LETO XL., ŠT. 8 Ptuj, 26. februarja 1987 CENA 100 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE: Zdomcem ponuditi programe (stran 2) Kopjaši so bili »taglavniu (stran 3) Pogoji in dosežki v telesni kulturi (stran 4) Naši zobje, bolezni in nega (stran 5) Nova streha — pa pušča (stran 6) . O spremem- bah ustave Konec januarja je predsedstvo SFRJ 0**'° ^ javno razpravo predlog, da bi pristopili k spre- inembam jugoslovanske ustave. V sredstvih javnega obveščanja je bilo objavljeno, kaj naj bi v ustavi spremenili. Predlagane spremembe naj bi prispevale k hitrejšemu razvoju, ki mora te- meljiti na izkoriščanju lastnih zmogljivosti, zagotovile popol- nejše uresničevanje razredne in demokratične vsebine našega si- stema ter kakovostno in pravoča- sno sprejemanje družbenih in sa- moupravnih odločitev. Predlagane spremembe so za- pisane v precej zapleteni in mar- sikomu nerazumljivi obliki, zato bo potrebno v javni razpravi te- meljito razložiti predloge. O predlogu za spremembo ustave SFRJ bodo do 20. marca razpra- vljale skupščine republiških in pokrajinskih skupščin in do tega datuma naj bi dale tudi svoje so- glasje k predlogu. Po tem datu- mu bodo delegati zveznega zbo- ra odločili, ali bomo začeli s spremembami ustave. V ptujski občini zaenkrat še ni jasno, kako bo organizirana ja- vna razprava, saj natančnejših navodil ni. Doslej so bili pogo- vori o predlogu le na medobčin- ski ravni — v socialistični zvezi. Sicer so v občini že sestavili sku- pino razlagalcev, ki se bodo ude- ležili razprav o predlogu spre- memb, razprava pa naj bi pote- ka\a prek krajevnih konferenc socialistične zveze in osnovnih organizacij sindikata. V prvi.fazi bodo seveda o predlogu razpra- vljali delegati, ki bodo dali smer- nice skupini delegatov za delegi- ranje delegatov v zbore republi- ške skupščine. j-j PREGNALI BODO ZIMO Čeprav nam Je odjuga pred kratkim pobrala skoraj ves sneg, sicer pa — saj je še zima. Pa ne bo dolgo, pravijo naši kurenti, ki že dober teden privabljajo med nas pomlad. Ob večerih skačejo od vasi do vasi, pogosto pa se prikažejo tudi »mestjanom«. Takole smo jih ujeli minuli ponedeljek v Murkovi ulici v Ptuju; kar sedem jih je bilo in kot se spodobi je bil z njimi tudi hudiček. Foto: M. Ozmec Na pustni torek v trgovine dopoldan Pustni torek je poseben dan, namenjen pred- vsem norčijam, zabavi in sprostitvi. Zaradi tega je tudi z občinskim odlokom posebej določeno, kako dolgo so odprte trgovine, banke in nekatere usta- nove. Velja si zapomniti, da bodo na pustni torek vse trgovine odprte le do 13. ure, popoldne ni de- žurstva. Tudi vse bančne ekspoziture bodo odprte le do 13. ure, na občini boste lahko opravili urad- ne zadeve prav tako le do 13. ure. Ob tem naj vas spomnimo, da bodo zdravstvene ustanove, tudi lekarna, poslovale tako kot običaj- no ob delavnikih, šolarji pa bodo popoldanski del pouka najbrž opravili prej kot običajno. Vsekakor vam svetujemo, da denarne zadeve, ki sd> povezane z banko, opravite v ponedeljek, tudi nakupe je bo- lje opraviti dan pred pustnim torkom, razen naj- bolj nujnih. Zato pa boste lahko popoldne preži- veli v gostilnah, ki bodo vse odprte, za večerna pu- stovanja pa si boste morali pravočasno priskrbeti vstopnice. Želimo vam prijetno pustovanje, brez neljubih posledic! UVODNIK Kako do kakovosti — brez znanosti ni vrliunstva Telesna kultura vse bolj postaja potreba in sestavni del družbe- ne zavesti ter praksa širokih množic delovnih ljudi in občanov. Kot pomemben in nepogrešljiv sestavni del našega družbenega življenja prispeva k zdravju, obnavljanju in utrjevanju delovnih, umskih, obrambnih in drugih sposobnosti posameznika in celotne- ga naroda, k smotrni porabi prostega časa in osebnemu zadovolj- stvu ter s tem k izražanju, oblikovanju in potrjevanju celovite člove- kove osebnosti. (RK SZDL Slovenije) Posebna družbena pozornost mora veljati nadaljnjemu razvoju in podružbljanju vrhunskega športa. Zagotoviti moramo racionalno koriščenje materialnih in ka- drovskih možnosti. Potrebno je izdelati merila, ki bodo osnova za oceno progra- mov oz. doseganje zastavljenih ciljev in rezultatov. (RK SZDL Slovenije) Po podatkih raziskave, kije bila opravljena pri nas, je ljudi, ki imajo moči, hitrosti in gibljivosti za soliden rezultat v šprintu, le 0,00005 odstotka, kar pomeni, da se pojavi tak talent komaj na vsakih 500.000 ljudi. Zato se moramo zavedati, da v naši občini ne moremo gojiti vrhunskega športa v vseh športnih panogah. Nadar- jenih (talentov) za uspešno ukarjanje z vrhunskim športom je v celo- tni populaciji malo. Samo ti so sposobni vrhunskih športnih dosež- kov. Po drugi strani pa smo omejeni z relativno skromnimi finan- čnimi sredstvi. Nadarjeni posamezniki so zanesljivo dragoceni za vsak narod, zato jim velja posvetiti ustrezno pozornost in zagotoviti pogoje za razvoj njihovih ustvarjalnih sposobnosti. Pri pogojih moramo omeniti najpomembnejše: — urejen status potencialnih vrhunskih športnikov, — strokovni kadri z visoko strokovno izobrazbo in urejenim statusom glede materialnega in družbenega priznanja njihovega dela, — sistematična selekcija športnikov, — sodobne metode treniranja — kvalitetni objekti, naprave, oprema in rekviziti, — tesnejše sodelovanje telesnokulturnega in izobraževalnega področja. Dosledno bomo morali ločevati kaj je vrhunski .šport, potenci- alni vrhunski šport, tekmovalni šport. Pri oceni športne stvaritve pa je edini možni kriterij — zvezna in mednarodna raven dosežka. Kakovostni šport v občini bomo morali načrtneje in strokovne- je usmerjati. Sredstva moramo vlagati tam, kjer bodo vidni rezulta- ti, preko katerih bomo afirmirali našo občino tudi na telesnokultur- nem področju. Samo tako bomo opravičili sredstva, ki smo jih v preteklosti večkrat nesmotrno trosili. Pri tem ni sporno, da je poglavitna težava v tem, da si mnogi prizadevajo za vsako ceno vsiliti tudi tisto, kar lahko doume edino- le »fijakarska logika« (Krleža). Dejstvo je, da smo v preteklosti znanje zanemarjali tudi na te- lesnokulturnem področju. Športni strokovnjaki so bili vse preveč po- tisnjeni na stranski tir, kar je v veliki meri vplivalo na njihovo za- vzetost. Z visoko strokovno usposobljenimi kadri ne moremo pokriti vseh potreb, zato je potrebno načrtno širiti krog ostalih »nepokli- cnih« strokovnih kadrov in skrbeti za njihovo redno strokovno izpo- polnjevanje. Da bi spodbudili načrtno in strokovno delo, moramo določiti cilje ter ljudi in metode dela, s katerimi bomo te cilje sposobni dose- či. Samo tako bomo onemogočili zgrešene investicije, dobri rezul- tati pa ne bodo naključje, ampak pravilo. ^__Vlado Čuš, prof. Kako do učinkovitega sindikata Na letni programski seji Občinskega sveta sindikata v Ormožu so razpravljalci opozorili na vrsto težav pri uveljavljanju vloge sindikata v združenem delu. Poudarili so potrebo po pogostejšem in kakovost- nejšem izobraževanju delavcev v sindikatu, po večji vlogi sindikalnih skupin in po omejitvi nalog na tiste, ki jih zmorejo, da bi preprečili načelne in splošne razprave. V poročilu o delu in tudi v razpravi so člani vodstva sindikata iz- postavili svoja stališča o poskusih sprememb samoupravne organizi- ranosti v združenem delu. Menijo, da ukinjanja TOZD-ov in zmanjše- vanje njenih pristojnosti ne morejo podpirati, saj se s tem še bolj od- tujujejo odločanje delavcev, negativno pa vpliva na položaj manjših in manj razvitih občin, saj jih postavlja v večjo odvisnost od centrov kapitala in moči. V Ormožu si bodo še naprej prizadevali, da bi spre- menili sedanjo zakonodajo in dosegli, da bi se prispevki za splošno in skupno porabo zbirali po kraju prebivanja delavcev, ne pa sedežu TOZD. Med predlogi za izboljšanje dela pa so v poročilo zapisali tudi potrebo po ustanavljanju odbora sindikata delavcev v trgovini in predlog za vsebinsko spremembo sodelovanja z bratskimi občinami v Sloveniji in Hrvatski. Med nalogami, ki po letni konferenci čakajo delavce v sindikatu, je predvsem obravnava zaključnih računov, priprava predavanj za de- lavce v sindikatu, razprava o razvojnih usmeritvah trgovine v ormoški občini in analiza razporejanja dohodka v gospodarstvu in negospo- darstvu v tej občini v lanskem letu. ' OD PRVEGA JULIJA OSEBNI DOHODKI PO NOVEM Po hitrem postopku naj bi bila sprejeta jugoslovanski in sloven- ski družbeni dogovor o spre- membah in dopolnitvah družbe- nega dogovora o skupnih osno- vah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobiva- nju in delitvi dohodka. Rok je 30. marec, do 30. 6. pa naj bi bili usklajeni interni akti in panožni sporazumi. Sindikati so sicer predlagali, da bi pričeli osebne dohodke po novem deliti šele s 1. januarjem 1988. Do uveljavitve sprememb iz dogovorov naj bi veljala skupna izhodišča ter letne usmeritve in naloge za uresničevanje usmeri- tev družbenega dogovora o skup- nih osnovah in merilih za samo- upravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji v letu 1987. Med- tem bo prenehal veljati tudi za- kon o osebnih dohodkih. Svet za vprašanje delitve do- hodka in osebnih dohodkov v ptujski občini je na ponedeljkovi seji strnil pripombe na oba dogo- vora ter skupna izhodišča. Dogo- vorili so se, da naj bi o slednjih razpravljali v večjih DO, kjer bo- do opravili tudi praktične preiz- kuse za neposredno prakso. O dogovorih bodo razpravljali še na regijskih posvetih, kjer bo pri- sotna tudi gospodarska zbornica. V večjih DO bodo z razpravami morali pohiteti, saj se bodo dele- gati za republiško skupščino se- stali okrog 11. marca. ' Največje spremembe v jugo- slovanskem dogovoru prinaša 26. člen. Minulo delo je po no- vem upravljanje in gospodarje- nje z družbenimi sredstvi. Bruto osebni dohodek je sestavljen iz dela na osnovi živega dela in de- la na- osnovi upravljanja in go- spMjdarjenja z družbenimi sred- stvi. V zveznem dogovoru je tudi določilo glede malice, ki govori, da gredo izdatki za prehrano de- lavcev med delom v breme stro- škov poslovanja in lahko znašajo 15 odstotkov poprečnega izpla- čanega čistega osebnega dohod- ka na delavca v gospodarstvu re- publike v predhodnem periodi- čnem obračunu. Takšen predlog so imeli slovenski sindikati že v prejšnjem letu. Za republiški dogovor velja, da v določenih delih še ni uskla- jen z zveznim. Člani sveta so se zadržali predvsem pri 3. členu, ki govori o enotni meri uspešnosti, ki izraža razmerje med doseženi- mi rezultati v organizaciji zdru- ženega dela in rezultati v primer- jalni skupini dejavnosti. Kot pra- vijo strokovnjaki za to področje, pri uporabi enotne mere uspeš- nosti ne bi smelo biti težav. Pet- najst let jo uporabljajo že v bar- vni metalurgiji. Svet je opozoril na to, da se kot rdeča nit V dogovoru vleče skupina dejavnosti, zato ga bo potrebno dopolniti s podskupi- no. Menil je tudi, da bi v samou- pravne splošne akte, ki urejajo področje delitve, vnesli le to, kar imajo v določenem okolju druga- če urejeno in ne bi prepisovali določil iz zveznega in republiške- ga dogovora. O delitvi po novem bo na da- našnji seji razpravljal tudi občin- ski svet ZSS Ptuj. MG PRED PROGRAMSKO KONFERENCO le dni je v osnovne organizacije mladine v ptuj-l ski občini prispelo gradivo za volilnoprogramskol konferenco občinske organizacije ZSMS. KonfeH renca bo 5. marca ob 13. uri v Narodnem domuJ Poleg poročil in programov bodo izvolili nekaj no-| vih članov predsedstva OK SZMS, se odloČili o nadalnji usodi Kluba mladih ter oblikovali pro- gram prireditev v času, ko bo štafeta mladosti v Sloveniji. d. 1. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 26. februar 1987 — TEDNIK Zdomcem ponuditi programe! v koordinaciji za vprašanja delavcev na začasnem delu v tujini, j ki deluje pri predsedstvu OK SZDL Ptuj, ugotavljajo, ^a se v zadnjih h letih vrača v domovino manj zdomcev kot prej. Menijo, da so vzroki ! znani in da bo treba takoj ustrezno ukrepati. Organizacije združenega | dela. Obrtno združenje in Panorama bi morali ponuditi programe, ki i bi bili za zdomce dovolj zanimivi, da bi vanje vlagali denar in se za | stalno vrnili v domovino. Zato so se v koordinaciji odločili, da bodo i spodbudili izdelavo programov, posebno se jim zdi potrebno, da bi tudi kmetijske organizacije pripravile programe za kooperante. Letos bodo sodelovanje s kulturno prosvetnim društvom Sava iz Frankfurta, katerega pokroviteljica je ptujska občina, okrepili pred- vsem na področju sodelovanja z učenci šole dopolnilnega pouka slo- j venščine. Zagotovljeno je, da je za sodelovanje z društvom na voljo : dovolj denarja, vendar programa glede na lani ne bo mogoče širiti, i »Menimo, da je sodelovanje otrok šole dopolnilnega pouka in osnov- j nošolcev iz ptujske občine najbolj pomembna in žlahtna »naložba«, : če smem uporabiti ta izraz,« pravi predsednik koordinacije Alojz Cu- 1 ček. »Sod,elovanje z učenci osnovne šole Tone Žnidarič in letovanje | otrok naših zdomcev s taborniki sta tradicionalni obliki sodelovanja, ■ ki ju želimo še poglobiti. Vemo, da je tretja generacija naših zdomcev i izpostavljena velikim pritiskom v tujini, zato želimo prek utrjevanja ; znanja slovenskega jezika in slovenske kulture njihove vezi z domovi- no čim bolj utrditi. Ob tem velja opozoriti še na možnosti, ki jih do- slej nismo izkoristili. Gre za štipendiranje učencev naših zdomcev. ; Razpisi so, štipendije so, vendar zaenkrat nekega večjega interesa za ! štipendiranje ni bilo opaziti. Morda je vzrok tudi v premajhni obveš- j čenosti otrok zdomcev o možnosti izobraževanja v domovini s po- ' močjo štipendije. Upamo in želimo si, da bi v prihodnjem šolskem le- ' tu med srednješolci izobraževali tudi nekaj štipendistov iz tujine, torej : otrok naših delavcev na začasnem delu v tujini.« Sicer pa bodo v koordinacijskem odboru poskrbeli, da bo že ute- i čeno sodelovanje z društvom Sava tudi letos na dovolj visoki ravni. V . ta namen se bo ptujska delegacija prihodnji mesec udeležila občnega j zbora društva, kjer se bodo dogovorili o natančnem programu sodelo- i vanja — tistega, ki ga ima koordinacija, bodo dopolnili še s predlogi : društva Sava. Pogovarjajo pa se, da bi letos organizirali v Frankfurtu i okroglo mizo, na kateri bi že predstavili konkretne možnosti za vrača- j nje naših zdomcev v domovino, seveda pa bodo morali do takrat no- \ silci programov te tudi izdelati. Na ta način želijo izboljšati tudi infor- ] miranost zdomcev o možnosti vračanja v domovino in o dogajanjih v ] Sloveniji in Jugoslaviji nasploh. | N. Dobljekar 1 i Primerjava Perutnina — Koka \ v Perutnini Ptuj je trenutno zaposlenih 1823 delavcev, od tega 28 j pripravnikov. Koka Varaždin zaposluje 1973 delavcev brez pripravni-1 kov, od tega 901 žensko. Leto 1986 so v Perutnini sklenili poslovno uspešno. Celotni pri- hodek je znašal okoli 80 milijard dinarjev, dohodek pa 12 milijard i din, od tega so razporedili za bruto osebne dohodke okoli 4 milijarde ' dinarjev. Izhajajoč iz izkušenj v prvem mesecu letošnjega leta sklepa- i jo, da v letošnjem letu ne bo moč doseči enako visokega dohodka. Vzrok je v tem, ker svetovne cene perutninskega mesa temeljijo na ce-^ ni koruze po 30 din za kg, na našem trgu pa jo je treba plačati po 56 ; din. To nesorazmerje enako prizadeva tudi Koko in druge proizvajal- i ce krmil. Zanimive so še primerjave glede osebnih dohodkov. ; Poprečni OD v letu 1986 je znašal v Perutnini okoli 140.000 din,' najnižji OD za normalno delo v polnem delovnem času pa okoli > 100.000 din. Razmerje med najnižjim in najvišjim OD je 1:4. ; V Koki Varaždin je v lanskem letu znašal poprečni OD, imajo že j točno izračunano, 91.332 din, to je nekaj nad poprečjem v SR Hrva-: ški, kjer je lani znašal poprečni osebni dohodek okoli 90.000 din, po- \ prečni OD v občini Varaždin pa je lani znašal nekaj nad 86.000 dinar- \ jev. : Za ptujsko občino uradni podatki še niso bili objavljeni, ocene | pa so, da bo poprečni OD za leto 1986 okoli 120.000 din, kar bo še i precej za republiškim poprečjem, kljub temu pa smo precej nad po- \ prečji v sosednji SR Hrvaški. Izvolili novo vodstvo Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev na področju samo-j stojnega osebnega dela v občini Ptuj dela že od leta 1974. Ima statut, pravilnik o delitvi sredstev ter organe, ki skrbijo za nemoten potek de-- la in za uresničevanje sprejetih programov. \ Finančna sredstva zagotavljajo z 1,5 odstotnim prispevkom od^ bruto osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih pri obrtnikih. Od tega; plačajo upravi za družbene prihodke, ki pobira prispevke, deset od-i stotkov, kar jim ostaneipa je za čisti program sklada, ki zajema šest izobraževalnih oblik. Poleg tega del sredstev prispevajo v občinski so-i lidarnostni sklad za izobraževanje. i Dušan Gabrovec, dosedanji predsednik izvršilnega odbora skla-| da, je povedal, da seje v minulih nekaj letih izobraževalo čez 1500 de-i lavcev. Največ jih je obiskovalo tečaje iz varstva pri delu in požarne-^ ga varstva, čez 530 delavcev pa se je udeleževalo seminarjev in de-? monstracij za frizerje. ^ Tudi letos se izobraževalni program bistveno ne bo spremenil.: Na novo bodo organizirali le seminar za izdelovanje spominkov ozi- roma izdelkov domače in umetne obrti. Na skupščini so predlagali,' glede na to, da del sredstev sklada ostaja neizkoriščen, da bi jih name-s nili za nagrade mentorjev, ki v obratovalnicah skrbijo za pripravnike. Za to bo poskrbel novi izvršilni odbor, ki ga bo v bodoče vodil Rudi Potrč. Za novega predsednika skupščine so izvolili Janka Kovačiča, zaj namestnico predsednika pa Dragico Polajžer. Komisijo za usmerjeno,; strokovno, družbeno politično in splošno izobraževanje delavcev bo vodil Rudi Kolarič, odbor samoupravne delavske kontrole pa Franc Čuček. i MGi I Nadaljevanje melioracij Kmetijska zadruga Ptuj je jeseni pričela z melioracijami na povr-, šini 90 hektarov. V dolini Polskave gre za dve območji: Sestrže in Ba-^ rislovci —Lancova vas, na ptujskem polju pa potekajo melioracije nai območju Tibolc, Zamušanov in Formina. ' Zima, ki je bila sicer kratka, vendar z obilnim snegom in nizkimi; temperaturami, je melioracijska dela ustavila, sedaj pa jih bo mogoče znova nadaljevati. Izvajalci zatrjujejo, da bodo ureditvena dela kme-, tijskih zemljišč opravljena do dogovorjenega roka in da bodo lastniki^ lahko opravili spomladansko setev. Nekaj težav je na območju Tibolc, Zamušanov in Formina, kjer nekateri kmetje niso ravnali po navodilih in niso f)osekali drevja ter grmovja na melioracijskem območju. To ovira delo, posek bo mora^ opraviti izvajalec melioracije, seveda na stroške lastnika. ; JB Uresničitev srednjeročnega plana KBM, PE Ptuj za leto 1986 V petek, 13. februarja, je poslovni odbor KBM PE Ptuj obravnaval poslovne rezultate za leto 1986 in predlog plana za leto 1987 ter sklical konferenco delegatov PE Ptuj za 23. februarja t. 1. Največ časa so se delegati zadržali pri po- ročilih o poslovanju poslovne enote in banke v preteklem letu. Iz obravnavanega poročila izhaja, da je poslovna enota v letu 1986 več kot podvojila bilančno vsoto (1-201). Iz čiste- ga bančnega poslovanja pa je dosegla celo določeno realno rast sredstev (I 215). Sred- stva je pridobivala predvsem z zbiranjem di- narskih in deviznih vlog občanov, ki predsta- vljajo v bilanci že 48,5 % in so za eno odstot- no točko še prirasla, iz primarne emisije za selektivne kredite in z drugimi oblikami sa- moupravne koncentracije finančnih sredstev. Med sredstvi občanov so najhitreje naraš- čala namensko vezana sredstva za stanovanj- sko gradnjo (I 454), ker se je spremenil način kreditiranja stanovanjske gradnje. Prvič po nekaj letih pa so hitreje naraščala tudi dinar- ska sredstva občanov (I 215). Devizna sred- stva, ki še vedno prevladujejo v sredstvih ob- čanov, pa so zaradi nestimulativne obrestne mere počasneje priraščala, vendar je bil nji- hov prirast, upoštevajoč vpliv tečaja, realno pozitiven za okrog 20 %. Trimesečni vezani depoziti, ki predstavljajo 17% vseh sredstev občanov, so se umirili. Na povečanje sred- stev občanov je vplival tudi povečani fizični obseg poslovanja z občani. Število hranilnih vlog se je povečalo za 4 % in znaša že blizu 110.000. V precej večji meri kot doslej pa so občani povečali uporabljanje sodobnejše oblike brezgotovinskega poslovanja, ki je večje za 11 %. Po nekaj letih stagnacije se je za 3 odstotne točke povečal delež uporabnikov družbenih sredstev. Povečanje izvira iz podbilance krat- koročnih sredstev, kjer so se močno pqvečala sredstva negospodarstva (1 326), ki že dose- gajo polovico sredstev gospodarstva. Ugoden vpliv pa imajo tudi izločena sredstva za inve- sticije, predvsem v TGA Kidričevo. Kljub predčasnem odplačilu dela sredstev iz primarne emisije za selektivne namene na koncu leta, se je delež sredstev v odnosih z banko povečal za 2,7 odst. točk. Sredstva v komisijskem poslovanju, na ka- tere odpade okrog 10 %, so obdržale svoj do- sedanji delež. Naložbeni potencial poslovne enote, upo- števajoč vračila glavnic, se je povečal za 17,1 milijarde din, kar je za 113 % več od načrto- vanega. Pri usmerjanju razpoložljivih sred- stev se v banki moramo držati na zboru ban- ke sprejete politike, katero pa v glavnem z ukrepi za izvajanje kreditno monetarne poli- tike diktira Narodna banka Jugoslavije (NBJ). Naložbeno politiko NBJ usmerja predvsem z limitiranjem rasti skupnih in po- sameznih plasmajev bank in z določanjem es- contne obrestne mere, ki je osnova za tarife obrestnih mer poslovnih bank. Kreditno mo- netarna politika je bila med letom zelo ne- stalna, na začetku nerazumno restriktivna, v tretjem trimesečju pa nerazumno ohlapna za nekatere namene kreditiranja. Nerazumno restriktivnost kaže primer, da bi v poslovni enoti, za vse 4credite skupaj razen za tekoče kredite za izvoz in primarno kmetijstvo, sme- li povečati plasmaje (vključno tudi vse inve- sticije) le za 1,143 milijarde din, razpoložljiva sredstva za vse naložbe pa so znašala 17,1 milijarde din. Iz navedene primerjave se vidi, da banka sme na področju dolgoročnih na- ložb in v neselektivnih kratkoročnih nalož- bah, sodelovati le z dopolnilnimi, ne pa pre- težnimi sredstvi. V okviru takšne kreditne politike je poslo- vna enota prednostno obravnavala le nalož- be, ki pospešujejo izvoz na konvertibilno po- dročje z pozitivnim neto deviznim učinkom in proizvodnjo osnovnih kmetijskih proizvo- dov oz. hrane. V letu 1986 je poslovna enota odobrila ustanoviteljicam 1.552 mio din dolgoročnih kreditov, kar je trikrat več kot leto poprej. Skupno z odobritvami investicijskih kreditov v pristojnosti banke je bilo v letu 1986 usta- noviteljicam s področja Občine Ptuj odobre- no 7,5 milijarde dinarjev. Od tega odpade: Glavni delež pri tem zavzema moderniza- cija v TGA Kidričevo (5,4 mid. din), nato sle- dijo še Planika TOZD Tovarna obutve Maj- šperk s 393 mio din in Mesokombinat PP TOZD Mesna industrija 200 mio din. Za trajna obratna sredstva je bilo odobre- no 27,0 mio din in 710 mio din iz naslova konverzije. Na področju kreditiranja tekočega poslo- vanja je poslovna enota sicer povečala obseg plasmajev za 31 %, vendar ni dosegla planira- nega povečanja. Zaostajanje za letnim načr- tom je najbolj očitno pri kreditiranju izvoza, saj sta dva največja dosedanja izvoznika, TGA in PP, bistveno zmanjšala izvoz, razen tega pa je prišlo tudi do predčasnega odpla- čila določenih izvoznih kreditov. Vsi kratko- ročni krediti so se povečali za 1,436 mid. din, vendar je k temu znesku potrebno dodati še koriščenje kreditov po načelu tekočega raču- na in medmesečne likvidnostne kredite v viši- ni od 500—600 mio din. Manjši izvoz na področju industrije pa je povzročil zmanjšanje deleža kratkoročnih kreditov industrije s 25 na 21 %. Zaradi tega je prav industrija v največji meri koristila medmesečne likvidnostne kredite. Banka je tudi v letu 1986 vodila politiko diferenciranih obrestnih mer v odnosu na poenoteno tarifo v LB ZB. Razen dovoljene razlike nižjih obrestnih mer (do 2 %) je banka še naprej imela nižje obresti iz svojih sred- stev za kreditiranje izvoza in kmetijstva. Prav tako ni priračunavala dovoljene obrestne marže (2 %) na kredite iz primarne emisije, Dodatno k tem ugodnostim je ob 9-mese. čnem obračunu znižala in vrnila del obresti za selektivne namene v višini 2 milijarde din, Ustanoviteljicam banke, ki so ob 9-meseciiJ izkazale izgubo, je še dodatno znižala obresti za 1,1 milijarde. Med letom je banka ustano, viteljicam nakazala akontacijo na račun skupnega dohodka v višini 2 milijardi din. 2 navedenimi odločitvami je banka znatno pri. pomogla k razbremenitvi gospodarstva med letom. Tako v banki, kot v PE se je zaradi spre, memb močno povečala poroštvena dejav. nost. Avalirano je bilo 7.316 menic v znesku 13,4 milijarde din, kar je 3,2 krat več od pre- teklega leta. Tudi število in obseg storitvenih garancij se je znatno povečalo. Na področju kreditiranja drobnega gospo, darstva se je obseg kreditiranja povečal šte^ vilčno in vrednostno za 2,2 krat. Tako je bilo skupno odobreno za kreditiranje gospodar- ske dejavnosti občanov 109,6 mio din. Spre- menila se je tudi struktura, tako da je za defi- citarne (storitvene) in prednostne (ind. ko- operacija) bilo odobreno 94 % vseh sredstev. Na področju deviznega poslovanja nasta- jajo vse večje težave. Na področju občine Ptuj imamo neugodno devizno bilanco, kar se bo v letu 1987 slabo odražalo na naše go- spodarstvo, saj ne bo dovolj uvoznih pravic. Nekoliko boljša, a še vedno slabo je v Po-, dravju, kjer je načrtovani izvoz realiziran le 88 % in za 3,5 % pod letom 1985. Nasprotno pa je uvoz dosegel 183,5 mio $, kar je za 10% nad načrtovanim in 1,7 % nad letom 1985. Na stanovanjsko komunalnem področju, kjer je bila končana gradnja 100 stanovanj v B-3 v Rabeljčji vasi in 8 stanovanj v Vidmu, pričela pa se je gradnja B-2 s 96 stanovanji, so se plasmaji povečali za 112% in dosegli 5,5 mid. dinarjev. Poleg stanovanj je PE kre- ditirala tudi energetski objekt v Kidričevem, Izredno pa so narasli tudi krediti za individu- alno gradnjo, kjer je bilo 3.135 kreditojemal- cem odobreno 2,2 milijarde din ali 2,2 krat več kot let prej. Kljub porastu sredstev občanov zaradi ne- razumljivih določil v uredbi o potrošniških kreditih ni zanimanja za te kredite. Tako se občani poslužujejo edino kreditov za stano- vanjski namen in premog ter ozimnico. Zato se večina prirasta sredstev uporablja za kre- ditiranje gospodarstva. Povsem podobne ugotovitve izhajajo tudi iz poročila o poslovanju KBM. Iz navedenih poročil o poslovanju PE b KBM se lahko zaključi, da sta KBM in po- slovna enota Ptuj vodile, kljub restriktivni kreditno monetarni politiki, relativno dina- mično naložbeno politiko, saj so bila poleg občutnega povečanja investicijskih vlaganj ustanoviteljicam zagotovljena potrebna sred- stva za tekoče poslovanje. O načrtu poslovanja za leto 1987 bomo po- ročali prihodnjič. Vodja PE PTUJ Franc LUKMAN, mag. oec. Aktivnosti v ptujskih sindikatih DANES ZASEDA OBČINSKI SVET ZSS PTUJ V ptujskem Delavskem domu Franca Krambergerja zaseda da- nes Občinski svet Zveze sindika- tov Slovenije Ptuj. Na letni pro- gramski seji, ki prične z delom ob 12. uri, obravnavajo politično oceno lastnega dela ter družbe- noekonomskih razmer v občini, ki bo hkrati izhodišče za oprede- litev sindikalnih nalog v letu 1987. Temeljno vprašanje, na ka- terega bodo v sklepni besedi dali odgovor, je, kako zastaviti delo, da bo sindikalna organizacija še boljše zastopala delavce, hkrati pa tudi mobilizirala za doseganje čim boljših rezultatov dela, kajti predvsem od dela je odvisen ta- ko samoupravni kot družbenoe- konomski položaj delavcev. Sprejeli bodo sklepni račun za leto 1986, statutarni sklep in po- slovnik ter sklep o ustanovitvi priznanja — Plakete občinske or- ganizacije ZSS Ptuj. NOVO VODSTVO SINDIKA- TA DELAVCEV TEKSTILNE IN USNJARSKO PREDELO- VALNE INDUSTRIJE Volilna skupščina občinskega odbora sindikata delavcev tek- stilne in usnjarsko predelovalne industrije F*tuj se je odlikovala po tem, da so na njej govorili o vseh tistih vprašanjih, ki jih je»v ospredje postavilo članstvo na svojih letnih programskih konfe- rencah osnovnih sindikalnih or- ganizacij. Razpravo je obogatil tudi sekretar Republiškega odbo- ra sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko predelovalne industri- je Slovenije Jože MIKLiC, ki je predtem obiskal Delto Ptuj in Volnenko Majšperk. Glavna raz- prava je bila o družbenoekonom- ske položaju delavcev v tekstilni in usnjarsko predelovalni indu- striji, v kateri je večina delavk, zato je bilo v ospredje še toliko bolj postavljeno vprašanje delov- nih pogojev in pa možnosti bene- ficirane delovne dobe za najbolj izpostavljena delovna mesta. Za novega predsednika so izvolili Slavka ŽUNKOVIČA iz Delte Ptuj, za sekretarja pa Jožeta KRAJNCA iz MIP Ptuj - TOZD Zaščita Kidričevo. RAZPRAVA O NOVOSTIH NA PODROČJU PRIDOBIVANJA IN DELITVE DOHODKA Svet občinskega sveta ZSS Ptuj za vprašanja delitve dohod- ka in osebnih dohodkov je 23. fe- bruarja obravnaval osnutek Družbenega dogovora o spre- membah in dopolnitvah družbe- nega dogovora o skupnih osno- vah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobiva- nju in delitvi dohodka v SR Slo- veniji ter o predlogu dogovora za Jugoslavijo. V obravnavi pa so bila tudi skupna izhodišča ter letne usmeritve in naloge za uresničevanje usmeritev družbe- nega dogovora o skupnih osno- vah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobiva- nju in delitvi dohodka v SR Slo- veniji za leto 1987. Po sprejetju obeh družbenih dogovorov v skupščinah SFRJ in SRS (obja- vljena sta v Poročevalcu skup- ščin SFRJ in SRS za delegate in delegacije št. 4, z dne 12. 2. 1987) bo sledilo obdobje zahtevnega dela v organizacijah združenega dela na samoupravnem urejanju družbenoekonomskih odnosov glede pridobivanja, razporejanja j dohodka in čistega dohodka ter delitve sredstev za osebne do- hodke in skupno porabo. POSVETOVANJE V LENDAVI Občinski svet ZSS Lendava v skladu s sprejetim programom aktivnosti 26. Srečanj bratstva in prijateljstva — Ivanec '87 orga- nizira tematsko razpravo o orga- niziranosti in oblikah ter meto- dah dela organov in organizacij Zveze sindikatov Hrvatske in Zveze sindikatov Slovenije, v Lendavi 4. marca. Tematske raz- prave se bosta udeležila tudi čla- na predsedstev republiških sve- tov ZSH in ZSS Ladimir BRO- LIH in Stjepan MARTINOVIČ, iz občin pa so vabljeni predsed- niki ali sekretarji občinskih sve- tov ZSH in ZSS. FB S SKUPŠČINE OBRTME ZADRUGE PANORAMA PTUJ NAČRTUJEJO ŠTIRI MILIJARDE CELOTNEGA PRIHODKA v prejšnjih dveh letih seje znatno izboljšalo po- slovanje Panorame, je med drugim na skupščini zadruge, ki je bila 20. februarja, povedal predsed- nik zadružnega sveta Viki Cvetko. Izboljšala se je tudi zadružna likvidnost. Letos pa naj bi naredili še več. Podpirajo pobudo za ustanovitev poslov- nih oziroma delovnih enot v Mariboru in Splitu, ustanovitev hranilno-kreditne službe ter ureditev prodajalne, ki bi bila obenem razstavni paviljon, na Vrazovem trgu v Ptuju. Dokončno se bodo o teh stvareh odločili, ko bodo sestavili ekonomske elaborate. Ivanka Krajnc, vodja komerciale v zadrugi, je govorila o uspehih in težavah te službe ter nasploh o zadružnih problemih, saj ne vedo točno, kam za- druga sodi. Letošnji plan je vreden čez štiri mili- jarde dinarjev, lani so ustvarili 2,9 milijarde dinar-^ jev celotnega prihodka. Izvoz naj bi letos prinesel 60 milijonov dinarjev, Tanske načrte so presegi' dvakrat in ustvarili za 200 tisoč dolarjev uvoznih pravic s konvertibilnega tržišča. Kot je povedal predstavnik službe razvoja, bodo letos smelo nadaljevali z novimi osvajanji. Nana- šajo se na Gorenje Muto, Tomos in Primat. Udeleženci skupščine so se seznanili tudi z lan- skim delom zadružnega sveta, pravne službe, os- novne organizacije sindikata, zbora delavcev, bla' gajne vzajemne pomoči, samoupravne delavske kontrole in drugih organov zadruge. Iz nadaljnjega dela so izločili vse, ki niso izpo'' nili zadružna pričakovanja. Prejšnji petek so izvo- lili tudi nov 6-članski zadružni svet, 5-člansko z^' družno kontrolo ter disciplinsko komisijo. TEDNIK — 26. februar 1987 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3 V vrtu \ »Valentin, ki ima ključ od ko- renin!« (.14. februar) oznanja za- četke vegetacije. Čeprav lahko nričakujemo še nekaj pošiljk sne- ga pa kljub temu prihajači čas navdiha pomladi napoveduje za- četek spomladanskih del na vrtu. Ce smo v pozni jeseni oziroma pozimi zamudili pognojiti vrt z rudninskimi gnojili, je skrajni čas, da opravimo gnojenje z enim od kompleksnih gnojil: ^PK 6-18-36, NPK 9-18-27; med najustreznejšo mešanico za vrtove pa sodi NPK 7-14-18-1-3; tj. tistih, ki imajo sorazmerno malo vsebnost dušika (N), pa večjo vsebnost lahkotopilnih oblik fosforja (P) in kalija (K). Prav nič ne bo napak, če na vrtič- ku, ki v naših razmerah meri do 8 arov velikosti, porabimo eno vrečo — 50 kg gnojila, ki ga ena- komerno potrosimo trati, sadne- mu drevju, brajdam, okrasnemu grmičevju, trajnicam, kot po gre- dah, ki so bile v jeseni globoko prelopatane za spomladansko se- tev vrtnin. Še bo toliko padavin v obliki snega ali dežja, da bodo potrošena gnojila raztopile in jih izprale do začetka vegetacije v oblast korenin. Ne glede na različne teorije in izkušnje o pravem času rezi sad- nega drevja, brajd, okrasnega gr- mičevja in živih ograj, priporoča- mo takojšen začetek rezi, le če niso temperature izpod zmrzišča. Rez pričnemo pri peškarjih (ja- blane, hruške), še zlasti pri red- čenju grmov leske, ki prva prične vegetirati, nadaljujemo redčenje drevesnih krošenj koščičarjev (sliv, češpelj in češenj) in grmi- čevja ribeza ter kosmulje, pri breskvah in nektarinah pa rez zavlečemo nazadnje, najprimer- nejše v čas cvetenja. Za brajde, ki zahtevajo za kak- šno oko ali dve daljšo rez rezni- kov, locnev in šparnov kot to ve- lja za trto v vinogradih, ni nobe- ne nevarnosti pred pozebo, če jih bomo že sedaj, koncem februarja rezali, saj obrezani les na trti ni bolj občutljiv kot neobrezan. Za okrasno grmičevje pa velja pravilo, da močna rez spodbuja novo rast in zgošča grmovnice, z redčenjem in odstranjevanjem starega izrojenega lesa pa pospe- šujemo osvetlitev grmov in s tem tvorbo cvetnega nastavka. Vrtni- ce, ki jih moramo obrezati pre- den prične brsteti, odrežemo na povsem kratke štrclje s 3 do 5 očesi, da tako spodbudimo boga- to cvetenje. Zgodnja rez drevin temelji na varovanju hrane, ki je za čas mi- rovanja rastline vskladiščena v koreninah in bi jo po pretoku v veje z odrezano vejo zavrgli. Miran Glušič, ing. agr. Srednješolci nezadovoljni s prakso Svet za vzgojo in izobraževanje pri predsedstvu OK SZDL Ptuj je pred kratkim razpravljal o pre- novi izobraževanja. Člani sveta so podprli izhodiš- ča prenove posameznih programov, vendar so me- nili, da bi bilo potrebno v prihodnje določene spremembe v izobraževalnem sistemu uresničevati sproti. V razpravi so ugotovili, da je Srednješolski cen- ter Ptuj dosegel v teoretičnem delu izobraževanja kakovostne premike. Zaskrbljujoč pa je podatek, da je zaradi omejitev pri razporejanju mreže šol še vedno od 15 do 20 odstotkov učencev iz ptujske in ormoške občine, ki po končani osemletki ne nada- ljujejo izobraževanja. Člani sveta so menili, da oblikovanje mreže šol ne more biti le stvar dveh občin — Ptuja in Maribora — ampak je potrebno mrežo šol na podlagi realnih potreb dogovoriti na ravni republike. V času, ko najširša javnost razpravlja o prenovi srednjega usmerjenega izobraževanja, je bilo iz- redno veliko pripomb na izvajanje praktičnega de- la pouka. Tudi člani sveta so temu problemu na- menili precejšnjo pozornost. Ugotovili so, da je med zamišljenim in dejanskim izvajanjem prakti- čnega dela v organizacijah združenega dela velik razkorak. »Menimo, daje pri izvajanju tega dela izobraže- valnega procesa premajhna povezanost med šolo in firmo,« pravi predsednik sveta Tone Čeh. »V večini primerov so stvari prepuščene slučajnim učinkom, zato pravih rezultatov ni. Ta del izobra- ževanja je v republiki sistemsko nedorečen, zato smo v svetu menili, da bi morali to področje uredi- ti z ustreznimi akti, posebno še finančno plat. Or- ganizacije združenega dela, ki skladno z navodili strokovno opravljajo strokovni del izobraževanja, naj bi imele to priznano kot vlaganje v izobraževa- nje. To naj bi se tudi upoštevalo pri obračunu pri- spevka za izobraževanje. Tako bi se v organizaci- jah tudi bolj potrudili, za te potrebe namestili spe- cializirane strokovnjake in jih tudi ustrezno nagra- dili.« V svetu so dali tudi pobudo za kroženje pedago- ških kadrov na relaciji šola — združeno delo. Me- nijo, da je mogoče priti do večje kakovosti izobra- ževanja v šoli in organizacijo tesnejše, posebno še, če bo sodelovanje med strokovnjaki dovolj dobro. Tudi učenci so že ugotavljali, da v mnogih prime- rih pomeni praksa le neke vrste »zapolnitev« ur, ki naj bi jih preživeli na izobraževanju v organiza- ciji. Posebno je to očitno v prvem letniku srednje- ga usmerjenega izobraževanja, ko učenci običajno opravljajo manj zahtevna dela, niti najmanj pove- zana z njihovimi poklicnimi namerami. Zato po- buda sveta za vzgojo in izobraževanje ne bi smela ostati le na papirju. Nasploh so v svetu menili, da je potrebno kako- vosti izobraževanja nameniti več pozornosti, zato so predlagali, da naj bi spodbujali interes prosve- tnih delavcev za nenehno izobraževanje, saj pri- znavanje z delom pridobljenih izkušenj preveč hromi ta interes. Obenem so predlagali, da bi izo- braževanje ob delu bolj izenačili z rednim študi- jem, saj so visoke šolnine mnogokrat tiste, ki ljudi odvračajo od izobraževanja. Prosvetne delavce pa naj bi spodbudili k boljšemu delu tudi z diferen- ciacijo v smislu dober učitelj — slab učitelj, kar naj bi se odražalo tako v osebnem dohodku kot v »hierarhiji«, oziroma nazivih. Očitno je torej, da se tako učenci kot ostali zave- dajo, da z izobraževalnim sistemom ni vse tako kot bi moralo biti, posebej še s praktičnim delom izobraževanja. Vse razprave okrog tega naj bi pri- peljale do končnega cilja — do kakovostnega izo- braževanja, ki bo dalo takšne strokovno usposo- bljene delavce, kot jih združeno delo porebuje. N. Dobljekar Združenje ima novo skupščino ORMOŽ Na sobotni skupščini obrtnega združenja Ormož so znova opo- zorili na številne obrtniške pro- bleme, ki jim družba sicer rada prisluhne, zatakne pa se običaj- no, ko jih je potrebno uresniče- vati. Zato ni niti čudno, da se šte- vilo obrtnikov v občini ni pove- čalo že od leta 1982 dalje; celo nazaduje. Predsednik združenja Edi Voljč je dal lepo primerjavo. Če bi »združili« vso moč in energi- jo, denar... ki je bila v zadnjih letih »posvečena« drobnemu go- spodarstvu in iz katere ni bilo nič, bi bili danes na tem področ- ju že zelo daleč. Tako pa se v or- moški občini že vrsto let brezu- spešno borijo za obrtno cono in podobno. Letos naj bi se pre- maknilo na bolje, obrtniki naj bi dobili prvih pet komunalno ure- jenih parcel in še nekatere olaj- šave. S problemi gostinske sekcije je skupščino seznanila Marija Ve- selko, zasebna gostilničarka iz Središča ob Dravi, z avtoprevoz- niškimi pa Avgust Kandrič iz Or- moža. Program dela združenja za letos pa so sprejeli na prvi seji novoizvoljene skupščine, ki šteje 31 članov in se je sestala včeraj. Ob tej priložnosti so izvolili tudi izvršilni in nadzorni odbor ter predsednika in podpredsednika združenja. Podrobneje bodo o največjih zaviralcih obrti govorili na regij- skem posvetu, ki bo 10. marca v Ormožu. Takrat bodo tudi razgr- nili vse probleme v zvezi z amor- tizacijo pri obrtnikih. MlG Dognojevanje jesenskih posevkov Strokovna služba ugotavlja, da so jesenski po- sevki kar dobro prestali zimo. Saj jih je pred ostrim, suhim mrazom ščitila debela snežna odeja. Kljub temu pa je večina posevkov rumene barve in jih je nujno dognojiti. Rumena barva je znak, da so posevki premalo gnojeni, ali pa je posledica delovanja herbicidov, uporabljenih na prejšnjih posevkih. Če smo jeseni pred setvijo opravili potrebno gnojenje z nitrofoskalom, sedaj posevke dognoji- mo s Kanom, ki ga na hektar porabimo od 200 do 400 kilogramov. Količina tega gnojila je odvisna od stanja posevka. V nasprotnem primeru, če torej jeseni nismo gnojili ali je bilo gnojenje premalo izdatno, lahko to popravimo z uporabo nitrofoskala 17-8-9 ali 13-10-12. Uporabimo ga 500 do 600 kilogramov na hektar. Dognojevanje lahko opravimo takoj, če gre za manjše površine, in ga bomo opravili ročno. S stroji pa lahko gremo seveda le na nekoliko bolj osušeno ali zmrznjeno zemljo. Navodilo strokovne službe je potrebno vzeti resno, saj ni posevka, kjer ne bi bilo potrebno opraviti dognojevanja. Zadnji čas za to je prve dni marca. JB Nekdaj so bili na gostiji kopjaši »ta glavni« Predpustni nemir se je že koncem prejšnjega tedna iz okoliških vasi preselil tudi v mesto. Najbolj živahno je ob večerih pred ptuj- skim magistratom, ko se zbere množica »velikih« in malih otrok in z zanimanjem spremlja spontane nastope kurentov in ostalih pustnih li- kov ter našemljenih soobčanov. Ponekod na podeželju, predvsem okrog Markovec, pa so ostali še zvesti tradiciji predpustnih porok. Minulo soboto so se gostije vr- stile ena za drugo in kot se spodobi, so svate obiskale tudi maškare s kurenti. Največ dela pa so imeli kopjaši, katerih naloga je veseliti go- stiivanjce in jih »držati« pokonci vse do svita, pa še dlje. In prav o kopjaših bo beseda v nadaljevanju sestavka, saj je naš sogovornik eden najstarejših še aktivnih kopjašev Franc Bolcer iz Spuhlje, sicer član folklorne skupine Anton Štrafela iz Markovec. Takole pravi: »Kopjaši so bili nekdaj sestavni, morda celo glavni del vsake go- stije. Danes je tega na gostijah manj, na srečo pa smo se kopjaši ohra- nili prek folklorne skupine, kjer nadaljujemo s tradicijo ob nastopih v karnevalu. Od nekdaj je bila prva ženinova skrb, takoj po nevesti seveda, poskrbeti za kopjaša, ki ga je moral izbrati med svojimi najboljšimi prijatelji. To pa seveda ni bilo dovolj, saj je bila nekoč od kopjaša od- visna vsa gostija. Predvsem je moral biti postaven, zgovoren in nabrit. Veljalo je tako: bolj zgovoren, živahen je bil kopjaš, lepše kopje je imel, bogatejša ali lepša in prijetnejša je bila gostija.« Kakšna pa je kopjaševa oprava? »Začel bom pri kopju. To je leseno, s sulico na vrhu, pod vrhom pa so pripeti živopisani svileni trakovi — pantlji. V sredini je ruta, ki mora biti prav tako iz svile. Kopje je bogatejše, čimveč ima trakov. Jaz jih imam okoli 200 metrov. Sicer pa je lesena sulica dolga od 170 do 180 cm. Obleka kopjaša pa je takale: na glavi je Črn žametni klobuk, odet je v črn suknjič, pod njim ima belo srajco s kravato. Oblečene ima ja- halne hlače, obut pa je v črne jahalne škornje. Na sebi ima kopjaš tri pušeljce. Eden je za klobukom, eden na rokavu leve roke, eden pa na prsih. Prek ramena do pasu pa ima obešen trak slovenske trobojni- ce.« Kopje izdelujete kopjaši sami? »Tako je. Sam sem sicer naredil še kakšna štiri kopja za prijate- lje, ker jih pač znam izdelovati. Včasih si je moral vsak narediti svoje- ga. Sicer pa je tudi drago, če bi seštel stroške, bi bila številka prek 50 tisočakov s trakovi vred.« Kako pa je na gostijah, ko ste v vlogi pravega kopjaša? »Ne vem koliko gostij sem že dal skozi, a vsaka nova je zame do- živetje zase. Na gostuvanje se temeljito pripravim, pa ne samo z obla- čilom in kopjem, ampak tudi psihično, saj je treba imeti zalogo šal in drugih hecov oziroma navad, ki se med vasmi tudi malce razlikujejo. Sicer pa je za svate poslastica, če kopjaša uženejo, ga potegnejo za nos, kot pravimo. Najhujše pa je — in tudi največ smeha vredno — če kopjašu skrijejo kopje. Največkrat ga skrijejo na streho, na dimnik, tudi na drevo, tako da je težlco priti do njega. Potem vsi glasno vpra- šujejo: kopjaš, kjer imaš kopje in te zasmehujejo, ko greš ponj.« Po navadi je tako, da so na gostiji vsi na pare, verjetno tudi kop- jaš ni sam, ima kakšno žensko družbo? »Skoraj bi pozabil. Vsak kopjaš ima svojo pajdašico, kot pravi- mo kopjaševi prijateljici. Ona tudi pazi na kopje, da ga ne vzamejo ali skrijejo. Nemalokrat sta bila kopjaš in pajdašica v središču pozorno- sti, svatje pa so hitro začeli govoriti, da je to naslednji ženitovanjski par. Zmeraj seveda ni bilo tako. Praviloma pa bi oba morala biti še neomadeževana, kar pa je bilo pri dvo ali tridnevni poroki težko iz- vedljivo.« Koliko pa vas je kopjašev pri folklorni skupini v Markovcih? »Trenutno nas je 12, vendar nas bo na ptujskem karnevalu v ne- deljo nastopilo le 10. Jutri (v petek, 27. februarja) se bomo udeležili tudi predstavitve naših folklornih skupin v Ljubljani.« V glavnem ste to že zreli fantje, kaj pa za podmladek, skrbite? »Vsekakor, saj imamo precej mladih in postavnih fantov. Že le- tos se bodo nekateri pojavili prvič, sicer pa naše vrste skoraj vsako le- to pomlajujemo. Čim se kateri poroči, ga zamenja drugi. Naj dodam, da moraš za kopjaša imeti tudi posluh za glasbo in ples. Značilni so naši poskoki v taktu domače muzike. Še bolj pa je značilno metanje kopja v zrak. Včasih poleti kopje tudi po 10 m visoko. Če pa katere- mu od nas pade kopje na tla, je kaznovan — s plačilom za »rundo« pijače.« Te dni se kopjaši že vneto pripravljajo za nedeljski nastop, ko bodo praktično ves dan poskakovali po taktu kmečkega glasbenega tria, ko bodo metali svoja kopja visoko v zrak, ko bodo z njimi posku- šali prebosti okrašene duhe na trgih, ko bodo plačevali zaradi padca kopja, ko bodo vriskali in peli, skratka, ko bodo s svojim čudovitim folklornim nastopom pristno obudili spomine na nekdanje pustne po- roke, na katerih je bil kopjaš za ženinom in nevesto »ta glavni«. M. Ozmec Franc Bolcer v kopjaški opravi »med treningom« na domačem dvorišču Foto: M. Ozmec OBVESTILO Na osnovi določil 5. člena Pravilnika o ukrepih za preprečevanje, ugo- tavljanje in zatiranje mastitisa pri kravah ter o zdravstvenem nadzorstvu mleka, (Uradni list SRS, št. 40/85) pozivamo vse proizvajalce mleka, ki od- dajajo mleko za javno potrošnjo posameznim potrošnikom, da do 1. marca 1987 prijavijo oddajo mleka Obdravskemu zavodu za veterinarstvo in živi- norejo Ptuj, TOZD Veterinarstvo, Ormoška cesta 28, ki bo opravil vse prei- skave, potrebne za zagotovitev higienske neoporečnosti mleka in zaščito zdravja potrošnikov. Stroški preiskave bremenijo lastnika živali oziroma proizvajalca mleka. Proti kršiteljem bo podan predlog sodniku za prekrške. Veterinarska inšpekcija NI samostojnosti brez možnosti vpliva Za mlade v Sloveniji je značilno, da so se v okviru svoje organizacije in tudi kot posa- mezniki pričeli zavedati, da s svojim neobre- menjenim razmišljanjem lahko oblikujejo predloge za gospodarsko učinkovitejšo in de- mokratičnejšo družbo. Pobude mladinskega •kongresa, izkušnje iz dialoga z vodilnimi go- spodarskimi in političnimi silami v družbi in l^onkretna prizadevanja za spremembe v šol- skem sistemu kažejo, da mladi počasi in vztrajno pridobivajo več samozavesti in sa- ['lostojnosti v razmišljanjih. Osnova za upo- števanje njihovih interesov pa je demokrati- čna izmenjava mnenj. Ravno pri tem se v •Marsikaterem okolju zatakne. Mladi pogosto "alete na vnaprejšnje zavračanje pogovora o področjih, ki so dolgo veljala za nedotaklji- in o postopkih vodilnih sil v družbi, ki so samoumevni in redkokdaj podvrženi analizi. Velikokrat in na marsikaterem po- ^■■očju so led prebijali mladi, ki delujejo v ■Republiški konferenci ZSMS. Najtežje pa je prebijanje ledu gotovo v občinah, krajevnih Skupnostih in delovnih organizacijah, kjer se da mladi nimajo posebnih interesov in je ^ovolj^ če sledijo odločitvam centrov moči in Odločanja. Tu se prične vprašanje samostoj- nosti ZSMS ali njene zlepljenosti z drugimi !"užbenopolitičnimi organizacijami in vodil- ^•mi strukturami. Vendar stvari niso tako lostavne, da bi mladi kar sami po sebi imeli Pametne in napredne predloge. Že zato, ker g^l^.sto ne poznajo vseh informacij, ki omo- 6 čajo kakovostno odločanje ali pa nekriti- ^ ° sprejemajo vse, kar slišijo in pogosto ne sto"^^"!^ ^^'•'^o^^^' stališč, ki bi jih enotno za- kar ^ '^'"^ dodamo še dejstvo, da se nekaj mladih odloča za vodilne funkcije v ZSMS zaradi osebnih interesov in karieriz- ma ter da jih pogosto mladi v tem ne razkrije- jo in zamenjajo, je slika zamotanosti položa- ja mladinske organizacije na občinskem ni- voju skoraj popolna. Sejo predsedstva občinske konference mla- dih v Ptuju, na katero so povabili, na njuno željo, Jožeta Botolina— predsednika izvršne- ga sveta in Gorazdš Žmavca — predsednika skupščine občine Ptuj, bi lahko ocenili tudi z vidika opisanega razmišljanja. Mladi v ptuj- ski občini so pred volilnoprogramsko konfe- renco, člani predsedstva obiskujejo osnovne organizacije ... skratka oblikujejo usmeritve za svoje nadalnje delo. Pogovor z obema predstavnikoma ptujske občine je bil zelo po- treben, vsaj, če ocenjujemo po tem, da so mladi postavili veliko vprašanj in povedali svoja mnenja. Osrednja tema pogovora je bi- lo ptujsko gospodarstvo s vsemi težavami, predvsem pa z veliko potrebo po zaposlova- nju višje in visoko izobraženih ljudi s tehni- čnih in naravoslovnih področij. Za to, da se predvsem mlajši strokovnjaki sploh oblikuje- jo in da lahko oblikujejo razvoj v delovnih organizacijah, pa je potrebno spremeniti mi- selnost v gospodarstvu, tako glede nadaljne- ga posodabljanja kot tudi odnosa do strokov- nega in inovativnega dela. Nekoliko sicer lahko vplivajo na to prizadevanja izvršnega sveta in mladih na občinski ravni, veliko bolj pa je odločilno, kako bodo delavci v osnov- nih sredinah ravnali v konkretnih razmerah, kako se bodo mladi sami borili za to, da v de- lovnem procesu pokažejo, da se da boljše de- lati in posodabljati tehn&logijo proizvodnih procesov. V pogovoru so mladi, ki so zapo- sleni, opozorili na veliko pomanjkljivosti v delovnih organizacijah kjer delajo, z gostoma pa so se lotili tudi področja zakonodaje v združenem delu in sprememb, ki jih Zvezni izvršni svet predlaga za področje gospodar- stva. Tudi o strategiji razvoja ptujske občine z vidika perspektive mladih so govorili. Do- taknili so se predvsem turizma, kot tretje go- spodarske panoge, ki bi jo v občini morali razvijati. Veliko premalo namreč, po mnenju mladih, vanj vlagamo, premalo smo profesio- nalni in prodorni. Veliko na videz drobnih ukrepov, od odpiralnega časa trgovin, po- manjkanja propagandnega materiala, ki bi ustvaril vtis o zanimivosti FHuja, pa tudi tistih velikih — kot je zagotovitev nočitvenih mož- nosti v Ptuju in kakovostnejši program po- nudbe v Ptujskih toplicah, bo šele lahko pri- peljalo več turistov, ki bodo zadovoljni odha- jali in širili dober glas o mestu. Seveda tudi ni šlo brez vprašanj o čistilni napravi, o pobudi za referendum o nadaljnji gradnji jedrskih elektrarn in o razsipništvu v porabi energije. Izvršni svet in ekološka sku- pina Ptuj bosta tukaj morala sodelovati, še posebej sedaj, ko je Svet za varstvo okolja in urejanje prostora pa sprožil izdelavo sanacij- skih programov za zmanjševanje onesnaže- nosti okolja v vseh slovenskih občinah. Koristen zaključek pogovora je, da bodo mladi od izvršnega sveta in njegovih komite- jev ter odborov dobivali vabila in gradiva ka- dar bodo menili, da le-ti oblikujejo ukrepe na področjih, ki so za mlade življenjskega pomena. Mladi bodo, če bodo to nložnost iz- rabili, svoje interese lahko povedali in uvelja- vili že v času nastajanja predlogov za odloči- tve v občinski skupščini. d. 1. 4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI 26. februar 1987 - TEDNII( Dušana Lundra športniki in športni delavci v ptujskem športu goto- vo dobro poznajo. Kako tudi ne. S svojim prizadevnim delom in zavze- manjem za reševanje težav je veliko prispeval, da se je v ptujskem športu marsikaj uredilo. V preteklem obdobju je bil podpredsednik skupščine telesnokulturne skupnosti Ptuj, sedaj pa je njen predsednik. Ker je o telesni kulturi in športu v naši občini precej različnih mnenj in ocen, smo Dušanu Lundru postavili nekaj vprašanj. V odgovo- rih nanje nam je podrobno orisal težave ptujskega športa in tudi uspehe, ki jih lani ni bilo malo. Kaj bi opredelili kot spodbudne dosežke v telesni kulturi v prete- klem letu? V prvih letošnjih Telesnokul- turnih obvestilih, ki jih izdaja Zveza telesnokulturnih organiza- cij Slovenije, je tudi spisek šport- nikov, ki imajo status mednarod- nega, zveznega in perspektivnega razreda. Med njimi je kar 12 športnikov in športnic iz naše ob- čine. Status športnika mednarod- nega razreda je pridobil Igor Ko- larič iz Aero kluba Ptuj na osno- vi tretjega mesta v kategoriji klubski razred v jadralnem lete- nju na evropskem prvenstvu. Za ta dosežek mu je ZTKO Sloveni- je podelila tudi plaketo. Status zveznega razreda pa so dobili: Milena Cestnik za prvo mesto na državnem prvenstvu v jadralnem letenju, Oton Velunšek in Iztok Žagar za dosežke s sobnimi mo- deli na svetovnem prvenstvu, Vinko Pišek za udeležbo na ev- ropskem prvenstvu za motorne pilote — vsi iz Aero kluba Ptuj; med atleti si je status zveznega športnika zagotovil tudi Mirko Vindiš s tretjim mestom v mara- tonu na Balkanskih atletskih igrah, med atletinjami pa Marija Šešerko za šesto mesto v skoku v daljino, prav tako na balkaniadi. Tak status je pridobil tudi Dani- lo Polajžer za potrditev naslova mednarodnega šahovskega moj- stra. Status perspektivnega športni- ka pa imajo: Janez Plošinjak, ki je osvojil drugo mesto na mla- dinskem republiškem prvenstvu v judu, Miro Tajhman za tretje mesto na mladinskem državnem prvenstvu v judu ter atleta Boris Krabonja — za uvrstitev v finale v teku na 400 m na državnem pr- venstvu in Kristjan Kovač — za dosežke v letu 1985, ker je bil la- ni poškodovan. Nedvomno bi morala status perspektivnega športnika dobiti Hedvika Korošak in Odon Pla- ninšek. Hedvika je osvojila prvo mesto v skoku v daljavo na repu- bliškem prvenstvu za mlajše mla- dinke in drugo mesto v isti disci- plini na državnem prvenstvu, Odon pa je bil najboljši na repu- bliškem prvenstvu za starejše mladince v troskoku. Atletski klub Ptuj je ustrezni republiški strokovni organizaciji ZTKO Slovenije poslal ugovor. Upamo, da bo upoštevan. Prav pa je, da navedem tudi nekaj ostalih odličnih rezultatov naših športnikov. Pionirji judo kluba Drava so na republiškem prvenstvu osvojili nekaj najvišjih naslovov. Jože Marin je bil prvi, Miran Plošinjak drugi. Marko Petek, Rajko Muršič, Bojan Bez- jak in Fabjan Kovačec pa so bili tretji v svojih kategorijah. Od članov velja omeniti Andreja Murka, ki je bil tretji v republiki, peti v državi in sedmi na medna- rodnem prvenstvu Jugoslavije. Štafeta altetov 4 x 400 m, za katero so tekli Boris Krabonja, Mirko Zebec, Odon Planinšek in Miran Horvat je najboljša med mladinskimi štafetami v Jugosla- viji. V lanskem letu pa so atleti in atletinje AK Ptuj dosegli še 10 drugih, 13 tretjih, 8 četrtih in 11 petih mest na republiških prven- stvih v pionirski in mladinski konkurenci. Omeniti moram še strelce. Članska ekipa je bila v streljanju z zračno puško serijske izdelave šesta, Zdenka Matjašič pa tretja na republiškem prvenstvu in dru- ga na državnem prvenstvu v stre- ljanju z malokalibrsko puško. Pionirji strelske družine Turnišče so zmagali v ekipnem republi- škem prvenstvu v streljanju z ma- lokalibrsko puško v ležečem po- ložaju, v trostavu so bili drugi, Andrej Pulko pa je prvak v stre- ljanju z istim orožjem v ležečem položaju. Naziv republiškega mojstra strelca je dobilo šest strelcev in štirje strelci na leteče cilje. Naziv odličnega strelca, ki ga podeljuje OSZ, pa je dobilo kar enaindevetdeset strelcev. Marsikaj sem verjetno pozabil navesti, zato upam, da mi kdo te- ga ne bo zameril. Jslaj poskušam Z DUŠANOM LUNDROM O TELESNI KULTURI Pogoji in dosežki so boljši dosežke strniti v oceno. Status je pridobilo kar dvanajst športni- kov in športnic, leto prej so ga imeli samo trije. Med kopico os- vojenih medalj in dobrih uvrsti- tev so jih veliko osvojili mladin- ke in mladinci oziroma pionirke in pionirji, kar je še posebej raz- veseljivo. To je odraz strokovne- ga in načrtnega dela v klubih ter jamstvo, da se bomo veselili nji- hovih uspehov tudi v prihodnje. Se ostali dosežki, ki niso tek- movalni, temveč skupnega po- mena za vse športne klube in društva. Telesnokulturna skup- nost občine Ptuj je v planih za obdobje do leta 1990 načrtovala nove naloge in širitev programa, kar ji je odobrila tudi občinska skupščina. Dogradili smo večna- mensko športno dvorano Center, ustanovili gimnastično društvo Ptuj, v katerega se je v kratkem času včlanilo čez dvesto članov, predvsem mladih, in uspešno prestalo ognjeni krst kot priredi- telj tekmovanja za gimnastični pokal Jugoslavije. Resnici na ljubo pa moram povedati, da so vrhunske in odli- čne rezultate dosegli športniki v individualnem in tehničnem športu, medtem ko raven v kole- ktivnih športih ostaja ista, če ne celo upada. Na katerih področjih pa je bilo potrebno vložiti največ naporov? Težavno je bilo planiranje in delno tudi zagotavljanje denarja v lanskem letu. Nekaj zaradi za- poznelega sprejema samouprav- nega sporazuma o temeljih plana TKS za obdobje do leta 1990 in zaradi pogostega usklajevanja rasti programa. Tako smo finan- čni načrt sprejeli šele decembra lani. Splošni vtis je, da z denarjem ni več toliko težav kot pred leti, če- prav brez njih seveda tudi ne gre. Ali to pomeni, da gre na bolje tudi pri kadrih in objektih? Naj vas spomnim, da smo v le- tu 1984 prikazali razmere v tele- sni kulturi Izvršnemu svetu in vsem trem zborom občinske skupščine. Vsi so se strinjali, da v telesno kulturo premalo vlaga- mo in da bo v bodoče vanjo po- trebno vlagati več. V letu 1986 smo to tudi uresničili in sedaj imamo znatno več sredstev, za kar se lahko zahvalimo vsem, ki so to zagovarjali. Nove naloge, opredeljene v srednjeročnem planu, pa so predvsem nagraje- vanje strokovnega kadra in obve- zno strokovno izobraževanje za tehnični in tekmovalni šport ter šah, kar bo gotovo dodatno mo- tiviralo strokovni kader, da bo- mo kratkoročno vsaj ohranili do- seženo raven, dolgoročno pa ra- ven izboljšali oziroma dosegli re- zultate, ki jih klubi načrtujejo. Zaposlili bomo dva strokovna delavca v ZTKO Ptuj, ki bosta skrbela za načrtovani razvoj športa, eden na področju vrhun- skega športa, ta je že zaposlen, drugi pa na področju šolskega športa in množične športne de- javnosti. Dolžnost obeh bo tudi strokovna pomoč in usklajevanje aktivnosti. Pomembna naloga je tudi investicijsko vzdrževanje obstoječih objektov, predvsem športne dvorane Mladika. Že prej sem omenil, da je zgrajena dvorana Center z vso sodobno opremo, ki pa zaradi spleta obje- ktivnih okoliščin še ni bila v ce- loti urejena. Začrtali so igrišča, takoj za tem pa polakirali parket. Dvorana je primerna za izvedbo večjih športnih tekmovanj in, ker sprejme več gledalcev, je to \z. redna pridobitev. Velikokrat slišimo očitke, da zapostavljamo telesno kulturo ven občinskega središča. Je temu res tako? Dejal bi, da se naloge, ki so zapisane v temeljih plana TKS Ptuja, uresničujejo enotno na po- dročju občine. Načrtovane mno- žične telesnokulturne aktivnosti, na primer telesnokulturni mini- mum, športna značka v štirih stopnjah in druge izvajamo po- vsod enako. Ker pa vse KS nima- jo organiziranih društev, T1>C)če, usmilite se me!« »Poberi se iz moje poštene hiše!« toč °^ ^' zakrila obraz, toda že jo je obsul s žal t^rc. Ko je čutila, da ji ogroža skrivnost telesa, je zbe- ^o\d 1 P^^^S" j° čakala mati. »To je zverina, ne pa človek.« Hči je Skr Naslonila se je na materino ramo. »Kar pri njem ostani, hud"'^^ ^ precej od ljudi, in ker vsi vedo, da, je oče bost"^ "j^ga, ne bo nikdo mislil, daje tam. Jaz bom vse pripravila, da ^ lahko živela. Ti ostani pri njem in pazi nanj!« |>Mati, Bog vam plačaj!« \/[^ ,»Saj sem tudi jaz huda nate. Zakaj si bila tako nepremišljena? nas z^A^^^ preveč dobre do njih. Ko bi nam morali biti hvaležni, ačno pa sovražiti. Moški so preveč površni, da bi mogli razumeti nosečo žensko. Pazi nanj, še bolj pa nase. Tistega divjanja z delom ni treba več, bom že jaz skrbela za vaju, četudi se stari od jeze razpoči.« Ugnezdila sta se v stari viničariji na najvišjem vrhu goric. Od tam je svet že plahnel v vedno manjših valovih v pustost ravnine. Koča je stala nekoliko v klancu pod vrhom, zavarovana pred vetrom. Bila je zbita iz močnih brun, prekrita z opeko. Iz kleti so vodile stopnice v pivnico, kjer je bilo precej polovnjakov vina, in stanovanje s kuhinjo. Stiskalnica je bila v posebnem poslopju preko klanca. Nekaj dni sta bila nemotena. Ostale viničarije so ležale globlje v niki, delo v vino- gradih se še ni pričelo, tudi očeta ni bilo blizu. Mati ga je z vso zvija- čnostjo zadrževala doma. Preden je odšel na vojsko, se ga je bala in ga v vsem poslušala, zdaj pa se je čutila zvišeno nad njim. Odkar je ni ubogal, ko ga je prosila, naj ne gre na vojsko, temveč ostane doma, je izgubil nadmoč nad njo. Čutila je sicer usmiljenje z njegovo pohablje- nostjo, ravnala pa je odslej po svoji glavi. Marinu je spočetka ugajala vdana, potrpežljiva ljubezen, s katero gaje obdala Micka od vseh strani. Ni si posebno belil glave s tem, da je postal vojaški begun. Bral je knjige in se vdajal sanjam. Micka je sovražila te knjige, ker jih ni razumela. Mati ji je namignila, naj vča- sih s katero podkuri peč. Zato se je jezil, ko večkrat ni mogel najti ka- terega izmed Reclamovih zvezkov, ki so tvorili njegovo knjižnico, ka- tero je rešil ob svojem begu iz mesta. Branje ga je nekaj časa čudovito pomirjevalo, saj je šele zdaj imel dovolj časa in življenjske izkušnje, da se je mogel poglabljati v svet umetnosti. Bral je z bistrim razume- vanjem, nekatere knjige že drugič ali tretjič. Življenje v njih je doume- val s sočutjem, pri posebno lepih mestih pa je občutil pekoče hrepe- nenje: upodobiti nekaj podobnega, ali še bolj, živeti tisto življenje, ki ga opisujejo knjige, trpeti faustovske muke in doživeti njegovo poveli- čanje, dvigniti se v ledene višave Zaratustrovega prezira do ljudi z ognjeno ljubeznijo do človeka v srcu, bloditi po neizmernih prepadih človeške duše s sočutjem in sovraštvom Dostojevskega, moliti člove- ško telo v četrtem letu svetovne vojne v duhovnem poveličanju Whit- manovih psalmov, ki so bili še vedno resnični, četudi se je ameriški puritanec v družbi Senegalca boril z Evropejcem na tleh Evrope. Vse to je povzročalo pekel v njegovem na brezdelje obsojenem telesu, ki ga je zaman gasila Micka s samoponiževalno ljubeznijo. Postajal je slep za junaštvo potrpežljivosti, — ki je edina omembe vredna oblika človeškega junaštva, — s katerim je ta pol otrok pol ženska prenašala življenje. Vse bistvene spremembe svojega telesa, s katerim se je igra- la narava neodvisno od nje, dasi v njenem osrčju, je doživljala z bla- gim humorjem, čeprav je vedela, da je za vedno izgubila svoje telo, ki ga je v neki čudni lahkomiselnosti darovala naravi, od katere ga je do- bila. Postala je dekla same sebe, oziroma nekega kukavičjega življe- nja, ki seje brezobzirno oglašalov njej. Postala je dekla tega čudnega človeka, ki se ni menil zanjo, vzdihoval spričo svojih knjig in se s trudnim pogledom zaganjal v prostost ozkih oken. Ponoči je hodil na prosto. Brez misli je postajal na hribih, strmel, ne da bi videl karkoli okoli sebe, v svet nizkih gričev, ozkih in strmih dolin, ravnega polja, ki je dihalo v kipenju pomladi. Iz mrzlih nebes je čutil padanje semen in iz zemlje rast v nebo. Zaganjal se je, gnan od pekočega nemira, po blatnih vinogradih v doline, postaval tam in poslušal sopenje zemlje, rodeče iz mrtvih v novo smrt.'Lezel je po str- mih klancih proti nebu, ki se je hudomušno umikalo, dokler slednjič ni obstal pred kočo na hribu, od koder je bilo dalje do neba kakor iz doline. Stopil je v sobo, po kateri je plaval vzduh telesa, kije v spanju vpilo svoje trpljenje nebu v očitek. Ko ga je zaslišala, se je skrčila, naenkrat je bila spet pokoma de- kla, ki se je iz postelje dvignila na trdo, smrdečo peč, da bi on udob- neje spal. Nikdar ji ni privoščil prijazne besede, le včasih so se za hip ujele njune oči in se poljubile skozi roso ganjenja in strašne, zatajeva- ne ljubezni. Ko se je vrnil s svojih nočnih sprehodov, je navadno ta- koj trdo zaspal, ona pa ni mogla zasnuti. Premetavala se je po peči, vse telo jo je bolelo, kakor da bi bilo ranjeno, najhujši pa je bil nepre- magljivi strah. Vsak hip je slišala pod oknom žvenket orožniških bajo- netov, razločno je slišala pritajeno govorico, težke plazeče se korake, celo obraze orožnikov je videla v neki čudni sivi svetlobi. Vedela je, da ga mora zbuditi in skriti v pivnico, kamor sta z materjo prebili vhod v kuhinji pod ognjiščem. Toda ni imela te moči. Čakala je, da vlomijo vrata in stopijo v sobo. Takrat se jim bo vrgla pod noge in jih prosila, naj ga puste. Šele proti jutru je zaspala in oba sta spala dolgo v dan. Vstajanja so bila najlepša. Ona se je navadno zbudila prva, sedela je na robu peči in si spletala lase. Gledala je nanj in ga klicala s pogledi. Ko seje zbudil, je bil najbolj dober z njo. V čudni ljubeznivosti se je poniževal pred njo, poljubljal ji je roke in noge, poljubljal včasih tudi rastoče te- lo. Govoril ni takrat niti besede, samo z očmi seji je zahvaljeval, Nato je odšla ona na delo, on pa je poležaval na klopi pri peči, prebiral knjige in sanjal o novem življenju. Nekega jutra se je prestrašena zbudila. Čutila je, kakor bi ji segla neusmiljena roka v globino telesa. V strašnem trpljenju je zakričala in odprla oči. V sobi je stalo dvoje orožnikov in njen oče. Marin je še trdno spal. Toda samo za trenutek je bila iznenadena. Planila je s pe- či, postavila se pred posteljo in strastno zašepetala: »Ne dam ga.« Nadaljevanje prihodnjič 8 - ZA RAZVEDRILO 26. februar 1987 — TEDNIK Dober den! Glih gnes (to pa je bilo prejšji petek) gdo van jaz tata pi- ^ smo pišem, se drgoč zima m) bližajoča se pomlod ena gor na drugo'-^ sprovlata. Če glih zdaj vuni dež no sneg vkuper zamljo kločita, sen jaz \ zdaj že prepričani, da bode tak pomalen zimo vrag vzeja. Lehko še nas i enih por dni zimska koza liže. samo dugo pa to več nede trpelo. Tejko o \ zimi no vremeni. i Kak sen vam že ovokrot pisa, se bomo v nedelo 1. merca na ptuj-^ skem kurentovonji srečali. Ptujčane pozivam, da malo okrasijo svojo me- ] sto z nekšnimi okraski no kranclni, da ne bode vse tak žalostno gledalo," saj je fašenk veseli običaj. Vsoki obiskovalec tote prireditve si naj tudi ne-' kaj na ksiht natekne, da ne bi svojega vsakodnevnega civilnega frisa ko- \ zali. Vsi tisti, ki imajo maslo na glovi majo tote fašenkove dni priložnost, I dd se namaskirajo v poštene državljane, pošteni pa si lehko maske krimi-\ nalcov no drugih držovnih škodljivcov nateknejo. Provijo, ke je fašenk) vseh norcov den, jaz pa le mislin, da je to proznik pametnih, ki se iz nor- cov norca delajo. Neje glih nujno, da toto mojo teorijo podperete z obe-^ ma rokama no nogama, priznajte pa vsaj pri sebi, da je po dobri sloven-- ski navodi boljše biti pijan kak pa nor: pijonec se strežne, norec pa nor ostone. j Tudi v naši vesi si bomo jašenkovo veselico naredili no izbrali najlepšo « no najbolj originalno masko: vena bode to moja Mica, ki je že sklenla, da bode šla na prireditev noga kak se je rodila no s tem demonstrirala ; našega potrošnika, ki so ga cene, inflacija no druge pizdarije do nagega i doj slekle, uresničevanje stabilizacijskih sklepov no programov pa naj bi j ga drgoč obleklo (ali pa še boli doi sleklo.) \ Vas pozdrovljam prek hribov in dolin no si želim, da še ne bi bija tak \ hitro hin. Vam pa želim veseh fašenk, debele krofe no dosti zabave. Vas j pozdrovla Vaš za(je)bavnik LUJZ. j RADIO PTUJ (93,1 MHz — ultrakratki val, stereo; 1485 kHz — srednji val) ČETRTEK, 26. februarja: 17.00 do 18.00 Informativna in zaba- vna oddaja (novice, obvestila, hit dneva, reklame, Včeraj, danes, ju- tri); 18.00 do 19.00 Iz naših krajevnih skupnosti. Sredi življenja — vmes novosti in zanimivosti v domači zabavni glasbi. PETEK, 27. februarja: 17.00 do 18.00 Informativna in zabavna oddaja (novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, jutri); 18.00 do 19.00 Kultura in Za konec tedna, vmes zabavna glasba. SOBOTA, 28. februarja: 17.00 do 19.00 V SOBOTO POPOC DAN (novice, obvestila, hit dneva, reklame, Včeraj, danes, jutri in GOST ODDAJE — vmes zabavna glasba). NEDELJA, 1. marca: 8.00 do 11.00 Čestitke; 11.00 Tedenski pre- gled, obvestila. Izbor iz hitov dneva, reklame; 11.45 Kmetijska odda- ja; 12.00 Iz vasi v vas: Cirkulane; 12.50 Aktualnost tedna; 13.00 do 19.00 Čestitke. PONEDELJEK, 2. marca: 17.00 do 18.00 Informativna in zaba- vna oddaja (novice, obvestila, hit dneva, reklame, Včeraj, danes, ju- tri); 18.00 do 19.00 Dogodki prek vikenda, nasveti..., vmes vedno le- pe melodije. TOREK, 3. marca: 17.00 do 18.00 Informativna in zabavna od- daja (novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, jutri); 18.00 do 19.00 Pogovor o ..., Vprašanja in odgovori, Iz delovnih kolektivov — vmes domača zabavna glasba. SREDA, 4. marca: 17.00 do 18.00 Informativna in zabavna odda- ja (novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, jutri); 18.00 do 19.00 Oddaja za mlade (pionirska in mladinska), vmes Gremo v disko in sodobna popularna glasba. POSLUŠAJTE IN POKLIČITE NAS! (771-223) TEDNIK - 26- februar 1987 ŠPORT IN DRUŠTVA — 9 Prvi občni zbor Ciani gasilskega društva Dra- ženci so se v soboto, 14. februar- ja, zbrali na prvem občnem zbo- ru. Na to konferenco so povabili tudi člane gasilskega društva Bednja iz sosednje republike Hr- vaške, ki so se odzvali v velikem številu. Na žalost pa je bila ude- ležba vaščanov mnogo manjša, saj se jih je konference udeležilo le okrog 20. Na srečo so se ostala gasilska društva iz KS Hajdine vabilu odzvala, tako da je bila dvorana kar lepo napolnjena. Nastopil je tudi mešani pevski zbor iz Draženc. Občni zbor je otvoril predsednik društva Jože Kostanjevec, ki je opisal delo društva od ustanovnega občnega zbora, ki je bil 20. junija 1986. V tem času so člani opravili veliko nalog na področju gasilske de- javnosti, kot na primer pregled hidrantov in obiski vseh gospo- dinjstev v vasi zaradi preventiv- nih ukrepov. Zraven tega so v tem času opravili tudi okrog 850 prostovoljnih ur pri gradnji no- vega doma. V te ure pa seveda ni všteto delo, ki so ga opravili v starem domu občanov, saj ga je tudi tam vedno dovolj. Letos nameravajo še naprej opravljati svoje dolžnosti na po- dročju gasilske de;javnosti. V na- črtu imajo dograditev novega do- ma občanov, za kar bo spet po- trebno veliko prostovoljnih ur. Načrtujejo tudi nakup novega gasilskega vozila. Zato bodo v tem letu organizirali več družab- nih večerov in veliko vrtno vese- lico, denar pa bodo dobili tudi iz članarine in prostovoljnih pri- spevkov vaščanov. Nabaviti bo- do morali tudi del gasilske opre- me in obleke za svoje operativne člane. Udeleževali se bodo tudi vseh gasilskih tekmovanj in sre- čanj. Zato jim pri njihovem le- pem, a težkem delu želim še veli- ko uspehov, saj bodo le s prid- nim delom dosegli to, kar si želi- jo! Vikica Kostanjevec Pokal maršala Tita šahistom ŠD MIP Da je tekmovanje za pokal Maršala Tita eno ti- stih tekmovanj, kateremu posvečajo tudi v Ptuju vso pozornost, kaže vsakoletna številna udeležba ekip na občinskem prvenstvu. To je potrdila tudi sobotna udeležba, ko je bilo v organizaciji ŠD MIP Ptuj občinsko prvenstvo ?a pokal M. Tita za leto 1987. Posebno razveseljiva je bila izredno ve- lika udeležba mladih, saj je v kategoriji mladincev in mladink nastopilo 11 ekip. Pri tem velja vsa po- hvala OŠ Tone Žnidarič, ki je nastopila s tremi ekipami, ter Gorišnici s štirimi ekipami. Pogrešali pa smo udeležbo nekaterih šahovskih centrov (Grajena, Majšperk, Videm, Juršinci...). V član- ski konkurenci je nastopilo 10 ekip, med katerimi pa žal tudi ni bilo nekaterih, ki so se redno udele- ževali teh tekmovanj v prejšnjih letih (MERKUR, MIP, KK), nekatere ekipe pa so letos nastopile pr- vič in prepričani smo, da ne zadnjič. Tako v članski kot mladinski konkurenci so pre- pričljivo zmagali igralci ŠD MIP Ptuj, ostala me- sta pa so si posamezno ekipe priborile šele v izred- no borbenih srečanjih zadnjih kol. Tekmovanje je bilo obenem tudi kvalifikacijsko za nastop na regijskem prvenstvu. Neposredno pravico udeležbe na tem tekmovanju imajo člani, članice in mladinci ŠD MIP Ptuj kot republiški li- gaši, z občinskega prvenstva pa so se na regijsko uvrstile še tri ekipe pri članih, prvouvrščena ekipa pri članicah in mladinkah ter drugouvrščena pri- mladincih. Končni vrstni red: — člani: 1. ŠD MIP Ptuj II (v postavi: Feguš, Bezjak, lljaš in Težak) 28,5 točk, 2. Skupščina ob- čine Ptuj 24,5, 3. Perutnina 23 točk, 4. Agis Ptuj 21, 5. HIKO O. Meglic 18, 7. Iskra Delta 14, 8. Šah.sekcija Moškanjci 14, 9. Spuhlja 9 in 10. JNA 8 točk. — članice: 1. OŠ Gorišnica I. 6,5, 2. OŠ Goriš- nica II. 6 točk. — mladinci: 1. ŠD MIP Ptuj 19 točk, 2. SŠC na- rav, mat. šola 12,5, 3. M A Gorišnica 12, 4. OŠ To- ne Žnidarič I. 10, 5. OŠ Gorišnica 8, 6. Spuhlja I. 6, 7. Spuhlja II. 5, 8. OŠ T. Žnidarič III. 4,5, 9. OŠ T. Žnidarič II. O točk. Ob zaključku prvenstva, ki ga je vzorno vodil glavni sodnik Rado Brglez, se je tajnica društva zahvalila vsem udeležencem za izredno športno vzdušje, ki je potekalo brez najmanjšega inciden- ta, s čemer so prisotni še enkrat prikazali pravi od- nos, ki ga to prvenstvo vsekakor zasluži. Prvouvrš- čenim ekipam v vsaki konkurenci je podelila po- kale, drugo in tretjeuvrščenim pa pisna priznanja. Silva Razlag Skupina Prerod iz Ptuja. Prerod na pohodu čeprav so fantje skupine PREROD iz Ptuja v sedanji zasedbi šele osem mesecev, so v tem času postali že. kar precej popularni po vsej severovzhodni Sloveniji. Trenutno je njihova najbolj popularna skladba Marakuja. Naj vam jih predstavimo: vodja ansambla je Janko Keienc (Brko), čudežni otrok, ki igra trobento in tolče po bobnih; Ljubo Huzjan je solo pevec, občasno se trudi s kitaro, nasploh pa je najbolj zabaven in humorja poln član ansambla; Miran Kovačič je za klaviaturami in igra harmoniko, sicer pa je — kot pravijo — tudi avtokirurg; Milan Rampret piha v klarinet in saksofon; najlepši član an- sambla pa je (tako pravijo dekleta) Janko Šmigoc, ki je obenem tudi prva solo- kitara skupine Prerod. Še to, poprečna starost, ali bolje rečeno mladost fantov je 25 let. Sicer pa igrajo vse po vrsti, za staro in mlado, od zabavne popularne glasbe do narodnih viž. Odvisno pač od družbe in glasbe, ki jo ta želi. Njihovi nastopi se vrstijo ob vikendih, od Ptuja, Ormoža, do Ljutomera jih je slišati na zabavah. Sicer pa tu- di že snemajo. Poleg prve in najbolj uspele skladbe Marakuja imajo že demo posnetke treh novih uspešnic. Njihovo Marakujo vrtimo na radiu Ptuj, slišali ste jo lahko v glasbenem radiogramu mariborskega radia, v lestvici 25 naj radia Murske Sobote ter na ljubljanskem radiju. Bravo fantie. želimo vam veliko uspeha, saj ste pravi show band! M. Ozmec Pustna Ptujčani, kaj bi veseli ne b'li, rojstni dan kurenta zdaj se slavi, saj vsako leto za pustni čas on zmagoslavno pride med nas. Poslance on svoje povsod razdeli, sam se seveda najbolj razvedri, veliko gajžlo vzame v roko, ko z njo poči — plug orje zemljo. Ko je že dobro pripravljen teren, poseje repo in vtakne koren, veselo zavriska, okrog se obrne, spremstvo njegovo, krog njega se zgrne; medved na ketni, rusa kamela, to je njegova družba vesela. Potem pa še folklorne skupine, prleška gostija in pustne norčije. Kdor hoče sam videt' veselega kaj, obišče naj korantov rojstni kraj. Zinka Smučanje tudi v Zavrču v lepem nedeljskem sončnem vremenu se je zbralo staro in mlado v Hrastovcu na »ŠTE- FENKOVEM BREGU«, kjer so se mladi pomerili v smuku in smučarskih skokih; starejši so pač bili navijači in obiskali šank z dobro kapljico in pečenkami. Pod pokroviteljem Š. D. BRATSTVO ZAVRČ je Smučar- ska sekcija Hrastovec priredila smuk in to dve vožnji, v katerih so bile uvrstitve naslednje: 1. mesto DRAGO GOLOB iz Ko- renjaka, 2. mesto JANEZ FAJ- FAR iz Hrastovca, 3. mesto MAKS LORBEK iz Korenjaka. V smučarskih skokih na lepo pripravljeni skakalnici, čeprav ob južnem vremenu, smo videli lepe skoke, kjer je prvo mesto os- vojil domačin RUDI ŽULA z dolžinami 17,20 m in 16,10 m, drugi je bil mladi EDO RIŽA- RIČ iz Zavrča, tretji pa JANEZ FAJFAR iz Hrastovca, ki je obe- nem tudi zmagovalec kombinaci- je. Vsi zmagovalci so prejeli lepe pokale, ostali pa medalje in di- plome. V bodoče si želimo tudi obisk tekmovalcev iz drugih krajev, posebno iz Leskovca in Juršinc. Lep pozdrav uredništvu Tednika vaši Hrastovčani Invalidom Ptuja drugo mesto športno društvo invalid Maribor je bil organiza- tor regijskega tekmovanja invalidov v streljanju z zračno puško, ki je bilo 31. januarja na strelišču osnovne šole Draga Kobala na Pobrežju. Ta dan je bila temperatura izredno nizka, minus 25 sto- pinj. Ptujčani smo se za to srečanje dobro pripra- vili, vendar so nas Mariborčani premagali za 39 krogov in smo osvojili le drugo mesto. Mariborča- ni so imeli prednost domačega strelišča. Za dru- štvo invalidov Ptuj so nastopali: Srečko Majceno- vič 357 krogov in drugo mesto, Štefan Skok 346 krogov in četrto mesto, Jože Pintarič in Franc Cetl, ki pa sta bila nekoliko slabše uvrščena. Ekip- no smo osvojili drugo mesto s 1352 krogi, Maribor pa jih je imel 1391. Tretje mesto je osvojila Sloven- ska Bistrica s 1246 krogi, četrto mesto Maribor II s 1219 krogi, peto pa Ormož s 1080 krogi. Mariborčanom, ki so se uvrstili v republiški fi- nale, želimo dobro uvrstitev. Republiški finale bo v Kranju, 29. februarja. Franc Cetl Tri medalje Med redkimi atletskimi klubi, ki imajo dobre razmere tudi za treninge v zimskem času, je At- letsko društvo Kladivar v Celju. Preteklo nedeljo je bil v njihovi dvorani del republiškega dvoran- skega atletskega prvenstva. So- delovalo je okoli sto tekmoval- cev iz petnajstih klubov. Pomeri- li so se v skoku v daljino, troskor ku in teku na 60 m ter na 60 m z ovirami. Med ptujskimi atleti in atleti- njami so se najbolje uvrstili Ma- rija Šešerko, Hedvika Korošak in Boris Krabonja. Šešerkova je zmagala v skoku v daljino med članicami. Skočila je 567 cm. Ko- rošakova je bila s 556 cm naj- boljša med starejšimi mladinka- mi, Boris Krabonja pa je v teku na 60 m z ovirami zasedel tretje mesto med starejšimi mladinci. S tremi medaljami so se atleti in at- letinje uvrstili na peto n esto za Kladivarjem, IBL Oiimpijo, Tam-om in Postojno. d. 1. Igre na snegu v soboto, 28. februarja, bo na snežnem stadionu pod Pohorjem znova veselo. Igre na snegu — zimski del Kompasovih in Delo- vih iger — pripravljajo poleg tu- ristične agencije Kompas in ča- sopisno-založniškega podjetja Dela še v mariborski turistični zvezi. Sodelovale bodo ekipe Ptuja, Maribora, Zreč in Slovenske Bi- strice. Za najboljšega je rezervi- rano mesto v finalu, ki bo v Kranjski gori. Ekipo Ptuja so se- stavili v smučarskem klubu Ptuj, ki je poleg Perutnine tudi njen pokrovitelj. Smučarski klub organizira tu- di avtobusni prevoz. S sodelova- nju vabi vse navijače in druge, ki želijo preživeti prijeten dan v družbi smučarjev in turističnih delavcev. Avtobus bo odpeljal iz Ptuja ob 13.30 uri. Prijavite se lahko pri Mariji Lukman. MG Novice iz OSZ Ptuj v. KOLO OBČINSKE LIGE V STREUANJU V nedeljo, 22. februarja, je bilo na strelišču OSZ Ptuj V. kolo ob- činske lige v streljanju, katere se je udeležilo 22 ekip ter preko osem- deset strelcev in strelk. Med ekipami je zmagala SD Jože Lacko s 1069 krogi pred SD Kidričevo-I 1066, sledijo Turnišče-I 1054, Železničar-I 1050, Agis-I 990, Kidričevo-I 1 982, Polenšak 978, Vitomarci 973, Opekar-1 953, Draženci 951, Turnišče-Ill 949, Trnovska vas 923, Opekar-II 919 Jur- šinci 910, Dornava-II 863, ekipi Videm 704 in MIP-II 461 pa sta bili nepopolni. Najboljši posamezniki so tokrat bili Jurij Lamut (Kidričevo) 276, David Ribič (Turnišče) 272, Ludvik Pšajd 272 in Ludvik Pšajd-ml. 271 (oba J. Lacko), Albert Frčeč (Kidričevo) 270, Stanko Lenart (Že- lezničar) 269, Štefan Skok (Turnišče) in Zvonko Hajduk (Agis) oba 268, Zvonko Petek (MIP) in Bojan Mihelač (Turnišče) oba 266 kro- gov, in drugi. Po petih kolih lige je vrsti red ekip na vrhu še vedno nespreme- njen; prva je ekipa SD Kidričevo-I s 5294 krogi pred ekipami SD Jo- že Lacko 5270, SD Turnišče-I 5221, SD Železničar-I 5153, SD Agis-I 5226 krogi, itd. OBČINSKO PIONIRSKO PRVENSTVO Mladi strelci so se na tem tekmovanju potegovali za uvrstitev na regijsko tekmovanje, ki bo v Slovenski Bistrici. Najboljši pionirji: Izi- dor Pulko (Turnišče) 173, Vlado Lovrenčič (Opekar) 169, Andrej Pul- ko (Turnišče) 173, Vlado Lovrenčič (Opekar) 169, Andrej Pulko (Tur- nišče) 167, in drugi. Najboljše pionirke: Majda Raušl (Vitomarci) 162, Klavdija Ko- zoderc 143 in Suzana Mlakar 140 (obe Turnišče). KOLEDAR STRELSKIH TEKMOVANJ: — četrtek, 26. februarja: v prostorih družbene prehrane DO Agis bo letna konferenca OSZ Ptuj (in ne kot je bilo prej objavljeno). — nedelja, 1. marec: na pustno nedeljo se bodo strelci pomerili na tekmovanju za Občinsko zlato puščico. — nedelja, 29. marca: VI. kolo občinske lige v streljanju. ZB Košarkarska liga pionirji-pionirke KOŠARKARSKA LIGA PIO- NIRJI-PIONIRKE V kategoriji starejših pionirjev so v soboto pionirji Ptuja prema- gali ekipo Slivnice z 61:24 in eki- po Ruš z 89:24. Največ košev proti ekipi Slivnice sta dosegla : Podbrežnik 20 in Husel 18. Proti ekipi Ruš pa sta bila uspešna Ki- seljak 23 in Husel 19 košev. Pionirke pa so bile v Mariboru manj u^spešne. Izgubile so od eki- pe Branika in sicer z rezultatom 45:27 in od ekipe ŽŽK Maribor s 64:27. PIONIRSKI FESTIVAL - PO- KAL ŠUMI 1987 Na drugi stopnji tekmovanja — prvenstva območja — ki zaje- ma občine Ptuj, Slovenska Bistri- ca in Ormož, so v nedeljo pionir- ji Ptuja brez težav premagali eki- po Slovenske Bistrice s 72:22, pionirke pa pionirke iz Sloven- ske Bistrice s 32:24. Največ košev pri pionirjih so dosegli: Podbrežnik 19, Husel 22 in Kiseljak 14. Pri pionirkah sta se še posebej izkazali Dominika Šajtegel s 17 koši in Maja Cest- nik z 8 koši. Na zaključnem delu tekmova- nja III. stopnje — prvenstva Slo- venije se bosta pionirski ekipi Ptuja pomerili z ekipama Mari- bora in Murske Sobote. II. SLOVENSKA KOŠARKAR- SKA LIGA - ŽENSKE Ptuj —Šentvid 46:48 (29:22) Ptujčanke so brez težav prvi polčas odločile v svojo korist. V drugem polčasu so nenadoma in brez pravih vzrokov popustile, tako v napadu kot v obrambi, in tekmo izgubile z razliko dveh točk. Strelke: Kornik 14, Jane 10, Pajenk 10, Vogrinec 7. MG Aluminij vadi s polno paro Nogometaši Aluminija, naše edino moštvo v območni republi- ški ligi, se na nadaljevanje prven- stva pod vodstvom trenerja Iva Pšajda pripravljajo od 2. februar- ja. Vadijo štirikrat na teden in to izključno na stadionu. Začetni del so opravili in tako že odigra- vajo prijateljska srečanja. V pr- vem srečanju so s 3:1 premagali Oplotnico, nato z 2:1 okrepljeno Gerečjo vas, v nedeljo pa še Pre- grado z 2:0. Med 13 do 16 igralci na treningu je nekaj mladih, spo- mladanski cilj pa je uvrstitev v sredini lestvice in priprava mo- štva na novo tekmovalno sezono s seveda večjimi željami, pa če- prav tudi vnaprej pričakujejo v moštvu še več mlajših igralcev iz sosednjih klubov in iz svoje mla- dinske vrste, ki je z vadbo^začela dan kasneje kot člani. Včeraj so se igralci Aluminija pomerili s Hajdino, danes (v če- trtek popoldan) pa bodo njihovi gostje nogometaši Peker. 1. k. Skupščina terapevtske skupnosti zdravljenih alkoholikov »... Velikokrat ste slišali za svojim hrbtom ali v obraz: >Glej jo svinjo pijano!.. .<, zato bodite da- nes, ko prejemate priznanja ponosni, da vztrajate na poti, ki vas je ali pa vas bo edina pripeljala iz tega pekla ...«, smo med drugim slišali na sobotni skupščini terapevstske skupnosti zdravljenih alko- holikov, ki se je je udeležilo 118 članov kluba in njihovih družin ter gostov iz Čakovca, Maribora, IVIurske Sobote in Ormoža. Po tem, ko so se temeljito pogovorili o svojem delu, so izvolili tudi novo vodstvo kluba. Nasled- nje leto mu bo predsedoval Jože Šegula, ki je klub že uspešno vodil. Klub zdravljenih alkoholikov v Ptuju, ki sodi med najstarejše na slovenskem, vodi v evidenci 9 večletnih članov, 36 jih je rednih in 12 vpisnih čla- nov s svojci. mš START KEGUAČEV v soboto so ptujski kegljači na kegljišču Haba- kuk v Mariboru odkegljali 1. kolo spomladanske- ga dela prvenstva A skupine. Kljub dobrim pripra- vam na spomladansko sezono na startu prvenstva niso blesteli. Prek »obveznih« osemsto sta kegljala samo ŠPEHONJA in ŠERUGA. Debitanta v ekipi ARNUŠA je premagala trema in ga je zamenjal VRANJEŠ. V povprečju je Drava dosegla skro- men rezultat 785,5 podrtih kegljev. Za Dravo so nastopili: ŠPEHONJA 814, ILIČ 786, COLNARIČ 751, PLAJNŠEK 788 in VRA- NJEŠ ter ARNUŠ skupaj 752. Z neposrednim tek- mecem, z ekipo Lovrenca so izgubili za 197 ke- gljev. S. Vičar Težave boksarskega kluba člani Boksarskega kluba Ptuj so imeli konec januarja letno kon- ferenco. Pregledali so, kako so izpolnili naloge, ki so si jih zadali pred dvema letoma. Splošna ugotovitev članov kluba je bila, da delo bok- sarskega kluba peša. Poiskali so vzroke za to. Po njihovem mnenju je \'zrok slabosti v nerazumevanju ZTKO Ptju in v kadrovski šibkosti •klubskega vodstva. Klub dobiva premalo finančnih sredstev, ker je ^oks uvrščen med rekreativne športne panoge. V klubu menijo, da boks še zdaleč ni rekreacija, temveč je borilna veščina, ki zahteva zdravega človeka, velik pa je tudi pomen teh veščin v konceptu SLO. Tudi na osnovi tekmovalnih uspehov in velikega števila ljubiteljev boksa bi morali boks drugače obravnavati. Klub je v preteklosti orga- niziral dve reviji Zlata rokavica Slovenije, njegovi člani pa se lahko pohvalijo z nastopi na republiških in državnih prvenstvih. Vendar tekmovalnega dela kluba ni mogoče izpeljati s skromno finančno do- tacijo. Menili so tudi, daje vzrok takega obravnavanja njihovega dela tem, ker v vodstvu kluba nimajo uglednih posameznikov, ki bi lah- ko vplivali na spremembo njihovega položaja znotraj ZTKO Ptuj. V "J'hovem klubu vadijo mladi iz delavskih in kmečkih družin, od tam pa izhaja tudi večina ljubiteljev boksa. Zaradi finančnih težav jim vsa l^ta v klubu tudi ni uspelo kupiti opreme za ring. Velike težave pa 'majo s časom vadbe in prireditev. Zaradi pomanjkanja ustreznega P'"ostora morajo ring ob, vsaki prireditvi seliti, ne glede na vremenske fazmere, zraven tega pa plačajo še drag prevoz. Ring so izdelali s svo- jimi močmi, sedaj pa jim počasi propada. , Na konferenci so tudi ugotovili, da si bodo morali prizadevati, ^ ^ klub pridobe več mladih. Zato so razpisali šolo boksa. . Izvolili so novo vodstvo kluba in sklenili, da bodo javnost o svo- j ni delu bolje informirali, da bo boks v ptujski občini le dobil ugled "inožičnost, ki mu glede na njegov pomen gre. Ostoja Indjič 10 - ZA RAZVEDRILO 26. februar 1987 - TEDBriK TEDNIK - 26. februar 1987 OGLASI IN OBJAVE - 11 Dober snemalec potrebuje še kaj več kot samo kamero Srednješolski center Dušana Kvedra v Ptu- ju je bil v dneh od 11. do 13. februarja gosti- telj udeležencev informativnega seminarja za uporabo video naprav. Skupnost izobraževal- nih centrov Slovenije se je odločila s tako obHko izobraževanja pomagati tistim delav- cem, ki so v svojih delovnih sredinah odgo- vorni za izobraževanje, programerjem in iz- vajalcem programov za usposabljanje in iz- popolnjevanje ter oblikovanje šolskih video programov v srednjih, višjih in visokih šolah. Po zaključenem tridnevnem ustvarjalnem delu smo se pogovarjali s Tinetom Kopačem, sekretarjem skupnosti izobraževalnih centrov SRS, in Makom Sajkom, urednikom šolske TV. Mnenje obeh je bilo izredno pohvalno, kar zadeva tehnično in kadrovsko plat izved- be, v nadaljevanju pa povzemamo nekaj mi- sli vsakega posebej. Tine Kopač: »Za izvedbo tovrstnega semi- narja smo se odločili zato, ker se v Slovenji številne DO opremljajo z video tehniko, niso pa imele doslej nobene možnosti za usposa- bljanje delavcev, ki z njo ravnajo. Pred tremi meseci je bil v Mariboru na pedagoški akade- miji posvet o uporabi videa. Takrat smo se na podlagi ugotovitve vseh 150 udeležencev odločili za organizacijo seminarja, čeprav se sicer s tovrstnim izobraževanjem pri nas ne ukvarjamo. Moram reči, da je odziv presegel vsa pričakovanja. Pričakovali smo 30 prijav, prejeli pa smo jih 80 in to iz cele Slovenije, tako da smo delali v 3. skupinah, 4. skupina pa bo imela seminar od 25. do 27. februarja. Ob zaključku lahko rečemo, da smo z rezul- tati zelo zadovoljni. To še veliko bolj, če po- mislimo, da so udeleženci tudi sami tvorno sodelovali. Nekateri so tokrat prvič snemali, poskušali režirati oddajo ipd. Zal je tako kra- tek čas premalo, da bi slušateljem lahko nu- dili kaj več kot obširno informacijo. Zato smo se odločili za ponovni, konsultativni se- minar, ki bo v mesecu maju prav tako v SŠC Ptuj, za iste slušatelje. Takrat bodo le-ti v dveh dneh prikazali svoje izdelke, ki jih bodo pripravili na osnovi sedaj pridobljenega zna- nja. Delo bo ocenjeno in najboljši avtor bo tudi nagrajen. Zelo smo zadovoljni s tem, kar nam je v or- ganizacijskem, prostorskem in kadrovskem smislu nudil SSC, predvsem pa moram po- hvaliti Milana Potočnika, vodjo šolskega AV studia, ki je storil vse, da je seminar potekal tako, kot smo si zamislili.« Mako Sajko, ki je kot priznan strokovnjak vodil seminar, je o svojih vtisih dejal: »Seminar, ki smo ga uspešno zaključili, pomeni za naše dosedanje delo velik korak naprej. Reči moram, da v naših strokovnih krogih s spoštovanjem omenjamo Ptuj in nje- gov Srednješolski center, ki ga lahko mirno uvrščamo v sam vrh v Sloveniji, poleg Tacna in Poljč, ki prednjačijo po opremi. Šolski stu- dio v SSC ima zelo veliko posnetih oddaj in to v glavnem po zaslugi zagnanega entuziasta Milana Potočnika. Vztrajno nastaja zasnova šolske medioteke, ki bi lahko posojala pos- netke vsem, ki bi to želeli. Vedno bolj si moramo prizadevati za upo- rabo AV sredstev pri pouku, pri čemer nam lahko ogromno pomagajo prav strokovnjaki kot je Milan Potočnik, ki ga bomo vključili v našo snemalno ekipo, da se bo naučil tudi profesionalnega dela.« Ob zaključku še Milan Potočnik, vodja AV studia v SSC, ki je na seminarju sodeloval tu- di kot predavatelj: »Udeležence seminarja sem seznanil z vr- sto video sistemov, videorekorderji, kamera- mi, montažno opremo . . . Pravo delo se je v AV studiu pričelo po snemanju na terenu, saj je bilo potrebno zmontirati sliko in zvok. Sele pri takšnem de- lu udeleženci pokažejo svojo ustvarjalnost in potrpežljivost. Ugotovili so lahko, da je do- bra montaža odvisna od dobre priprave sce- narija in snemalne knjige, po kateri se posna- mejo posamezni deli video oddaje. Dobrih video oddaj se ne da ustvariti brez poznavanja tehnike in filmskega izražanja. Ce so oddaje namenjene učencem, pa mora- mo upoštevati še metodično — didaktična načela, saj ni vseeno kdaj in kaj prikazujemo učencem.« Za Ptuj bi bila nedvomno velika pridobi- tev, če bi takšni in podobni seminarji postali del izobraževalne ponudbe, saj lahko v SŠC poleg prostorov za samo izvedbo ponudijo tudi penzionske usluge v TOZD Dom Učen- cev. A. K. Veselo ob prazniku žensk Navada je že, da v krajevni skupnosti Olga Meglic ob raznih pri- ložnostih organizirajo srečanja krajanov, na katerih se spoznavajo in utrjujejo sosedske vezi. Tudi letos bodo imeli več prireditev, prva pa bo v soboto, 7. marca, v narodnem domu v Ptuju. Krajevna konferen- ca socialistične zveze pripravlja skupaj z vojaki in učenci osnovne šo- le Olga Meglic proslavo in družabno srečanje ob prazniku žensk. Šo- larji bodo pripravili kulturni program, za veselo razpoloženje na dru- žabnem delu prireditve pa bodo poskrbeli vojaki. Za večerjo bo treba odšteti 2500 dinarjev, prireditev pa se bo pričela ob 18. uri. V krajevni skupnosti so prepričani, da bo dvorana — tako kot vsako leto — pol- na. N. D. Biserni par s Ptujske gore v soboto, 21. februarja, je bilo na matičnem uradu v Ptuju spet izjemno slovesno. Za biseroporočenca sta bila slovesno proglašena FRANC in KATICA HALOŽAN s Ptujske gore št. 3. Franc Haložan je bil rojen 22. 5. 1901 na Slapah, bil je kmetovalec in priložnostni te- sarski delavec. Katica, roj. Verdenik, 26. 10. 1898 v Podložah pa je vse življenje delala doma na kmetiji in gospodinjila. Poročila sta se 14. fe- bruarja 1927 na I*tujski gori. Ko sta pred 10 leti, 12. 2. 1977 bila v Ptuju razglašena za zlatopo- ročenca, smo o njiju v Tedniku zapisali, da sta kmetovalca, stanujoča v Podložah št. 62, in da sta imela v zakonu 3 otroke, veselita pa se tu- di ob šestih vnukih. Danes moramo k temu dodati, da sta ob proglasi- tvi za biseroporočenca ponosna tudi na 7 pravnukov, in da stanujeta na Ptujski gori št. 3. Biseroporočencema v imenu uredništva in bralcev Tednika prisr- čne čestitke in iskrene želje, da bi še dolgo let ostala zdrava! FF Franc in Katica Haložan med svojimi najdražjimi v poročni dvorani ma- tičnega urada v Ptuju ob razglasitvi za biseroporočenca Foto: Langerholc Ekologija, energija, varčevanje Svet za varstvo okolja pri občinski konferenci SZDL Ptuj bo na današnji seji obravnaval teze za problemsko konferenco Ekologija, energija, var- čevanje. Javno razpravo v občini mo- ra svet izpeljati do 15. marca, omogo- čiti pa mora sodelovanje vsem usta- novam, delovnim organizacijam in posameznikom, ki lahko prispevajo k zmanjšanju onesnaževanja okolja v občini, preprečijo neupoštevanje pro- storskih in ekoloških pogojev pri izbi- ri razvojne politike, zmanjšajo potra- tniško rabo energije in oblikujejo pro- jekte za alternativne oblike pridobiva- nja energije ter povečajo nadzor nad porabo energije in posegi v okolje. Na sejo sveta za varstvo okolja so člani povabili tudi predstavnike repu- bliške konference in Medobčinskega sveta SZDL in predsednika ptujskega izvršnega sveta — Jožeta Botolina. Strokovne službe izvršnega sveta mo- rajo pripraviti analizo onesnaževanja okolja in porabe energije v občini, na osnovi katere bo javna razprava pote- kala. Na današnji seji sveta se bodo dogovorili tudi za datum javne raz- prave. V njej morajo sodelovati vsi, ki na teh področjih delajo, pa tudi tisti, ki jih problemi onesnaževanja okolja in prekomerne porabe energije v naši družbi zaskrbljujejo in želijo na to opozoriti ter predlagati ustrezne reši- tve. d.l. Koncert mešanega zbora Društva upokojencev Ptuj Pri ptujskem društvu upoko- jencev že vrsto let deluje pevski zbor; najprej moški, ki je kasneje postal mešani in ga danes uspe- šno vodi Pepček Dernikovič iz Cirkulan, dirigent in pevec, ki gotovo sodi med najaktivnejše tovrstne kulturne delavce. V pe- tek, 20. februarja, so se prvič predstavili na samostojnem kon- certu in v goste povabili še žen- ski pevski zbor društva upoko- jencev Laško, ki mu bodo kmalu vrnili obisk. Po tem, ko so gostje iz Laške- ga zapele dvanajst pesmi, so se z desetimi predstavili ptujski pevci in oboji dokazali, da je kljub sta- rosti in visokim letom nekaterih pevcev kakovost moč doseči s pridnim in vestnim delom. Predvsem je potrebno pohvali- ti ptujski zbor upokojencev, ki je verjetno ta čas najbolj upet kar obstaja, z nekaterimi izredno či- stimi in lepo zvenečimi glasovi. Izstopajo predvsem soprani s svojimi čistimi linijami in enot- nostjo. Vsekakor je k temu veliko pripomogel prav dirigent, ki — kot pevci pravijo — nikomur ne prizanaša, kadar je na vrsti delo. Na petkovem koncertu so Do- delili tudi osem zlatih, srebrnih in bronastih Gallusovih značk, ki so jih prejeli Anita Sirec, Marija Toplak, Terezija Maroh, Maks Lačen, Rupert Potočnik, Anton Ramšek, Štefan Fuks in Franc Bagari. Čestitamo! mš Mešani PZ DU Ptuj med nastopom. Foto: S. Kosi. Pustni sejem in trikrat mladi pust Jutri (27. februarja) bodo na tržnici ob 15. uri po krajši otvoritve- ni slovesnosti pričeli s pustnim sejmom. Komunala, gradbeništvo in promet Ptuj—TOZD Komunalni servisi ga letos prvič organizirajo, čeprav je neorganizirana pustna prodaja prisotna že nekaj let. Sodelo- vanje je prijavilo okrog štirideset stojničarjev. Ti bodo prodajali na tradicionalnem sejemskem prostoru, ki ga sicer koristijo novoletni prodajalci. Stojnice bodo postavili na prostoru pred Blagovnico Mer- cator, Perutnino in prodajalno Volan. Pustni sejem bo odprt vsak dan od 27. februarja do 3. marca od 9. ure dalje. Zvečer bo za veselo razpoloženje skrbel pustni komenta- tor — Ivo Prejac — ki bo vabil k sodelovanju maske, saj bodo vsak večer najboljše nagradili. Nagrade zanje bodo prispevali stojničarji. Odbor za organizacijo kurentovanja — komisija za karneval vabi k sodelovanju tudi posamične maske, ki naj bi na pustno nedeljo se- stavljale posebno karnevalsko skupino — pustne šeme. Zbirališče bo ob 13.30 uri na Hrvatskem trgu. RAZIGRANI PUST ZA MLADE Predšolski otroci bodo rajali več dni. Poleg nedelje se bodo šemi- li še v ponedeljek, ko se bodo popoldan zbrali v Cekinu, in v torek, 3. marca, ko bodo otroci iz vrtcev pripravili organiziran sprevod po ptujskih ulicah. Tega dne bodo ob 13. uri osnovnošolci pripravili tudi pokop pu- sta. Prireditev bo na tržnici, sodelovali pa bodo učenci osnovnih šol Tone Žnidarič, Ivan Spolenak, Olga Meglic, Franc Osojnik, Ljudevita Pivka, Markovec in Cirkovc. MG Prvi zvončki čeprav je še koledarska zima, se narava že počasi prebuja. Prvi zvončki so že sramežljivo pokukali iz spočite zemlje in nič jih ne motijo snežne zaplate. Kmalu se jim bodo pridružile še tro- bentice in druge znanilke pomladi. Bo zima res vzela slovo? Foto: M. Ozmec ČRNA KRONIKA Teden od 17. do vključno 24. februarja je na cestah ožjega območja ptujske občine minil precej tragično. Miličniki postaje milice Ptuj in od- delkov so tokrat posredovali v petih prometnih nesrečah in pri tem zabe- ležili eno smrtno žrtev, dve osebi sta bili huje, štiri pa lažje telesno poško- dovane. Vzroki nesreč so bili neprevidno prehitevanje (y dveh primerih), neprilagojena hitrost vožnje in izsiljevanje prednosti. Materialna škoda na vozilih je bila ocenjena na okoli 8,7 milijona dinarjev. UMRL V ČELNEM TRČENJU Do zelo hude prometne nesre- če s smrtnim izidom je prišlo v ponedeljek, 23. februarja, ob 17.20 na magistralni cesti izven naselja med Spuhljo in Borovci. Voznik osebnega avtomobila Franc Cvetko iz Velike Nedelje je peljal iz smeri Ptuja proti Or- možu. Ko je pripeljal izven nase- lja Spuhlja, je v blagem desnem preglednem ovinku dohitel ne- znanega voznika tovornega avto- mobila in ga začel prehitevati. Ko je pripeljal vzporedno s to- vornjakom, pa je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Jože Kardinar iz Zgornje Pristave pri Vidmu. Pri- šlo je do čelnega trčenja, v kate- rem je dobil voznik Kardinar ta- ko hude telesne poškodbe, da je umrl na kraju nesreče. Lažje po- škodovani sta bili sopotnici v njegovem avtomobilu Frančiška Jn mladoletna Tanja Kardinar. Materialna škoda na vozilih je ocenjena na prek 5 milijonov. Do hude prometne nesreče je prišlo v soboto, 21. februarja, okoli 18. ure. Voznik osebnega avtomobila Milan Malner iz No- ve vasi pri Ptuju je peljal iz smeri Ptuja proti Borlu. Izven naselja Stojnci je v levem preglednem ovinku pričel prehitevati voznika l^olesa z motorjem Vlada Roškar- ja iz Gajevc in to v trenutku, ko je ta že zavijal v levo, na stransko cesto. Prišlo je do trčenja, v kate- rem sta voznik kolesa z motor- jem Roškar in njegov sopotnik Martin Petek iz Gajevc dobila zelo hude telesne poškodbe in sta na zdravljenju v ptujski bol- nišnici. S SEKIRO UBIL NEČAKA V petek, 20. februarja, se je v popoldanskem času pripetila v Rotmanu pri Juršincih huda tra- gedija. 70-letni Vinko Kovačec iz Rotmana 10 je s sekiro umoril svojega 45-letnega nečaka Vinka Krepšo iz Prerada 2. Kovačec ži- vi sam v sobici nedograjene poči- tniške hišice. Ker je invalid na obeh nogah in negiben, prihaja dvakrat tedensko k njemu patro- nažna sestra, hrano pa mu prina- ša žena, ki živi v bližnji hiši. Usodnega dne je prišel k njemu nečak in prinesel s seboj stekle- nico tavžentrože. Domnevajo, da je med njima prišlo do spora, za- to je Kovačec vzel v roke sekiro, ki jo je imel stalno ob postelji, in z njo pobil Vinka KrepŠo. Prei- skava je pokazala, da ga je z njo vsaj 180-krat udaril po raznih de- lih telesa, zaradi česar je Krepša umrl. Podrobnejše vzroke uboja še raziskujejo. - OM Rodile so: Marija Golob, Župetinci 18 — dečka; Frančiška Voglar, Kidri- čevo, Kajuhova 11 — Aleša; Ma- rija Vnuic, Nova vas 23 — Ama- deja; Frančiška Petek, Gajevci 34 — Katjo; Jožica Auer, Trno- vec 6 — dečka'; Vesna Kosec, Središče, Prečna 3 — dečka; Mi- lena Matjašič, Dragovič 4/c — deklico; Milena Vrbnjak, Popov- ci 68 — deklico; Majda Kram- berger, Grajenščak 3 — deklico; Irena Čeh, Grajenščak 26/a — deklico; Miroslava Sever, Trgo- višče 24 — dečka; Sonja Godec, Arbeiterjeva 4 — Jano; Zdenka Ketiš, Biš 7 — deklico; Marija Kurbos, Svetinci 21 — dečka; Vera Cimerman, Prvenci 31 — dečka; Ida Kokol, Kukava 31 — dečka; Helena Slameršek, Zg. Hajdina 137 — dečka — Lidija Horvat, Kvedrova 4 — Ines; Anica Ljubeč, Apače 307 — Ni- no; Marjeta lljevec. Trnovski vrh 16 — deklico; Alenka Pere, Vitan 1 — Jasmino; Francka Po- lanec, Placar 65/a — Mateja; Irena Bezjak, Čučkova 3 — de- čka; Anica Podgoršek, Strajna 43 — Marjana; Ljudmila Milo- šič. Mali Okič 18 - dečka; Na- da Žuran, Grajena 10 — dve de- klici; Marija Veldin, Obrez 121 — Domena; Štefka Ribič, Po- povci 30 — deklico; Marta Cvet- ko, Ločič 6/a — Mandarino; Danica Gajzer, Bukovci 173/a — deklico; Marjeta Forštnarič, Polenšak 48 — deklico; Milena Vnuk, Zg. Leskovec 16 — dečka. Poroke: Janko Zorko, Podvinci 5 in Majda Bračič, Zabovci 94; Miro- slav Gojkovič, Ziherlova pl. 1 in Božena Koprivnik, Ziherlova pl. 1; Dušan Čeh, Drstelja 34 in Vla- sta Korošec, Placar 53; Branimir Lešnik, Gerečja vas 20/b in Jože- fa Turk, Gerečja vas 54; Miran Zemljarič, Spuhlja 93/a in Olga Bezjak, Muretinci 52; Stanislav Svenšek, Zakl 30 in Majda Zaj- šek, Celje, Milčinskega 7; Bran- ko Holc, Janežovski vrh 24 in Slavica Brumen, Janežovski vrh 24; Branko Bezjak, Stojnci 45 in' Marija Novak, Borovci 35; Franc Slatič, Sp. Velovlak l/a in Ana Lenart, Sp. Velovlak 7; Marjan Šebela, Belšakova 39 in Zinka Šori, Kicar 86; Jožef Vek, Pongerce 31 in Romanca Her- gan, Stražgojnca 9; Peter Kvar, Volkmerjeva 5 in Mira Bratec, Ziherlova pl. 6; Marjan Peci, Straža na Gori 3 in Mira Sven- šek, Stanošina 38; Janez Sven- šek, Stanošina 38 in Darinka Ba- bosek, Podlehnik 6/a; Vili Jere- nec, Zakl 32 in Darinka Kmetec, Belšakova 41. Umrli so: Stanislav Železinger, Skorba 10, roj. 1926, umri 13. febr. 1987; Frančišek Kocuvan, Vitomarci 65, roj. 1919, umri 16. febr. 1987; Janez Bezjak, Polenci 12, roj. 1920, umri 19. febr. 1987; Rudolf Mesaric, Stogovci 16/b, roj. 1945, umri 19. febr. 1987; Marija Pečnik, Na postajo 12, roj. 1900, umria 19. febr. 1987; Janez Zu- panič, Draženci 73, roj. 1904, umri 22. febr. 1987; Štefan Ban, Paradiž 59, roj. 1940, umri 21. febr. 1987; Marija Toplak, Brati- slavci 37, roj. 1923, umria 20. febr. 1987; Marija Kokol, Lasi- govci 11, roj. 1910, umrla 22. febr. 1987. TEDNIK Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 PTUJ, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ure- ja uredniški kolegij, ki ga se- stavljajo vsi novinarji zavo- da, direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgovorni urednik Ludvik Kotar, tehni- čni urednik Štefan Pušnik, novinarji: Jože Bračič, Ivo Ciani, Nevenka Dobljekar, Majda Goznik, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Uredni- štvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 5.000 dinarjev, za tuji- no 6.600 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti- ska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčeva- nju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.