslednjem se bomo ustavili pri enem teh protislovij. V' tem delu sveta so nekoč, še pred nedavnim, dopustili razpo-roko le‘V skrajnem ■primern:--BilO" je to in v glavnem je to še danes izključna pravica moža. Danes so se razmere nekoliko spremenile, tako da je v zvezi s tem kairski zavod za sociološka raziskovanja spravil problem na dnevni red n, zahteval reviziio zakona, ki ureja status družine. Zahteva revizijo zakona, ki prav zaprav niti ni teko star, saj izhaja iz 1929. leta. Prav to, da je že zastarel zakon, ki niti ni tako star nam posredno priča, da je Egipt ubral naglo pot razvoja kar pa hkrati ne pomeni vedno napredka. Strokovnjaki z zavoda za sociološka raziskovanja opozarjajo, da je v letu 1970., za katero so napravili ustrezno anketo, bilo razvezani n rivab-it več zakonov kot jih je bilo sHe- , njenih. To se pravi, da se ljudje več ločijo kot poročajo... . Zato je ta zavod nedavno organiziral diskusijo, nekakšno okroglo mizo, okoli katere se je zbralo kakih 120 najvidnejših egiptovskih sodnikov, pravnikov in strokovnjakov za to področje. Zavod je hotel od njih zvedeti, kaj menijo o problemih ustrezne zakonodaje, kaj menijo o oroblenvh vedno pogostejših razporok. kaj vedo povedat' o razmerah v razvezanih, razbitih zakonih, kaj razporoka pomeni za otroka, za ženo, mater itd. Status teh najbolj prizadetih ljudi se v zadnjih letih sicer vidno popravlja, tako da tudi v ta dovčerajšnji malone srednjeveško razpoloženi svet začenja prodirati prepričanje o nuinem izenačenju pravic med obema spoloma, o enakopravnosti med moškim in žensko v svetu, kier je do včeraj prišel v poštev le moški vtem ko je bila žensko podrejena izključni volji »svojega gospodarja*. Seveda smo na tem zasedanju, pri tej okrogli miži, imeli opravka z razumniki pravniki in sociologi, kar logično nekoliko spremeni odnose do tega problema. Tako je 60 odstotkov sodnikov takoj snroždo vprašanje povečanja starostne meje za materino varuštvo nad otroki, to se pravi, da se podaljša čas, v katerem sodišče prisodi po razporoki vzgojo otrok materi in ne očetu. Odslej bo otrok prepuščen materi in to devet let za dekle in sedem let za dečka. To se pravi, da se materi posredno prizna večja vloga, večji pomen kot ga je imela doslej. In vendar je treba pri tem dodati tudi to. da je nad 30 odstotkov sodelavcev pri tej okrogli mizi odklonilo celo že samo razpravljanje o tem problemu. Neki sodnik, ki se je vendarle lotil tega vprašanja in ki ima z zadevnimi problemi veliko dela, saj razpo-roči vsak mesec najmanj 200 zakonskih parov, pa je z javne tribune rekel, da po njegovem »materina nežnost, materina popustiji--vost -in- ljubezen niso priporočljivi elementi za vzgojo otroka*. Po njegovih izjavah je oče vedno oče, vsekakor »sposobnejši vzgojitelj* otrok in da bi mogla »druga mati*, to se pravi otrokova mačeha, biti prav tako dobra vzgojiteljica kot prava mati oziroma kot »prva mati*, kot se je on izrazil, seveda «če je cod kontrolo moškega*, kar z drugimi besedami pomeni, da se ta sodnik ni niti za rrili-meter premaknil s starega načina gledanja na žensko, po katerem je ženska manjvredno bitje. V takšnem ambientu je zato kar izreden uspeh, če je 20 odstotkov navzočih pravnikov in sociologov vendarle predložilo, naj bi matere v primeru razporoke mogle Bogate izkopanine v Novem mestu Pred nekaj dnevi so v Novem mestu zaključili več mesecev trajajoče arheološko izkopavanje obsežnega grobišča iz rimskega časa. ki ga je vodil arheolog in višji kustos Tone Knez iz Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Rezultati izkopavanja so presenetljivi in najdbe bogate. Na raziskanem delu nekropole je bilo odkritih 95 žganih grobov, ki datirajo v prvo in deloma v drugo stoletje našega štetja. Preseneča izvirna arhitektura grobov v obliki kamnitih skrinj in obilica keramičnih posod, ki so jih no rimskem običaju polagali pokojnim v grobove. Bogate in številne najdbe iz rimskih grobov v Novem mestu dokazujejo doslej neznano dejstvo, da je bil ta kraj v zgodnji antiki pomembna in dokaj premožna provincialna naselbina z izrazito civilnim značajem. Več sto izkopanih najdb iz grobišča na Beleto-vem vrtu v Novem mestu je shranjenih v Dolenjskem muzeju, kjer čakajo na prepariranje, če bo gradivo pravočasno preparirano, bo prihodnje leto v Dolenjski galeriji prirejena posebna razstava letošnjih izkopanin. Horoskop ■■■■■lili—'................................................................................O"11""""........ stite se vplivati od kapriciozne osebe, SERELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne zaupajte predlogom, na osnovi katerih bi se povečale vaše na-Uoge. čustvene odločitve v naj-krajšen času. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Neki zapleten posel se bo iznenada poenostavil ter ugodno rešil. Doživeli boste zadoščenje od strani družine. VODNAR (od 21. 1. do 19.2.) Okrepili boste poslovne odnose s sodelavci. Na delu boste imeli srečo. V čustvenem pogledu zaupajte bodočnosti. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Spremembe in novosti glede na vaše bodoče delo. Zmagoslavje srčnih razlogov. OVEN (od 21.3. do 20.4.) V poslovnem pogledu bi neko potovanje utegnilo odpraviti spor, ki se že dolgo vleče. Otresite se ljubosumnosti. BIK (od 21.4. do 20.5.) V delu ne bodite zamudljivi, ne tratite dragocenega časa. Brzdajte svoj pretirani ponos. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Z reorganizacijo dela si boste izboljšali finančni položaj. Na vidiku nove čustvene vezi. RAK (od 22.6. do 22.7.) Okoliščine niso naklonjene kakršni koli spremembi vašega poslovanja. Sledite že določenemu programu. LEV (od 23.7. do 22.8.) V odločitvah ne bodite prenagljeni, ker bi vam to znalo preprečiti sklenitev dobre kupčije. Rešite družinski spor. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zaupanje vašega nadrejenega vam bo omogočilo uspeh pri nekem važnem delu. Ne zadovoljite vseh zahtev najmlajših. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Določeni zunanji vplivi utegnejo ovirati vaše načrte. Odločno se jim zoperstavite. Vaš zgled bo v pomoč dragi osebi. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Bodite trezni v poslovnih razgovorih in previdni v delu. Ne pu- »bdeti nad svojimi otroki* delj časa kot doslej, celo 15 let,, ko gre za hčerke. In še to: več kot gre za hčerke. Še več, več kot polovica navzočih ljudi, prvenstveno pravnikov, se je opredelila za tezo, da mora sodnik pri razporoki »v vsakem posebnem primeru upoštevati vse okoliščine*, s čimer so hoteli povedati, da ne sme sodnik upoštevali le želja «gospodarja», pač pa »vse okoliščine*, to se pravi tudi želje, zahteve in mnenje prizadete matere. Ne glede na to, ali ostane po razporoki otrok pri materi ali pri, očetu, »je potrebno in celo nujno*, da se more srečavati in videvati z obema, z očetom in materjo. To tezo je postavil Adel Azer, načelnik oddelka za družinska vprašanja v nacionalnem centru za sociološka raziskovanja In tudi večina navzočih sodnikov in pravnikov je tega mnenja, celo za to, da se razporočena zakonca pogosteje srečujeta z otrokom, pa naj bo to na domu očeta ali matere, ali pa tudi na domu nekega skupnega sorodnika. Kaže pa, da so bila takšna srečanja v Egiptu že doslej v navadi, kajti sicer bi eden izmed govornikov ne bil poudaril, da »ta srečanja bi morala biti pogostejša, kot so bila doslej in bi morala trajati najmanj en dan, tako da bi se ločeni starši mogli podrobneje pomeniti o problemih otrok*. Ker razporoka zelo negativno vpliva na razvoj otroka, je hilo več predlogov, naj bi se na neki način omejila dosedama praktično neomejena pravica moškega, da se loči od žene oziroma da enostavno ženo požene z doma. Nekateri sodniki so celo mnenja, da če ie to dovoljeno moškemu oziroma možu, naj se ta pravica da tudi ženi. Logično je, da «. tudi v novih egiptovskih razmerah ti nekoliko preveč drzni modernisti o-stali v manjšini. Ponavljamo, da je to logično, kajti nemogoče je v tako kratkem času toliko spremeniti način mišljenja, ki temelji na stoletnih tradicijah moške nadoblasti v družini. Toda manj razumljivo pa je dejstvo, da so ostali v manjšini tisti pravniki, ki so predlagali, da naj bi bilo sodišče edina in izključna instan ca, ki more izreči sklep o razpo roki, s čimer je posredno reče no, da bo tudi odslej najpogosteje odločal o razporoki zakonski mož. ronovno se vrnimo h konkretnim podatkom. Zadnja leta imajo v E-giptu vedno več razporok. V letu 1970 sta prišli po dve razporoki na eno poroko. To ni približen račun. To govori statistika. Funkcionar nacionalnega zavoda za sociološka raziskovanja Malaka Husein je navedel naslednje konkretne podatke: v letu 1970 je bilo v vsem Egiptu 700 tisoč razporok, od česar jih je nad 300 tisoč odpadlo na podeželje, V istem letu je bilo v Egiptu 325 tisoč porok. Statistika nadalje govori, da se ne ločujejo le bogataši in meščani, pač pa se veliko, zelo veliko ločujejo kmetje in delavci. Ko se sprašujejo za vzroke t3ko številnih razp> rok, prihajajo do zaključka, da je temu krivo tudi dejstvo, da današnja egiptovska ženska ni več ženska izpred desetletij, kajti danes je v Egiptu vedno več zaposlenih žensk, Gornja ugotovitev bi nas morala sicer pripeljati do nasprotnega sklepa, da je namreč ženska zato bolj samostojna. To pa se ne kaže V tem, pač pa v dejstvu, da je danes vedno več ločenk, ki se ponovno omožijo. To se zdi sicer logično za naše pojme, za Egipt pa je to bilo do pred nedavnim nepojmljivo. Posebno če zvemo, da se je v letu 1970 ponovno omožilo nič manj kot 50 tisoč ločenk. Ta podatek postane še zgovornejši, če pomislimo na razmere v sosednih a-rabskih deželah, kjer si ne moremo niti zamisliti, da bi se ločenka ponovno omožila, ko pa je še vedno v statusu podrejenega bitja, malone sužnja, kakor pred stoletji. Kakor vidimo, se egiptovska družba premika, celo naglo napreduje, posebno, če jo primerjamo z ostalim arabskim svetom, hkrati pa velja tudi ugotovitev, da se posledice stoletnega nazadnjaštva ne morejo preskočiti v desetletju dveh, saj smo že ugotovili, da še celo med razumniki veljajo predsodki, ki bi jih morala šola že zdavnaj premagati. Egipt torej napreduje, toda dolg preteklosti bo treba plačati. «Kmečke upore» bodo snemali že v kratkem? Režiser Vatroslav Mimica si hoče povsem zagotoviti financiranje, ki niti ni tako majhno: dve milijardi in pol starih din. ZAGREB, 19. — »To kar hočemo doseči s snemanjem filma «Kmečki upon, ni to, da bi u-stvarili nekak priložnostni film za to slavje, pač pa bi želeli zrušiti stoletno r. farno*. ki nam jo je vsiljevala imperialistična Evropa, da smo namreč narod brez zgodovine. To nam je vsiljevala Evropa zato, ker je to njej tedaj prijalo, ker je to bilo v njenem interesu» — to je med drugim rekel Vatroslav Mimica na sestanku skupine članov hrvaškega sabora, ki so se sestali, da bi kaj več zvedeli o pripravah na snemanje filma «Kmečki upori*, o čemer smo ob času že obširneje pisali. Sestanka z znanim hrvaškim filmskim človekom so se udeležili podpredsednik sabora SR Hrvaške Mirko Božič, namestnik republiškega sekretarja za kulturo in prosveto Vladimir Pezo in drugi. Režiser Vatroslav Mimica je navzočim povedal, kaj se je v petletnih pripravah storilo pri zbiranju in klasificiranju zgodovinskega materiala, iz česar so nastale tri knjige oziroma trije obsežni zvezki z ustrezno dokumentacijo ter več zvezkov oziroma knjig slikovnega materiala. Pri tem je Vatroslavu Mimici in skupini njegovih sodelavcev pomagalo pri zbiranju materiala tudi 30 univerzitetnih profesorjev, ki se seveda ukvarjajo predvsem z zgodovino. V petih letih pripravljalnih del je bilo porabljenih že okoli milijon dinarjev in sedaj je, kot je poudaril Vatroslav Mimica, ves načrt pred dokončnim sklepom. Vatroslav Mimica in njegovi sodelavci namreč nočejo začeti snemanja, dokler se jim ne zajamčijo vsa potrebna sredstva, ki v tem primeru ne bodo majhna, saj bo tudi ta film, v kolikor ga bodo snemali, eden izmed velikih filmov, namreč eden tistih kolosov, kot so uBitka na Neretvi», ^Sutjeska» in podobni. Po predračunih bi moral film veljati nič mani kot dve milijardi in pol starih dinarjev. Republiški sklad in producent filma «Jadran film» sta že dala svoj delež, toda pričakujejo se še jamstva izvršnega sveta Hrvaške za vsoto 350 milijonov starih dinarjev, zagrebškega mestnega sveta in petnajstih občin zagrebškega področja, ki bi morale tudi dati 350 milijonov svojega prispevka. Vse te ustanove so načelno že pristale na finančno sodelovanje pri uresničevanju tega velikega načrta, toda ekipa z Vatrosla-vom Mimico na čelu hoče imeti ,popolna jamstva, kajti načelne pristanke teh ustanov morajo odobriti še ustrezni občinski forumi. V kroaih Vatroslava Mimice so napravili načrt, da bodo začeli film snemati v novembru. In to bo verjetno možno, v kolikor bodo doseženi sporazumi, o katerih' ie bilo pravkar govora. Vatroslav Mbrica in niegovi sodelavci računajo. da bo možno snemati novembra. ko bo že sneg, kajti snemanje predvideva nrav snea, vvrcšanie no je. kako se bo »obnašalo vreme*. Vrnimo se k financiranju filma. Pri finančnem sodelovanju za snemanje velikega filma »Kmečki unori» bo po vsej verjetnosti sodelovalo tudi jugos7ovansko združenje kinematografov, ki bo v tem z^-^eresirano na dva načina. Predvsem za to, da bo film dobro posvet, da ho ustrezal kulturni vlogi, ki jo ima, na drugi strani pa tudi za to, da bo šel film dobro v promet, kar pa v primeru «Kmečkih uporov» ne morp biti tako lahko, kajti če je bil na primer kolos rBitka na Neretvi» dober film akcije iz partizanske zrodovine če bo kolos tSutje-ska» prav tako lahko pritegnil tudi tujo publiko zaradi svojega pečata partizanske borbe ki je sicer jugoslovanskega značaja, vendar pa hkrati mednarodnega pomena, je film rKmečki upori* bolj lokalnega značaia. pa čejnav so bili kmečki punti splošen pojav v zgodovini preteklih stoletij, vendar je Matija Gubec s svojim veVkim uporom le epizoda, pa čeprav slavna, v okviru kmečkih puntov, ki so zajeli veliko širša področja. Taborniki Kodu Modrega vala so letos posiaviii 3Vo]e taborišče v Visokem zcio bogatim programom izletov in tur je bii tudi obisk Muzeja pri Poljanah na Gorenjskem. Med ljudske revolucije v Ljubljani ČETRTEK, 20. SEPTEMBRA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 18.15 POPLAVA TV film 19.10 POČITNICE NA IRSKEM Peta epizoda: NEVARNOST 19.40 ŠPORTNI DNEVNIK Ital. kronike in napoved vremena 20.30 DNEVNIK 21.00 POLITIČNA TRIBUNA Srečanje med predstavniki tiska in predstavnikom italijanske liberalne stranke 21.30 TRAGIČNO IN SLAVNO 1943. LETO Osmo in hkrati zaključno nadaljevanje: NASTANEK PARTIZANSKE ENOTE To nadaljevanje se začne v Cuneu že v samem septembru 1934, ko odvetnik Lucio Galimberti vzpodbuja prijatelje, naj zgrabijo za orožje proti Nemcem, naj gredo v gore, v gozdove, da bi organizirali partizansko enoto. Le nekaj dni za tem prispejo v Boves Nemci, kjer se lotijo pogajanj za osvoboditev dveh njihovih vojakov, ki so jih italijanski rodoljubi zajeli. Po nacistično pa sprejetih obveznosti ne spoštujejo, postrelijo nekaj nedolžnih ljudi in požgejo vas. V odgovor na to na gorah okoli Cunea srečujemo vedno več partizanskih enot, v katere se vključujejo delavci, kmetje, vojaki, ki so se izognili deportaciji v Nemčijo, in drugi. To nadaljevanje je pravzaprav filmski collage, to se pravi nekakšna sestavljenka iz starih filmskih trakov, fotografij ter iz pričanj preživelih bivših borcev. TV je menda najbolj primemo zaključila svojo oddajo z naslovom «Tragično in slavno 1943. leto*. Oddaja bi lahko bila sicer še bolj bogata, da bi se mlajša generacija od tega kaj naučila, vendar nekaj je le bilo in formiranje prve partizanske enote primerno zaključuje oddajo 22.50 SREČANJE S FRANCOM CERRIJEM Franco Ceni je zelo popularen kitarist, ki je tudi sestavil svoj kvartet, v katerem igra tudi njegov sin Stefa.no. DRUGI KANAL 21.00 DNEVNIK 21.15 Jaz in. . . MESSINA IN MICHELANGELOVA «PIETA’ RONDANINI* 21.35 VEČER Z GINGER ROGERSOVO 22.40 KONCERT BERSALJERSKE FANFARE JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 10.35 in 15.45 TV V ŠOLI: Pot v šolo, A. G. Matoš, od Silvije do Brača 11.30 in 16.40 ANGLEŠČINA 11.45 in 16.55 NEMŠČINA 12.00 in 17.00 FRANCOŠČINA 18.45 A. T. Linhart: ŽUPANOVA MICKA 19.15 Obzornik 19.30 Na sporedu je nemi film 19.55 E. Bronte: VIHARNI VRH Zaključno nadaljevanje 20.45 RISANKA 21.00 DNEVNIK 21.25 KAM IN KAKO NA ODDIH 21.40 ČETRTKOVI RAZGLEDI Oddaja je namenjena redkemu jubileju, ki je bil tudi osebno doživetje 80 jubilantov. Hkrati pa bo to tudi živ pomnik nekaterih ne preveč veselih poglavij iz zgodovine slovenskega učiteljstva. Pred 50 leti in sicer 1923. leta je bila poslednja matura na slovenskem učiteljišču v Tolminu, preživeli maturanti so povabili na proslavo tudi nekaj mlajših kolegov, da bi skupaj z njimi obujali spomine na nič kaj vesela mladostna leta, na leta preganjanja in zatiranja slo venske besede, na leta ko so »e moj^li sprijazniti z vsiljeno usodo fašistične Italije. Spornim teh jubilantov so del naše zgodovine. Zora Avsec, ki je med jubilanti, je menda najbolj točno označila tisto dobo, ko je rekla: «Smo pač. nesrečna generacija, povsod in nikjer doma, izgnanci, izseljenci, emigranti ih povratniki. Vse to pa zaradi našega zvestega političnega prepričanja in zaradi zvestobe svojemu narodu*. Ljubljanski televiziji je uspelo zbrati le nekaj sogovornikov, pa čeprav bi lahko vsak od udeležencev tolminskega srečanja s svojo pripovedjo močno obogatil sliko svoje dobe in posebej Svoje generacije. Eden izmed sodelavcev v teh pogovorih pa je medtem še umrl. Bil je to Franc Mlekuž, katerega misli na so ohranjene in so živo sporočilo za kasnejše rodove, posebej še za rove rodove učiteljev, ki naj bi se od svo.bh starcsih koVgov navzeli vsaj nekaj ljubezni do zvestobe svotomu narodu 22.40 F Zola OERMINAL Črtota epizoda: VOJAKI 23.30 POROČILA KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 21.00 RTSANKA 21.15 POROČILA 21.30 SINJA OBALA Celovečerni film V glavnih vlogah: Alberto Sordi, E. Martinelli, G. Ralli, itd. Film je režiral Vittorio Sala 23.00 V‘ ’ T'7 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.0o Jutranja glasba; 11.35 otovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program ža mlade poslušalce; 18.30 V ljudskem tonu; 19.10 Tone Penko govori o ekologiji; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 Športne vesti; 20.35 Ivo Trošt - Tončka Curk; »Očetova tajnost*; 21.40 Skladbe davnih dob; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 12.15 in 14.30 Deželne kronike; 15.10 Program za mladino; 16,20 Koncert starih skladb; 19.30 Deželne kronike. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Popevke; 10.00 Orkester »La Vera Romagna*; 10.15 Z nami je...; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Za tiste, ki gredo na počitnice; 14.15 Vrstijo se plošče; 14.40 Mini juke box; 15.00 Operne arije: Aida, Ljubavni napoj, Seviljski brivec, Cavalleria rusticana, Faust, Tu-randot, Ernani, Evgenij Ognje-nin ter Tristan in Izolda; 15.45 Plošče Ricordi; 17.40 Polke in valčki; 18.00 Mladinski klub; 18.45 Pihalni orkester bratov Avsenik; 19.00 Ob juke boxu; 20.00 Male skladbe velikih mojstrov; 20.30 Prenos RL; 21.00 Pisan glasbeni spored; 21.40 Orkestri v noči; 22.00 Ritmi in popevke; 22.30 Strani iz albuma; 23.00 V domači diskoteki; 23.35 Violinist Rok Klopčič. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 četrti spored; 13.20 S te in one strani velike luže; 14.00 Novejše ital. popevke; 15.00 Poletni program za mladino; 17.05 »Sončnica*; 19.25 Na sporedu so Mozart, Mas-senet, Rossini; 20.20 Tovarna zvokov; 21.00 Politična tribuna; 21.30 Pisan glasbeni spored; 22.20 »Andata e ritorno* z Marchesijem. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Gianni Nazzaro in Giuliana Valci; 8.40 Kako in zakaj?; 8.45 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Poseben spored z A. Giuffrejem; 12.40 Alto gradimen-to; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Radijska priredba; 15.45 Glasbeno-govorni spored; 17.35 Plošče; 20.10 «Andata e ritorno* z M. Marchesijem; 21.00 Mednarodni festival lahke glasbe; 22.45 Francoske popevke; 23.05 Lahka glasba. III- PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Granadosova glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 13.35 Rossini, Do-nizetti, itd.; 14.30 Simf. koncert; 16.30 Na sporedu so orgle; 17.20 Strani iz albuma; 18.00 Pianist; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Koncert; 20.15 Beethovnovi trii; 21.30 Straussova «Dafne». SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00 20.30 Poročila; 7.50 Na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola; 10.35 Iz par titur operetnih melodij; 11.15 Urednikov dnevnik; 11.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Melodije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Komorni zbor; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Popoldne za mladi svet; 15.40 «Mehurčki»; 16.40 Orkestralni intermezzo; 17.00 »Vrtiljak*; l7.4o R. Hagelstange: Moj svak Temistoklej; 18.10 Koncert po željah; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Plesni orkester; 19.35 Iz kasetne produkcije; 19.50 Mejniki v zgodovini; 20.00 Lahko noč, otroci!; 21.00 Domače pesmi: 22.00 Literarni večer; Rokovnjači; 22.40 Glasbeni nokturno; 23.15 Schonbergove skladbe; 00.05 Pr* tujih radijskih postajah; 00.30 Za ljubitelje jazza. ŠPORT ŠPORT ŠPORT NOGO IVI ET Poka! pokalnih prvakov Milan premagal Dinamo s 3:1 Poraz Torina in Juventusa ter zmaga Lazia Včeraj so se začela tekmovanja ^ raznih turnirjih za evropske pokale. Italijanske in jugoslovanske enajsterice so igrale s spremenlji-v? srečo, saj so v nekaterih srečanjih zmagale, v drugih pa so dojele poraz. Med zanimivejšimi tekmami je bito srečanje med Milanom in Dinamom (Zagreb), v katerem so Jugo-s‘°vani doživeli poraz. Častni gol 2a Zagrebčane je dal Lalič. Pokal prvakov CSKA Sofija — Innsbruck 3:0 Celtic - Turku 6:1 Ujpest Dozsa — Waterford 3:2 Dinamo Bukarešta — Crusa-ders 1:0 Zarja — Hapoel 2:0 Dinamo Dresden — Juventus 2:0 Crvena zv. — Stal Mielec 2:1 Pokal pokalnih prvakov Gzirra — Branna Bergen 0:0 Reipas — 01ympique Lyno-naisse 0:0 Chimia Valcea — Glentoran 2:2 Glasgovv Rangers — Anka-ragucu 2:0 Beroe Stara Zagora — Fola Esch 7:0 Sunderland — Vasas 2:0 Torpedo — Atletico Bilbao 0:0 Legija — Paok Solun 1:1 Milan — Dinamo (Zagreb) 3:1 Pokal UEFA Dinamo Tbilisi — Slavija Sofija 4:1 Eskisebirshorp — Koeln 0:0 Karl Zeiss Jena — MP Mik-keli 3:0 Tatran Presov — Velež Mostar 4:2 OFK Beograd — Panathina-ikos 2:1 Gvardia Varšava — Ferenc-varos 1:0 VSS Košiče — Honved 1:0 Stuttgart — 01ympiakos Nikozija 4:0 (povratna tekma, napreduje Stuttgart) Fenerbache — Argesul Pite-sti 5:1 Admira Wacker — Inter 1:0 Lazio — Dion 3:0 Torino — Lokomotiv 1:2 Fiorentina — Universitatea 0:0 so se do finala prebili po raznih napornih dirkah po vsem svetu. KOŠARKA BUDIMPEŠTA, 19. — Na mednarodnem ženskem košarkarskem turnirju v Budimpešti je zmagala Madžarska s šestimi točkami pred Italijo, ki se je uvrstila na drugo mesto s točko manj. V PORTOROŽU Gellcr-Portisch remi KOPER, 19. — Nocoj je bilo v Portorožu predzadnje kolo šahovskega troboja za uvrstitev na turnir kandidatov. Pomerila sta se Geller in Portisch, ter po ostri igri, v kateri Gellerju ni uspelo najti poti k zmagi, remizirala. Jutri je prost dan, v petek pa se bosta srečala v zadnjem kolu Polugajevski in Portisch. Troboj je praktično že odločen, saj se bi Geller uvrstil na turnir kandidatov le v primeru, če Polugajevski izgubi zadnjo partijo. Stanje pred zadnjim kolom: Portisch 5 točk, ter Poplugajevski in Geller po 3 točke. L. O. V soboto in nedeljo je v Sesljanu SPK čupa priredil prvo jadralno regato, ki je zelo dobro uspela. Drugo mesto na tej regati je osvojila jadrnica «Dolina» s posadko Glavina - Škerjanc (zgoraj), tretje pa «šlju-ka», s posadko Volpi - Starc (spodaj) KOŠARKA DREVI PRVE TEKME SŠI Lonjerska Adria meri na 1. mesto Že v prvem večeru bosta na sporedu zanimivi tekmi Danes se bo začel članski košarkarski turnir za mestni okraj in Breg v okviru 13. slovenskih športnih iger. Na sporedu bosta dve tekmi. V prvem srečanju bosta i-grali ekipi Bor A in skavtov. Bor A — Skavti ob 19.30 («1. maj«) V tem srečanju je favorit Bor A, ki ima nekaj st andardnih igralcev članske ekipe Bora, kot so Fabjan, Ambrožič, Pertot, Vatovec in drugi. Skavti pa bodo nastopili s pomlajeno ekipo, izključno z mladimi, ki pa bi lahko poskrbeli za presenečenje, če se borovci ne bodo pošteno potrudili. Adria — Bor B ob 21. uri («1. maj«) Lonjerska Adria se je resno pripravila za osvojitev kar prvega mesta. Lonjerci bodo nastopili z nekaterimi izkušenimi igralci, proti katerim se bodo upirali člani druge Borove peterke, ki bo sestavljena izključno iz odbojkarjev. Srečanje bo gotovo zanimivo, saj odbojkarji obetajo, da bodo pokazali košarkarjem, kaj je pravzaprav «košarka». JUTRIŠNJI SPORED ob 19.30 Adria — Skavti ob 21.00 Bor A — Bor B Obe tekmi bosta na odprtem igrišču na stadionu «1. maj*. Spremembe v turnirju minibasketa Turnir v minibasketu, ki se bo pričel jutri, bo v telovadnici v Dolini in ne na igrišču «1. maj*. Spored pa bo naslednji: ob 15.00 Breg B — Bor ob 16.00 Breg A — Bor Spremembe bodo tudi v članskem turnirju Zaradi seje tržaških trenerjev, ki bo v ponedeljek v telovadnici stadiona «1. maj*, in na kateri bodo zaposleni tudi nekateri Borovi člana, bo tretje kolo košarkarskega turnirja v okviru SŠI v torek, 25. 9. z istim sporedom, in sicer: ob 19.30 Skavti — Bor B . ob 21.00 Bor A — Adria b. 1. AVTOMOBILIZEM MILAN, 19. — Italijanski avtomobilist Lattari je zmagal na 23. avtomobilskem rallyju po Poljski in je tako osvojil tudi naslov poljskega prvaka. V NEDELJO V BOVCU BALINANJE Občinski pokal v Doberdobu Zaradi velike udeležbe finalne tekme šele drevi Tekmovanje organizira Gradina - Doma-čini zopet razočarali - Premoč Tržačanov Zaradi velikega števila prijavlje- jici bodo poklonili pokal dežele Fur-nih parov na 8. balinarskem tekmo- j lanije - Julijske krajine. Poleg tega Stroga kazen za D’Alessija Disciplinska komisija italijanske Polprofesionalne lige je "stfšpendira-to igralca Triestine ,D'Alessija za tei nedelje zaradi izključitve v pr-v*m kolu prvenstva v nedelfoki tek-jni med Triestino in Derthono. Po-tog tega pa je tržaški tretjeligaš Prejel še globo 80.000 lir, ker_ je občinstvo ob koncu srečanja izžvižgalo sodnika. Pri D’Alessiju je bil disciplinski sodnik strog zato, ker JO tržaški igralec ob odhodu z i-grišča zasebno povedal sodniku Fos-chiju svoje «strokovno» mnenje o niem. Vezni igralec bo tako zmanjšal Triestini prav v nekaterih kočljivih srečanjih, ko bo odigrala tekmi na tujem (eno proti Venezii), ona pa na domačem igrišču. Tržačani so proti kazni vložili priziv, {oš, da je bil sodnik prestrog. Bari, 19. — V zaostali tekmi tekmovanja za italijanski nogometni pokal je Bari izenačil proti Palermu 2 1:1. Srečanje je bilo zelo neko-roktno in ostro, tako da je moral sodnik Gussoni opomniti kar štiri ‘gralce. Kolesarstvo LERIDA, 19. — Španec Domingo Ferurena je zmagal na kolesarski dirki po Kataloniji. V sedmi in 2adnji etapi od Ville do Leride (193 to«) je bil prvi Belgijec Van Sprinti v času 5.21’5”. vanju v Doberdobu, so morali prireditelji finalno srečanje preložiti na četrtek , ob 21. uri. Običajna živahnost, ki vsako leto označuje to tekmovanje, je bila še posebno pestra. Prijavilo se je rekordno število vpisanih dvojic, kar 92, kar je dalo sodniku in odbornikom nemalo dela pri žrebanju in razporejanju rezerviranih igrišč. Kljub temu pa se je tekmovanje redno začelo in so ga lepo speljali brez vsakih nevšečnosti. '■*W Všefr ‘Tflf; igrlSčih^V Doberdobu ih Laškem so številni gledalci prisostvovali zelo borbenim in tehnično privlačnim spopadom predstavnikov najrazličnejših klubov. O-paziti je bilo različne taktike. Tako so se trdoživi Furlani dokaj ostro upirali tehničho boljšim Tržačanom, med katerimi niso zaostajali slovenski predstavniki Motociklizem BEOGRAD, 19. — Finalna dirka ?a Prix FIM v motokrosu, ki ve-'ia za svetovno prvenstvo, bo v kategoriji do 125 ccm, v nedeljo septembra, v Zaboku v Jugova viji. Na tem tekmovanju bodo Nastopili samo najboljši vozači, ki pa so vse, ki so prišli v osmino finala, nagradili še z zlato kolajno in jim nakazali vsoto denarja za povračilo stroškov. Janko Gergolet NOGOMET , ► ZARADI NEODIGRANE TEKME Genoa kaznovana MILAN, 19. — Disciplinski sod • nik italijanske nogometne zveže je dodelil Napoliju zmago Z 2:0 v tekmi Napoli — Genoa, ki je v nedeljo niso odigrali zaradi protesta i-gralcev Genoe. Poleg tega pa je sodnik kaznoval Genoo še z odvzemom točke na skupni lestvici tekmovanja za italijanski nogometni pokal. Podobno se je zgodilo z ne- ODBOJKA Na «Sedmem Ivovem memorialu» nastopajo tudi letos štiri ekipe Fužinar glavni favorit - Turnir bo v novi bovški telovadnici društva Vesna iz Križa. Domačini . odigrano tekmo Bari - Verona: so tudi letos zapustili kmalu bojno zmaga z 2:0 Bari, za Verono pa polje. Od sedmih vpisanih dvojic sta se samo brata Marino in Ar-naldo Frandolič priborila do os- odvzem točke. Nadalje pa je sod nik odločil, da bo po členu 25, črka B nogometnega pravilnika prepustil V Bovcu bo v nedeljo tradicionalni odbojkarski turnir tlvov me-morial» na katerega je organizator, domači odbojkarski klub, povabil moške ekipe Fužinarja Salonita in Izole. Vsi vabljeni klubi so se vabilu radii odzvali saj so stari znanci prireditve, ki je tokrat točno 14 dni pred začetkom prvenstva v 2. zvazni ligi, v kateri startajo vsa tri moštva z različnimi željami. «7. Ivov memorial* organizira domači klub v spomin na Ivota Cudra, bivšega in vzornega športnika, ki je leta 1965, v 32. letu stercsti, umrl za ^neozdravljivo boleznijo. ’’ Prehodni pokal memoriala so v preteklih letih osvojili najprej, trikrat zapored odbojkarji kanalskega Salonita, v zadnjih treh letih j na je pokal pripadel Fužmar.iu z Rove.n na Koroškem, ki je tudi to pot giavni favorit. Udeleženci turnirja bodo igrali po sitemu vsak z vsakim, na dva dobljena seta, teko, da bo vrstni red čimbolj pravičen in se bodo vsa štiri moštva srečala med seboj. Ker je turnir pred s;,mim začet- mine finala in obtičala na osmem [italijanski nogometni zvezi odloča- ££ mestu. Največ uspehov so žehjjred- nje g|e(je povrnitve stroškov nea- k°m®r , , ',a stavniki iz Trsta in okolice. Oba finalista sta iz vrst ACLI iz Trsta, vidna mesta pa so zasedli še predstavniki Italsidra, prav tako iz Trsta, ki so v Doberdob pripeljali najštevilnejšo reprezentanco. Kljub nedokončani tekmi so razdelili nagrade dvojicam, ki so se uvrstile od tretjega do osmega mesta Zato objavljamo nepopolno lestvico. Ime zmagovalca pa bo objavljeno v soboto. Lestvica je nasled nja: 3. mesto Fantini — Mania (Ass. Sp. Ronchi), ki sta prejela pokal Primorskega dnevnika, 4. Ne-grini — Sica (Aurisina) pokal Renault, 5. Andreos — Zampar (Al Pro-gresso), 6. Soave — Marcuzzi (Vesna Križ), 7. Perosa — Sanzin (Ital-sider) in 8. M. Frandolič — A. Frandolič (Gradina). Za naslov in občinski pokal pa so bosta drevi, če bo vreme naklonjeno, spoprijela para Rossi in Sain ter Busetta in Penaschier, vsi od ACU iz Trsta. Drugouvrščeni dvo- peljskemu klubu in Bariju zaradi neodigranega srečanja. Kot je znano, nista hotela severnoitalijanska kluba nastopiti na Jugu zaradi razsajanja kolere Oba primera pa sta precej različna: medtem ko so igralci Verone odpotovali domov, potem ko so že nekaj dni trenirali v nekem kraju pri Bariju, se je morala Genoa najprej odpovedati srečanju zaradi odločbe ligurskega deželnega odbora. Ta je prepovedal da bi Neapelj-čani nastopili v Genovi, saj bi lahko njihovi navijači tudi nehote prenesli bacile kolere v to mesto. Nogometna zveza je zati odločila, da bo srečanje za italijanski pokal v Neaplju. Tedaj pa so nastopili i-gralci iz Genove, ki so bili mnenja, da je nevarnost okuženja še hujša v Neaplju, kot pa v Genovi in so zato zahtevali odložitev tekme, za kar pa ni hotela italijanska nogometna zveza niti slišati. domačine, k! igrajo v 1. slovenski ligi), upravičeno pričakujemo, da bodo moštva prikazala lepo odbojko. Še posebej zato ker je turnir v novi, krasni bovški telovadnici in ga z^to ne more pokvariti dež, ki je bil skoraj vsako leto sicer rcdinj spremljevalec prireditve. E. H. Kanalski Salonit pred tretjo sezono v 2. zvezni ligi Pred odbojkarji kanalskega Salonita je zadnji del priprav, ki se bodo praktično zaključile s prvim sodnikovim žvižgom, prvo nedeljo v oktobru. V tekmi prvega kola 2. zvezne lige sprejema Salonit v goste ekipo Čajavca iz Banjaluke. Golo naključje je hotelo, da bodo Kanalci v prvem kolu sprejeli v goste istega nasprotnika kot lani. Naključje je tudi hotelo, da tudi tokrat ne bo za Salonit nastopil Tušar. Metko se je lani v tem času ukvarjal z mislijo na odhod v Ravne na Koroškem, letos pa si je na treningu poškodoval gleženj, katerega so mu zdravniki takoj dali v mavec za dolgih 18 dni. Kljub tej neprijetnosti pa so Kanalci glede uvodnega srečanja optimisti, saj so ostali igralci v že kar solidni formi. V moštvu Salonita je v tej sezoni prišlo‘do nekaterih sprememb. Od aktivnega igranja sta se poslovila Danilo Berdon - Kač in E-mil Kolenc. Berdon, «zlata kanalska levica, je -slovel po duhoviti igri in improviziranju, ki je spravljalo na noge gledalce, čeprav je včasih s tako igro spravljal v obuo trenerja in soigralce. Njegova odsotnost se bo vsekakor poznala, kot se bo občutila odsotnost Emilija Ko lenca, ki je že v lanski sezoni zaradi poškodbe gležnja prenehal z igranjem. Emil je verial za zelo discipliniranega in vestnega igralca. «Plavi dečko* iz kvalifikacij leta 1959 v Kamniku, je bil dolga leta nenadomestljiv podajalec in igralec v polju. Občudovania vreden je bil njegov odnos do kluba-, saj se je vseh dolgih 15 let vozil v Kanal iz krajev, kjer je učiteljeval. Zadnia leta pa je vedno in redno priha jal iz Branika. O veteranov sta tako ostala samo še vedno odlični Rado Jerončič in solidni Franc Bukovec. Od prekaljenih igralcev so tu Tušar, Perše, Paravan, Žnidarčič, Murovec in odlični Bavdaž. Slednji bo letos nosil veliko odgovornost, saj je poleg Je rončiča in Tušarja najmočnejše kanalsko orožje. Če so še pred leti bili v Kanalu precej zaskrbljeni zaradi naraščaja, pa je sedaj stanje precej boljše. Brata Jelavič, Jurca, Bait, E-di Paravan in drugi so porok, da bo kanalska odbojka še vedno i-grala vidno vlogo. Z igranjem v 2. slovenski ligi se ti mladi igralci ka lijo in pripravljajo za vstop v pr vo moštvo. Naloga kanalskih odbojkarjev bo zaradi odličnih uvrstitev v zadnjih letih precej težka. Vsi so si edini, da bo letošnja uvrstitev precej slab- ša. V Kanalu računajo, da bodo ob koncu pristali okoli petega do sedmega mesta. Zavedati se je namreč treba, da bo konkurenca letos zelo huda, saj sta iz prve lige izpadla Željezničar iz Osijeka (državni podprvak v sezoni 1971-72!) in odlični Fužinar. Tu pa so še Interplet iz Brčkega, Maribor, Kamnik, Kar-lovac in drugi, ki so se na prvenstvo pripravljali tudi na skupnih, intenzivnih pripravah, kar pa Kanalcem nikoli ni bilo omogočeno in so se vedno omejili na skromne priprave doma. E. Hvalica JUGOSLOVANSKI NOGOMETNI POKAL Presenetljiva a zaslužena zmaga Rene v Tolminu Strelec odločilnega gola je bil Žigon Tolmin — Renče 0:1 V preteklih dneh je bila v Tolminu tekma za jugoslovanski nogometni pokal med članom zahodne conske slovenske lige NK Tolminom in članom primorske nogometne lige Renčami. NK TOLMIN: Stojakovič, Šavli, Kavčič, Rutar, Lenarčič, Kanalec, Zorč, Cimerman, Leban, Veličkovič, Podreka. NK RENČE: Cijan, Vižintin, Rojc, Gregorič, Krajnik, Bagari, Žigon, Uršič, Zelenšček, Simčič (I-vančič), Špacapan. Prvi polčas je bil zelo živahen in uravnovešen. Že od vsega začetka je bilo videti, da so Tolminci naleteli na žilavega nasprotnika. Zanimivo je, da je pri Renčanih manjkalo več standardnih igralcev, medtem ko je bil Tolmin v popolni postavi. Zadetek za goste je dosegel mladi Žigon, nekaj minut pred koncem prvega polčasa. V drugem polčasu so Tolminci napadali z vso močjo. Renčani pa so se požrtvovalno branili in so do konca ohranili rezultat, dosežen že v prvem delu igre. Pri Renčanih velja pohvaliti vse igralce, še posebej pa vratarja Cijana, ki je v zadnji minuti ubranil enajstmetrovko. Tako so se Renčani zasluženo uvrstili v drugo kolo jugoslovanskega pokala na področju nogometne podzveze Nova Gorica. IGOR VARL mladini mcžnost, da bi se enakovredno vključila v športne življenje goriškega področja. Rajmund Kolenc V ZCNL Dve točki za Vozila Vozila — Litija 1:0 VOZILA: Vuk, Kogoj, Žižmond, Korpar, Bučan, Pikula, Marušč, Gulin, Klanjšček, Pini (Hvala), Leban. SODNIK: Brčin iz Kopra. STRELEC: Korpar v 47. minuti. Tekma je privabila na stadion kar 1200 gledalcev, ker so vsi pričakovali zanimivo borbo. V prvem polčasu je bila igra bolj ali manj enakovredna. Domačini so se izredno trudili, toda toliko zaželenega zadetka le niso mogli doseči. V drugem delu igre pa so domači- MFMMISI PRIMORSKA NOGOMETNA LlGA Odličen start Brd M letošnjem letu je bil v gorjških Brdih ustanovljen novi nogometni klub, ki ima svoj sedež v Dobrovem, začasno pa igra na pomožnem igrišču v Novi Gorici. Klub, ki je plod dela briške mladine, se je že v tej sezoni vključil v pri; morsko nogometno ligo. S svojimi mladinci in pionirji pa bodo nastopili v goriški nogometni ligi. Do sedaj so odigrali v ligi 3 kola in doživeli dva poraza ter eno zmago. Svoj ognjeni krst so imeli v srečanju z Renčami, katerim so se dolgo povsem enakovredno u-pirali. V finalu pa so le zubili s tesnim rt;ahatom 2:1 Na svojem p vem n'civ«vmr.ju v Ilirski Bistrici proti Transportu so bili zopet por.Tteni :: ■! .. Svoj trt;: nastop pa su kronali s svojo prvo zrr.igo in to proti fa>'criziranf.nu Piranu in ga prerr: geli z rezultatom 2:1. Brez dvoma. pa . je izredno pomembno za ta del Primorske, da je ustanovila svoj klub ter dala ZOPET USPEH ZGONIČANK Krasovki Rebulova in Žigonova na skupnih pripravah v Bergamu Ženski namiznoteniški odsek športnega krožka Kras iz zgomške občine je dobil še eno priznanje s strani državnih izvedencev: mla- ti'nko Nevico Rebulovo in naraščaj-nico Anico žigonovo je italijanska namiznoteniška zveza povabila na skupne priprave, ki bodo v Bergamu od 24. do 29. t.m. Skupno je bilo sklicanih 12 najbolj obetajočih mladih igralk iz vse države. Poleg Rebulove in Žigonove bo našo deželo zastopala še članica tržaške Julie Alessandra Eccardi. Veliko zaslug, da Krasove igralke vedno bolj stopajo v ospredje v državnem merilu, ima vsekakor njihov neutrudni trener Edi Bole. Tako bodo istočasno zaposlene kar štiri Krasove igralke: Miličeva in Vesnaverjeva bosta v Atenah na sredozemskih igrah branili barve italijanske mladinske reprezentance, medtem ko bosta skušali Žigo-nova in Rebulova nabrati čimveč izkušenj v Bergamu, da bi šli po stopinjah svojih boljših klubskih soigralk. Tako kaže, da se bo že v bližnji prihodnosti izpolnila Boletova želja, da bi sestavil homogeno ekipo, ki naj bi ne imela konkurence v državnem merilu. - bs - V OKVIRU 13. SŠI Dve točki za Juventino Juventina — Sovodnje 3:1 JUVENTINA: Plesničar, Toma- žfč, Corva, Paulin, Nanut, Marvin, Makuc, Tavčar, Faganel, Tabaj M. in Culot. SOVODNJE: Devetak, Tomšič, Gruden, Cijan, Malič, Batistič, Trampuž, Sambo, Fajt, Petejan, Ferfolja, Kovic. SODNIK: Aldo Tabaj, Štandrež. STRELCI: v 2. min. p.p. Bojan Makuc, v 19. min. Marvin; v 8. min. d.p. Miloš Tabaj, v 22. min. Egon Petejan iz 11-metrovke. V torek sta se na štandreškem igrišču pomerili sovodenjska in štandreška nogometna ekipa. To je bila druga izločilna tekma 13. SŠI za goriško okrožje. Obe moštvi sta kar precej pripravljeni na začetek prvenstva. Sovodenjci bodo morali še nekoliko uigrati obrambo, pri Ju-ventini pa je opaziti, da ji manjka nekaj več koordinacije v akcijah. Srečanje je bilo zanimivo: sledile so si neprestano hitre podaje na obeh straneh in igra se je razvijala na vsem igrišču, čeprav so bila tla spolzka in je ves čas deževalo. Večja borbenost Juventine in točnost pri ciljanju v vrata je Štandrežcem prinesla zmago z dvema goloma razlike. Naslednji dve izločilni tekmi bosta v Štandrežu: v četrtek ob 18. uri Juventina — Mladost in v nedeljo ob 11.30 Sovodnje — Juventina. D. R. Mladi Klemenčič iz NK Vozila se bo razvil v odličnega igralca ni že v prvih minutah uprizorili nevaren nhpad po levem krilu, kjer so tudi zrušili Marušiča. Ta je izvajal kazenski strel z roba kazenskega prostora, žogo lepo podal do Korparja; ta je neubranljivo streljal in dosegel gol, ki je obenem pomenil tudi zmago in s tem dve izredno pomembni točki, ki njim bodo dobrodošle za borbo za vrh v ZCNL. Igra je nato postala še lepša in borbena. Vsi igralci so se na vso moč trudli, da bi rezultat še povečali, toda vse je ostalo le prj željah, saj žoga ni in ni hotela v mrežo. Vsekakor je ta zmaga dala goriški enajsterici veliko moralno moč pred nedeljsko tekmo v Mirnu proti tamkajšnji Adrii, ki bo obenem tudi derbi 4. kola. Rajmund Kolenc OBVKSTILO ŠZ Bor obvešča, da je vpisovanje za otroško telovadbo in korektivno telovadbo pod vodstvom prof. Franka Drasiča vsak ponedeljek, sredo in četrtek od 19 30 do 20. ure na sedežu Bora v Trstu, stadion «1. maj», Vrdeiska cesta 7, tel. 796-548. * * # ŠZ DOM (Gorica) organizira v okviru 12. slovenskih športnih L ger za goriško področje namiznoteniški .turnir, ki bo v torek, 25. in v sredo 26. septembra. ŠPORTNO ZDRUŽENJE DOM iz Gorice obvešča, da so se na igrišču slovenskega Dijaškega doma (Ulica Montesanto 84) že pričeli treningi v moški odbojki. Igralci naj se zberejo vsak po nedeljek in četrtek ob 20. uri na dijaškedomskem igrišču. V primeru slabega vremena treningi odpadejo. • « • Športno drušlvo Primorec sklicuje v ponedeljek, 24. septembra 1973 ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah redni občni zbor. Zaradi izredne važnosti zbora društveni odbor priporoča številno udeležbo svojih članov in dragih vaščanov. SPECTATOR: MAFIJA VČERAJ in DANES Vendar je bila policija močnejša, pa je tako prišlo celo io sodne obravnave proti karabinjerskemu kapetanu Perenzi, tor se je bil osebno angažiral v Inscenaciji okrog Giulianovega hhora. Odgovarjati je moral zaradi ponarejanja dejstev, lažjega pričevanja in zaradi favoriziranja bandita Pisciotte. Na koncu se je nekako izvlekel, toda neprilike so zanj trajale štiri teta, pa tudi službo je izgubil. Vendar pa so bile še tudi druge ((neprijetnosti«. Plsciotta so vseeno prijeli ln ga na skrivnosten način zastrupili v jet-‘tišnici 9. februarja 1954. leta. Inšpektor Verdiani je kako leto kasneje umrl. Michele ^kntaleone pravi o tej zadevi: '•Verdiani je menda umrl zaradi srčne kapi. Avtopsije njegovega trupla niso opravili, čeprav so bila znamenja, da je bil 2astrupljen.» Kar pa zadeva Giuliana, pravi Pantaleone: "Giuliana so likvidirali Plsciotta in karabinjerji, toda do 'tega je prišlo v prvi vrsti po zaslugi mafije v MonreaLu in ^°rgettu, ki je pravzaprav pridobila Pisciotto na svojo stran, 10 Pa Je bilo usodno za Giuliana.« Ce bi Giuliana ujeli in postavili pred sodišče, bi dobil, kot 80 izračunali pravniki, 1327 let ječe za vse zločine, ki jih je bila izvršila njegova banda. Gasparu Plsciotta niso priznali njegovih zaslug ta so ga obsodili na dosmrtno ječo. v Kazen je prestajal v zloglasni jetnišnici Ucciardone blizu Palerma. Z njim v celici je biil tudi njegov oče Salvatore Pi-sciotta, ki je bil prav tako v . Giulianovi bandi, bilo pa mu je že več kot 70 let. V sosednjih celicah je bilo tudi nekaj drugih Giulianovih banditov. Po Giulianovi smrti so mnoge ujeli ta obsodili. Gaspare Pisciotta, je bil vedno na preži. Nikoli ni hotel sprejeti nobenih daril od zunaj, nobene hrane ali pijače, če tega niso prinesle najzaupnejše osebe. V celici je imel majhen kuhalnik za kavo, ki jo je vsako jutro, potem ko je vstal, pripravil zase in za očeta. Tako je pripravil dve skodelici kave tudi 9. februarja 1954, skoraj štiri leta po Giulianovi smrti. Medtem ko se je kava kuhala, je vstopil v celico ječar Salvaggio, pa je malo posedel ta kadil cigareto v bližini kuhalnika za kavo. Ko je odšel ven, sta oče ta sin popila kavo. Gaspare je začutil močne krče, oče je začel klicati na pomoč, toda, ko je prišel zdravnik, je bil Gaspare že mrtev. Ugotovili so, da je bil zastrupljen s strihninom. Sumili so očeta, pa tudi ječarja Salvaggia, toda dokazov ni bilo ta zadeve nikoli niso pojasnili. Vendar pa omenjeni umor pripisujejo mafiji, ki jo je bil na procesu bremenil, važnejše od vsega pa je bilo dejstvo, da se je Gaspare Pisciotta pripravljal na pisanje spominov o Giulianovi bandi ta njenem sodelovanju z mafijo ta politiki. IV. LUCIANO LIGGIO, «BOSS» CORLEONA IN PALERMA V tem poglavju bomo govorili o Lucianu Liggiu. Ni bil na ravni kakega Salvatora Giuliana, legenda o njem je drugačna. Liggio je bil vrsto let fantom. Sicilije. V tej figuri se je mafija najbolje amalgamirala z banditizmom. liggio je Ml v bi- stvu član mafije, postal je velika sila, pomemben pa je tudi zato, ker je v njegovi osebi še nova kombinacija agrarne in urbanizirane mafije. Razen tega je Luciano Liggio zanimiv tudi zato, ker je bil več let izreden killer, osebno je «pokon-čaval« svoje sovražnike, da bi kasneje več let ležal popolnoma paraliziran, brez moči, negiben v skrivališču sredi svojega rodnega kraja in je od tam vodil vse kot veliki boss. Nekega dne so ga vseeno odkrili in odpeljali v preiskovalni zapor, da bi počakal na proces ... Ime Luciana Liggia je tesno povezano z mestecem Cor-leone. «V Corleonu je doma najbolj krvava, najdinamičnejša in najbolj trdoglava mafija globoke Sicilije,« je zapisal Alfonso Madeo v milanskem listu «Corriere della Sera«. «Obisk v Corleonu je bil zame neverjetna izkušnja ta najboljši način, da sem zvedel, kako je vedno globok strah, ki ga v nekaterih predelih Sicilije vliva mafija,« pravi Nicola Caracciolo v milanskem «11 Giomo«. To mestece je oddaljeno kakih šestdeset kilometrov od glavnega mesta Sicilije, ima 15 tisoč pretavalcev in leži na hrbtu hriba, polnega stebel. Njegova barva je sivo olivna. Obleka tega mesteca je vmi velur. Glavna zaposlitev prebivalstva je živinoreja ali pastirstvo in zato je Corleone središče ilegalnega predelovanja mesa. Meso tihotapijo na tržnice Palerma. Red naj bi vzdrževali karabinjerji, ki jih je 25, vendar pa jahajo na svojih konjih po pobočjih hriba in po poljih naokrog vedno s prstom na petelinu, toda v kraju z velikanskim številom umorov in zločinov se ti karabinjerji lahko pohvalijo samo z enim uspehom: v 10 letih jih je izgubilo glavo samo 5. Srečni so, kadar se jim ponudi priložnost, da kakega morilca odkrijejo in aretirajo. Imajo tudi zapor v posebnem sivem poslopju, ki stoji na hribu nad mestom, pa lahko tako jetniki z oken gledajo na mestne strehe. Toda zaporniki so redki in to niso nikoli tisti, ki bi morali priti semkaj. Žene nosijo starinske šale čez glavo, čme ta dolge, ki jim služijo tudi namesto plašča. Družinsko življenje je togo, žene gredo ven samo, da bi nekaj kupile na tržnici ali v trgovini in se naglo vračajo domov. So tudi takšne, ki obiskujejo srednje šole, kaka pa se celo vpiše tudi na univerzo. Tedaj se osvobajajo črnega šala, lahko skrajšajo krila in se v skupinah sprehajajo po mestnem trgu. Tisti, ki nimajo živine, ki niso trgovci ali obrtniki ali pa niso končali univerze, da bi Mii zdravniki ta odvetniki — teh, z univerzitetno izobrazbo pa je kakih deset — sanjajo o potnem listu, da bi emigrirali v Francijo ali Zahodno Nemčijo, žene v takšnem primeru puščajo doma, vedno v skrbeh, da M jim kdo nasadil rogove, našli pa so se celo takšni, ki so si zamislili nekakšen rudimentalru ln okrutni pas nedolžnosti. Tu je tudi nekaj kinematografov sa mo za moške ta zelo emancipirane ženske, možje imajo sveje lokale, celo dva kluba, cerkev in zvonikov pa je kakih deset. V tem okolju Je mafija doma. Toda mč ni bolj brezupnega kot priti v Corleone z namenom, da bi kaj zvedel o mafiji. Vsi v Corleonu imajo «za-šita usta« čim kdo omeni mafijo. Prvi zato, ker so člani mafije, drugi zato, ker to niso, največ pa je tistih, ki jim je mafija vlila strah v kosti. Moški in ženske, veliki in mali, študentje ta pastirji, reveži ta bogataši — vsi, brez razlike, v Corleonu nimajo niti oči niti ušes niti jezika za mafijo. Mafija je v Corleonu veliki tabu. Leta 1948, takoj po vojni, je Ml Luciano Liggio dvajsetleten fant, ves okreten, reven, črnih, halucinantnih oči, zrel za tisto, kar ga je od detinstva navduševalo. Imel je že nekaj mrtvih na vesti. V Corleonu sta takrat prevladovali dve osebnosti. Najprej Je bil to Placido Rizzotto, sindikalistični prvak, ki je imel ambicijo popeljati zaostalo čredo v boj za socialno pravičnost Tudi na Siciliji je naraščalo gibanje kmetov brez zemlje proti veleposestnikom. (Nodtujevanja slediJ Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, PodLUnkaMOn,eCChi 6 PP 559 “ TeK 79 38 08 794638 795823 76 1470 GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina i^!čn° ,1 '35° ,lr. ~ vnaPrei: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» JLfSL p0S"mezna S,e*ilka 1— dinar, za zasebnike mesečni 18— L*™,1 fSiT, d"l za or9.an:?.ac,J® in Podi'etja mesečno 22— letno 220— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pd oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT • Trst PO SPOROČllU TISKOVNE ACENCIJE KAMB0ŠK1H PASTIZAIW Ameriško letalstvo bombardiralo mesto Kompong Cham in okolico Na desetine mrtvih med civilisti * Bombe poruši• le jez, ki brani Kompong Cham pred poplavami HONGKONG, 19. — Vse kaže, da ameriška letala, kljub izrecni prepovedi kongresa, še vedno bombardirajo Kambodžo. Tako trdi tiskovna agencija kamboških partizanskih enot, ki poroča, da so ameriška letala skupaj z Lon Nolovimi bombardirala pristanišče Kompong Cham. Letalski napad naj bi povzročil na desetine žrtev med civilnim prebivalstvom, ker so bombe porušile jez pri Kbal Thnalu. Po poročanju agencije AK naj bi v napadu sodelovali bombniki F 105 in F 104 ameriškega letalstva in Nolovi T 28. Bombe so povzročile na desetine mrtvih v Kompong Cha-mu, so uničile jez pri Kbal Thnalu severno od pristanišča, porušile bolnišnico, gimnazijo, templje Wat Ang-kor, Dei Dos in Beng Kok in sejale razdejanje v številnih okoliških vaseh. Agencija trdi, da so napadalci bombardirali jez, ker reka Mekong prestopa bregove v upanju, da bodo poplavljena polja preprečila civilistom UGRABITEV Dramatična ugrabitev s srečnim zaključkom v Severnem Kavkazu: Khassan Kodzokov je kot otroci na kmetih pomagal pri grabljenju sena, ko sta ga močni roki nepričakovano zagrabili in ga dvignili. Nič hudega sluteč je deček dvignil glavo, da bi spoznal šaljivca: bil je orjaški medved. Kljub Khassanovem kričanju zver ni izpustila dečka in ga je nesla s seboj v gozd, kjer se je ustavila, da bi si nekoliko odpočila. Na srečo je trop me. rjascev pritegnil njeno pozornost. Deček je izkoristil priliko in jo urno pobrisal na drevo. Razjarjena zver se je pognala za njim in skušala podreti drevo. Na srečo so posegli vaščani in pregnali podivjanega medveda. POŠTENA, A ZAPRAVUIVA clmeti opravka s poštenim človekom je res razveseljivo presenečenje, je izjavil direktor nekega motela v Nashvillu (Tennessee) ko so mu izročili košček mila in pismo, s katerim se je starejša ženska oproščala, ker je pred časom po pomoti vzela milo iz motelske sobe. Ženska, Ida Valentine, je potrošila 25 centov (okrog 150 lir) za znamko, da je vrnila milo, ki je bilo vredno morda 2 centa (10 lir). Priložila je še pismo, s katerim se je opravičevala, da je vzela milo po pomoti in je prosila za odpuščanje. j Direktor motela 'je poudaril, da bi rad dobival podobna pisma od vseh klientov, ki so letos odnesli 7 barvnih televizijskih sprejemnikov, 2.700 kozarcev, 4.500 brisač, 30 blazin in 17 odej. TUDI V AMERIKI V prospektu neke založbe šolskih knjig v Chicagu piše: tNaše šolske knjige so napisane tako preprosto, da jih razumejo celo odrasli.» beg iz Kompong Chama na področje, ki je pod nadzorstvom partizanov. «Nixon in njegova vlada — zaključuje agencija — nadaljujeta z zločinskimi napadi na Kambodžo, čeprav sta svečano obljubila vsemu svetu, da bosta po 15. avgustu ukinila bombne napade na Kambodžo.* Iz Phnom Penha medtem poročajo, da partizanske enote niso zmanjšale svojega pritiska na pristanišče Kompong Cham, ki je še vedno obkoljeno. O spopadih poročajo tudj iz Vihear Suora, 20 kilometrov severovzhodno od kamboške prestolnice. Predsednik kamboške zakonite vla de princ Sihanuk se je medtem vr nil iz Alžira v Peking. Na letališču ga je pozdravil kitajski premier Cu-enlaj skupaj z visokimi državnimi in partijskimi voditelji. Sihanuka so pozdravili tudi tuji diplomatski predstavniki, med katerimi sta bila tudi francoski in sovjetski veleposlanik, čeprav sta Francija in SZ priznala Nolov režim. V pogovoru s časnikarji je Sihanuk poudaril, da se morajo kamboške partizanske enote boriti same proti Američanom in njihovim podrepnikom. Pripomnil je, da v tej izjavi ni polemičnega prizvoka, pač pa samo stvarno ugotavljanje dejstev. Kitajska nas politično podpira — je poudaril Sihanuk — in nam je pripravljena dati tudi orožje. Mi pa smo ločeni od Kitajske. Orožje bi moralo preko severnovietnamskega in laoške-ga ozemlja, ti dve državi pa strogo spoštujeta določila pariške konference. poročal o položaju političnih jetnikov mednarodnemu odboru za osvoboditev zapornikov. O vprašanju političnih jetnikov v Vietnamu — okrog dvesto tisoč ljudi — so govorili tudi demokrščanski poslanec Francanzani in senator Ca-lamandrei, predsednik združenja Italija - Vietnam. Vinay je v uvodu poudaril, da Thieu-jevi krvniki mučijo vse politične jetnike. Med temi naj bi bili v veliki večini nevtralisti, pacifisti in budisti. Vzrok takega stanja je po Vinaye-vem mnenju na dlani: Thieu skuša zavlačevati v nedogled sestavo vlade nacionalne enotnosti z represijo. V ta namen skuša prikazati kot komuniste vse tiste, ki nasprotujejo njegovemu režimu. Saigon je umirajoče mesto, je poudaril pastor Vinay. Nato je v skopih dramatičnih besedah opisal svoje izkušnje. O srečanjih z bivšimi jetniki, o pogovorih s preprostim ljudstvom, duhovniki in s funkcionarji Thieu-jeve vlade. Poudaril je, da v Saigo-nu niso osvobodili političnih jetnikov, pač pa so v zadnjem času še zaostrili represijo. V državi je lakota, ker je Thieu prisilil kmete, da zapustijo podeželje, nad katerim ni i-mel nadzorstva, in se preselijo v Saigon. Časnikarji so lahko prisluhnili tudi pezivu saigonskega katoliškega duhovnika Chan Thina, predsednika odbora za reformo kaznilniškega pravilnika V pozivu, ki je bil posnet pred onim tednom v Saigonu, duhovnik poudarja, da Thieujev režim še ni o-svobodil političnih jetnikov, 'čeprav je bil pariški sporazum podpisan pred sedmimi meseci. »Južnovietnamski zapori — trdi Chan Thin — so pravi pekel za naše rodoljube, saj nihče ne spoštuje človečanskih pravic. Kdor ne umre, bo pohabljen za celo življenje.* V teh dneh pa so v Tay Ninhu odkrili trupla deset tisoč političnih jetnikov. V razpravi je poslanec Francanzani poudaril, da je spričo položaja nujno objaviti gradivo o grozodejstvih Thieu-jevega režima. Javno mnenje mora prisiliti vlade, da posežejo, zlasti še pa je treba obvestiti ameriški parlament. ki bo ta teden razpravljal, na Nixonovo zahtevo, o dodelitvi gospodarske pomoči saigonskemu režimu. mnevajo, da gre za atentat, ki le na srečo ni zahteval človeških žrtev. Preiskovalci so našli 15-kilogramski železen drog (70 x 11 x 15 cm), ki ga je neznanec (oziroma neznanci) namerno namestil na progo. Lokomotiva je zadela z vso silo v predmet ter iztirila. Preden se je ustavila, je vozila naprej še kakih 300 metrov ter posekala železniške pragove in zlomila nekaj drogov električne napeljave. Vseh osem vagonov vlaka je ostalo na tiru. Sodnjisko preiskavo vodi milansko državno pravdništvo. Karabinjerji so že zaslišali številne železniške uslužbence. TRAPANI, 19. — Enote vojne mornarice še vedno iščejo vojaško letalo F-104, ki je skrivnostno izginilo med poletom od Martine France v Trapani. Vse kaže, da je letalo iz še nepojasnjenih vzrokov strmoglavilo v morje. V ANDRII PRI BARIJU Neapeljski branjarji žalostno gledajo, kako občinski delavci podirajo njihove lope in razkužujejo razbitine .................................................... PRED DANAŠNJO IN JUTRIŠNJO DEBATO V SENATU Epidemija kolere v južni Italiji pojema Zaskrbljenost zaradi «zdravih nosilcev» Oblasti rušijo nadalje lope branjarjev v Mergellini - Sodnijski postopki proti mestnim in pokrajinskim oblastem v Neaplju Atentat na brzi vlak MILAN, 19. — Včeraj ponoči je lokomotiva brzega vlaka Milan — Ventimiglia iztirila v bližini postaje Locate Triulzi. Policijske oblasti do- RIM, 19. — Debata v italijanskem senatu o vprašanjih, ki so povezana z epidemijo kolere bo jutri in pojutrišnjem v jutranjih urah. Sklep v tej zvezi so sprejeli na konferenci predsednikov parlamentarnih skupin palače Ma-dama. Na seji bodo obravnavali številne interpelacije in vprašanja, ki so jih zastavili senatorji raznih političnih skupin. Iz Neaplja pa poročajo medtem, da sp prepeljali od včeraj ponoči do današnjih popoldanskih ur v bolnišnice 6 ljudi, za katere sumijo, da so oboleli zaradi kolere. Med temi sta dva novoporočenca, Antonio Camasso in Antonietta Co-lizzi iz Lecceja. Zakonca sta se vračala s poročnega potovanja, ko sta se na progi med Rimom in Caserto oba počutila slabo (bru- hanje in diareja). V Casertj je zakonca dočakal rešilni avto, ki ju je peljal naravnost v bolnišnico Cotugno. Včeraj so prepeljali v bolnišnice 23 ljudi, od katerih jih 8 pripada eni sami družini iz Neaplja. Zdravniki so ugotovili, da gre za »zdra-ve nosilce* bolezni. Ostali podatki pa so: od 733 pregledov, ki so jih opravili, jih je bilo 126 pozitivnih, 607 pa negativnih. Iz Barija sporočajo, da so od včeraj opoldne prepeljali v bolnišnico dve osebi, toda do sedaj niso ugotovili še nobenega pozitivnega primera obolenja zaradi ko lere. Iz bolnišnic so izpustili 11 ljudi. V raznih bolnišnicah pokrajine Bari ni več bolnikov, ki bi bili zboleli zaradi kolere. V Palermu so iz mestne bolniš- nice izpustili vse ljudi, ki so jih tam zdravili pred 16. septembrom. Na pregledih so ugotovili, da ni nihče obolel zaradi kolere. Prav tako so iz te bolnišnice izpustili tudi nekega Tunizijca, ki je prihajal jz Sfaxa, ki po mnenju mednarodne zdravstvene organizacije (OMS) spada v okužena področja. V izolacijski oddelek so sprejeli v ne, predsednik pristaniške ustanove, bivši prefekt Luigi Fabiani, zdravstveni funkcionar iz Toire del Greco ter nekateri podjetniki, ki so gojili školjke. Napovedujejo tudi, da bodo mogoče uvedli kazenske postopke proti nekaterim mestnim oblastem, ker so prepustile dvema podjetjema izgradnjo dveh obratov za predelavo odpadkov v IZBEBNl UKREPI BELIH OBLASTNIKOV PROTI BONIOROBCENI Smrtna kazen za Rodezijce ki podpirajo črnsko gverilo Parlament je odobril zakon s 34 glasovi proti 10 ■ Gverila se je razplamtela v severovzhodnih predelih države Grozodejstva Thieujevih krvnikov RIM, 19. - Protestantski pastor Tulho Vinay, ki se je pred nedav nim vrnil iz Vietnama, je danes na tiskovni konferenci v Rimu govoril o strahotah v Thieujevih zaporih. Vmay je obiskal Vietnam skupaj s katoliškim duhovnikom Catenaccijem, da bi SALISBURY, 19. - Rodezijski parlament je sprejel zakonski osnutek, ki predvideva smrtno kazen za vse državljane, ki bi nudili gostoljubje rodezijskim gverilcem, o-ziroma jih ne bi prijavili oblastem. Zakon je bil sprejet kljub močnemu nasprotovanju afriških predstavnikov, in sicer s 34 pozitivnimi glasovi, proti 10, ki so nasprotovali o-snutku. Debata o tem zakonu je trajala več kot tri ure. Uvedba smrtne kazni za ljudi, ki bi podpirali gverilske enote na o-zemlju Rodezije dokazuje, da se je stanje v tej deželi, kjer ena desetina belcev vlada ostalim devetim desetinam črncev, izredno zaostrilo v zadnjem času. Rodezijska vlada Jana Smitha se je do sedaj rešila iz zagate v katero je zašla pred nekaj leti, ko je prekinila svojo povezavo z Veliko Britanijo, samo zato, ker ji je uspelo pridobiti si naklonjenost določenih angleških kon-sevativnih krogov ter še posebej, ker meji na Južnoafriško republiko, v kateri je »apartheid* državni zakon. Belci nočejo popustiti. Zabarikadirali so se v redka večja mesta ter v nekatere kraje na podeželju, kjer lahko nadzorujejo s svojimi dobro oboroženimi vojaškimi oddelki splošni položaj v deželi. Gre seveda le za strateško nadzorstvo, ker je sicer podeželje praktično v rokah gverilcev. Zdi se, da se je v zadnjih časih gverilska vojna razplamtela posebno v severovzhodnem delu države, se pravi na meji s portugalskim Mozambikom. Vesti, ki jih posredujejo salisburyjske oblasti so seveda pristranske. Beli gospodarji v Rodeziji trdijo, da gverilci napadajo vasi, ugrabljajo ljudi, ki jih odpeljejo neznano kam proti severu (podtikajo celo, da jih nameravajo prepeljati v Zambijo, kjer naj bi jih urili za gverilo). Zadnja vt t, ki so jo razširile sa-lisburyjske oblasti zadevajo napad gverilcev na neke vasi v severovzhodnih predelih. Rodezijski partizani naj bi tam ugrabili 91 ljudi ter jih odpeljali s seboj proti severu. Po nekaj dneh se je nekaterim «u- jetnikom* posrečilo zbežati. V tem trenutku imajo gverilci baje v svojih rokah 31 ugrabljencev. Salisbu-ryjske oblasti trdijo, da so ugrabitelji, (ki jih je baje okoli 30) in njihovi ujetniki v življenjski nevarnosti. Baje hodijo že 6 dni po afriški goščavi, kjer sonce strahovito pripeka, da nimajo s seboj ne hrane ne vode. 6e prej, ko je skupina u-jetnikov štela še 90 oseb, je splošno stanje že postalo nevzdržno. Gverilci, ki so šli po vodo, se baje niso več vrnili v skupino. To prikazovanje rodezijske stvarnosti brez dvoma ne odgovarja resnici. Zelo verjetno se je v severovzhodni Rodeziji zelo razširilo partizansko gibanje in prav tako lahko domnevamo, da mnogi domorodci zapuščajo svoje domačije ter se pridružujejo gverilskim enotam. Razumljivo je tudi, da v nekaterih krajih ljudje niso posebno naklonjeni gverilskemu gibanju ter zato pride do trenj, toda prav gotovo gre le za izjeme, ki veljajo posebno za kraje, ki so pod strožjim nadzorstvom rodezijskih oboroženih sil. Ta zadnji dogodek v severovzhodni Rodeziji je zelo podoben nekemu prejšnjemu, ko so gverilci napadli neko naselje, kjer je večja šola za afriške dečke. Okoli 300 dečkov je odšlo z rodejskimi gverilci. Oblasti pravijo, da jih je pri partizanih padlo samo devet. Kazno je, da gre v glavnem za propagando, ki skuša dokazati, da črnsko prebivalstvo ne posluša gverilcev, temveč si skuša ustvariti mirno življenje v okviru sedanje rodezijske državne ureditve. Resnica je verjetno zelo drugačna, kar dokazuje med drugim tudi uvedba smrtne kazni za vse ljudi, ki bi podpirali gverilce. svobodo okoli 300 palestinskih gverilcev, ki so bili zaprti zaradi svoje dejavnosti v jordanski državi. Med izpuščenimi je znani voditelj. Abu Daud. Sam kralj Husein ga je pričakal pri izhodu iz zapora ter se z njim pogovarjal ob skodelici kave. Palestinske organizacije so sprejele Huseinovo amnestijo z nezadovoljstvom. Trdijo, da ta nima nobenega praktičnega pomena in da je treba še vedno pričakovati ukrepe jordanskih oblasti proti palestinskim borcem. Danes bodo oblasti izpustile na svobodo še drugih 450 fedainov. Do precejšnje napetosti je medtem prišlo med sirskimi oblastmi in fedaini zaradi številnih omejitev delovanja palestinskih gverilskih organizacij. zadnjih urah dve osebi, izpustili, umetna gnojila. Občina je'baje plavala vsega skupaj okoli 30 milijard lir, toda podjetji baje nista opravili svoje naloge. Eno od teh podjetij je baje imelo samo en milijon Ur kapitala ter je razpolagalo z zanikrnim uradom, kjer ni bilo niti telefona. 50 odstotkov delnic je posedovala Maria Luisa Gra-ziano, ki je žena nekega bivšega demokristjanskega župana v Pompejih. pa so jih pet. Sedaj je na tem oddelku še 15 pacientov. Zdravstveno stanje v pokrajini Caltanissetta je tudi zadovoljivo, saj niso v zadnjih časih zabeležili nobenega sumljivega primera. Zdravstvene oblasti so prejele že večje količine cepiva proti koleri. Vse kaže, da epidemija kolere v južni Italiji pojema. Res pa je da so zdravstvene oblasti še vedno zaskrbljene. Predvsem se postavlja vprašanje tako imenovanih »zdravih nosilcev* bolezni. Gre za ljudi, kj so v stiku z obolelimi svojci ali znanci prejeli klice kolere, za katero pa niso zboleli. Te klice pa lahko prenašajo na druge ljudi s katerimi pridejo v stik. Na to vprašanje je pritegnil pozornost ravnatelj bolnišnice Cotugno v Neaplju prof. De Lorenzo. Zdravnik je poudaril da je treba uvesti odločno akcijo za ugotovitev takih morebitnih zdravih nosilcev kUc kolere. Raziskava seveda ni lahka, toda vse kakor mogoča. Potrebno je samo napraviti zdravniške preglede vseh ljudi, ki so prišli v stik z obolelimi zaradi kolere. Oblasti medtem nadaljujejo že začeto akcijo v okraju Mergellina v Neaplju, kjer je včeraj 600 mož raznih policijskih organov, gasilcev itd. začelo rušiti lope in barake branjarjev, ki so jo morali prekiniti zaradi včerajšnjega neurja. Podobne akcije, posebno glede gojenja morskih školjk, izvajajo tudi v drugih krajih južne ItaUje. Posebej je treba še omeniti, da so sodnijske oblasti že uvedle določen postopek proti nekaterim o-sebam javnih ustanov, za katere domnevajo, da so vsaj delno odgovorne za to kar se je zgodilo. Pri sodniku se bodo morali zglasiti pokrajinski zdravnik, zdravstveni funkcionar neapeljske obči- Zid je popustil: 3 delavci zasuti Nesrečneži so gradili velikansko cisterno za zbiranje tropin - Smrt elektrikarja v Neaplju ANDRIA (Bari), 19. - Huda nesreča na delu v Andrii pri Bariju: zid neke cisterne je popustil in zasul tri delavce. Reševalci so doslej izkopali enega zidarja, 22-letnega Nicolo Nemea, druga dva pa še pogrešajo. Nesreča se je pripetila na posestvu inženirja Giovannija Porra, kjer so delavci gradili veliko betonsko cisterno — 16 metrov široko, 52 dolgo in 8 visoko.— za zbiranje tropin. V cisterni je bilo zaposlenih deset zidarjev, ki so postavljali želez no ogrodje za gradnjo zidu. Nepričakovano je betonska obloga popus-stila. Vzroke nesreče bo ugotovil pretor dr. Bracioletta, ki je prihitel med prvimi na kraj nesreče, domneva pa se, da je bila betonska obloga napačno zgrajena. Nevarno popuščanje betonske obloge je prvi opazil delovodja Miohe le Lorusso, ki je takoj opozoril delavce. Sedem zidarjev je pravočasno zbežalo, tri pa so zasule ruševine. Na nesrečnega Nemeo je zgrmela 50 centimetrov debela betonska plošča s površino desetih kvadratnih metrov. Na srečo so drobci betonske obloge ublažili udarec. Plošča je zmečkala nesrečnežu noge, drobci pa so preprečili da bi mu zmečkala tudi trup in glavo. Reševalci so pet ur in pol razbijali o-gromno ploščo na manjše kose, ki jih je gasilski žerjav lahko dvignil. Zdravniki andrijske bolnišnice so medtem pomagali Nemeu s kisikom, zdravili in transfuzijo krvi. Skoraj istočasno je v Neaplju u-mrl elektrikar, ki je upravljal žerjav na nekem gradbišču. Iz še nepoznanih razlogov se je žerjav dotaknil voda visoke napetosti. Električni tok je pri priči ubil nesrečnega delavca. Slednji nesreči, le člen v verigi nesreč na delu, ki se dan za dnem ponavljajo v Italiji, spet opozarjaoj na dramatično vprašanje varnosti na delu. Vzroki nesreč so številni: od hitrega ritma dela do brezbrižnosti delodajalcev, do pomanjkljivih varnostnih ukrepov. Predvsem pa manjka ustrezna zakonodaja in manjkajo nadzorni organi, ki bi morali preverjati, če je na delovnih mestih vse tako kot predpisuje zakon. Še ena žrtev eksplozije v milanski strojarni MILAN, 19. -■ Danes zjutraj je na oddelku za oživljanje milanske bolnišnice Niguarda umrl 47-letni delavec Rocco Monachella, ki j« bil hudo opečen pri eksploziji v strojarni »De Medici* v naselju QuartO Oggiaro. število ljudi, ki so umrli zaradi nesreče, je naraslo tako na sedem. Kot smo poročali je v strojarni eksplodirala mešanica kislinskih hlapov in zraka. Vse kaže, da je vzrok nesreče okvara ali slabo delovanja ventilacijskih naprav. V prejšnjih dneh je namestnik milanskega državnega pravdnika dr. - Lami, ki vodi preiskavo o vzrokih nesreče .poslal predsedniku in upravniku strojame obvestilo o sodnem postopku zaradi nenamernega umora. Danes v Londonu eksplozivne pošiljke LONDON, 19. — Londonska policija je sporočila, da je zvedela, da je na poti veliko število poštnih eksplozivnih pošiljk. V glavnem gre za knjige manjšega formata v katerih so neznani atentatorji •"policija pravi, da gre za gverilce irske osvobodilne armade) izrezali v notranjosti votline, kamor so namestili eksploziv. Vest je sporočil namestnik poveljnika slovitega Scotland yarda Ernest Bond, ki je pristavil, da so jo prejeli iz zanesljivih virov, toda ne vedo, kje so atentatorji izročili pošiljke. Policija poziva vse državljane (posebno v Londonu), naj skrbno pregledajo pošto. V vsakem sumljivem primeru naj pokličejo policijske organe. 100 milijonov lir škode zaradi požara v tovarni testenin PADOVA, 19. — Sto milijonov lir škode je povzročil požar, ki jo uničil šolski center tovarne testenin «Fratelli Pavan» v mestecu Gal-liera Veneta pri Padovi. Požar je izbruhnil v prvem nadstropju šolskega centra, ki so ga obiskovali tudi tujci zaradi izredno moderne didaktične opreme. Šest težakov je umrlo v požaru, ki je Izbruhnil v podpalubju liberijske ladje «Manolo-Everett», zasidrane v jokohamskeni pristanišču ČEZMERNO PITJE, NAJHUJSA FRANCOSKA BOLEZEN Lani je 18 tisoč Francozov umrlo za jetrno cirozo PARIZ, 19. — «Najhujša bolezen Francije*, tako je tednik «L'Ex-press* — ki je začel ponovno kampanjo proti alkoholizmu — definiral pojav, ki terja vsako leto v Franciji na desettisoče žrtev. Problem ni nov, saj se v zadnjem stoletju od časa do časa zečenja kampanja proti alkoholizmu, a doslej zaman. Triintrideset odstotkov Francozov, ki umrejo med 35. in 50. letom starosti, je ugonobil alkohol, so pred 23 let opozarjali uredniki revije «Revue de la Securite Sociale*. Takrat je parlament na zahtevo ministerskega predsednika Mendes-Francea odobril prve ukrepe za boj proti pojavu. Kaže, vsaj sodeč po pisanju «L’Expressa», da se položaj v teh letih ni veliko spremenil. Na boljše ne, kvečjemu nekoliko slabše. Po statističnih podatkih dva milijona Francozov popije po-, - . -- --- - prečno dva litra vina na dan ali kralj Husein so danes izpustili, na.. enakovredno količino visokoalkoho- V Jordaniji osvobodili 300 palestinskih gverilcev AMAN, 19. — Na podlagi amne stije, ki jo je razglasil jordanski ličnih pijač. Zaradi tega je dr. Pierre Fouquet, pobudnik kampanje proti pijančevanju, mnenja, da gre za bolezen, ki jo imajo Francozi v krvi. Posledice takega stanja so porazne. Lani je 18 tisoč Francozov umrlo za jetrno cirozo, da ne govorimo o 5 tisoč ljudeh, ki so umrli v hudem pijanem stanju, o dobri tretjini smrtnih prometnih nesreč, katerih vzrok je alkoholizem, da je polovica primerov blaznosti posledica prekomernega uživanja alkohola. Kje so vzroki tako poraznega stanja? če je lahko statistično našteti posledice prekomernega uživanja alkohola, je zelo težko odkriti vzroke. Pred 15 leti je odbor za preučevanje in boj proti alkoho- .................................................................... ................................M* Pakistanski ujetniki v Bangla Desu se vračajo domov DAKA, 19. — Danes zjutraj je * letališča v Daki odpotovalo 125 pakistanskih vojakov v domovino. Gre za prvo skupino vojnih ujetnikov (v Bangla Dešu jih je okrog 30 tisoč), ki se vrača v Pakistan po podpisu sporazuma med Indijo in Pakistanom. Po tem sporazumu se bo vrnilo v domovino 80 tisoč Pakistancev (ki so v Bangla Dešu) in 20 tisoč Bengalcev (ki so v jUetništvU v Pakistanu). Večina znanstvenikov, ki se ukvarja s tem vprašanjem, pa meni, da je tradicija prvi vzrok prekomernega uživanja alkohola: prepričanje, da je vino — kot je trdil Pasteur — najbolj zdrava in najbolj higienična pijača, dokaz moškosti in gostoljubja. »Način pitja, — je zapisal Roland Barthes v svojih Mythologies — je državna tehnika, ki loči, kvalificira Francoza pred drugimi narodi in priča o njegovi vzdržnosti, o njegovem nadzorstvu nad samim seboj, o njegovi senzibilnosti.* Najhujša zapreka za boj proti alkoholizmu pa je bolj političnega značaja. Že od nekdaj imajo kmetje pravico, da destilirajo velike količine žganja in sadjevca. To naj bi bil eden od glavnih vzrokov preko- lizmu s presenečenjem ugotovil, da nemega uživanja alkohola, saj pri-se ljudje ne zavedajo nevarnosti i de na tržišč-, ogromna količina ce-prekomernega uživanja alkoholom t _c„