Leto XIX. JUNIJ 1970 Cena 0,20 din Odgovornost in dobro sodelovanje Volitve v naše najodgovornejše samoupravne organe, delavski svet in svete enot — organizacij združenega dela, so za nami. Zdaj čaka njihove novoizvoljene člane obilica nelahkega dela. Pristojnosti, ki jim jih nalagajo zakonski predpisa in določbe naših splošnih aktov, so zelo raznolike, obenem pa, kar zadeva samo odločanje, tehtne in odgovorne. Naša želja je, da bi jim bili njihovi novoizvoljeni plani kos, da bi vestno in strokovno izvrševali svoje naloge in tako zagotovili podjetju uspešno delo in razvoj. Vsekakor pa je premalo, če si to samo želimo: za dosego tega cilja je potrebno, tako kot je to bilo tudi vedno doslej, mnogo čisto konkretnega dela, m sicer tako članov samoupravnih organov kot samih strokovnih služb, lo delo pa obsega praktično vse od uvedbe novoizvoljenih članov v njihovo delo do dobre priprave zasedanj m kvalificiranega ter dolgoročnega odločanja. Pri tem velja še enkrat Prav posebno poudariti, da je prvi ^orak k uspešni izpolnitvi vsega tega Predvsem zavest o odgovornosti svoje tunkcije in dela, odgovornosti za rešeno aktivnost, za dobro pretehtane odločitve, za seznanjenje s problemi, bveščanje, za pogum vprašati in zraziti svoje mnenje... Nedvomno Pu je treba tako rekoč v isti sapi tem podčrtati še en enako odločilen h Pomemben faktor: dobro sodelo-ahje, zlasti med samoupravnimi or-8uni in strokovnima službami. Delo samoupravnih organov temelji na analizah, predlogih in odločitvah t !T>ltovnih služb, ki so zaradi tega oh . nuino njihova desna roka. Dobro “razloženi predlogi in analize so snova za dobro odločanje in delo , atnupravnih organov, element, v ka-t®rem se potrjuje njihov pomen. Prav ak° pa je dobro delo samoupravnih rganov zagotovilo uspeha strokovnih t Uzb, saj se njihovo delo in perspek-lVe uresničujejo prav prek odločitev amoupravnih organov, Tako lahko rečemo: delo samo-Pravnih organov in strokovnih služb enako odgovorno in je možno le njihovem medsebojnem tesnem °delovanju. Kadar je uspešno, je 1 Piausko nedeljiva celota, kot je ce-ta njegov osnovni pomen: uprav-lanje podjetja. Urednik Volitve v delavski svet in svete enot, so v celoti uspele. Od vseh vpisanih volilcev v podjetju jih je glasovalo 87 ®/o ll Rezultati glasovanja Za člane delavskega sveta so bili meznih volilnih enotah izvoljeni sle-na volitvah z dne 18. 5. 1970 v "posa- deči kandidati: VE OZD Kandidati I. Predilnica Pavli Polda 50 Letnar Zinka 36 II. Tkalnica Kurent Franc 207 Bec Stane 199 Žučko Franci 192 Nussberger Mara 188 Pirš Dušan 176 Gerbec Jože 161 III. Oplemenitil. Raspet Jože 35 Kisilak Marija 34 IV. Konfekcija Majdič Franc 77 Dolinšek Ana 71 Dolinšek Marinka 60 v. Vzdrževanje Grčar Janez 57 VI. Upr. in Ind. pr. Jerman Marica 29 VII. Menza in poč. d. Cvetko Ernest 20 Nadaljevanje na 2. strani REZULTATI GLASOVANJA Nadaljevanje s l. strani Za člane svetov enot — organi- enotah — organizacijah združenega zacij združenega dela so bili na vo- dela izvoljeni sledeči kandidati: litvah z dne 18. 5. 1970 v posameznih OZD Predilnica Tkalnica Oplemenitilnica Konfekcija Vzdrževanje Uprava Menza in poč. dom. Kandidati Število glasov Dimc Pavla 62 Ručigaj Anton 60 Kosec Betka 56 Levec Malka 55 Vodlan Polonca 52 Košenina Franc 48 Avbelj Marija 46 Lužar Marija 46 Perko Venčeslav 247 Božič Valči 246 Žučko Franci 242 Šarc Drago 238 Gerbec Jože 222 Pirš Dušan 220 Cerar Vida 217 Pavlovič Rajko 207 Novak Franc 205 Pibernik Iva 205 Kos Rezka 196 Brojan Ana 187 Klemenčič Tončka 186 Pirnat Francka 184 Andromako Daniel 57 Pučko Jože 48 Cerar Ivan 47 Rogelj Anton 47 Doboviček Magda 46 Jašovec Ivan 45 Ulčar Štefka 41 Raspet Jože 35 Brojan Marija 103 Strojan Francka 103 Mrvar Milena 102 Brda j s Joži 101 Kuret Francka 95 Nahtigal Ana 92 Gregorin Mihaela 91 Šunkar Mara 86 Grčar Janez 67 Jenko Janez 62 Kobilca Jože 62 Požar Miha 61 Friškovec Jože 60 Ručigaj Jernej 56 Lamberšek Viktor 51 Vojska Ivanka 48 Habjan Vera 89 Podpeskar Jože, dipl. ing. 85 Novak Branko, dipl. ing. 83 Deržič Angelca 79 Veider Franc 79 Pavlin Dana 78 Zibert Albin 65 Jerman Vilma 64 Lotrič Marija 22 Pavlič Tone 22 Jereb Marija 20 Hafner Slavka 15 Kandidat Število glasov Za predsednika zbora delovnih ljudi enote — organizacije združenega dela Industrijska prodajalna Induplati je bil izvoljen sledeči kandidat: Malež Minka 2 Vsem novoizvoljenim članom delavskega sveta in svetov enot — organizacij združenega dela v podjetju iskreno čestitamo! Tehnična služba Za finančno in komercialno službo pišemo danes o naši tehnični službi. O njenem delu. problemih in ciljih nam. je šef tehničnega sektorja ing. Lado Zabukovec, ki je naši prošnji prijazno ustregel, povedal sledeče: Tehnična služba je nosilec osnovne dejavnosti podjetja. Z njo izpolnjuje podjetje svojo temeljno nalogo, proizvodnjo izdelkov za tržišče. Da bi proizvodnja lažje tekla, se delo v tehnični službi deli na: — razvoj, — oblikovanje izdelkov, — pripravo proizvodnje, — študij dela, — nabavo, — proizvodnjo, — kontrolo kvalitete, — varstvo pri delu. Razvojni oddelek skrbi za razvoj podjetja kot celote, spremlja nove dosežke znanosti in tehnoloških postopkov, oblikuje predloge za modernizacijo podjetja, razvija uporabo novih materialov in postopkov, raziskuje uporabo naših sedanjih in novih izdelkov na neobdelanih področjih. Oblikovanje izdelkov zajema spremljanje razvoja notranje stanovanjske opreme in tekstilne opreme za gostinstvo, spremlja modne tokove na tem področju in pripravlja nove vzorce, desene, ki nam omogočajo uspešno uveljavljanje na trgu. . Priprava proizvodnje skrbi skupno z razvojem za razvoj tehnologije, za ekonomičnost proizvodnje, za uvajanje novih postopkov oplemenitenja, za tehnične normative in tehnično dokumentacijo, planiranje in izpolnjevanje plana proizvodnje. Študij dela pripravlja norme in spremlja njihovo izpolnjevanje in skrbi za racionalnejše opravljanje posameznih delovnih operacij. Nabava zagotavlja pravočasno preskrbo surovin in drugega materiala, ki je potreben proizvodnji, v ustrezni kvaliteti, po sprejemljivi ceni in v potrebni količini. Proizvodni obrati so mesečno zadolženi za izdelavo planiranih količin izdelkov, ki morajo biti izdelani kvalitetno, v pravem času in s čim manjšimi stroški. Kontrola kvalitete skrbi za pregled kvalitete nabavljenega materiala in surovin, za pravočasne eventualne reklamacije, za medfazno kontrolo, kontrolo gotovih izdelkov, rešuje reklamacije kupcev in skrbi za pravilno opremljanje izdelkov, ki gredo v prodajo. Službi varstva pri delu je poverjeno vzdrževanje strojev in naprav v takem stanju, da delo na njih ne predstavlja nevarnosti za življenje in zdravje delavcev, dalje izbor in nabava osebnih varovalnih sredstev in njihova uporaba. Poleg tega skrbi ta služba tudi za izobraževanje in preverjanje znanja delavcev iz tvarine varstva pri delu. Delo vseh teh oddelkov mora potekati koordinirano, za kar skrbi Predvsem šef tehničnega sektorja, ki hkrati z obema tehnologoma sodeluje s komercialno službo pri določanju letnih in mesečnih planov in smeri razvoja proizvodnje. Zaradi hitre menjave zahtev na tržišču je zelo težko zanesljivo predvidevati proizvodnjo na daljši rok, hkrati pa nas vse večja konkurenca na trgu sili k stalni menjavi vzorcev in artiklov, kar vse povzroča probleme pri našem delu. Tudi modernizacija strojnega parka je povezana s pritiski tržišča za kvalitetno in ceneno proizvodnjo. Stari stroji se morajo pač umakniti novim, kvalitetnejšim. Vse to pa je seveda povezano s sredstvi, ki nam uresničitev naših želja po čimprejšnji modernizaciji in izpopolnitvi strojnega parka v podjetju postavlja v daljše časovno razdobje. V tem nezavidljivem položaju so danes, kot vemo, skoraj vsa starejša podjetja tekstilne industrije Pri nas. Na nas je, da z racionalnim poslovanjem in maksimalnim naporom vseh zaposlenih, predvsem pa visoko strokovnih kadrov, prebrodimo te te- šef tehničnega sektorja ing. Lado Zabukovec: tehnična služba je nosilec osnovne dejavnosti podjetja žave in čimprej posodobimo našo tehnologijo, od česar v nemajhni meri naposled zavisi tudi splošni uspeh podjetja. Napake v proizvodnji in njihov vpliv na končno kvaliteto izdelkov Eden od oddelkov vsake proizvodne organizacije je obratno-tehnič-na kontrola. Kaj je njena naloga? 1. Vhodna kontrola preje, ki se bo uporabljala za tkanje. 2. Medfazna kontrola surovega hlaga, ki je lahko končni izdelek ali Pa se še nadalje obdeluje — barva, tiska, apretira, impregnira ... 3. Kontrola gotovih izdelkov, preden gredo v prodajo. Vsaka od navedenih točk skriva kup problemov, katerih rešitev vpliva Ua končno kvaliteto in ki jih bom skušala na kratko obrazložiti. Tkanine imajo glede na uporabljeno prejo neko trdnost, ki je večkrat točno predpisana z ozirom na 1°. v kakšne namene se bo tkanina Uporabljala. Ker vemo, da se preja Prede iz najrazličnejših vrst bombaža, se tudi njena kvaliteta spreminja glede trdnosti, enakomernosti, ristoče in barve. Da si zagotovimo Predpisano trdnost tkanine, mora hiti določena minimalna trdnost preje, ki nam še zagotavlja kvalitetno tkanino in preprečuje težave v proizvodnji (številne pretrge). Uporab-tieua preja ima lahko različno nianso. ^er pa se mnoge tkanine po tkanju se naprej obdelujejo, se lahko zaradi tega tkanina različno obarva. V zvezi s tem je treba nabavljati po možnosti C1*h manj niansirano prejo, v proiz-y°dnji pa paziti, da ne pride do me-Sanja posameznih partij preje. . Pri filter tkaninah niansirana pre-Ja ne moti toliko kot nepravilna go- stota in tkalske napake. Že po samem nazivu tkanine vemo, v kakšne namene se bo uporabljala. Zato vsak večji pretrg, mreža, redka proga zmanjšujejo njeno uporabnost. Nikakor se ne bi smelo zgoditi, da zaradi nepazljivosti pride celo do zamenjave številke preje, ki bi morala biti upo- rabljena pri artiklu, ki teče na sosednjem stroju. Med tehničnimi podatki, ki jih navajamo na etiketah, je tudi širina tkanine. Za vsako tkanino je po proizvodnem nalogu določena širina. Vsako blago je v surovem stanju Nadaljevanje na 4. strani Delo v tiskarni terja veliko pazljivosti. Samo s skrbnim delom se lahko dosežejo dobri rezultati. Podatek, da je bila proizvodnja v aprilu po kvaliteti izdelkov ena najboljših v zadnjih letih, je spodbuden Napake v proizvodnji Nadaljevanje s 3. strani nekoliko širše, ker moramo pri nadaljnji obdelavi računati na določeno skrčenje. Na nepravilno širino tkanine lahko vpliva več vzrokov. Tj. napake pri snovanju — preozko sno-vano blago (izpustitev celega pasu pri saškem snovanju), izbira nepravilnega grebena, premočno napenjanje blaga po dolžini pri barvanju, beljenju, impregniranju. Nekdo bo morda dejal: »Nekaj cm gor ali dol!« Vendar ta trditev ne drži. Tkanine se namreč pogosto konfekcionirajo. Tu so šablone prirejene določeni širini tkanine. Zdaj si lahko mislimo, na kakšne težave naleti konfekcionar, če dobi naenkrat nekaj cm ožje blago. Precej tehničnih tkanin — filtrov se tke v taki širini, ki je najbolj uporabna, da je čim manj odpadka. Ce se filter napne pri uporabi za okvirje, lahko do neke mere še popravimo premajhno širino. Če pa se filter uporablja za prevleko cilindrov, preozko blago ni uporabno. Premočno napenjanje po dolžini pri obdelavi pa ne vpliva samo na premajhno širino, temveč spremeni tudi "/o skrčenja po dolžini. Ker mora biti za vsako tkanino na etiketi naveden °/o skrčenja, da se lahko pri konfekcioniranju upošteva, povzroča vsaka večja sprememba "/<> skrčenja kup težav pri uporabi. Marsikatera obdelava tkanine lahko vpliva na to, da nastanejo težave pri nadaljnjem delu ali pri prvem pranju. Tako dobi zaradi izbire nepravilnega sredstva za škrobljenje osnove tkanina pri prvem pranju nemogoč otip in je včasih za nekatere namene popolnoma neuporabna. Preslabo izpiranje tkanine po barvanju lahko vpliva na to, da se tkanina nepravilno impregnira in ni Marsikatera obdelava lahko vpliva na to, da nastanejo težave pri nadaljnjem delu. Tako je tudi delo pri škrobilncm stroju odgovorno, saj od njega v ne majhni meri zavisi kvaliteta tkanin. uporabna, ker preveč prepušča vodo. Premočna temperatura pri kalandri-ranju oziroma s,ušenju lahko vpliva na porumenitev tkanine. Tudi pri barvanju nastopi kup težav zaradi niansirane tkanine, temnih krajcev, madežev zaradi slabe predpriprave barve ali nepravilnih dodatkov. Pri pripravi tkanin za barvanje ali beljenje je pomembno ravno šivanje kosov po širini in izbira pravilnih predtekačev. Če tkanina ni ravno šivana, se pri obdelavi na žigrih razvleče in konfekcioniranje je včasih nemogoče. Pri izbiri predtekačev moramo paziti na pravilno širino, dolžino in barvo. Prva prepreči tvorbo gub po dolžini. Dolžina predtekača vpliva na to, da je pri vsaki bali čim manj ne-egalne barve — škarta. Če uporabimo za belo tkanino barvan predtekač, se lahko pri obdelavi pojavijo barvasti madeži na beli tkanini, če pa uporabimo za barvasto tkanino neustrezen barvan predtekač, madeži druge barve na barvani tkanini. Nekatere tkanine se gumirajo in plastificirajo. Take morajo biti skrbno očiščene vseh vozlov in zadebe-litev, kajti vsaka taka napaka povzroča težave pri nadaljnjem delu. Se in še bi lahko naštevali napake in težave, ki nastopijo zaradi njih. Moj namen je bil s tem kratkim pregledom opozoriti na to, da morajo vsi opravljati svoje delo res v redu, tako mojstri, ki naj skrbijo za čim boljše vzdrževanje strojev, kot delavci na posameznih delovnih mestih, ki naj bi se zavedali, da morajo svoje delo izvršiti čim bolje, da ne bodo povzročali težav drugim pri njihovem nadaljnjem delu ali uporabi tkanin. dipl. ing. Alenka Korče-Pleteršek Proizvodnja in kvaliteta v aprilu 1970 V aprilu so vsi proizvodni obrati dosegli boljše proizvodne uspehe kakor v marcu. Predilnica sintetične preje je delala v štirih izmenah, v tkalnici pa je bila četrta izmena ustavljena. Tako so vsi obrati razen konfekcije delali v treh izmenah. Oskrba s surovinami je bila — razen pri sintetični preji — dobra. Primanjkovalo je belega leacrila Nm 34/2 in efektnega leacrila Nm 10/1. Pomanjkanje navedenih dveh številk je povzročilo zastoje v proizvodnji tkalnice in pa nepotrebno prezala-ganje z drugimi artikli. Skoraj vsi obrati so svoje proizvodne naloge izpolnili 100%> oziroma so jih celo presegli, kar je razvidno iz spodaj navedenih rezultatov. Dana je tudi primerjava z aprilom 1969 in kumulativa za štiri mesece, in sicer v odstotkih. Plan april 70 — % Indeks april 69 — % Kumul. jan.—apr. 70 Indeks jan.—apr. 69 Predilnica — predenje , 108,3 103,9 94,5 100,1 — sukanje 94,1 114,7 93,1 107,6 Tkalnica — m 98,4 118,0 94,2 107,4 — m2 99,1 123,2 95,1 115,8 — 000 votkov 103,2 107,3 101,9 99,0 Oplemenitilnica — m 103,9 102,7 99,3 106,0 Tiskarna — m — 95,5 — 111,6 — b. m — 85,0 — 135,9 Konfekcija — Nh — 94,4 — 104,0 Iz zgoraj navedenih rezultatov vidimo, da so se napovedi za april uresničile. Kajti vsi obrati so dosegli boljše rezultate kakor v marcu. Rezultati tkalnice in oplemenitil-nice nam tudi v kumulativi za štiri mesece kažejo, da sta oba obrata lOOVo izpolnila plan. To je še posebno razveseljivo; iz teh rezultatov namreč lahko sklepamo, da tudi prodaja dobro izpolnjuje svoje naloge. Kljub razmeroma veliki proizvodnji so zaloge gotovih izdelkov manjše, kot so bile ob koncu leta 1969. Za maj predvidevam še boljše rezultate kakor v aprilu, kajti v tkal- nici delamo spet delno v štirih izmenah, oplemenitilnica pa bo povečala svojo proizvodnjo s tretjo izmeno. Do povečanja obsega dela v tkalnici in oplemenitilnici je prišlo zaradi večjega povpraševanja po naših artiklih. Kvaliteta surovih in adjustiranih tkanin je bila v aprilu boljša kot v preteklih mesecih in tudi boljša <** poprečja v letu 1969. Po posameznih skupinah tkanih je bila v aprilu dosežena naslednja kvaliteta surovih tkanin: I. kval. n. kval. III. kval. Bombažne tkanine 96,71 ®/o Sintetične tkanine 91,47 ®/o Laneno-bombažnetkanine 97,91 %> Bombažno-sintet. tkanine 79,02 ®/o Nereg. bi. 2,13 °/o 0,53 °/o 0,63 °/o 4,87 */o 1,51 °/o 2,15 "/o 1,08 “/o 0,16 "/o 0,85 “/o 12,98 "/e 4,04 o/o 3,96 o/o Naša trgovina je pridobila na svojem razstavnem in prodajnem prostoru Volitve v naše najodgovornejše samoupravne organe so za nami. Njihove novo izvoljene člane čaka zdaj obilica flela; želimo jim, tla bi mu bili kos V vzdrževanju so potekale volitve še posebej vzorno. Dosegli so tudi vzoren rezultat: glasovalo je 91 */o vpisanih volilcev. S tem so se uvrstili takoj za menzo, ki je edina končala volitve s 100°/o glasovalcev, na najodličnejše mesto Kar zadeva kvaliteto, pa so bili v aprilu pri surovih in adjustiranih tkaninah skupno doseženi naslednji rezultati: Surove tkanine Adjust. tkanine I. kvalit. tkanin 95,57 “/o 95,84 "/o II. kvalit. tkanin 2,60 «/o 2,44 °/o III. kvalit. tkanin 0,70 % 0.62 “/0 Neregularne tkan. l,13 0/o 1,10 "/0 Če analiziramo gornje rezultate, vidimo, da je bila proizvodnja po kvaliteti izdelkov v aprilu ena najboljših v zadnjih letih. Ti rezultati nas lahko spodbujajo k še večji pazljivosti pri izdelavi naših izdelkov. Očitno je namreč, da se s skrbnim delom lahko dosežejo dobri rezultati. Opozoril pa bi na način notranjega transporta od priprave do zaključnih faz tehnološkega procesa. Če pogledamo, kako delamo, bomo lahko opazili, da po nepotrebnem zamažemo veliko materiala, polizdelkov in izdelkov, kar seveda slabo vpliva na njihovo kvaliteto. Torej delajmo tako, da še te napake zmanjšamo na minimum. Kajti število teh napak je odvisno od naše pazljivosti in vestnosti pri delu. Tehnolog PTK: ing. Franc Jeraj Kako so potekale volitve? Na volitvah dne 18. 5. 1970 smo volili polovico novih članov delavskega sveta in člane svetov enot — organizacij združenega dela v podjetju. Po sklepu volilne komisije, ki je ugotovila, da ni pogojev za volitve sveta v Stanovanjski enoti Indu-plati, se volitve v svet te enote niso opravile. V novoustanovljeni enoti Industrijska prodajalna Induplati pa so skladno z določbami našega statuta (zaradi majhnega števila članov njene delovne skupnosti) volili samo predsednika svojega zbora delovnih ljudi. Skladno z mnenjem Zveznega pravnega sveta z dne 26. 11. 1969, po katerem izvede delovna organizacija, ki še ni sprejela splošnega akta o volilnem postopku, volitve na osnovi predpisov, po katerih jih je dosedaj opravljala, ne glede na to, da so ti predpisi prenehali veljati, je volilna komisija pripravila in izvedla tudi letošnje volitve ob primerni uporabi predpisov, na osnovi katerih so potekale dosedaj. Volilna komisija je takoj po imenovanju pričela z vsemi pripravami za volitve delavskega sveta in svetov enot oziroma predsednika zbora delovnih ljudi v enoti, v kateri se svet ne voli. Tako je poskrbela, da je bil sklep delavskega sveta o razpisu vo-Nadaljevanje na 6. strani Kako so potekale volitve? Nadaljevanje s 5. strani litev na predpisan način objavljen in izdala navodilo za kandidiranje. V tem navodilu je — glede na to, da smo letos volili tudi svete enot — posebej podčrtala, da je treba kandidiranje opraviti ločeno za volitve članov delavskega sveta in ločeno za volitve članov svetov oziroma predsednika zbora delovnih ljudi. Posamezni kandidacijski zbori so bili sklicani za vsako volilno enoto oziroma enoto — organizacijo združenega dela podjetja. Volilna komisija je nato sprejela kandidatne liste posameznih zborov, jih kot pravilno sestavljene potrdila, razmnožila in na predpisan način Objavila. Volilna komisija je določila tudi volišča in imenovala za vsako volišče volilni odbor treh članov, vsakemu članu pa po enega namestnika. Za volilne odbore je volilna komisija prav tako izdala posebno navodilo, v katerem je enako posebej podčrtala, da mora biti glasovanje opravljeno ločeno za volitve članov delavskega sveta in ločeno za volitve članov svetov oziroma predsednika zbora delovnih ljudi in da je treba prav tako ločeno ugotoviti izid volitev. Na dan volitev 18. maja so se pričele volitve na vseh voliščih od 5.30 ure do najkasneje 6. ure. Kar zadeva sam potek volitev, je treba omeniti sledeče. Volilna enota IV. OZD konfekcija je po sklepu delavskega sveta o razpisu volitev z dne 23. 4. 1970 volila 3 člane delavskega sveta. Zaradi tehničnega spodrsljaja je bilo število članov delavskega sveta, ki se volijo v tej volilni enoti, na glasovnicah pomotoma označeno na 2. Pri ugotavljanju izida volitev je volilna komisija sprejela o tem sledeči sklep: Glede na nedvoumen izid volitev, po katerem so trije od petih kandidatov dobili odločno večje število glasov, vzdržuje volilna komisija kljub navedeni nepravilnosti volitve v tej enoti v veljavi, s tem da o njih dokončno odloči delavski svet na svojem I. rednem zasedanju pri verifikaciji mandatov novoizvoljenim članom delavskega sveta. Če izvzamemo navedeni tehnični spodrsljaj, so volitve v celoti potekale v redu. Do 7.30 ure je poleg nočne izmene v vseh volilnih enotah že volil tudi pretežni del dopoldanske. Tako je do te ure v posameznih volilnih enotah volilo naslednje v °/» izraženo število volilcev: V času do 9.30 ure je ostal ta %> glasovalcev nespremenjen v opleme-nitilnici in konfekciji, v kateri so bili glasovali tudi že vsi delavci dopoldanske izmene, malce kasneje, ob 9.45 uri, pa je bilo glasovanje že zaključeno v menzi, v kateri je glasovalo 100»/» volilcev. V preostalih volilnih enotah pa se je ta odstotek povečal takole: v predilnici . . v tkalnici . . . v vzdrževanju . . v upravi . . . . na 55 °/o na 53 o/o na 84 "/o na 72 ®/o v predilhici . . . . 53,7 °/o v tkalnici .... . 50,0 »/o v oplemenitilnici . 48,9 Vo v konfekciji . . . . 65,0 °/o v vzdrževanju . . . 64,5 «/o v upravi . 66,0 °/o v inenzi . 91,0 o/o Do 11.30 ure je ostal ta odstotek glasovalcev nespremenjen v vseh volilnih enotah razen v upravi, kjer sta glasovala še 2 volilca, tako da se je povečal na 74®/o. V posameznih volilnih enotah se je nato glasovanje zaključilo ob naslednjih urah s temle izidom: VE OZD i. Predilnica n. Tkalnica iii. Oplemenitilnica IV. Konfekcija v. Vzdrževanje VI. Uprava in Ind. prod. V volilnih imenikih posameznih volilnih enot je bilo skupno vpisanih 934 volilcev, od katerih jih je glasovalo 814 ali 87 '%>. Neveljavnih glasovnic je bilo skupno 42 pri volitvah članov delavskega sveta in 45 pri volitvah članov svetov. Ob uri °/o glasovalcev 15.15 88,7 15.00 86,9 15.00 82,9 14.40 87,7 14.30 91,0 14.30 84,0 Po 25. členu republiškega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja je glasoval 1 vo-lilec. Iz gornjih podatkov lahko vidimo, da so volitve v celoti uspele tako v okviru posameznih volilnih enot, kot v okviru celotnega podjetja. IP IZ RAZPRAVE OBČINSKE KONFERENCE ZK Za večji razvoj samoupravljanja Potrebe po večji moči samoupravljanja, interes hitrejšega razvijanja samoupravnih odnosov in ekonomsko tehničnega napredka potiskajo __ v ospredje probleme znanja, izobraževanja in usposabljanja delovnih ljudi. Delovnim organizacijam kmalu ne bodo več ustrezali delavci s končano osemletko, ker se bodo le-ti morali sproti prilagojevati sodobni tehnologiji. Sistem izobraževanja od osnovne šole do univerze se bo moral prilagoditi naglim spremembam, ki jih povzroča znanstveno tehnični napredek v proizvodnji; delovne ljudi moramo usposobiti za sodobno delo. Komunisti se moramo zavzemati ne le za povečanje izobraževalne mreže, marveč tudi za spreminjanje njene vsebine, da bo prilagojena današnjim in jutrišnjim potrebam v gospodarstvu. Zato se postavlja osrednji problem, kako organizirati oziroma usposobiti delavske svete, da bodo res samostojni v svojem delu in v svojih odnosih do operativnega vodstva, da bodo sposobni ocenjevati in odločati o materialnih rezultatih, voditi pravilno politiko o delitvi dohodka, pravilno sprejemati plane in programe ter splošne akte. Poznamo ugotovitve iz prakse, češ informiranost je skromna, zainteresiranost slaba, težnje primitivne, manjka sposobnost kvalitetnega odločanja, zavest delavca pride do izraza, kadar je prizadet, sestanki so • formalni, priprave in vodenje sestankov ne najboljša. Vse to pa pogojuje samo eno misel, da je namreč vse premalo storjenega za izobraževanje in usposabljanje delovnih ljudi oziroma članov delavskega sveta. Zato predlagamo, da konferenca posveti izobraževanju večjo pozornost, da najdemo najboljše oblike izobraževanja prav posebno sedaj, ko so volitve v samoupravne organe v delovnih organizacijah. Samoupravno, idejnopolitično in družbeno ekonomsko izobraževanje je preventivno reševanje konfliktov in delovnih sporov. Če hočemo, da bomo imeli v podjetju racionalnejše in učinkovitejše samoupravljanje, moramo izvesti samoupravno delitev dela. Ne moremo si predstavljati tako univerzalnega samoupravnega organa, ki bi lahko kvalificirano in odgovorno odločal o množici problemov, ki se postavljajo predenj. Zato naj bi v bodoče delavski svet odločal o načelni politiki v podjetju, konkretne naloge pa prepuščal svojim izvršilnim organom, odborom in komisijam, ki bi jih moralo biti več, kot jih predvidevamo z novimi statuti. Individualni izvršilni organ je v večini primerov samo direktor, čeprav so bila priporočila, da je zaradi zagotovitve večje osebne odgovornosti treba določiti več individualnih izvršilnih organov, ld bi bili neposredno odgovorni delavskemu svetu in samostojnejši v svoji izvršni funkciji. Odgovornost vodilnih, vodij posameznih sektorjev v delovnih organizacijah, bi bila na ta način nepo- sredna; sedaj pa je odvisna od direktorja, v kakšni meri on kot posrednik od njih zahteva to odgovornost. To bi bilo pozitivno tudi za vlogo direktorja, ki bi bil tako lahko resnično koordinator, organizator dela in zaščitnik zakonitosti. Nevzdržno je pričakovanje, da se bo, kar zadeva racionalizacijo samoupravljanja, boljšo pripravo sej samoupravnih organov in bolj realne odločitve, kaj spremenilo z enim samim kolektivnim izvršilnim organom, 3. aprila je bilo v prostorih menze spet eno od tistih intimnih slavij, na katerih se poslavljamo od svojih dolgoletnih sodelavcev, ki nas zapuščajo, ker odhajajo v svoj zasluženi pokoj. Tokrat smo se poslovili od tovarišice Ivanke Kač, tovarišice Terezije Kokalj, tovariša Karla Štruklja, tovarišice Ivanke Gregorič, tovarišice Justine Bergant, tovarišice Julke Pogačar, tovarišice Terezije Pavlič, tovarišice Marije Koncilja, tovarišice Slavke Režek, tovarišice Tončke Abuner in tovarišice Marije Traven. Zbranim je spregovoril tovariš direktor. V svojem nagovoru se jim je zahvalil za dolgoletno sodelovanje, jih opozoril na to, da se jih bo podjetje še vedno spominjalo in jih povabil, da se poslej vsako leto udeležijo že tradicionalnega srečanja naših upokojencev, ki ga prireja Podjetje. Na koncu je vsakemu posebej še izročil skromno darilo kot simbolično zahvalo podjetja za njihov trud v preteklih letih. Njegovim besedam se tudi mi z vsem srcem pridružujemo in vam, ki ste nas zapustili, želimo vse najboljše v prihodnosti, zlasti pa lep in zadovoljen Počitek. Kot imamo tudi sicer ob takšnih Prilikah navado, smo zaprosili za besedo same upokojence. Poprosili smo jih, naj nam povedo kaj iz svoje preteklosti, zlasti o kakih veselih in zabavnih doživetjih. Našemu vabilu sta prijazno odzvala tovarišica Ivanka Kač in tovariš Karel Štrukelj. Tov. Ivanka Kač, ki je odšla v Pokoj s 30 leti delovne dobe, nam je Povedala sledeče: 5. decembra 1931. leta se je vnel stroj. S pokojnim možem sva »plavala«, opazila sem, da stroj ne teče v redu in to povedala možu. Tisti •Pah se napravi iskra. Mož, mojster, @re po ročni aparat. S sodelavko sva Ted tem s plahto zamahnili po ognju, j-u Pa se je le še bolj razgorel. Tistikrat so bili v tovarni ravno »šefi« glavni delničarji — pa je vsepovsod smrdelo po dimu in ognju. Potem sem šla kar domov — takrat, Qe ni bilo dela, če se je stroj pokvaril a,i če ni bilo materiala, so nas poslali preprosto domov (brez vsakega Nadomestila za plačo seveda!). Kadar 1® bilo treba delati, pa so prišli po pa če vanj postavimo same diplomirane strokovnjake. Pri pregledu statutov smo tudi ugotovili, da v nekaterih delovnih organizacijah, kjer so imenovali več kolektivnih izvršilnih organov, le-ti niso enakopravni; to ni v skladu s priporočili, po katerih bi morali biti enakopravni v svojih pravicah in dolžnostih in samostojni na svojem področju dela, za svoje delo pa odgovorni neposredno delavskemu svetu. nas in smo delali tudi po 16 ur na dan. Včasih se je zgodilo, da sem v blatu in dežju prišla v tovarno samo očistit stroj — potem pa domov! Pred vojno ni šel nihče v pokoj, tudi na dopust ni šel nihče (razen seveda na že omenjeni plačani!). Plačati si moral kazen za vsako napako. Če i si zamazal blago, si moral ali blago odkupiti ali pa plačati kazen. Po osvoboditvi sem bila čisto drugače zadovoljna. Kje si takrat prej videl, da bi obratovodja govoril z delavci! Tov. Karol Štrukelj je odšel v pokoj z 32 leti delovne dobe. Povedal nam je tole: Najbolj vesel sem bil, če sem stroj takoj popravil, da ženske niso stale. Leta 1950 sem šel v Lovran — po sindikalni liniji — bil sem operiran (notranja golša). Na operaciji sem bil 4 ure in pol. Bil sem tako suh, da so mislili, da ne bom več dolgo. V Lovranu pa sem se hitro popravil, tam je bila prav dobra hrana. V Umag grem skoraj vsako leto, zelo mi je všeč tam spodaj. Ves čas sem delal za predilnico, tam sem požrl ogromno prahu. Najslabše je bilo ob sobotah: največ popravil, ker so stroji stali, in največ prahu, ker so jih takrat čistili. Zdaj bom še delal, doma v svoji delavnici. Delati sem navajen. Sem kmečki sin. Sicer ne bom vstajal tako zgodaj kot doslej, ob pol 7. uri pa bom; potem bom delal do večera. Te dni smo se poslovili od dolgoletnega sodelavca, v Induplati dobro znanega kovača tov. Toneta Pcstot-nika. Želimo mu miren pokoj in srečno prihodnost! Tov. Kač Ivanka: Kadar je bilo treba delati, pa so prišli po nas in smo delali tudi po 16 ur na dan. Včasih pa se je zgodilo, da sem v blatu in dežju prišla v tovarno samo očistit stroj — potem pa domov! Slovo od upokojencev Novo avtomatizirano kegljišče je že začelo obratovati. Avtomatizacijo je finansirala menza iz izključno lastnih sredstev. Za to investicijo, ca. 20 milijonov starih dinarjev, je varčevala 9 let. Nedvomno je, da je to investicijo dobro naložila in da bo z njo precej pripomogla k še večjemu razmahu kegljaškega športa v Jaršah. Za ta vidni uspeh iskreno čestitamo vsemu njenemu — majhnemu kolektivu Avtom a tsko Kegljaški šport se je v zadnjih letih močno razvil tako, da zasledimo tudi v dnevnem časopisu vedno več vesti o tekmovanjih bodisi na domačih kegljiščih ali mednarodnih. Ta zvrst športa je dostopna za mlade in starejše obeh spolov. Kakor pri drugih športih se tudi pri kegljanju goji družabnost in utrjuje telo. V Sloveniji imamo predvsem v vseh večjih mestih po enega in tudi več kegljišč, ki so že preurejena v avtomatska. Razlika med starim in avtomatskim kegljiščem je v tem, da se pri avtomatskem podrti keglji postavljajo avtomatsko in da se avtomatsko registrira število podrtih kegljev kakor tudi seštevek skupno podrtih kegljev. V inozemstvu obstajajo kegljišča s po 10 in tudi 100 stezami, ki obratujejo neprekinjeno ves dan. Ta kegljišča so namenjena letoviščarjem za razvedrilo, gostincem pa rabijo kot nov vir dohodkov. V domžalski občini je med delovnimi kolektivi število kegljačev v stalnem porastu, saj f | e • V V kegljišče je pri zadnjih tekmovanjih (ta organizira vsako leto občinski sindikalni svet) nastopilo 10 sindikalnih moštev s preko 100 kegljači. Kegljišče v Jaršah je v začetku maja začelo obratovati v sklopu menze, ki je investitor prenovljenega kegljišča. Ta odločitev kolektiva menze je bila prav gotovo umestna, saj nudi z njo svojim gostom poleg dobre gostinske postrežbe še razvedrilo v zvrsti športa, ki je kakor že omenjeno vsem dostopen. Kdor si bo zaželel kegljati, si bo kupil žeton, ga vložil v avtomat in preskusil svoje sposobnosti. Zanimanje za kegljišče je veliko, saj se že delovni kolektivi prijavljajo v menzi, da rezervirajo steze za svoje treninge. Kegljišče bo obratovalo neprekinjeno ves dan in seveda tudi v večernem času. Menza bo poskrbela še za bife, ki bo v predprostoru in bo na razpolago kegljačem za okrepčilo. F. R. Novosti doma in v svetli PLANIRANA TOVARNA POLIESTRA Organsko kemijska industrija Skopje (OHIS) je dobila državni kredit za tovarno poliestemih vlaken, ki jo bodo delno gradile tudi inozemske firme. Tako bo poleg drugih firma »Siemens« dobavila vso električno opremo. Z dograditvijo nove tovarne hočejo tako razširiti surovinsko bazo za sintetična vlakna kot tudi pokriti celotno potrebo kemične industrije. Do sedaj smo morali uvažati več kot 5000 t/1 poliestemih vlaken. Popra-ševanje za poliesternimi vlakni stalno narašča, tako da za naslednja leta računajo s povprečno 13®/o poveča- njem. Nova tovarna naj bi začela obratovati 1. 1972 in proizvajati približno 12 000 t poliestra na leto. Od tega so določili približno polovico vlaken za izvoz. Izdaja v 850 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Ingo Paš. Ureja uredniški odbor: ing. Janko Ukmar, ing. Lado Zabukovec, dipl. ing. Janez Pezdir, dipl. ing. Avgust Orehek, dipl. ing. Boža Pogačnik, Ing. Jože Klešnik, Cilka Mrdženovič, dipl. ing. Branko Novak, Majda Škrinjar, Ivo Sešek, dipl. ing. Alenka Korče-Pleteršek, dipl. ing. Franc Verhovec, Janez Rainer. V uredniškem odboru sodelujejo po službeni dolžnosti: direktor, predsednik sind. org., sekretar ZK, predsednik mlad. org. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« Obvestila IZ KADROVSKE SLUŽBE Vstopi: 1. Vasil Maznevski, trgovski zastopnik za SR Makedonijo, vstopil 4. 5. 1970. 2. Stanko Ropič, dvoriščni delavec, vstopil 4. 5. 1970, 3. Drago Starovašnik, del. v opleme-nitilnici, vstopil 4. 5. 1970, 4. Jožo Trabalko, dvor. delavec, vstopil 11. 5. 1970, 5. Drago Hrovat, del. v prejemarni, vstopil 21. 5. 1970, 6. Evgen Smodiš, dvor. del., vstopil . 25. 5. 1970. Izstopi: 1. Daniel Šenk, električar, izstopil 8. 4. 1970, 2. Matilda Podboršek, šivilja, umrla 8. 5. 1970, 3. Anton Štrukelj, klepar, upokojen 9. 5. 1970, 4. Marjja Plej, šivilja, inval. upok., dne 11. 5. 1970, 5. Anton Režek, barvar, izstopil 19. 5. 1970. ZAHVALE Zahvaljujem se predstavnikoma sindikalne organizacije za obisk in darilo, s katerim sta me prijetno presenetila, ko sem se zdravila v Infekcijski bolnici v Ljubljani. Ana Dornik Iskreno se zahvaljujem sindikalni organizaciji za poklonjeno cvetje na grob in denarno darilo ob smrti moje drage mame. Tilka Podboršek Zahvaljujem se sindikalni organizaciji za obisk in denarno darilo v času moje bolezni. Obenem tudi pozdravljam ves kolektiv Induplati, Jarše in mu želim čimveč delovnih uspehov. Marija Luzar Zahvaljujem se upravi in sindikalnemu odboru za darilo, ki sem ga prejel. Zato vam še enkrat najlepša hvala, ko ste se me spomnili v trenutku bolezni. Franc Divjak 1: Odgovornost in dobro sodelovanje Rezultati glasovanja Tehnična služba Napake v proizvodnji in njihov vpliv na končno kvaliteto Izdelkov Proizvodnja in kvaliteta v aprilu 1970 Kako so potekale volitve? Iz razprave Občinske konference ZK Slovo od upokojencev Avtomatsko kegljišče Novosti doma In v svetu Obvestila iz kadrovske službe Zahvale